Microsoft Word - 10petrovic.doc
|
|
- Ksenija Zver
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Acta agriculturae slovenica, 83-2, november 2004 str Agrovoc descriptors: phytoplasmas, laboratory diagnosis, disease control, disease surveys, data collection Agris category code: H20 COBISS koda 1.01 Laboratorijsko testiranje trsnih rumenic v Sloveniji kaže na splošno prisotnost rumenice tipa počrnelosti lesa Nataša PETROVIČ 1, Jana BOBEN 2, Maja RAVNIKAR 3 Delo je prispelo 30. maja 2004; sprejeto 10. oktobra Received: May 30, 2004; accepted October 10, IZVLEČEK Trsne rumenice povzročajo fitoplazme različnih tipov, od katerih sta najpomembnejša zlata trsna rumenica (Flavescence doree, FD) in rumenica tipa počrnelosti lesa (Bois noir, BN). Za nadzor nad trsnimi rumenicami je nujno poznavanje tipa fitoplazme, ki daje osnovne smernice za strategijo zatiranja. Tip fitoplazme je mogoče določiti le z laboratorijskim testiranjem. V testiranje so bili zajeti trsi z bolj ali manj izraženimi bolezenskimi znamenji trsnih rumenic. V večini na fitoplazme pozitivnih trsih smo uspeli določiti tudi tip fitoplazme. Rezultati laboratorijskih testiranj v letih 2002 in 2003 kažejo na splošno prisotnost fitoplazme BN v vseh vinorodnih deželah v Sloveniji. Ključne besede: trsne rumenice, fitoplazme, pregled stanja, Slovenija ABSTRACT LABORATORY TESTING OF GRAPEVINE YELLOWS IN SLOVENIA INDICATES A WIDESPREAD PRESENCE OF BOIS NOIR Grapevine yellows are dangerous diseases caused by different types of phytoplasma. The two most important types are Flavescence doree (FD) and Bois noir (BN). Infected grapevine express exactly same type of symptoms regardless of the type of the phytoplasma. In order to control the grapevine yellows it is essential to know the phytoplasma type, which provides basic information for choosing proper and efficient control measures. Only the laboratory testing methods provide tools for the determination of the phytoplasma type. The testing included the vines expressing more or less typical disease symptoms. In majority of vines which tested positively, we were able to determine the phytoplasma type. The results showed the widespread presence of the BN phytoplasma in all wine growing regions of Slovenia. Keywords: grapevine yellows, phytoplasma, survey, Slovenia Nacionalni inštitut za biologijo, Oddelek za rastlinsko fiziologijo in biotehnologijo, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, Slovenija, dr., univ. dipl. biol., e- pošta: natasa.petrovic@nib.si Isti naslov kot 1, univ. dipl. mikrobiol. Isti naslov kot 1, prof. dr., univ. dipl. biol
2 314 Acta agriculturae slovenica, 83-2, november UVOD Trsne rumenice je skupno ime za več fitoplazmatskih bolezni vinske trte, ki so si simptomatsko zelo podobne in jih po bolezenskih znamenjih ni mogoče razlikovati. Povzročajo jih fitoplazme (Phytoplasma, Mollicutes, Bacteria), bakterije brez celične stene, ki živijo izključno v celicah sitatstega prevodnega sistema okuženih rastlin in jih razvrščamo v taksonomske skupine glede na njihovo zaporedje v 16S ribosomalni DNA (Lee in sod., 1998). Fitoplazem ni mogoče gojiti na umetnih gojiščih. Kljub temu, da se po bolezenskih znamenjih na vinski trti med seboj ne razlikujejo, pa imajo povsem različno biologijo. Vsaka fitoplazma ima zase značilnega žuželčjega