STRATEGIJA RAZVOJA REGIONALNA DESTINACIJSKA ORGANIZACIJA POSAVJE »Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za

Transkripcija

1 STRATEGIJA RAZVOJA REGIONALNA DESTINACIJSKA ORGANIZACIJA POSAVJE »Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje , razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.«portoalpe d.o.o., julij 2011

2 KAZALO: 1 UVODNA OPREDELITEV 5 2 ANALIZA OKOLJA PROSTORSKA OPREDELITEV DESTINACIJE RAZPOLOŽLJIVI VIRI DESTINACIJE Atrakcije destinacije Antropološka dediščina Naravna dediščina Posebne doživljajske privlačnosti Turistična infrastruktura in ponudniki storitev Dostopnost destinacije Znamke, image in cenovna podoba destinacije 22 3 STRATEGIJA VIZIJA DESTINACIJE CILJI DESTINACIJE Kvantitativni Kvalitativni TEMELJNA STRATEGIJA POSLOVNA STRATEGIJA Operativni načrti Človeški viri znanje in usposobljenost destinacije Zagotavljanje kakovosti destinacije Načrt stalnega trženja destinacije z modelom evalvacije Vzpostavitev sistema Raziskav in razvoja destinacije Vzpostavitev sistema inovativnosti destinacije Projekt konsolidacije informacijskih sistemov Prostorsko načrtovanje v turizmu in investicijska politika destinacije Zagotavljanje trajnostnega razvoja destinacije 59 4 SKLEP

3 Strategija, ki je pred vami ni klasična Strategija destinacije, ampak samo nadgrajuje iz prejšnjih razpisov izdelane dokumente. S tem dokumenti, predvsem Model vzpostavitve Regionalne destinacijske organizacije (RRA, februar-avgust 2010), Šest produktov NVPTP (RRA, 2010), Strategija razvoja mikrodestiancije Kostanjevica na Krki, Strategija razvoja turizma in strokovnih podlag za pripravo občinskega prostorskega načrta v občini Krško strateški in izvedbeni del (Krško, ), Strategija razvoja turizma (Radeče, , Imperl, Šušteršič, Prah), postanejo del dokumenta te Strategije na skupni destinacijski ravni. Prav tako ta startegija v polnosti upošteva že sprejete rešitve s področja tržne znamke destinacije (Posavje polno priložnosti kot geografskja znamka ter ITP znamke kot produktne znamke). Strategija omenjene dokumente nadgrajuje z opredelitvijo tega prostora kot destinacije, uvedbo razvoja modelom destinacijskega managementa (Rnust ) ter s predlogom trženjskega modela za obdobje Trženjski model te strategije posega ima značilnosti: - Individualno paketiranje; - Nesporedni prodajni kanali; - Najbližji emitivni trgi (Ljubljana, Zagreb, Graz, Trst ter Milano, Dunaj, Muenchec, Budimpešta, Beograd) - Prodaja na t.i.»main stream«poti splošnega potrošnika (trgovski centri ipd) - Ne prodaja geografskega prostora in njegovih storitev ampak prodaja rešitve za potrebe potrošnikov, ki pa so v prostoru destinacije in v okviru storizev/izdelkov gospodarstva destinacije. - Podpora te prodaje preko spleta Ta strategija tako ne opredeljuje drugih prodajnih poti in trgov (agencijska prodajna pot, tour operatorji in retail) niti ne opredeljuje ostalih globalnih trgov, ki (lahko) nastopajo v distribucijski shemi destinacije oziroma so že prisotni

4 Naš namen namreč ni bil opisovanje že delujočih sistemov, ki ga uspešno zagotavljajo posamezne organizacije in/ali podjetja znotraj posameznih občin oziroma na medobčinski ravni (Terme Čatež, Doživljaj, Boom, CPT Krško idr) ampak predlagati pot za tržno realizacijo ITP-ki so že oblikovani oziroma se bodo v obdobju še dodatno oblikovali. Smatramo, da vse zgoraj omenjeno že prinaša rezultate povezovanja in deloma trženja na destinacijski ravni, potrebni pa so konkretni povezovalni in trženjski koraki naprej

5 1 UVODNA OPREDELITEV Osnovno izhodišče za pripravo strategije razvoja RDO Posavje je dejstvo, da na globalnem turističnem trgu medsebojno tekmujejo destinacije in ne posamezni deležniki oziroma podjetja (Aleksič, 2008). Prav opredelitev, kaj je destinacija je glavni izziv, namreč v preteklosti smo se ukvarjali z destinacijami kot lokalne skupnosti, kar pa je v slovenskem primeru premajhen prostor. Destinacija je namreč»spoj produktov in storitev na eni geografski lokaciji, ki privlači turiste (Murphy, Pritchard & Smith, 2000)«. Teoretično lahko torej posamezna lokalna skupnost reče, da ima dovolj privlačnosti, da sama privlači turiste, vendar pa je pomembno vprašanje konkurenčnosti destinacije. Prof. dr. Janez Prašnikar (et al) v delu «Operacionalizacija modela organiziranosti slovenskega turizma na regionalni ravni: Prototip za destinaciji Dolenjska in Bela Krajina«podrobneje navaja dejavnike za konkurenčno destinacijo:»na uspeh razvoja turistične destinacije vplivajo konkurenčni dejavniki, s katerimi razpolaga destinacija (Enright in Newton, 2004). Destinacijski management je opredeljen kot pomemben dejavnik konkurenčnosti v številnih študijah. V tej smeri je zelo odmeven prispevek Ritchieja in Croucha (2001) 1, ki kot pomembne dejavnike konkurenčnosti opredeljujeta turistično politiko, destinacijski management, načrtovanje ter razvoj. Turistična politika predstavlja vrsto pravil, direktiv, smernic in razvojnih ciljev ter strategij, ki so orodje, s katerim lahko posamezniki in ustanove vplivajo na razvoj turizma v nekem geografskem prostoru. Destinacijski management je opredeljen, kot: 1 Model konkurenčnosti, ki ga predlagata Ritchie and Crouch (2001) poleg destinacijskega managementa in turistične politike še zajema: Osnovne vire in atrakcije (Klima in fiziografija, Kultura in Zgodovina, Tržne vezi, Posebne dogodke, Zabava, Super-struktura ter Posebne dogodke), Dodatne faktorje in vire (Infrastruktura, Dostopnost, Proizvodna sredstva, Gostoljubnost in Podjetja) in Kvalifikacijske determinante (Lokacija, Solidarnost, Varnost, Ozaveščenost/Podoba/Blagovna znamka, Stroški/Vrednost ). Vsi našteti elementi so povezani in vplivajo na konkurenčnost destinacije na mikro in makro ravni

6 Upravljanje z resursi destinacije Trženje destinacije Financiranje in sposobnost pridobivanja novega kapitala za razvoj turizma Organiziranost na ravni destinacije Upravljanje z človeškimi viri Razvoj informacijske tehnologije Kakovost izvajanja storitev Management obiskovalcev Dwyer in Kim (2002) opredeljujeta destinacijski management kot povezovalno nit med turistično ponudbo in turističnim povpraševanjem na nekem območju. Turistično ponudbo predstavljajo turistični resursi. Organizacija za destinacijski management oblikuje strategijo razvoja destinacije, trži destinacijo, usmerja različne deležnike na ravni destinacije, upravlja s človeškimi viri in skrbi za trajnostni razvoj turizma v destinaciji. Turistično povpraševanje predstavljajo turisti: Zelo pomembne so njihove preference, zavedanje o destinaciji ter podoba, ki je o destinaciji imajo. Model Drwyerja in Kima (2002) predstavlja Slika 1 2. Slika 1: Model konkurenčnosti destinacije Turistična ponudba Management destinacije Turistično povpraševanje Primarna turistična ponudba Sekundarna turistična ponudba Dodatni faktorji in viri Upravljanje Trženje Oblikovanje strategije in razvoj HRM Ekološki management Preference Zavedanje Podoba Vir: Dwyer in Kim (2002). 2 Management destinacije in turistično povpraševanje sta povezana s t.i. situacijskim pogojem (»situational conditions«), ki ga predstavljajo lokacija destinacije, konkurenčnost mikro in makro okolja, varnost ter cenovna konkurenčnost destinacije

7 Destinacijski management je torej pomembno orodje v rokah deležnikov na ravni destinacije. Organizacija za destinacijski management (DMO), je organizacija, ki na regionalni ravni skrbi za strateški plan razvoja turizma (Buhalis, 2000). DMO pomaga lokalnim podjetjem graditi konkurenčne prednosti in oblikovati konkurenčne prednosti na ravni destinacije (Sainaghi, 2006). Ima vlogo oblikovalca razvojne strategije na ravni destinacije in skrbnika za njeno izvedbo. Pri tem so temeljni strateški cilji DMO-ja: skrb za dolgoročen razvoj lokalnega okolja, trajnostni razvoj turizma (usklajenost med ekonomskim, ekološkim in družbenim okoljem), skrb za zadovoljstvo turistov ter skrb za maksimizacijo dobičkov turističnih podjetij (Buhalis, 2000). Pomembna naloga DMO je tudi skrb za povezovanje v širše okolje (DMO na nižji in višji ravni, trg). V modelu organiziranosti slovenskega turizma je pojem DMO soroden pojmu RDO (regionalna destinacijska organizacija). RDO povezuje lokalne organizacije za destinacijski management DMC-je (destination management company). DMC so destinacijske organizacije javno-zasebnega partnerstva, ki imajo operativno, promocijsko, razvojno in distribucijsko funkcijo na lokalni ravni. Na državni ravni interese RDO-jev povezuje STO«. Seveda z vso zagotovostjo ne moremo opredeliti pojma destinacije, oziroma kot meni Sainaghi (2006) opredelitev destinacije ni čisto jasna, saj lahko vključuje turistični kraj, regijo, pokrajino, ali pa še širše. Prašnikar zato meni, da je bolje uporabiti holistično načelo in Marshallov pojem»turističnega distrikta«, ki vključuje: a) natančno opredeljeno geografsko območje; b) večinsko populacijo malih in srednjih podjetij; c) ki si med seboj delijo podobno kulturo. Pri tem v turizmu ni opaziti tipične vertikalne proizvodne strukture, pač pa sta bolj prisotna specializacija in pojav»by products«, torej horizontalni model organizacijskih povezav. Različni proizvodi so med seboj povezani ali prek izbire končnega potrošnika (točka do točke), prek specializiranih posrednikov (paketi) ali pa prek organizacij, ki delujejo znotraj distrikta, kot so združenja, konzorciji, ali turistični odbori (omrežje). Buhalis (2000) destinacijo razume kot a) geografsko regijo, ki je edinstvena po tem, b) kako jo razumejo turisti, c) ki morajo imeti v njej možnost prenočiti, in ki ima d) politično in pravno infrastrukturo za turistični marketing in planiranje«

