/Zo^7&^ ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO SRS SPOMENIŠKA KARTOTEKA Kraj: SV. M 0 H 0 R na Kozjaku Spomenik: p.c.sv.mohorja, (žup. Zg.Dolič) Podatki iz farne

Transkripcija

1 /Zo^7&^ ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO SRS SPOMENIŠKA KARTOTEKA Kraj: SV. M 0 H 0 R na Kozjaku Spomenik: p.c.sv.mohorja, (žup. Zg.Dolič) Podatki iz farne kronike: Stara župnijska kronika je med zadnjo vojno izginila, novo je začel pisati župnik Stanko Weingerl leta Župnija Zg.Dolič je jožefinska in meji na Vitanje in na Šentilj pod Turjakom. Pri rekonstrukciji zgodovine se je kronist oprl na zgodovinsko literaturo in na nekatere arhivalije, ki so se v župnišču slučajno ohranile, n.pr. Seelenstandsprotokoll od , itd. Za 8v.Mohorja meni kronika, da je bila prvotno lastniška cerkev lemberških gospodov, ki so tukaj kot krajišniki Savinjske marke pozidali grad Hirschstein (irštajn) v vojaško-strateške namene, ker je po dolini pod njim že v rimski dobi in ves srednji vek tja do začetka 19. stol. vodila edina prometna pot s Koroške mimo Vitanja v Cwljw, ko še ni bilo ceste skozi Hudo luknjo. Hrib, na katerem je kasneje nastal grad Irštajn, so skupaj z dolino imenovali Dolič, ki se v staroslovenski obliki z nosnikom "Dolnč" omenja Se v neki listini Otona II od 24.oktobra 380, ko je ta cesar tod podelil nekaj kmetij grofu Viljemu Selškemu, možu grofice Heme. Odtod je bila to ves čas koroška zemlja in krška škofija je imela zato tu svoje pravice. Grad Irštajn je stal na 852 m visokem hribu nad Doličem v sklopu kozjaškega hribovja. Od njega so se ohranile le še razvaline, zi- dane iz drobnega kamenja. Obzidje je še 1,5 m debelo in oblikuje B1S90-69

2 pfavokotnik 25 x 10 m v smeri sever-jug. Prečni zid je le eden in deli 4 m širok prostor od tega pravokotnika. Mogoče je bila cerkev sv.mohorja kapela gradu Irštajn. Južno od vrha Irštajn stoji v pogorju PaŠkega Kozjaka na majhni obli planoti cerkev sv.mohorja in Fortunata. Značilna zasnova s kornim zvonikom je romanskega izvora, a je bila v 19. stol. prezidana in je takrat dobila svojo sedanjo podobo. Vzhodni zvonik sicer še vedno dominira nad stavbno gmoto, vendar je podaljšanain razširje* na ladja kot prizidek iz leta 1870 žal v precejšnji meri/ zabrisala in porušila srednjeveško razmerje med nizko ladjo in obvladujočim zvonikom. Zunanjščina: Komi zvonik je v prerezu prečni pravokotnik in je po vsej višini nerazčlenjen. Tudi nima podzidka. ^okrit je s strmo korenasto streho s skrilom. Na jug in na vzhod ima po eno lino, ki pa nista prvotni. Na južni strani je v pritličju po letu 1665 ( po- datek iz vizitacijskega zapisnika) razširjeno široko polkrožno in močno vrezano okence, staro okence na vzhodni strani pa je zdaj z zunanje strani zazidano. Vzhodni del ladje je še prvoten in objema tudi zvonik, na zahodni strani pa so stari ladji dodali širšo novo ladjo z velikimi okni in ji na severni strani prislonili še zakristijo. Vsa cerkev je pokrita z enotno skrilasto streho. Ker so tudi stari del ladje debelo na novo ometali in v njem na južni strani prebili dve veliki novi okni, ni nobenega upanja, dabi se bila stara ladijska okenca, čeprav zazidana, ohranila. Notranjščina cerkve je po prezidavi povsem nezanimiva. Zaradi širšega in višjega dozidanega dela so morali povišati Audi staro ladjo in oba prostora enotno obokati, čeprav je stari del zaradi manjše širine zdaj še vedno nižji od novega dozidanega dela. Oba sta obokana z banjastim obokom s sosvodnicami med slabotnimi oprogami, ki ustrezajo plitvim lizenam. Na zahodu je na dveh kvadratičnih kamnitih slopih pozidan pevski kor s tremi križnimi oboki. Tlak je iz