prenašalca, v katerem se razmnožuje V Evropi so na vinski trti ugotovljene fitoplazme, ki pripadajo trem genetskim skupinam. V prvo skupino fitoplazem brestovih rumenic (Elm yellows, EY, skupina 16SrV), spada fitoplazma, ki povzroča zlato trsno rumenico (Flavescence dorée, FD). V obliki izolata FD92 (oziroma FD-D) je razširjena v Franciji, severni Italiji in severni Španiji, v obliki izolata FD-C pa v Italiji (Martini in sod.,2002) in Srbiji (Duduk in sod., 2003). Njen prenašalec je ameriški škržatek (Scaphoideus titanus Ball), ki se hrani izključno na vinski trti Vitis sp. FD je edina fitoplazma trsnih rumenic, ki je uvrščena na IIAII listo karantenskih škodljivih organizmov Evropske skupnosti. V isto skupino kot FD spada tudi rumenica tipa Palatinate (Palatinate grapevine yellows, PGY), ki je razširjena v nemški pokrajini z istim imenom. Rumenico tipa PGY prenaša škržatek Oncopsis alni (Maixner s sod., 2000), ki se hrani predvsem na jelši (Alnus glutinosa L.). V stolbur skupino fitoplazem (STOL, skupina 16SrXII-A) spada fitoplazma povzročiteljica rumenice tipa počrnelosti lesa (Bois noir, BN, Vergilbungskrankheit, Legno nero), ki je razširjena že v številnih evropskih državah, med drugim tudi pri nas v Sloveniji (Seljak in Osler, 1997; Petrovič in sod., 2000 in 2003a). Fitoplazma BN se prenaša s sklenokrilim škržatkom Hyalesthes obsoletus Sign (Sforza in sod., 1998), katerega glavne gostiteljske rastline so njivski slak (Convolvulus arvensis L.), kopriva (Urtica dioica L.) ter rastline iz rodov Ranunculus, Solanum in Lavandula (Sforza in sod., 1998). Tretjo skupino predstavljajo fitoplazme rumenic aster (Aster yellows, AY, oziroma skupina 16SrI-A). Rumenica tipa AY je bila ugotovljena na vinski trti v Italiji, na Hrvaškem (Škorić in sod., 1998, Refatti in sod., 1999) in v Sloveniji, kjer so jo potrdili le na enem trsu na Goriškem (Šarič in sod., 1997). Sindrom trsnih rumenic je v slovenskem strokovnem slovstvu zadovoljivo opisan (Maček, 1986, Seljak, 1991). Izraženost in oblika bolezenskih znamenj je v veliki meri odvisna od občutljivosti sorte, deloma tudi od fiziološkega stanja rastlin in vremenskih razmer. Bolezni tipa trsnih rumenic smo v Sloveniji prvič opazili leta 1983 v vasi Kozana v Goriških Brdih (Maček, 1986, Seljak, 1991). Bolezen se je najverjetneje k nam razširila iz Furlanije Julijske krajine ali pa smo jo zanesli z okuženimi cepljenkami s tega območja, saj je bil uvoz sadilnega materiala iz Italije od konca sedemdesetih let naprej zelo sproščen. Sočasno je bila v zahodni Sloveniji ugotovljena tudi navzočnost in že kar precej splošna razširjenost ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus Ball) (Seljak, 1985, 1987 in 1993). Po prvem odkritju so se trsne rumenice postopno razširile skoraj po vsej vinorodni deželi Primorske. Delež trsov z bolezenskimi znamenji trsnih rumenic je na Primorskem zelo različen: pri najbolj občutljivi sorti 'Chardonnay' od 2,5 do 37,5 % (Škerlavaj in sod., 1997), pri sorti 'Sangiovese' celo do 40 % (opažanja v Ankaranu