8 Skupna nit različnih avtorjev pa je spoznanje, da gre za prostor, ki ga upravljajo različni deležniki. Po našem spoznanju gre za deležnike, ki jih glede na interes, ki ga imajo znotraj geografskega področja, delimo na javni, civilni in zasebni interes. Ti trije interesi so v stalni medsebojni interakciji oziroma pogajalskem procesu, kako ta prostor upravljati. Pri gradnji destinacije je te interese je seveda potrebno ustrezno organizirati glede na njihovo osnovno poslanstvo ter vzpostaviti funkcije, ki so potreben za delovanje destinacije. Te funkcije lahko opravljajo različni deležniki, vendar kot glavnega deležnika v turistični destinaciji Buhalis (2000) prepoznava organizacije za destinacijski management (Destination Management Organization, v nadaljevanju DMO), ki usklajujejo različne deležnike s ciljem doseganja strateških ciljev destinacije. DMO odgovarja za proizvod destinacije, njegovo načrtovanje in trženje. Njeni ključni nalogi sta strateški management destinacije in izdelava ter izvedba trženjskega načrta destinacije. Tudi RNUST, Razvojni načrt in usmeritve Slovenskega turizma (RNUST) predvidevajo nadgradnjo organiziranosti slovenskega turizma, vključno z redefiniranjem lokalne in nacionalne ravni ter uvedbo regionalne t.i. destinacijske ravni (Uran, Ovsenik, RNUST, 2006): NADGRADNJA MODELA ORGANIZIRANOSTI SLOVENSKEGA TURIZMA Model nadgradnje sistema organiziranosti slovenskega turizma obsega štiri ravni in sicer: - nadnacionalno, - nacionalno, - regionalno in - lokalno. Model vključuje temeljne novosti, ki jih je potrebno realizirati, da bi kasneje lahko sledili in realizirali terminski načrt ukrepov posameznih politik in s tem aktualizirali doseganje želenih ciljev, ki jih prinaša RNUST

9 Temeljne novosti so: - redefiniranje vloge in reorganizacijo Slovenske turistične organizacije (STO) v smeri povečanja njene učinkovitosti, jasne opredelitve njene vloge in funkcij ter njene reorganizacije v smeri uvajanja javno zasebnega partnerstva - razvoj novih razvojnih destinacijskih organizacij na regionalnih ravneh (RDO) po načelu javno zasebnega partnerstva in interesnega združevanja - razvoj grozdov tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni in drugih interesnih grozdov na regionalni in nacionalni ravni, - redefiniranje vloge in reorganizacijo LTO-jev v smeri povečanja njihove učinkovitosti, jasne opredelitve njihove vloge in funkcij ter njihove reorganizacije v smeri uvajanja javno zasebnega in civilnega partnerstva

10 Slika: Model nadgradnje Slovenskega turizma Vir: Uran, Ovsenik, RNUST, 2006 Nadgrajeni model slovenskega turizma s spletom organiziranosti med turističnimi subjekti lahko deluje samo, če je umeščen v okolje s svojimi povezavami, kjer se modelna mreža pokaže kot izhodišče za harmonizacijo ravnovesja v modernem okolju

11 Implementacija modela v prakso zavisi še od dveh temeljnih pogojev in sicer: - s sprejetjem zakona o javno-zasebnem partnerstvu in - identifikacijo turističnih destinacij v slovenskem okolju. Osnovne turistične organizacije po ravneh: - nadnacionalna raven: predstavniške pisarne - nacionalna raven: (NRTO) STO redefiniran in reorganiziran - destinacijska raven: RDO razvojna destinacijska organizacija - lokalna/med lokalna raven: LTO redefiniran in reorganiziran Kratek opis modela organiziranosti slovenskega turizma: - funkcionalno in organizacijsko prostor razdelimo v štiri ravni (nadnacionalno, nacionalno, regionalno in lokalno) - procesi v modelu se vršijo v dveh smreh: o horizontalno o vertikalno - vsaka raven v horizontalni smeri deluje neodvisno: o nadnacionalna: vzpostavitev/obnovitev predstavniških organizacij na primarnih emitivnih tržiščih o nacionalna raven: generira vse zainteresirane deležnike; razvija, vrši in nadzira turistično dejavnost na vseh ravneh o destinacijska raven: generira vse zainteresirane deležnike; razvija, vrši in nadzira turistično dejavnost na vplivnem destinacijskem področju, ter skrbi za ustrezno sodelovanje v med destinacijskem okolju) o lokalna/med lokalna raven: generira vse zainteresirane deležnike; razvija, vrši in nadzira turistično dejavnost na vplivnem lokalnem oziroma med lokalnem področju, ter skrbi za ustrezno sodelovanje vseh lokalnih/med lokalnih področij znotraj vplivnega destinacijskega področja) - vsaka raven v vertikalni smeri deluje povezovalno/sinergijsko: o nadnacionalna: vrši naloge in opravila določena na nacionalni ravni in zagotavlja svetovanje pri vključevanju slovenske turistične ponudbe v

12 mednarodne ITP-je, ter svetuje kot poznavalec vplivnega emitivnega trga pri razvoju ITP-jev za posamezno tržišče o nacionalna raven: razvija, vrši in nadzira procese med posameznimi ravnmi o destinacijska raven: razvija, vrši in nadzira procese na destinacijski in lokalni/med lokalni ravni, ter skrbi za plasma destinacijskih ITP-jev in tematskih turističnih proizvodov na nacionalno in nad nacionalno raven o lokalna/med lokalna raven: razvija, vrši in nadzira procese na lokalni/med lokalni ravni, ter skrbi za plasma lokalnih/med lokalnih ITP-jev in tematskih turističnih proizvodov na destinacijsko, nacionalno in nad nacionalno raven Opis osnovnih organizacij po ravneh in njihovih glavnih funkcij Nadnacionalna raven: predstavniške pisarne Predstavniške pisarne se vzpostavi na najbolj vplivnih emitivnih trgih. Smotrno je vzpodbujati grozde zainteresiranih deležnikov, ki imajo interes pojavnosti na posameznih emitivnih trgih. Natančnejši prerez funkcij: Razvojna funkcija: - razisovanje vplivnega emitivnega trga in svetovanje zainteresiranim ponudnikom v vseh ravneh Distribucijska funkcija: - plasma tematskih turističnih proizvodov in ITP-jev na vplivno emitivno tržišče (turističnim posrednikom in končnim potrošnikom) Promocijska funkcija: - iskanje najprimernejših orodij in strateških priložnosti (tržnih niš) za učinkovito promocijo slovenske turistične ponudbe na vplivnem emitivnem trgu Operativno funkcijo in v njenem okviru predvsem: - pomoč pri izvedbi ITP-jev - aktivno vključevanje slovenske turistične ponudbe v mednarodne ITP-je

13 Nacionalna raven: (NRTO) STO redefiniran in reorganiziran Osnovna in nosilna organizacija slovenskega turizma v novem modelu organiziranosti slovenskega turizma ostaja STO, vendar v svoji redefinirani vlogi. STO se pravno preoblikuje po modelu javno zasebnega partnerstva, kjer se izenačijo interesi vseh zainteresiranih javnosti (tako javne, zasebne kot tudi civilne). Ker gre za slovensko krovno turistično organizacijo bo večinski lastnik država, sledita pa zasebni in civilni sektor. STO v redefinirani vlogi predstavlja krovno organizacijo s tremi temeljnimi funkcijami: - razvojna - promocijska - distribucijska. Razvojna funkcija se zaokroži v na novo organiziranem oddelku, kjer se soočijo predstavniki vseh treh javnosti in ostalih vplivnih deležnikov slovenskega turizma (kot na primer predstavniki raziskovalnih institucij, univerz,.) Promocijska funkcija se zaokroži v na novo organiziranem oddelku, ki prevzame sedanjo funkcijo STO-ja. Distribucijska funkcija se osredotoča predvsem v nalogo vzdrževanja Centralnega rezervacijskega sistema, ter skrbi za pretok poslovanja med vsemi ravnmi. Natančnejši prerez funkcij STO: Razvojna funkcija: - spodbujanje razvoja tematskih turističnih proizvodov v horizontalni osi in integralnih turističnih proizvodov v vertikalni osi; - pripravo projektov razvoja zahtevnejših investicijskih projektov z njihovo promocijo in povezovanjem turističnega gospodarstva in drugih zainteresiranih partnerjev v konzorcije; - spodbujanje raziskovalne dejavnosti na področju turistične dejavnosti in zagotavljanje prenosa znanja v turistično gospodarstvo in druge uporabnike znanja, preko vzpostavljenega informacijskega sistema za podporo odločanju turističnim subjektom na vseh ravneh - spodbujanje usposabljanja turističnih subjektov. Distribucijska funkcija:

14 - kontinuirano razvijanje turistično informacijskega sistema v skladu z najsodobnejšimi znanji s področja informacijske tehnologije; - spodbujanje uporabe in razvoja turistično informacijskih sistemov na podjetniški, lokalni in regionalni ravni ter zagotavljanje njihove integracije v nacionalni turistično informacijski sistem; - vzpostavitev in razvijanje centralnega rezervacijskega sistema na nacionalni ravni, ki bo zagotavljal vključevanje turističnih storitev in ITP-jev v globalne sisteme turistične industrije; Promocijska funkcija: - izvajanje krovne image promocije slovenskega turizma za povečanje njegove prepoznavnosti na globalnem trgu; - izvajanje programa tržnega komuniciranja na nacionalni ravni z uporabo sodobnih orodij tržnega komuniciranja, usklajenega z lokalnimi, regionalnimi in interesnimi mrežami turističnih subjektov. Destinacijska raven: RDO razvojna destinacijska organizacija Destinacijska raven je na novo umeščena v organizacijsko strukturo slovenskega turizma. Svojo najpomembnejšo vlogo odigra pri implementaciji destinacijskega managementa v prakso. Je osnovna celica / organizacija te ravni, ki je po svoji funkciji generator razvoja turistične dejavnosti tako v destinacijskem kot tudi lokalnem/med lokalnem oklju. Prav tako je, kot STO na nacionalni ravni, definirana po principu javno zasebnega partnerstva, kjer pa ni vedno pravilo, da je večinski lastnik javni sektor. Pomembno vlogo v tem konceptu odigra tudi civilni sektor. Posamezno destinacijsko okolje ima le eno krovno organizacijo. Natančnejši prerez funkcij RDO: Razvojna funkcija: - Implementacija in operacionalizacija vpeljave moderno organiziranega destinacijskega managementa

15 - spodbujanje razvoja in izvedbe tematskih turističnih proizvodov v horizontalni osi na eni strani in integralnih turističnih proizvodov v vertikalni os na drugi strani; - izvedba zahtevnejših investicijskih projektov z njihovo promocijo in povezovanjem turističnega gospodarstva in drugih zainteresiranih partnerjev v grozde na regionalni destinacijski ravni; - realizacija raziskovalne dejavnosti na regionalnem ravni in osveščanje o pomenu vključevanja storitev, ponudbe in integralnih turističnih proizvodov v cenralni rezervacijski sistem - spodbujanje usposabljanja in mreženja turističnih subjektov na regionalni in lokalni ravni, - razvoj, zasnova in organiziranost integralnih turističnih proizvodov na regionalni in lokalni ravni - realizacija prenosa znanja na operativno raven ter motiviranje vključevanja turistične ponudbe v inegralne turistične proizvode in njihov plasma v centralni rezervacijski sistem. Distribucijska funkcija: - kontinuirano sodelovanje pri razvoju in uporabi turistično informacijskega sistema v skladu z najsodobnejšimi znanji s področja informacijske tehnologije na regionalno in nacionalno raven; - spodbujanje uporabe in razvoja turistično informacijskih sistemov na podjetniški, lokalni in regionalni ravni ter zagotavljanje njihove integracije v nacionalni turistično informacijski sistem; - pomoč pri razvijanju centralnega rezervacijskega sistema na nacionalni ravni, ki bo zagotavljal vključevanje turističnih storitev in ITP-jev regionalnega značaja v globalne sisteme turistične dejavnosti; Promocijska funkcija : - izvajanje krovne regionalne/destinacijske image promocije slovenskega regionalnega turizma za povečanje njegove prepoznavnosti nacionalnem in globalnem trgu;

16 - izvajanje programa tržnega komuniciranja na regionalni ravni z uporabo sodobnih orodij tržnega komuniciranja, usklajenega z lokalnimi, regionalnimi in interesnimi mrežami turističnih subjektov. Operativna funkcija: - operacionalizacija povezovanja tematskih turističnih proizvodov v grozde na horizontalni ravni - operacionalizacija povezovanja turističnih storitev v integralni turistični proizvod v horizontalni ravni na lokalnem, regionalnem in med regionalem prostoru - skrb za kakovostno izvajanje turističnih storitev in itegralnih turističnih proizvodov - organizacija vodniške dejavnosti na vplivnem destinacijskem/med destinacijskem okolju. Lokalna/med lokalna raven: LTO redefiniran in reorganiziran Osnovni predstavnik te ravni ostaja LTO, vendar redefiniran in reorganiziran. Prav tako kot na nacionalni in lokalni ravni je pravno definiran po konceptu javno zasebnega partnerstva. Lastniško prednost ima zaradi operativne funkcije seveda zasebni sektor, ne gre pa zanemariti pomembne vloge civilne javnosti. Značilnost LTO-jev mora postati, da generirajo vse turistične pisarne v eno (združuje pisarne LTO-ja, TIC-a in turističnega društva na vplivnem lokalnem/med lokalnem okolju). Natančnejši prerez funkcij LTO: Razvojna funkcija: - Implementacija in operacionalizacija vpeljave moderno organiziranega destinacijskega managementa - spodbujanje razvoja in izvedbe integralnih turističnih proizvodov v vertikalni osi; - izvedba zahtevnejših investicijskih projektov z njihovo promocijo in povezovanjem turističnega gospodarstva in drugih zainteresiranih partnerjev v grozde na lokalni ravni; - spodbujanje usposabljanja in mreženja turističnih subjektov na lokalni ravni, - razvoj, zasnova in organiziranost integralnih turističnih proizvodov na lokalni ravni - realizacija prenosa znanja na operativno raven ter motiviranje vključevanja turistične ponudbe v inegralne turistične proizvode in njihov plasma v centralni rezervacijski sistem

17 Distribucijska funkcija: - kontinuirano sodelovanje pri razvoju in uporabi turistično informacijskega sistema v skladu z najsodobnejšimi znanji s področja informacijske tehnologije; - spodbujanje uporabe in razvoja turistično informacijskih sistemov na podjetniški, lokalni ravni ter zagotavljanje njihove integracije v nacionalni turistično informacijski sistem; - pomoč pri razvijanju centralnega rezervacijskega sistema na nacionalni ravni, ki bo zagotavljal vključevanje turističnih storitev in ITP-jev lokalnega in regionalnega značaja v globalne sisteme turistične dejavnosti; Promocijska funkcija: - izvajanje krovne lokalne image promocije slovenskega lokalnega turizma za povečanje njegove prepoznavnosti na nacionalnem in globalnem trgu; - izvajanje programa tržnega komuniciranja na lokalni ravni z uporabo sodobnih orodij tržnega komuniciranja, usklajenega z lokalnimi, regionalnimi in interesnimi mrežami turističnih subjektov. Operativna funkcija: - izvedba tematskih turističnih proizvodov, - operacionalizacija povezovanja turističnih storitev v integralni turistični proizvod v horizontalni ravni na lokalnem prostoru - skrb za kakovostno izvajanje turističnih storitev in itegralnih turističnih proizvodov na lokalni ravni - skrb za lokalno turistično infrastrukturo - implementirati turistično informativno pisarno v lokalnem okolju - organizacija vodniške dejavnosti na vplivnem lokalnem/med lokalnem okolju. Nacionalni razvojni dokument je torej osnova za organizacijski vidik ter funkcije RDO Posavje. V tej Strategiji se posvetimo osnovni analizi področja (sekundarni viri), prostorska opredelitvi destinacije, navedbi objektov antropološke dediščine ter naravne dediščine kot nabor možnih atrakcij, osnovno pregledamo razpoložljivo infrastrukturo te dostopnost destinacije

18 ter tudi obstoječe znamke destinacije in ocenimo splošno podobo destinacije, kot bi jo ta sedaj lahko imela na trgu. V nadaljevanju pa skušamo povedati, kako osnovno vizijo in relativno konkretne izbrane cilje realizirati skozi temeljno in poslovno strategijo. Strategija ima funkcijo odprtega dokumenta, ki se o skozi posamezne faze aktualiziral, tako da bomo po izvedbi vseh aktivnosti lahko objavili tudi strategijo, ki bo bolj realno dokazana in še bolj dolgoročna

19 2 ANALIZA OKOLJA Glede na dejstvo, da je cilj te strategije predvsem vzpostavitev trdne regionalne turistične organiziranosti, kot jo pričakuje globalni trg in predvideva Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma , bomo izvedli notranjo analizo okolja predvsem z vidika prostorske opredelitve destinacije ter razpoložljivih virov destinacije, ki predstavljajo temeljne elemente za oblikovanje novih sestavljenih turističnih produktov (ITP). 2.1 PROSTORSKA OPREDELITEV DESTINACIJE Dokument obravnava turistično področje, ki ga predstavlja 6 lokalnih skupnosti: Krško, Brežice, Sevnica, Radeče, Kostanjevica na Krki ter Bistrica ob Sotli. Ta destinacija ima podlago tako v geografski kot tudi antropološki, družbeni, socialni in interesni argumentaciji. Vir: iz Zloženke Posavja za predstavitev v Lyonu (Bulevar d.o..o.) 2.2 RAZPOLOŽLJIVI VIRI DESTINACIJE Destinacija vsebuje številne elemente, ki privabljajo obiskovalce in, ki zadovoljujejo njihove potrebe ob obisku. Vendar pa so lahko ti temeljni oziroma obstoječe elementi lahko tudi