3 SV.MOHOR na Kozjaku - p.c.sv.mohorja -2- večjih pravokotnih kamnitih plošč. Vsa notranjščina je samo pobeljena. Prostor pod zvonikom - stari prezbiterij - je zdaj s tanjšo steno v polkrožnem slavoloku oddeljen od ostalega prostora, ker so stari del ladje v celoti porabili za novi prezbiterij. 3 tem je prostor pod zvonikom izgubil prvotno funkcijo in služi le za sedanji prehod na podstrešje, ko so prebili banjasti obok. Stari prezbiterij je bil s polkrožnim slavolokom, ki pa je v vertikali prešel v obe stranski steni, oddeljen od ladje. Vse stene v starem prezbiteriju in slavolok so poslikane s freskami, ki niso bile nikoli prebeljene. Idejno izhodišče celotne ikonografske zasnove je Kristus, naslikan v zgornjem delu vzhodne stene tik pod banjastim obokom. Kristus sedi na lesenem, prečno postavljenem sedežu popolnoma frontalno z dvignjeno desnico in z odprto knjigo v naročju, na kateri počiva njegova levica. Ob njem sta dva angela, od katerih ima levi bič z jutranjo zvezdo, desni pa sulico - orodji njegovega mučenja. V srednjem pasu je v vzhodni steni na sredini odprtina prvotnega okenca, ki je zdaj z zunanje strani zazidano. To okence je zelo ozko in visoko in v vrhu izrazito šilasto z ožjim svetlobnim okvirom. Obroblja ga kozmatska bordura, ki vokvirja tudi vse slikane prizore, ^evo in desno ob okencu sta dva sveta škofa, od katerih je desni sv.urh z ribo najkrožniku, ob njem pa je golobrad mladenič v kratki rdeči suknji z vijoličnim klobukom in z boda- -&,.Atolom v levici, po Stegenšku sv.ahaci j. Ob levem škofu,je mlajši svetni] z zaprto knjigo v desnici in s spuščeno levico, -morda Mohor in Fort* tunat. Vse osebe stoje na prednjem robu rdečih patroniranih tal pred nevtralnim ozadjem, ^ritlični pas te stene je neposlikan.

4 Na severni steni je na sredini stoječa Marija z Jezusom, ob njej pa na desni sv.marjeta z zmajem in s križem, na levi pa svetnica s krono in z mečem v levici - sv.katarina (njen atribut - kolo v desnici je uničen, ker je tu umet odpadel zaradi straje). Na južni strani so slikarije ohranjene le levo od širokega okna, ki je staro le v levem delu, ker ga obroblja slikan okvir z rdečimi zobci in so na tej strani v ostenju naslikane v rombih rdeče rozete; njegova desna stran pa je bila kasneje razširjena in so s tem uničili slikarije. Levo ob oknu je nedoločljiv stoječ svetnik s knjigo. Kjer prehajata stranski steni v banjasti obok, je razen kozmatske bordure naslikana še širša bordura iz akantovih listov, ki spominja na slikarije v Gostečah. Taka bordura deli po temenu tudi vzdolžni banjasti obok v dve enaki polovici. V vsaki sta po dva simbola evangelistov označena z napisnimi trakovi, ki so za silo še čitljivi. N* južni strani sta Matej in Marko, na severni pa Janez in Luka. Slavolok obroblja na notranji strani široka kozmatska bordura, vso ostalo ploskev pa izpolnjuje rastlinska vitica. V ostenju slavoloka, ki ga zdaj večinoma zakriva nova delilna stena, je na vsaki strani že v loku naslikana po ena stopnica,,tako na južnistrani Barbara s stolpom, na severni pa verjetno Jaoro^a^a s košarico. Prevladujoče barve so opečnordeča, vijolična, temnorumena in svetlozelena, cinober na svetniških sijih, okvirih in nekaterih ablačilih pa je počrnel. V slikarije je vrezanih več grafitov in drugih znakov nekdanjih obiskovalcev. Med njimi jezlasti obsežen tisti iz leta 1536, ko se je podpisal Caspar, coadjutor S.Viti. Te slikarije so po izrazitem mehkem gubanju oblačil, milini obrazov z rumenimi kodrastimi lasmi, ostro izrisanimi in navz&or potegnjeni-