3 PETROVIČ, N., BOBEN, J. RAVNIKAR, M.: Laboratorijsko testiranje trsnih 315 leta 1992), pri sorti 'Rebula' pa do 1% trsov (Seljak in Petrovič, 2001). Bolezenska znamenja trsnih rumenic smo doslej našli še pri naslednjih sortah: 'Malvazija', 'Sauvignon', 'Pinela', 'Beli pinot', 'Sivi pinot', 'Modri pinot', 'Barbera', 'Refošk', 'Kabernet Sauvignon', 'Pika', 'Merlot'. Pri teh sortah se bolezen pojavlja bolj sporadično in vsaj za zdaj brez omembe vrednih gospodarskih posledic. Trenutno je stanje okuženosti vinogradov na Primorskem razmeroma stabilno, čeprav se delež trsov z bolezenskimi znamenji rumenic lahko iz leta v leto nekoliko spreminja. Napredovanje je opaziti le v nekaterih novih vinogradih občutljivih sort in na območjih, kjer trsnih rumenic doslej še ni bilo. Pri občutljivih sortah je škoda lahko zelo velika, saj je izpad pridelka premo sorazmeren z deležem okuženih trsov (Seljak in Petrovič, 2001). V vzhodni Sloveniji so se trsne rumenice pojavile konec osemdesetih let, ponovno predvsem na sorti 'Chardonnay' ter na lokalni sorti 'Modra frankinja', deloma pa tudi na sortah 'Limberger' (Koruza, 1996), 'Kerner', 'Renski rizling' in 'Sauvignon'. V letu 2003 smo pokazali prisotnost trsnih rumenic še na sortah 'Šipon' in 'Zweigelt'. Delež trsov z bolezenskimi znamenji rumenic je bil v okuženih vinogradih podoben kot v primorskih vinogradih, vendar pa so v začetku bila okužena območja manjša. Izvora bolezni na teh območjih ni mogoče zanesljivo ugotoviti. V letih 2001 in 2002 so se v nekaterih vinogradih sorte 'Chardonnay' v podravski vinorodni deželi trsne rumenice pojavile v epifitotičnih razsežnostih. V posameznih vinogradih v Halozah (Turški vrh) je bilo v l okuženih do 80 % (od 30 do 80 %) trsov sorte 'Chardonnay', v Ljutomersko-ormoškem vinorodnem okolišu pa celo do 90 % (od 10 do 90 %) trsov (Seljak in Matis, 2002). Dosedanje laboratorijske analize trsov z izraženimi bolezenskimi znamenji so pokazale, da je na tem območju, kakor tudi drugod v Sloveniji najbolj razširjena trsna rumenica počrnelosti lesa (Petrovič in sod., 2003a). Prve laboratorijske analize fitoplazem trsnih rumenic so bile izvedene v drugi polovici devetdesetih (Seljak in Osler, 1997, Šarić in sod., 1997, Refatti in sod., 1999) in so na zelo skromnem številu vzorcev vinske trte iz Zahodne Slovenije pokazale, da sta v tem delu Slovenije prisotni rumenici tipov BN in AY. Prve malo obsežnejše analize so bile izvedene med leti 1999 in 2001 ob uvajanju laboratorijskih metod za analizo fitoplazem trsnih rumenic na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Pokazale so na prisotnost rumenice tipa BN v vseh delih Slovenije (Petrovič in sod., 2001). Za stvarnejšo oceno stanja je Fitosanitarna uprava pri MKGP organizirala v letih 2002 in 2003 posebni nadzor nad trsnimi rumenicami, v katerega je bilo zajetih približno po 100 trsov z bolj ali manj značilnimi bolezenskimi znamenji iz vseh vinorodnih okolišev v Sloveniji. Analize smo izvajali na Nacionalnem inštitutu za biologijo po standardnih delovnih protokolih uvedenih za množično testiranje vinske trte na prisotnost fitoplazem trsnih rumenic. 2 METODE DELA Na Nacionalnem inštitutu za biologijo smo v letih 2002 in 2003 v okviru posebnega nadzora nad trsnimi rumenicami, ki ga vrši uradna služba za varstvo rastlin, prvič izvedli obširnejše laboratorijsko testiranje trsnih rumenic v Sloveniji. Vzorčenje trsov je potekalo v vinogradih po vseh vinorodnih deželah v Sloveniji v mesecih od julija do oktobra 2002 in 2003 in je zajemalo vse pomembne sorte vinske trte. V letu 2003 smo analizirali tudi vzorec njivskega slaka.