20 izvedene atrakcije, ki bistveno vplivajo na odločitev za destinacijo na emitivnem delu trga (WTO, 2007). Slika: Sestava destinacije (povzeto po WTO, 2007) Storitve, ki jih destinacija Posavje, z izjemo Term Čatež, že ponuja odgovarjajo na določeno povpraševanje in potrebe obiskovalcev, vendar pa še ne nastopajo polno kot atrakcije, ki bi dejansko vplivale na povpraševanje na emitivnih trgih. Terme Čatež so v polnosti odgovarjajo oznaki atrakcija, kljub temu pa je za ostali del destinacije Posavje potreben sistemski razvoj atrakcij, vključno z učinkovitim trženjskimi in razvojnimi aktivnostmi, vključno z oblikovanjem doživljajsko močnih sestavljenih turističnih produktov (ITP). Naravne in kulturne znamenitosti lahko nastopajo v sistemu atrakcij, vendar jih je potrebno izvesti v ustrezne ITP. Delimo jih na antropološke elemente, naravne elemente ter posebnosti, ki nastopajo predvsem v obliki nematerialne antropološke dediščine ter v obliki interpretacije zgodovinskih zgodb ter zgodb s področja nesnovne antropološke dediščine. Kljub temu je še vedno nujna jasna strategija izvedbe atrakcij, ki zahtevajo večja vlaganja, vendar lahko prinesejo tudi dolgoročnejše uspehe destinaciji (primer dobre prakse: valorizacija Gardskega jezera). Javna in zasebna infrastruktura pomenita široko področje storitev in kapacitet, ki omogočajo bivanje gostov in vključujejo osnovno javno infrastrukturo (ceste, javni prevoz, oskrba z vodo, parkirišča, itn) ter neposredne turistične storitve (nastanitvene kapacitete, turistične informacije, rekreacijske površina, vodniške službe, gostinske storitve, nakupovanje, idr). Iz tega vidika je seveda pri oblikovanju ITP, predvsem pa pri izvedbi ITP natančno predvidevati vse možne kombinacije gibanja turistov in jim zagotavljati javne in zasebne storitve, ki so 20

21 skladne z njihovimi potrebami. V kolikor ponujamo pakete v razredu 4 zvezdice, to iz vidika destinacije e pomeni prenočevanje v hotelu s 4 zvezdicami, ampak morajo biti vse, tudi posredne storitve na tem ali višjem nivoju. Ta vidik zahteva presojo kategorizacije ne samo hotelov ampak tudi drugih storitev destinacije javnih in zasebnih. Destinacija mora biti dostopna večjemu številu ljudi preko letalskih, cestnih ali železniških povezav. Ta temeljni element destinacije zahteva tudi relativno enostavno potovanje znotraj destinacije, seveda skladno z že omenjeno kvaliteto potovanja. Destinacija Posavje ima relativno dobro dostopnost iz vidika cestnih povezav, železniških povezav in tudi bližino velikega regionalnega letališča, letališča Zagreb. Seveda pa ji izjemno visok faktor dostopnosti, predvsem za evropsko emitivno tržišče, daje dejstvo, da je Slovenija v Schengenskem območju ter pozitivna vizumska politika EU za države JV Evrope nečlanice Schengenskega režima. V določenem pogledu lahko v dobro povezanost uvrstimo tudi, sicer še neizkoriščeno prisotnost letališča v Cerkljah. Cenovna politika je pomemben vidik konkuriranja drugim destinacijam. Dejavnik cene je odvisen tako od stroškov prihoda na destinacijo kot tudi strošek storitev v destinaciji. Pri odločanju na emitivnem trgu, je pomembna čim niža cena prihoda in osnovnih nujnih storitev, medtem ko je turist na destinaciji sami za cene manj občutljiv, v kolikor gre za storitve, ki pomenijo neposredno zagotavljanje visoke doživljajske izkušnje. Zato je tudi za destinacijo Posavje pomembno, da razvije čim več tovrstnih storitev in si s tem omogoči konkurenčnejše cene za osnovne storitve. Človeški viri so ključna komponenta pri tveganju uspeha ali neuspeha. Bistvo dobrega sistema človeških virov v uspešnih turističnih destinacijah je izjemna usposobljenost za področje turizma. Prav tako je pomembno, da je civilna družba (prebivalci) destinacije dobro osveščena o pomenu turizma ter sposobna povezovanja koristi in soodgovornosti za turistično rast. V Destinaciji Posavje bomo poskušali najti in usposobiti čim bolj učinkovite ekipe, ki bodo ključni pri vzpostavljanju oziroma izvajanju funkcij destinacije. 21

22 2.2.1 Atrakcije destinacije primarna turistična ponudba Turistično ponudbo lahko razdelimo na primarno in sekundarno (Planina v Uran, 2006). Primarna turistična ponudba obsega tiste dobrine, ki niso proizvod dela, ali ki jih človek ne more več proizvajati v enaki kakovosti in z enako uporabno vrednostjo. Sekundarna turistična ponudba pa zajema tiste turistične dobrine, ki so proizvod dela in jih človek ob drugih nespremenjeni okoliščinah še vedno lahko proizvaja v enaki količini in z enako uporabno vrednostjo. Temeljne elemente ki obstajajo v destinaciji in ki so že del oziroma imajo potencial postati primarna turistična ponudba, imajo tudi potencial da bodisi samostojno, bodisi kot del večjega produkta nastopajo kot atrakcija, lahko v našem primeru razdelimo na antropološko dediščino, naravno dediščino ter posebne elemente doživljajske privlačnosti, kamor sodijo predvsem kombinacija materialne in nematerialne antropološke dediščine z elementi duhovnosti, legend, energij in podobno. Turistično infrastrukturo delimo tudi na (avtor po Uran, 2010): 1. Infrastrukturo ali temeljne naprave in objekte, ki jih turist uporablja samo posredno in po njih ne povprašuje (ceste, komunalna infrastruktura,ipd); 2. Objekti z njihovimi zmogljivostmi, kjer se proizvajajo proizvodi in ponujajo storitve, po katerih turist neposredno povprašuje, jih kupi ali vzame v najem (nastanitveni obrati, gostinski obrati, muzeji, najemi vozil, idr); 3. Rezultati proizvodnje blaga in storitve v mnogih dejavnostih (blago, k ga ponujajo trgovine, ipd) te proizvode turist kupi in porabi. Pri drugi kategoriji turistične ponudbe ocenjujemo relativno zadostne kapacitete za izvedbo načrtovanih ITP, predvsem v obliki ustreznih nastanitvenih kapacitet, predvsem v Termah Čatež, v ostalem delu destinacije pa gre za slabo strukturo teh kapacitet, saj se težko zagotavlja enak kakovostni nivo po celotni destinaciji, ki bi omogočal zagotavljanje storitev na enakem nivoju. Zaradi tega dejstva je še posebej pomembna dobra notranja dostopnost destinacije. Destinacija ima dobro strukturo gostinskih kapacitet ter podeželske turistične 22

23 infrastrukture, vendar še ni natančnejše kakovostne analize te ponudbe glede na potrebo po zagotavljanju enake kakovost v celotni verigi turista. 3 STRATEGIJA Če je velja, da je»strategija obsežen načrt, ki razlaga, kako bo le-ta dosegel svoje poslanstvo in cilje (Uran, Strategije v turizmu, 2006), potem je v primeru nastajanja RDO še pomembnejša podrobnejša definicija, ki pravi, da»je strategija temeljni vzorec sedanjih in načrtovanih virov razvojnih in okoliških interakcij, ki govorijo, kako bo organizacija dosegla svoje cilje (v Uran in Philips in Moutinho, 1998). Uspeh strategije torej ni odvisna samo od kvalitete dokumenta temveč predvsem od odnosov in stanja v okolju, ki pomenijo vir razvojnih interakcij. Sposobnost strategije je le v tem, kako učinkovito zazna in usmerja ta vzorec skozi jasno postavljeno vizijo, cilje ter predvsem poslovne strategije. 3.1 VIZIJA DESTINACIJE Vizija slovenskega turizma predvideva,»da mora biti vizija Slovenije zaradi njene majhnosti in neodkritosti drugačna od vizij velikih uveljavljenih destinacij (Uran, Ovsenik, RNUST, 2006). V bodoče bodo vse destinacije znotraj centralne Evrope, kamor sodi tudi Slovenija, dostopne v nekaj urah, za ceno, ki večini omogoča nekajdnevni obisk destinacije. Naraščal bo segment ljudi, katerih glavno vodilo pri izboru destinacije bo iskanje avtentičnosti in povezanost z njihovo (samo)podobo«. Iz tega izhaja, da so naše glavne konkurenčne destinacije za evropski emitivni trg evropske destinacije in da imamo tukaj še dovolj neizkoriščenega potenciala kot»še ne odkrita domača destinacija«. Zaradi evropskih procesov (enotna valuta, enotni carinski in vizumski prostor Schengen, odprt trg, čezmejno sodelovanje, ipd) dejansko evropski trg vse bolj dobiva značilnosti domačega trga. Tuji trgi pri tem postajajo vse bližje- Azija ni več eksotični emitivni trg ampak samo je postal eden izmed primarnih trgov. 23

24 Naša vizija torej ne sem temeljiti na naši dosedanjem tradicionalnem in nekoliko (pre)konzervativnem pogledu na tuje trge, ampak mora dejansko odgovoriti samo na eno vrsto trga globalni trg. Vsi trgi, vključno s slovenskim in evropskim imajo torej status globalnega trga, ki pa vprašanje nacionalnosti turistov postavlja v zanemarljiv položaj v primerjavi z identiteto posameznih skupin. Socialne mreže, realne in virtualne morajo biti v ospredju naše vizije, na drugi strani pa močan trend individualizacije in personalizacije ter istočasno že izjemno posplošen trend usmerjenosti k naravi, trajnostnemu, ekološkemu in seveda humanemu. Vizija: Destinacija Posavje bo postala lokalno, nacionalno, evropsko in globalno prepoznavna kot destinacija, ki so jo na vrh postavili trendi ki se napajajo iz avtentičnosti, zgodb z močnimi sporočili, gibanja nazaj k naravi, poudarjanja humanih vrednot, osebnega - individualnega pristopa ter čistega uživanja. Pozicija: Prepoznana bodo destinacijska sporočila na temo poglobljenega razumevanja narave, v kateri je tudi človek, ki išče identiteto, stik z naravo, poglobljen smisel življenja in je hkrati tudi neobremenjen hedonist. Vrednote: Popolna odprtost destinacije, zavezanost k varovanju in interpretaciji antropološke in naravne dediščine, zavezanost k visoki kakovosti, oseben odnos, visoka doživljajska vrednost storitev in produktov. 3.2 CILJI DESTINACIJE Cilj oblikovanja Posavje je predvsem v sposobnosti destinacije zagotoviti visoko doživljajsko izkušnjo izbranim ciljnim segmentom, ki temelji na pričakovanjih, zahtevah in povpraševanju turistov. 24