5 SV. MOHOR na Kozjaku - p.c.sv.mohorja -3- mi ustnicami (HrAstovlje), s kozmatskimi bordurami, z lahkotno barvno lestvico, modelacijo rožnatih obrazov, z brezprostorjem nad patroniranimi ^lemi in s celotnim slogovnim izrazom izrazito furlanske,ih so z mehkim slogom se gotovo iz\prve pol. 15. stol., hkrati pa dober primer slikarij, ki so jih pri nas celo na Stajerskem ustvarjali potujoči furlanski slikarji. Pod fresko-ometom furlanskega mojstra se na več mestih prikazuje le grobo zglajen in pobeljen prvotni omet s sledovi oblikovno in pomensko nedoločljivih opečnordečih in sivih iaaac barv, ki so verjetno z linearno dekoracijo ali pa celo v figuralni posllkavi, na kar bi morda kazal fragment v levem spodnjem delu vzhodne stene, poživljale romansko prostornino nekdanjega prezbiterija. Oprema: fkorajda ni omembe vredna. GlAvni oltar v baročni tradiciji se prilagaja danemu prostoru in zakriva vso ravno vzhodno steno sedanjega prezbiterija, urejenega v vzhodnem delu stare ladje. Njegova arhitektura ni starejša od 19. stoletja, medtem ko kažejo v njem uporabljene plastike še na zreli barok 18. stol.: v tronu sta sicer nova Mohor in Fortunai, zato pa so figure sv.izidorja in Notburge, zlasti pa LovrencA in Terezije? kar dobri izdelki 18. stol. in torej prevzeti iz nekega starejšegaj6ltarja. Oba stranska oltarčka sta pendanta (Pieta, sv.jožef) iz časa prezidave cerkve v drugi polovici 19. stol. Lep leaen^ rezljan lestenec. Prižnica bp. Bel, s srebrom vezen masni plašč, ostala dva sta nova in bp.

6 V zvoniku so trije zvonovi: 1. veliki zvon je železen KID 1923, 2. železen KID 1923, ^^ 4^ 3. majhen bronast gotski zv^n/z napisom na zgornjem robu v gotski minusculi: + Marcus + Johannes + Lucas + Matheua +. Po obliki sodeč in po napisu je še iz 15. stol. M.Zadnikar: Zapiski LVII, 1969 V župnijskem arhivu pri sv.florijanu v Zg.Doliču je ohranjena tudi zanimiva korespondenca v zvezi s freskami pri Hv.Mohorju in sicer med župnijskim uradom oziroma Avguštinom Stegenškom in dunajsko Centralno komisijo iz let 1910 in V tej zvezi je A.Stegenšek pisal župniku in predlagal, naj bi napravili nov dohod v stolp od zunaj na severni strani po posebnih stopnicah, da ne bi zaradi dostopa v zvonik iz njegovega poslikanega pritličja trpele freske. že obstoječe lesene stopnice namreč te slikarije precej zakrivajo. "Meni se zdi profanacija za ta edini spodnještajerski prezbiterij, če služi za stopnišče", je zapisal leta 1911, 21.VII. Avguštin Stegenšek v obrambo spomeniških interesov v zvezi s freskami. Iz kronike je tudi razvidno, da so leta 1916 za vojne namene pobrali oba večja zvona iz let 1727 in 1781, ki ju je bil vlil Gašper Balteser Schneider v Celju. M.Zadnikar: Zapiski LVII, 1969 ^