4 316 Acta agriculturae slovenica, 83-2, november 2004 Iz 1,5 g homogeniziranega tkiva listnih žil vsakega vzorca smo izolirali celokupno DNA. Fitoplazme smo pred izolacijo DNA dodatno koncentrirali iz homogenata z diferencialnim centrifugiranjem (Ahrens in Seemüller, 1992). Na izolirani DNA smo izvedli verižno reakcijo s polimerazo (PCR), kjer smo uporabili univerzalne oligonukleotidne začetnike P1 in P7, ki potrjujejo prisotnost fitoplazem vseh obstoječih tipov (Daire in sod., 1997). Izolirano DNA smo hkrati analizirali z začetniki, ki specifično določajo fitoplazme skupine brestovih rumenic FD9R1/FD9F1 (ta analiza zajame fitoplazmi tipov FD in PGY) ter z začetniki, ki specifično določajo fitoplazme skupine Stolbur STOL11R1/STOL11F2 (ta analiza zajame fitoplazmo tipa BN) (Daire in sod., 1997). PCR produkte smo analizirali z agarozno gelsko elektroforezo (1% agaroza, 100 V, etidijev bromid 2x10-4 mgml -1, 30 min) in jih opazovali pri UV osvetlitvi. Velikost fragmentov po PCR reakcijah smo določili s pomočjo označevalca velikosti (100 bp DNA Ladder Plus, MBI Fermentas). Negativne vzorce smo nato dodatno analizirali z nested PCR: P1/P7 produkt iz prve PCR reakcije smo redčili 1:100 in v drugi reakciji uporabili par univerzalnih oligonukleotidnih začetnikov U3/U5 za ojačanje signala (Daire in sod., 1997). Identiteto fitoplazem v pozitivnih vzorcih po izvedeni nested PCR reakciji smo ugotovili z analizo dolžin restrikcijskih fragmentov (RFLP) po obdelavi U3/U5 PCR produktov z encimom Tru9 (Boehringer Mannheim) (Daire in sod., 1997). Restrikcijske fragmente smo ločili s poliakrilno gelsko elektroforezo (10% poliakrilamidni gel, 100 V, 3 ure.) in jih pobarvane z etidijevim bromidom (2 x 10-4 mgml -1 ) opazovali pri UV osvetlitvi. 3 REZULTATI IN RAZPRAVA Rezultati testiranj v letih 2002 in 2003 so prikazani v tabeli 1. V okviru testiranja 2002 je bila večina vzorcev nabranih konec julija in le malo število kasneje v rastni sezoni, avgusta in oktobra. Od skupno 79 nabranih vzorcev vinske trte jih je bilo 73 (93%) pozitivnih in 6 (7%) negativnih na prisotnost fitoplazem. V 59 vzorcih, oziroma v 75% vseh trsov, smo nedvomno potrdili tip fitoplazme BN in izključili prisotnost tipa FD. Raziskovalni izziv predstavlja 14 vzorcev, oziroma 18% vseh vzorcev, kjer smo zasledili le prisotnost fitoplazem, nismo pa mogli ugotoviti njihove identitete. Slednji skupaj z negativnimi vzorci predstavljajo 25% trsov, kjer prisotnosti znanih fitoplazem nismo mogli potrditi kljub temu, da so vsi trsi kazali bolj ali manj izražena bolezenska znamenja. V okviru testiranja 2003 je vzorčenje potekalo konec julija, manjši del pa avgusta in septembra. V primerjavi z letom 2002 je bil večji delež trsov vzorčen v jesenskem obdobju. Od skupno 117 analiziranih trsov vinske trte jih je bilo 94 (80%) pozitivnih in 23 (20%) negativnih na prisotnost fitoplazem. V 81 vzorcih (69% vseh trsov) smo nedvomno potrdili tip fitoplazme BN in izključili prisotnost tipa FD. Ponovno se je pojavilo določeno število trsov (13 oziroma 11%), kjer smo zasledili prisotnost fitoplazem, nismo pa mogli ugotoviti njihove identitete. V letu 2003 se je povečal delež negativnih vzorcev na celih 20%, kar je za 13% več kot v prejšnjem letu. Delež trsov, kjer znanih fitoplazem nismo mogli potrditi (negativni trsi in trsi z nedoločljivim tipom fitoplazem) je v letu 2003 močno narasel (s 25% na 31%) v primerjavi s prejšnjim letom. Tabela 1: Rezultati testiranj vzorcev vinske trte na prisotnost fitoplazem trsnih rumenic v letih 2002 in Table 1: Results of grapevine yellows testing in 2002 and Skupno št. vzorcev BN pozitivni (%) Negativni (%) Nedoločljiv tip (%) (75%) 6 (7%) 14 (18%) (69%) 23 (20%) 13 (11%)