25 Cilj RDO je tudi oblikovati jasno obljubo destinacije, ki jo zagotavljajo destinacijske znamke. Doživljajska izkušnja mora biti rezultat pričakovanj, ki jih obljublja znamka. Oba cilja sta predpogoj za izpolnitev naslednjih ciljev ki so usklajeni tudi z nacionalnimi cilji (RNUST, str. 26, 27): Kvantitativni Povečanje nočitev na ravni destinacije. Povečanje prihodov turistov na ravni destinacije. Izboljšanje prepoznavnosti.»iz vidika ciljev nas ne zanima prepoznavnost v celotni populaciji, temveč znotraj ciljnih skupin (gledano z vidika demografije geografije oziroma z vidika motivov), na katerih se odo vršile trženjske aktivnosti (Uran, Ovsenik, RNUST, 2006)«. Tudi destinacijsko razmišljanje je podobno kot omenjeni nacionalni cilj. Seveda splošna pozitivna prepoznavnost močno vpliva na trženjski uspeh destinacije, vendar ter splošne prepoznavnosti ni moč zgraditi v kratkem ali srednjem roku, brez večjih, globalno pomembnih dogodkov, ki bi se utegnili zgoditi v naši destinaciji (npr. izgradnja največje zabaviščne atrakcije na svetu, svetovno nogometno prvenstvo, najdba svetovno pomembne najdbe, ipd). Prav tako jo z vidika realnih finančnih resursov ni mogoče ustvariti kampanjsko, ker to pomeni izjemno visoka vlaganja v image podobo destinacije na dolgi rok (npr. predstavitev destinacije v kakšnem uspešnem hollywoodskem filmu, ipd). Zato bo cilj destinacije predvsem graditi na doživljajsko močnih produkti (ITP) in njihovih znamkah, izvajati sistematične image kampanje skozi izbrane distribucijske kanale do izbranih ciljnih skupin ter izbira inovativnega pristopa k promociji in prodaji. Organizacijski cilj do 2013: 25

26 Uspešnost vzpostavitve delovanja RDO z 30 ali 50 zasebnimi subjekti, ki predstavljajo največji obseg turističnega prometa v destinaciji. Strukturni cilj do 2013: Absolutna rast prihodov in nočitev tujih in domačih turistov ter prihodov domačih in tujih izletnikov. Vsebinski cilj do 2013: Razviti konkretne doživljajske pakete, ki temeljijo na tradiciji in visoki kakovosti storitev Kvalitativni Kvalitativni cilji so predvsem: - Vključevanje naravne in antropološke dediščine v turistično ponudbo (valorizacija dediščine); - Vključevanje manj razvitih krajev destinacije v turistično ponudbo (geografska in demografska valorizacija manj razvitih krajev); - Promocija sprememb (Turistična ponudba destinacije bo redefinirana skozi večjo povezanost posameznih ponudnikov, zviševanjem kakovosti storitev, specializacijo produktov, inovativnim razmišljanjem in pristopi, krepitvijo avtentičnosti ponudbe ter krepitvijo pomena znanja, usposobljenosti ter informacij za razvoj). Kvalitativni cilji so predvsem notranji cilji destinacije in njenih deležnikov, saj pomenijo izboljševanje kvalitete bivanja in življenja lokalnemu prebivalstvu, dolgoročno ohranjajo naravno in antropološko dediščino ter pomenijo vpliv na skladnejši regionalni razvoj. 26

27 Posavje z bogato naravno in antropološko dediščino ter že razvitimi lokalnimi strategijami, ter projekti na skupni, destinacijski ravni, predstavlja potencial za razvoj širokega spektra storitev, produktov in infrastrukture. Iz tega vidika je potrebno postaviti tudi razvojne cilje, ki so kratkoročni, srednje ročni ter dolgoročni. Kratkoročni razvojni cilji so predvsem : - razvoj neposrednih in posrednih turističnih storitev in izdelkov. izvedba vsebinske presoje vseh ponudnikov (vsebina storitev, kakovost storitev, obseg storitev, prodajni kanali, cenovna politika, znamke ter vlaganja ter vizija posameznega ponudnika). - aktiviranje neposrednih prodajnih poti, pri čemer je poudarek na uvrstitev v prodajne poti na splošnem potrošniškem trgu (glavni potrošniški tokovi), konsolidacija on-line rezervacijskih sistemov (posamezne organizacije že razvijajo on-line prodajne poti, vendar je potrebno na ravni destinacije doseči dogovor o razvoju najbolj ustreznih možnosti); - reaktivacija destinacijskega podjetja (Posavje d.o.o.), ki bo na destinacijski ravni skrbel za zbiranje storitev/produktov ter skrbel za njihovo uvrščanje v on-line ter offline prodajne poti ter skrbel za gradnjo geografskih in produktnih znamk destinacije - izdelava presoje funkcij, ki jih opravljajo loklane turistične organizacije, ter oblikovanje sodobnega organizacijskega modela, ki bo izredno fleksibilen, enakovreden, ter bo omogočal iskanje več sinergij med posameznimi lokalnimi okolji. - Uvedba funkcije destinacijskega managerja, ki bo neobremenjeno, strokovno skrbel za povezovanje destinacije ter pomagal pri izzivih zunaj destinacije; Srednjeročni cilji so predvsem: - Vzpostavitev homogene turistične destinacije; 27

28 - Razvoj turistične javne in zasebne infrastrukture skladno z globalnimi razvojnimi trendi; - Jasno pozicionirana geografska znamka Posavje, z tržno učinkovitimi produktnimi znamkami; - Neposredni prodajni kanali ter posredniški prodajni kanali so v razmerju 50:50. - Dosežena je nepretrgana kontinuiteta vlaganj v destinacijsko pomembno infrastrukturo (kolesarske poti, pohodniške poti, enotno označevanje, razvoj atrakcij, idr). Dolgoročni cilji - Turizem v Posavju je nosilec znamke, ki jo uporabljajo celotno gospodarstvom ne smao turizem in s katero se poistovetijo tudi družbene organizacije ter civilna družba. - Turizem v Posavju predstavlja visoko stopnjo samo zaposlovanja v turizmu; - Javni in zasebni razvojni cilji upoštevajo Posavje kot turistično destinacijo, kjer je ena glavni gospodarskih dejavnosti prav turizem ter z njo povezane dejavnosti - Posavje učinkvoto gradi na sistemu samooskrbe (hrana, energija, znanje, idr) ter je usmerjeno k visokemu profesionalizmu ter družbeni etiki, kot to zahteva turizem. 3.3 TEMELJNA STRATEGIJA Učinkovito konkurirati na globalnem turističnem trgu pomeni obiskovalcem zagotoviti čudovito doživljajsko izkušnjo in izjemno vrednost obiska. Iz poslovnega vidika je turizem izjemno kompleksna in tudi zelo fragmentirana dejavnost pred prihodom na destinacijo, po prihodu in ob odhodu iz destinacije. Na vrednost in kvaliteto njihove doživljajske izkušnje vpliva cela vrsta storitev, vključno s storitvami javnega in civilnega sektorja ki se jih zavedamo ali ne. Na to vrednost vpliva tudi izkušnja interakcije z lokalnim okoljem. Vse to kaže na dejstvo, da zagotovitev izjeme doživljajske izkušnje odvisna od sposobnosti destinacije delati povezano za isti cilj, z istim vrednostnim sistemom in organizacijsko disciplinirano. Lahko rečemo, da turizem zahteva široko koalicijo različnih interesov, ki 28

29 nastopajo v destinaciji in jih v nadaljevanju delimo v tri sklope oziroma stebre: javni, zasebni in civilni. Ta predpogoj omogoča gradnjo globalno primerljive destinacije, ki pa mora poleg usklajenega interesa zagotoviti še usklajeno delovanje. To pa pomeni jasna pravila (funkcije destinacije), ki jih od destinacije zahteva globalni trg in so na prvi pogled relativno enostavna vendar zahtevajo izjemno sistematično in strokovno organiziranost (DMO). Temeljna strategija destinacije Posavje je torej vzpostavitev učinkovite mreže vseh destinacijskih deležnikov in njihovih storitev ter zagon štirih temeljnih funkcij (razvojna, distribucijska, promocijska, operativna) skozi ustrezno organiziranost ( DMO - destination management organization) ter se vključiti (ali razviti) neposreden prodajni sistem na emitivnih trgih Vzpostavitev partnerstva med deležniki Če smo v uvodnem in analitičnem delu definirali prostor, in smo v uvodu tega poglavja zapisali, da je bistvo razvoja v njegovih virih, ki izhajajo iz različnih interakcij med deležniki v prostoru, potem je pomembno da vzpostavimo sistem prepoznavanja deležnikov in njihovih interakcij. Destinacijski management, kot temelji model upravljanja destinacije po načelu javnozasebnega partnerstva (RNUST, str.29) ni v poenostavljeni definiciji»nič drugega kot sposobnost, da se vsi interesi v prostoru dogovorijo, kako bodo ta prostor (so)uporabljali (Tkalčič, 2008). Te interese lahko uredimo v tri sklope, oziroma tri stebre, ki jih najdemo v kakršnikoli obliki družbenega prostora (vas, kraj, občina, mesto, regija, država, nadnacionalni nivo, globalni nivo). Prvi steber je javni sektor, ki ima za temeljno nalogo skrb za razvoj in zaščito javne infrastrukture (ceste, kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, idr), ter zaščito naravnih (območja zaščitene narave, vodni viri, biotska področja, idr) in antropoloških resursov (objekti kulturne dediščine, druga oblika materialne antropološke dediščine). 29