5 PETROVIČ, N., BOBEN, J. RAVNIKAR, M.: Laboratorijsko testiranje trsnih 317 Analize v okviru posebnega nadzora nad trsnimi rumenicami so pokazale splošno prisotnost in razširjenost fitoplazme tipa BN v vseh vinorodnih deželah v Sloveniji. Hkrati je bila ugotovljena močna prisotnost sklenokrilega škržatka Hyalesthes obsoletus Signoret, prenašalca BN. Inventarizacija škržatkov v treh izbranih vinogradih v podravski vinorodni deželi je razkrila močno zastopanost te vektorske vrste v letu 2003 (Seljak in sod., 2003). Podatek o tem je zaskrbljujoč predvsem zaradi hkratne močne navzočnosti rumenice tipa BN v podravski vinorodni deželi in njenega bliskovitega širjenja (Petrovič in sod., 2003b). V treh vinogradih, kjer so bile izvedene favnistične analize, so v podrasti obilno zastopane tudi najpomembnejše gostiteljske rastline te vrste škržatka njivski slak in velika kopriva. Opaziti je pozitivno korelacijo med navzočnostjo teh gostiteljskih rastlin in populacijo sklenokrilega škržatka (Seljak in sod., 2003). Laboratorijske analize so pokazale prisotnost fitoplazme tipa BN v populaciji sklenokrilih škržatkov in v analiziranih plevelih iz okuženih podravskih vinogradov (Petrovič in sod., 2003b). Seljak in sodelavci (2003) poročajo tudi o navzočnosti drugih vrst žuželk, ki bi bile lahko prenašalci fitoplazeme tipa BN med zelnatimi rastlinami, s čimer se povečuje infekcijski potencial v vinogradu in njegovi okolici. Favnistični pregledi prizadetih vinogradov v Podravju pa še ne dajejo končnega odgovora na vprašanje o morebitni vzročni povezanosti med populacijo sklenokrilega škržatka in epifitotičnim pojavom trsnih rumenic na tem območju (Seljak in sod., 2003). Zanimiv rezultat predstavlja delež trsov, ki so se kljub bolj ali manj izraženim bolezenskim znamenjem trsnih rumenic izkazali za negativne na prisotnost fitoplazem (7% v letu 2002 in 20% v letu 2003) ali pa smo v njih fitoplazme določili, nismo pa mogli določiti njihove taksonomske pripadnosti določenemu tipu (18% v letu 2002 in 11% v letu 2003). Prisotnost nedoločljivega tipa fitoplazem smo ugotovili na različnih sortah in na različnih lokacijah v Sloveniji (podatki niso posebej prikazani). Večina negativnih trsov in trsov z nedoločljivim tipom fitoplazem je bila vzorčena v avgustu, septembru in oktobru. Večji odstotek negativnih vzorcev v letu 2003 v primerjavi z letom 2002 je morda posledica večjega števila vzorčenj v jesenskem obdobju (vzorčenih 44 trsov, oziroma 37%) v primerjavi z letom 2002 (vzorčeni 4 trsi, oziroma 5 %). Rezultati kažejo, da je velika večina analiziranih trsov okužena s fitoplazmo tipa BN (75% v letu 2002 in 69% v letu 2003). Naše prejšnje raziskave na trsih, okuženih s fitoplazmo BN iz dveh vinorodnih dežel v Sloveniji (več lokacij v Podravju v letu 2000 in na Primorskem v letih ) so pokazale, da fitoplazmo tipa BN v slovenskih razmerah bolj zanesljivo dokažemo v trsih z izraženimi bolezenskimi znamenji v obdobju od konca maja do začetka avgusta, medtem ko je kasneje v rastnem obdobju ne moremo več dokazati (Petrovič in Seljak, 2002). Podobne izkušnje s fitoplazmo BN imajo tudi sodelavci iz univerze Udine v Italiji (Giuseppe Firrao, osebna komunikacija). Vzroka za neuspešno analizo fitoplazme BN v trsih, vzorčenih v jesenskem obdobju sta lahko nizek titer fitoplazem v vzorcih in prisotnost inhibitornih snovi (polifenoli), ki otežujejo ekstrakcijo fitoplazemske DNA in zavirajo PCR reakcijo. To domnevo potrjujejo podatki, da fitoplazme v teh vzorcih zaznamo izključno šele po uporabi nested PCR, ki ojača signal šibkega produkta (nizkega titra fitoplazem) iz prve PCR reakcije, hkrati pa v nested PCR uporabljmo močno razredčen vzorec, kjer je zmanjšan tudi vpliv močno razredčenih inhibitorjev. Kljub temu, da so bili negativni trsi in trsi z nedoločljivim tipom fitoplazme nabrani na istih lokacijah in izmed istih sort vinske trte ter kazali bolj ali manj očitna
6 318 Acta agriculturae slovenica, 83-2, november 2004 bolezenska znamenja trsnih rumenic kot trsi, ki so se po opravljeni analizi izkazali za BN pozitivne, pa ne moremo izključiti možnosti, da gre pri njih za okužbo s fitoplazmami drugega tipa kot BN. Dosedanje analize z molekularnimi tehnikami niso potrdile prisotnosti zlate trsne rumenice, FD v Sloveniji. Zaradi splošne razširjenosti in pogostnosti vektorja, ameriškega škržatka, Scaphoideus titanus Ball v primorskih vinogradih (Seljak, 1985, 1987 in 1993, Berčon in sod., 1997) ter bližine žarišč te bolezni v Venetu in Furlaniji v Italiji (Reffati in sod., 1999, Carraro in sod., 2000), je nevarnost, da se FD razširi tudi v zahodno Slovenijo velika. FD je po dosedanjih raziskavah veliko bolj nagnjena k epifitotičnemu pojavljanju kot ostale vrste trsnih rumenic in povzroča posledično tudi veliko večjo škodo. V letu 2003 je bil tudi v Podravju prvič najden ameriški škržatek (Gabrijel Seljak, osebna komunikacija). Francoske izkušnje kažejo, da je fitoplazmo tipa FD najlažje dokazati v avgustu in septembru (Boudon-Padieu in Clair, 2003, osebna komunikacija), kadar so hkrati najbolj izražena tudi bolezenska znamenja trsnih rumenic. Na te izkušnje je navezano tudi njihovo vzorčenje in testiranje vinske trte za analizo trsnih rumenic. Glede na rezultate laboratorijskih testiranj v okviru posebnega nadzora v letih 2002 in 2003 se je v vseh vinorodnih deželah v Sloveniji pojavljal določen odstotek z rumenicami prizadetih trsov, v katerih smo fitoplazme določili, nismo pa mogli potrditi njihovega tipa z obstoječimi metodami za določanje. Ni izključeno, da gre v teh primerih za neko novo obliko znanih tipov fitoplazem, ali pa za fitoplazme, ki se na trti običajno ne pojavljajo, vendar pa so se zaradi uporabljene specifične agronomske prakse in splošne situacije na njej vseeno naselile. Iz Izraela in ZDA poročajo o nenavadnem pojavu fitoplazme iz skupine Western X (16SrIII) na vinski trti (Boudon-Padieu, 2003). Za fitoplazme skupine rumenic aster, AY (16SrI) je do nedavnega veljalo, da se na trti razen redkih izjem ne pojavljajo. Nove metode laboratorijskega določanja in izpopolnjeno znanje