30 Drugi steber je zasebni sektor, ki ima za temeljno nalogo skrb za zaslužek, ki ustvarja delovna mesta, ustvarja javne prihodke idr (zasebni gospodarski subjekti). Tretji steber je civilni sektor, ki ima za temeljni interes ohranjanje in zboljševanje kvalitete bivanja ter ohranjanje in dvigovanj kvalitete življenja. Vsi trije stebri so v prostoru v nenehnem pogajanju. Zasebni steber si želi čim višjo stopnjo ekonomskega izkoriščanja prostora (industrijske cone, delavnice, parkirišča, ipd), civilni sektor si na eni strani želi čim več storitev zasebnega sektorja, vendar ne na račun poslabševanja kvalitete bivanja (hrup, izguba naravnih območij,idr), javni sektor pa si na eni strani želi izboljševati bivalne in življenjske kvalitete civilnega sektorja ter hkrati zagotavljati močan gospodarski razvoj. Iz teh interakcij stalno nastaja situacije, ki vplivajo na celoten prostor. In v kolikor niso vsi ti interesi uravnoteženi, lahko prihaja do motenj v prostoru (protesti civilnih iniciativ, nepravilno prostorsko planiranje povzroči izgubo določene kvalitete naravnega okolja ali antropološke dediščine, ipd). Ko torej govorim o prostoru tudi kot turistični destinaciji, je torej potrebno vzpostaviti sistem takšne interakcije med interesi, da to ne o povzročalo motenj v delovanju prostora in s tem nezmožnost zagotavljanja doživljajske izkušnje turistu. Zato je model destinacijskega management zelo učinkovit, vendar na drugi strani tudi izjemno zahteven in potrebuje popoln konsenz vseh treh stebrov a razvoj turizma in tudi pravila igre v destinaciji,ki morajo biti dosledno upoštevane. To je predpogoj za vzpostavitev temeljnih funkcij destinacije Vzpostavitev funkcij destinacije Organizacijski vidik, kot ga poznamo danes v sistemih nacionalne organiziranosti (STO) ter lokalne organiziranosti (LTO, TIC) in je močno zasidran v naši razmišljanjih, je za destinacijsko logiko preozek. Tradicionalna usmerjenost k promociji, ki sicer zagotavlja obisk destinacije, pa vendar je neučinkovita brez ostalih pomembnih funkcij destinacije. Te 30

31 prinašajo tudi oblikovanje primernega okolja za doživljajsko močne produkte (razvoj) ter zagotavljajo ustrezne storitve in kakovost na sami destinaciji (operativna funkcija). Vse to pa je pogoj za najbolj zaželen tip turistov tise, ki se ponovno vračajo v destinacijo in privabljajo še druge. Funkcije destinacije se vzpostavljajo na dveh nivojih: po obsegu manjši lokalni nivo, ki ima za najmočnejšo operativno funkcijo ter najšibkejšo razvojno ter večji regionalni nivo, ki ima v obratnem sorazmerju najmočnejšo razvojno funkcijo, medtem, ko se neposredno z gostom skorajda ne srečuje, zato je najšibkejša funkcija regionalnega nivoja, operativna v smislu izvajanja storitev neposredno gostu. V globalnem smislu bi regionalno raven (RDO) lahko poistovetili z funkcijami destinacijske upravljaljske organizacije (DMO destination management orgaization), lokalni nivo (LTO) pa s funkcijami destinacijskega upravljalskega podjetja (destination management company) (Podgoršek, Razvoj turistične tržne znamke Portoalpe, 2001). Čeprav funkcije regionalnega nivoja in lokalnega nivoja že opisujemo v Uvodni opredelitvi, pa si nadaljevanju poglejmo, kako moramo dolgoročno redefinirati vlogo lokalnih turističnih organizacij (LTO) v bolj tržno usmerjenja podjetja (DMC), kar je eden izmed pogojev dolgoročnega uspeha destinacije oziroma RDO. Seveda pa v manjših destinacijah učinkovito vlogo obeh, tako RDO kot DMC lahko odigra ista regionalna organizacija oziroma podjetje, ki ima zato soglasej celotne destinacije (npr. Posavje d.o.o.) Vzpostavitev organiziranosti Administrativna organiziranost je sekundarnega pomena glede na pomen funkcijske organiziranosti. Kdo v destinaciji prevzema katero od 4 temeljnih funkcij ter ali smo zagotovilu omenjeno uravnoteženost pri interesih 3 stebrov. 31

32 Model organiziranosti turizma v Posavju, vir: RRA Model Posavje mora temeljtii na naslednjih osnovah: Povezovanje zasebnih turističnih ponudnikov, javnega sektorja in nevladnih organizacij temelji na načelu javno zasebnega partnerstva. Z novim modelom se ne ukinja obstoječih LTO, temveč povezuje in nadgrajuje tiste funkcije managementa turističnih destinacij, katerih skupno izvajanje na regionalni ravni: je učinkovitejše od izvajanja na nižjih, lokalnih ravneh, je nujno za uresničevanje skupnih regionalnih projektov in predstavlja novo dodano vrednost partnerjem, ki se povezujejo v tem modelu. S tega vidika model organiziranosti predstavlja logično nadgradnjo lokalnih modelov organiziranosti turizma. Upošteva se mrežni pristop, ki povezuje in izkorišča specifično znanje in razvojni potencial vseh razvojnih partnerjev. 32

33 Upošteva in gradi se na smiselnih geografskih ter tržno zanimivi produktnih znamkah. Model financiranja izvajanja posameznih aktivnosti in funkcij upošteva značaj posamezne funkcije. Tako se financiranje skupne promocije in trženja razvija v smer oblikovanja profesionalne trženjske organizacije (večji delež zasebnega sektorja), funkcija razvojnega načrtovanja in spodbujanja razvoja malih in srednjih podjetij v turizmu pa v smeri javno - zasebnega projektnega financiranja. ZA REŠEVANJE SKUPNIH RAZVOJNIH IN PRODAJNIH VPRAŠANJ JE POTREBNO MANJŠE ŠTEVILO LJUDI Z JASNIM MANDATOM VSAKE LOKALNE SKUPNOSTI IN GOSPODARSTVA Zgornja shema prikazuje organiziranost destinacije Posavje in predvideva, da destinacijska raven v obliki podjetja Posavje d.o.o. oblikuje ekipo, ki jo sestavljajo predstavniki posameznih občin z jasnim mandatom za strokovno odločanje na področju razvoja in trženja. Posavje 33

34 d.o.o. oziroma RRA Posavje je samo prostor za iskanje skupnih stikov teh razvojnih in trženjskih ukrepov ter sprejemanje ukrepov na skupni, destinacijski ravni. S tem v ničemer ne posegamo na nivo obstoječe organiziranosti turizma po posameznih občinah, vendar pa morajo posamezne občine kljub temu destinaciji jasno sporočiti, kdo se bo v imenu občine na ravni destinacije pogovarjal na temo razvoja turizma na eni strani ter na temo trženja in trženjskih poti na drugi strani. POSLOVNA STRATEGIJA RDO POSAVJE Kratek pregled okoliščin Slovenski turistični trg je specifičen 27 lokalnih skupnosti nastopa na strani ponudbe in prodaja konkretne produkte. Ta sistem sicer deluje, vendar je njegova značilnost, da je malo dopolnilnih storitev; obstoječi»slovenski turistični produkt«še vedno temelji na vrednostnem sistemu skupine, nočitev polpenzioni, ipd. Značilnost tega sistema je, da cenovna politika temelji na prodaji nočitev, transferjev, obrokov in skupinskih ogledov. Na drugi strani 180 lokalnih skupnosti že 15 let govori o razvoju turizma, vendar pa na trgu dejansko ne nastopa oziroma je dejanski delež teh lokalnih skupnosti v bilanci nočitev in prihodkov iz naslova turistične potrošnje, zanemarljiv. Pri razvojnih aktivnostih so (pre)mnogokrat prišli najdlje do izdelanih teoretičnih strategij, hiper ustanavljanja sistemov LTO-TIC ter tiskanja promocijskih materialov brez dejanske prodajne vsebine. Še največ za trg koristnega dela je bilo narejenega na strani javne infrastrukture (kanalizacijska omrežja, cestna omrežja, parkirišča, oskrba z vodo, idr) ter turistične javne infrastrukture (označevanje poti, kolesarske steze, olepševanje krajev, ipd). Nihče pa se dejansko ni resno lotil oblikovanja novih prodajnih poti in oblikovanja produktov oziroma konkretnih paketnih 34

35 aranžmajev z visoko vsebnostjo doživljajsko močnih dopolnilnih aktivnosti, oblikovanjem resnih geografskih, produktnih in storitvenih tržnih ter blagovnih znamk ter s procesom operative (dosledna izvajanje servisa). Seveda je temu botrovalo dejstvo, da se je večina zgoraj opisanega»razvoja«dogajala znotraj posameznih lokalnih skupnosti, kar pa je preprečilo»pot na trg«saj ni bilo t.i. ekonomije obsega kritičnega obsega storitev, ki bi na enaki kakovostni ravni ter po potrošniških profilih, lahko odgovarjalo na povpraševanje. Danes, s projektom vzpostavljanja Regionalnih destinacijskih organizacij, pa smo dosegli to ekonomijo obsega. Tako znotraj posameznega RDO-ja nastajajo geografske znamke, produktne znamke kristalizirajo se prednosti posameznega območja, kar nam služi za oblikovanje tržno zanimivih in diferenciranih paketov. ANALIZA TRŽENJA POSAVJE Sedanje stanje na področju trženja turističnih storitev in produktov ima svoje dobre strani in že mnogo neizkoriščenih priložnosti. Posavje iz vidika trženja lahko razdelimo tudi na Terme Čatež, ki imajo visoko učinkovito prodajo in razdelane produkte, ki vedno bolj postajajo izrazito nišni (poudarek na odpravljanju določenih zdravstvenih težav, gusarski zaliv in indijanska vas, Levitan Suite, ipd). Hkrati predstavljajo močo atrakcijo destinacije, vendar na drugi strani znamka ne temelji na destinaciji Posavje ampak na resortu Terme Čatež. Na drugi strani imamo posameznike, predvsem vinarje, gostince, lastnike zidanic idr, ki pa svoje storitve/izdelek tržijo predvsem neposredno in praviloma sami na svojih bolj ali manj razdelanih neposrednih poteh. Tudi tukaj se pojavijo možne znamke (Istenič, Mastnak, ), vendar pa tudi njihove znamke ne temeljijo na Posavju. Tu je torej tudi največja neizkoriščena priložnost tako močne posamezne znamke s pravilno postavitvijo lahko skupaj predstavljajo močno destinacijo znanih produktnih znamk. Zato je 35