o taksonomiji in biologiji fitoplazem omogočajo vedno natančnejše in tudi obširnejše analize fitoplazem. Fitoplazme skupine AY so na vinski trti zasledili v Italiji in v Izraelu, ponekod tudi v obliki dvojnih okužb z drugimi fitoplazmami, hkrati pa pri njih niso opazili epidemičnega širjenja (Boudon-Padieu, 2003). V Sloveniji so rumenico tipa AY zasledili v enem trsu v vinogradu na Goriškem (Šarić in sod., 1997), določena pa je bila tudi v s fitoplazmo BN okuženih trsih po njihovem prenosu v tkivno kulturo. Ta najdba v nadaljevanju ni bila potrjena, nakazuje pa možnost, da so fitoplazme prisotne v mešanih okužbah (Petrovič in sod., 2000 in 2001). Pregled prisotnosti fitoplazem v Čilu je pokazal veliko pestrost, pri čemer je bila fitoplazma AY skupine (16SrI podskupina C) najbolj zastopana (Gajardo in sod., 2003). Skupina fitoplazem AY je najbolj številčna (Lee in sod., 1998, Seemuller in sod., 1998) in po svetu najbolj razširjena ter s številnimi naravnimi prenašalci (Boudon-Padieu, 2003). Študij potencialnih prenašalcev fitoplazme AY je pokazal, da jo v kontroliranih pogojih na vinsko trto prenašajo kar štiri vrste žuželk (Alma in sod., 2001), med temi vrstami žuželk je tudi ameriški škržatek, ki je zelo pogosta vrsta tudi pri nas. Poudariti je potrebno, da v naravi še niso potrdili okuženosti ameriškega škržatka s fitoplazmo AY, kar je nujno za njen uspešen naravni prenos na trto (Boudon-Padieu, 2003). Zaradi tega obstaja velika verjetnost, da se fitoplazme te skupine prenesejo na trto, ni pa nujno, da povzročijo pomembno škodo v obliki patoloških in epidemioloških pojavov (Boudon-Padieu, 2003). Po drugi strani pa je za fitoplazme te skupine, kakor tudi za druge fitoplazme možno, da se pod določenimi pogoji ti
7 PETROVIČ, N., BOBEN, J. RAVNIKAR, M.: Laboratorijsko testiranje trsnih 319 pojavi spremenijo. Zaradi tega je pomembno tudi te skupine fitoplazem vključevati v preglede stanja in jih skrbno slediti z laboratorijskimi analizami poleg nevarnih tipov fitoplazem FD in BN. V primeru okužb, kjer tipa fitoplazme v trsih v Sloveniji nismo mogli določiti je zelo pomembno, da v prihodnje ugotovimo, za katere fitoplazme gre in kakšen je njihov epidemiološki pomen. Pregled stanja, ki se bo nadaljeval tudi v prihodnjih letih, je nujna podlaga za načrtovanje pravih ukrepov za zatiranje, ki so vezani na posamezno fitoplazmo. Ukrepi za preprečevanje oziroma omejevanje širjenja trsnih rumenic temeljijo trenutno predvsem na poostreni vizualni zdravstveni selekciji izhodiščnega materiala (matičnih vinogradov in matičnjakov) ter sistematični zdravstveni kontroli matičnih vinogradov dvakrat v rastni dobi. Kazalo bi preučiti možnosti za uvajanje alternativnih načinov preprečevanja širjenja bolezni trsne rumenice tipa BN, ki se že preizkušajo v nekaterih drugih državah, predvsem v Nemčiji (Maixner, osebna komunikacija, Maixner in sod., 2002). V nekaterih državah so se odločili tudi za obvezno toplotno tretiranje sadilnega materiala (Boudon-Padieu in Grenan, 2002). Pri tem je vredno tudi omeniti najnovejše podatke o različkih fitoplazme tipa BN, ki so vezani na obstoj v različnih zelnatih gostiteljih in so lahko zelo pomembni pri oblikovanju metode za zatiranje te fitoplazme (Langer in sod., 2003). 