36 potrebno zgraditi vrednostni sistem, kjer že obstoječe močne znamke prepoznavajo drug drugega kot distribucijski, prodajni ter promocijski kanal ter hkrati gradijo tudi skupno destinacijsko povezovanje preko znamke Posavje, kipa jo tudi sami soustvarjajo. TRENDI POTOVANJ (Vir: J.Francis, National Geographfic,2008)»Znašli smo se pred dilemo. Kako naj uravnotežimo željo po odkrivanju novih destinacij in našo vest, ki nas kliče k zmanjševanju naših vsakodnevnih emisij v okolje. Ta dilema nas je spodbudila, da smo začeli razpravo o prihodnosti turizma. Če o trajnostnem konceptu potovanj menimo resno, je pomembno, da imamo vizijo, ki jo želimo uresničiti. Moje izkušnje v turistični in potovalni industriji so mi dale edinstven vpogled v sile, ki vodijo oziroma bodo vodile to industrijo, na osnovi katerih sem opredelil spremembe, za katere lahko pričakujemo, da se bodo zgodile v prihodnjih 20 letih.«1. TREND: Potovanje z razlogom Še danes je eno prvih vprašanj, ki ga dobi popotnik, ko zavije v agencijo»kam pa bi želeli iti?«čeprav je smisel počitnic, potovanj danes vse bolj to, da si napolnimo baterije ali da se povežemo sami s sabo, vrnemo nekam, kjer smo nekoč bili. Ali pa da spoznamo nove ljudi, odkrijemo nekaj novega o destinaciji in drugi kulturi. Vprašanje bi zato moralo biti»zakaj želite iti?«ali»kako pa bi želeli preživeti vaše počitnice?«vse večji poudarek je danes na tem, kaj želim, pričakujem, potrebujem od počitnic in kaj lahko dam nazaj destinaciji in ljudem, ki tam živijo, za to mojo izkušnjo. Že danes iščemo avtentičnost, prave izkušnje (in ne umetno kulturo, ki je narejena za turiste), ampak potovanja v prihodnosti bodo šla še globlje. Vse bolj bo šlo za spoštovanje lokalne identitete, posebnosti, stvari, ki delajo neko destinacijo drugačno, posebno. Pa naj bo to vonj svežih začimb v Kerali v Indiji ali pa borovnice v slovenskem gozdu. 2. TREND: Lokalno Z naraščanjem stroškov letenja bomo doživeli konec resnično poceni letov kot posledica bo v ospredje prišel lokalni pristop do potovanj, ne zgolj kot posledica novega razmišljanja in iskanja lokalnih posebnosti, temveč tudi kot faktor, ki bo vplival na našo izbiro destinacij. 36

37 Potovanja v prihodnjih letih bodo»geo-lokalna«(geo-local). To pomeni, da bodo popotniki potovali veliko bližje svojemu domu več znotraj svoje domovine in kontinenta, manj pogosto pa izven. V prihodnjih letih bo večina hotelov svoje produkte, materiale, storitve in zaposlene dobivale iz neposredne bližine. Spoznali bomo nov tip hotelov, tako imenovani»10 kilometrski hotel«ki bo kupoval oziroma dobival vse vire iz radiusa 10 km 3. TREND Alternativni transport Z naraščanjem stroškov letenja bodo potovanja sledila slow food trendu. Vedno bolj se bomo zavedali vrednosti»počasnega potovanja«, z uporabo vlakov, čolnov, koles. Ljudje bodo bolj začeli ceniti samo potovanje (pot), ne pa se nemirno podili za naslednjo destinacijo. 4. TREND: Spreminjajoče se podnebne razmere in načrtovanje prihodnosti Destinacije bodo vse bolj morale načrtovati vnaprej, da bodo zagotovile fokus na prave produkte in pritegnile prave obiskovalce, na pravo območje na najbolj trajnostni način. Predolgo je potekalo ozko razmišljanje v sledenju povečanih številk turistov, brez da bi resnično razumeli koristi, ki jih imajo lokalne skupnosti od turizma ali pa bil ocenjen resnični strošek turizma za lokalne skupnosti in okolje. Turistični ministri bodo postali bolj pametni pri načrtovanju še pred nekaj leti so postavljali cilje podvojitve turističnih številk in verjeli, da bo to prineslo več denarja. Zdaj se bodo zavedali, da to ni nujno pravi način za povečanje koristi in prihodkov iz naslova turizma Spremembe bodo tudi v tem, kako bodo destinacije predstavljene in tržene. V porastu bodo potovalni forumi in deljenje izkušenj s strani potrošnikov, popotnikov, kar bo spodbudilo demokratizacijo potovanj. Tako popotniki kot tudi lokalni ljudje bodo bolj spodbujeni, da delijo izkušnje o novih in zanimivih destinacijah. Vsak bo imel priložnost prispevati, povedati svoje mnenje, kar bo ogrozilo monopol tako 37

38 imenovanih»must sees«destinacij, atrakcij, pa naj bodo to Taj Mahal ali pa Kilimanjaro; Pametne destinacije ne bodo zgolj sledile prizadevanjem za večje število turistov namesto tega se bodo bolj osredotočale na to, kakšne turiste želijo, le-te pa bodo nato usmerjale v najbolj primerna področja. Na ta način bodo koristi za lokalne skupnosti večje, stroški varstva okolja pa manjši. TRŽENJSKI TRENDI ZA TEMATSKI PRODUKT KOLESARJENJA Kolesarjenje in kolesarska infrastruktura je gotovo eden bolj pomembnih stičnih točk razvoja destinacije Posavje. Spodnje trende pa lahko prenašamo tudi na druge oblike tematskih produktov povezanih z naravo in aktivnim preživljanjem prostega časa. Za ponudbo turističnega kolesarjenja so pomembni predvsem naslednji razvojni trendi, ki so pomembni iz trženjskega vidika: Športni turizem postaja poleg kulturnega in poslovnega turizma eden najhitreje razvijajočih se turističnih programov in kljub temu, da še vedno prevladujejo počitnice kot oblika oddiha, se te vse bolj kombinirajo z aktivnejšimi oblikami turizma (šport, kulturna dediščina, naravne vrednote, zdravje, naravne vrednote,..). Ob naraščanju zavesti o zdravju in vse večji želji po individualizmu v turizmu smo priča razvoju novih trendov, ki pomenijo premik od klasičnega počitnikovanja k alternativnim in aktivnejšim oblikam turizma, ki vključujejo elemente športa, kulture, religije, dodatnega izobraževanja, itd.. Povezovanje rekreacije in turizma in razvoj športnih programov v turizmu postajata torej vse bolj aktualna (na nizozemskem in nemškem trgu se že več kot polovica turistov za letovanje odloča na podlagi športne ponudbe. Samo v zadnjih treh letih je povpraševanje po počitnicah s športno ponudbo poraslo za 17 odstotkov.). Vse večje zanimanje za ekološke oblike turizma. Prav tako kolesarjenje vzpodbuja vse večja promocija kolesarjenja kot športna aktivnost in njegova naraščajoči pozitivni image kot oblika preživljanja počitnic. Kolesarske počitnice (počitnice kjer je kolesarjenje glavni motiv potovanja) so v Evropi v porastu trenutno predstavljajo 2-4% vseh počitnic, pričakuje pa se povečanje na 6-12% v naslednjih 10 letih. Še večji trg pa predstavlja kolesarstvo kot dodatna aktivnost po ocenah je ta trg dvakrat večji od trga kolesarskih počitnic. Atraktivna kolesarska ponudba lahko v 38

39 zelo kratkem času privabi močno povpraševanje, kar se kaže v kolesarsko razvitih delih Evrope. Napovedi trendov v nekaterih državah Evrope in ZDA kažejo, da bi kolesarski turizem ( vsi segmenti skupaj) v naslednjih letih lahko dosegel 5-10 % celotnega turističnega trga. Evropski kolesarski trg bo po pričakovanjih v 20 letih presegel 20 mrd evrov letno1, če pri tem upoštevamo še multiplikativni učinke, se višina prihodka podvoji. EKONOMSKA TRAJNOST Za ponudbo turističnega kolesarjenja so pomembni tudi trendi ekonomske trajnosti (Economic sustainability), ki jih upoštevamo na strani destinacije med razvojem produktov. Temeljno načelo ekonomske trajnosti produktov lahko opredelimo s sposobnostjo turizma oziroma produktov destinacije, da zagotovijo: Finančne prihodke iz naslova turizma in turističnih produktov (Gospodarske koristi za destinacijo - dnevna potrošnja na turista in obiskovalca, prispevek turizma k gospodarstvu v % od bruto dodane vrednosti, število turistov in njihovih prenocitev na mesec), Nova delovna mesta oziroma samozaposlitve ali poejtniške iniciative, Ustrezno prilagoditev sezonskim nihanjem. Kolesarski turizem (lako) zagotavlja vse navedene faktorje, saj predstavlja različne segmente turistične potrošnje (posredn in neposredno), zahteva veliko različnih storitev ter predstavlja potrošnj različnih storitev in izdelkov. OKOLJSKA TRAJNOST Učinek kolesarjenja laho preverjamo skozi vpliv na okolje, predvsem na načrtovanje in obremenitev prostora, obremenitev biotske raznovrstnosti in drugo. Čeprav vsaka uporaba prostora vpliva na obremenjavnje okolja, uporabo naravnih virov in istočasno vpliv na socialni in družbeni vidik, pa tega vpliva za destinacijo nismo merili, je pa potrebno opozoriti, da je za trajnost kolesarskega produkta potrebno izvajati ukrepe zmanjševanja negatvnih vpivovo na okolje. Povpraševanje se namreč izjemno usmerja v oblike turizma, ki na eni strani pomenijo odgovoren odnos do narave na drugi strani pa ohranjeno naravo uporablja kot diferenciacijski element (USP unique selling proposition). Kolesarski produkt močno odgovarja na izrazito naraščajoč trend potovanja v naravna, občutljiva, pristna, umaknjena in ponavadi varovana območja s čim manjšim vplivom na okolje (ekoturizm) ter poleg tega vključuje celoten koncept prostora, kot so zgodovina, tradicionalna in živa kultura, pokrajina, kulinarika, umetnost, lokalna flora in favna ter blaginja ljudi, ki tam živijo (geoturizem)(priloga 1) 39

40 Kolesarski turizem je tudi odgovorni turizem in spoštuje naravno in kulturno okolje in na eticni nacin prispeva k razvoju lokalnega gospodarstva. Spodbuja turistovo zavedanje njegovega vpliva na lokalno destinacijo (Priloga 2) V času, ko je oznaka»zeleno«mnogokrat zlorabljena (greenwashing), pa kolesarski tuizem dejansko označujemo za Zeleni turizem, ki pomeni»okolju prijazna trajnostna potovanja v destinacije, kjer so flora, favna in kulturna dedišcina primarne atrakcije in kjer so vplivi podnebja minimizirani«(priloga 3) Čeprav prodaja naravne in antopološke dediščine kot osnovna turistična ponudba, na trgu pomeni nizke cene in majhno diferenciacijo (Strategija trženja sloveskega turizma , str.16), pa v kolesarskem produktu lahko rečemo, da je glavni razlog izbire destinacije z motivom kolesarjenja prav uživanje v primarni naravi, iskanje naravnih lepot in zanimive antropološke dediščine, predvsem starih mestnih jeder. Kolesarski turizem torej pomeni aktivno preživljanje prostega časa v naravnem okolju, uživanje v naravnih lepotah in antropološk dediščini, iskanju posebneg zvoka, vonja in pogleda ter iskanje notranjea miru in psiho-fizične regeneracije. Posavje kolesarjenje zaradi izjemne naravne dediščine lahko uvrsti med prioritete, vendar je potrebna celovit pristop k razvoju kolesarksih poti, njenih produktov in izbor konkretnejših nišnih segmentov v tematskem produktu kolesarjenje. Potrebno je izdelati celovito presojo kolesarske infrastrukture tin storitev ter izdelati predlog skupnih, destinacijskih kolesarskih poti PRODAJNE POTI Kategorije prodajnih poti destinacije Posavje: 1. Po obstoječih poteh, ki jih individualno gojijo podjetja in posamezniki. To pomeni, da v prihodnosti v ničemer ne smemo rušiti že uveljavljenih prodajnih poti večjih in manjpših ponudnikov. Ponudniki pa morajo slediti duhu destinacijskega povezovanja ter iskati možnost medsebojnega vključevanja v te samostojno razvite prodajne kanale (Čatež ponujati ponudnike Posavja, vinarji v embalažah izpostavljati tudi turistične prodajne namige, ipd). 2. Po poteh posredniške pordaje, ki pomenijo vključevanje storitev in produktov tour operaterske in retail prodajne poti slovenskih in tujih partnerjev.pri tem je potrebno slediti, da se pri vključevanju v te kanale upošetav tudi možnost izpostavljanja geografske ali produktnih znamk (oglaševanje v agencijskih katalogih, ipd). 40

41 3. Neposredne prodajne poti, ki ne pomenijo nujno, da ni posredniške politike, vendar pa je jasno, je tako produkt kot tudi ponudnik (storitev, izdelek) jasno predstavljen neposredno na koncu prodajne verige in ne samo skrit kot ponudnik storitve v paketu pod znamko posrednika. Sem spadajo prodaja na glavnih potrošniških tokovih (trgovski centri, drugo) ter on-line prodaja (rezervacijski sistemi ). Neposredni prodajni sistem Potreba po oblikovanju lastnega prodajnega sistema izhaja iz dejstva, da obstoječe prodajne poti na sistemski prodajni ravni odgovarjajo predvsem na skupinah z relativno nizko cenovno ravnjo, medtem, ko trendi in storitve destinacije kažejo na potrebo po povečevanju individualnega paketiranja za jasne ciljne skupine. V času vzpostavljanja regionalnega nivoja organiziranosti pa je to hkrati priložnost, da se vzpostavijo tudi poslovni modeli destinacij, ki pa nujno potrebujejo poleg partnerskih (agencije) tudi lastni distribucijski kanal (prodajni in promocijski). Ker gre za združevanje lokalnih območij, je to prvič lahko tudi ekonomsko smiselno. 41

42 Poslovni model mora omogočati odgovore na 5 ključnih potreb neevalviranih destinacij: 1. Paketiranje in prodaja storitev neevalviranih destinacij v obliki tržno zanimivih paketov;. 2. Vzpostavitev stalnega distribucijskega kanala za potrebe pospeševanja prodaje, izvajanje sejemskih predstavitev in promocijskih akcij neevalviranih destinacij; 3. Zagotavljanje trajnosti nastopa na trgu; 4. Vzpostaviti sistem usposabljanja novega kadra za delo v neevaliranih območjih. 5. Vzpostaviti trajnost v zagotavljanju strokovnega znanja in podpore v znanju neevalvirani destinaciji; Poslovni sistem mora v celoti temeljiti na trajno zagotavljanje ključnih potreb, ki jih imajo lokalne skupnosti, združene v (neevalvirano destinacijo) iz naslova turizma. Cilj je na eni strani lokalnim okoljem zmanjševati stroške pri razvojnih naporih in hkrati tudi zagotavljati večjo učinkovitost teh naporov. Zato je pomembno, da poslovni sistem odgovarja celostno na razvojna vprašanja in deluje tako na strani povpraševanja kot tudi na strani ponudbe. Na strani povpraševanja zagotavlja ustrezne znamke, promocijo, prodajo, svetovanje, idr, na strani ponudbe pa strokovno znanje pri razvoju, usmeritvah, kakovosti storitev, vključevanju v prodajne poti in znamke, idr. POSLOVNI SISTEM RAZVIJA PRODAJNI SISTEM IN TRAJNI RAZVOJNI SISTEM TURISTIČNIH DESTINACIJ IN LOKALNIH OKOLIJ. Trajni razvojni sistem odgovarja na zagotavljanje dolgoročen razvojne podpore občinam in destinacijam po končanih razvojnih projektih. Prodajni sistem odgovarja na zagotavljanje distribucijskih (prodajnih in promocijskih) kanalov po končanih razvojnih projektih. 42

43 Cilje je zagotavljati dolgoročne rešitve. PRODAJNI SISTEM CILJI Prav kreativno oblikovanje paketov, ki bodo uspešnica na»main-stream«povpraševanju, je eden od temeljni ciljev te strategije. Kaj prodajamo Prodajamo visoko doživljajske pakete za različne profile potrošnikov. Črpamo iz območij: - Bizeljsko - Gadova peč - Radeče - Dolina Sopota - Obsotelje - Kozjansko - Sevnica - Krško, - Brežice - Kostanjevica na Krki - Krka - Sava 43

44 Drugi cilj je vzpostavitev poslovno učinkovite prodajne mreže na glavnih tokovih povpraševanja in nakupa. Slika 2: Začetna prodajna mreža Komu in kje prodajamo Skozi kakovostne storitve in izdelke nagovarjamo profile: - Družine - Romantični pari - Manjše interesne skupine (poslovna srečanja, ženski večeri, druženje s prijatelji, ) - Aktivni seniorji - Medgeneracijska doživetja (babica&vnuki) 44

45 - Očetje z otroci (očkov vikend) - Skrbne gospodinje (izbira kakovostnih živil za vsakodnevno rabo,..) - Skrbni možje (izbira vin, družinski pikniki, ) - idr Ciljne profile je potrebno nagovarjati v času in prostoru, ki je namenjen potrošnji, iskanju rešitev za vsakodnevno življenje ter iskanju novih trendov za jutri v največji mestih v največjih nakupovalnih središčih. Osredotočiti se je potrebno na emitivna središča v regiji: Zagreb, Ljubljana, Graz in Trst, ki z gravitacijski območjem predstavljajo skoraj 2,5 milijona prebivalcev, v nadaljevanju pa še Dunaj, Beograd, Gorico, Milano, Munchen idr, s potencialom preko 12 milijonov ljudi. V središča tega ogromnega emitivnega trga je smiselno spodbujati moderna prodajna mesta, ki na sodoben način nagovarjajo potrošnika. 45

46 +- Slika 3: Prodajna mesta-primeri Glede na različne potrebe in zmožnosti posameznih profilov je potrebno graditi na različnih cenovnih razredih. Ena izmed možnosti je odgovor na povpraševanje s sistemom darilnih paketov, ki odgovarjajo na konkretne potrebe ob konkretnih priložnostih. Primer vzpostavitve sistema prodaje po modelu darilnega programa: 1. Darilna embalaža 2. Voucher in CD s slikami, opisi, filmi 3. Darilo, ki simbolizira profil (otroški paket-otroška igrača, paket za moške steklenica vina, ipd) 46