4 ZAHVALA Zahvaljujemo se mag. Gabrijelu Seljaku iz KGZ Nova Gorica za vsestransko pomoč in diskusije ter vsem preglednikom iz strokovnih inštitucij in fitosanitarnim inšpektorjem, ki so v letih 2002 in 2003 izvajali vzorčenje rastlin vinske trte. Zahvaljujemo se tudi Fitosanitarni upravi Republike Slovenije za koordinacijo in financiranje celotne akcije posebnega nadzora nad trsnimi rumenicami v letih VIRI Ahrens, U., Seemüller, E Detection of DNA of plant pathogenic mycoplasmalike organisms by a polymerase chain reaction that amplifies a sequence of the 16S rrna gene. Phytopathology 82: Alma, A., Palermo, S., Boccardo, G., Conti, M Transmission of Chrysanthemum yellows, a subgroup 16SrI B phytoplasma, to grapevine by four leafhopper species. J. Plant Pathol. 83 (3): Berčon M., Seljak, G., Milevoj, L Razširjenost škržatov (Hom.,Auchenorrhyncha) v izbranih vinogradih. Zbornik. 3. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Portorož, 1997: Boudon-Padieu, E The situation of grapevine yellows and current research directions: distribution, diversity, vectors, diffusion and control. 14th meeting of the International Council for the Study of Virus and Virus-like Diseases of the grapevine, Extended abstracts, September 12-17, 2003, Locorotondo, Bari, Italija, Boudon-Padieu, E., Grenan, S Hot water treatment. In Methods, ICVG Home page: http// Carraro, L., Osler, R., Reffati, E Storia dei giallumi della vite nei Friuli-Venezia Giulia (History of grapevine yellows in Friuli-Venezia Giulia). V: Flavescenza dorata e
8 320 Acta agriculturae slovenica, 83-2, november 2004 legno nero della vite in Friuli-Venezia Giulia. Atti del Convegno, Gorizia 5 Novembre Udine, Italija, Daire, X., Clair, D., Boudon-Padieu, E Detection and differentiation of grapevine yellows phytoplasmas belonging to the Elm yellows group and to the stolbur subgroup by PCR amplification of non-ribosomal DNA. European Journal of Phytopathology 103 (1997), Duduk, B., Ivanović, M., Dukić, N., Botti, S., Bertaccini, A First report of an Elm yellows subgroup 16SrV-C phytoplasma infecting grapevine in Serbia. Plant Disease 87: 559. Gajardo, A., Botti, S., Monteallegre, J., Fiore, N., Bertaccini, A Survey on phytoplasmas identified in Chilean grapevines. 14th meeting of the International Council for the Study of Virus and Virus-like Diseases of the grapevine, Extended abstracts, September 12-17, 2003, Locorotondo, Bari, Italija, Koruza, B Rezultati preučevanja razširjenosti trsnih rumenic v Sloveniji. Sodobno kmetijstvo, 29 (10), Langer, M., Darimont, H., Maixner, M Characterization of isolates of Vergilbungskrankheit phytoplasma by RFLP analysis and their association with grapevine, herbaceous hosts and vectors. 14th meeting of the International Council for the Study of Virus and Virus-like Diseases of the grapevine, Extended abstracts, September 12-17, 2003, Locorotondo, Bari, Italija, Lee, I.-M., Gundersen-Rindal, D.E., Davis, R.E., Bartoszyk, I.M Revised classification scheme of Phytoplasmas based on RFLP analyses of 16S rrna and ribosomal protein gene sequences. Int. J. Syst. Bacteriol. 48: Maček, J Posebna fitopatologija: Patologija sadnega drevja in vinske trte. Univerza v Ljubljani, 276. Martini, M., Botti, S., Marcone, C., Marzachi, C., Casati, P., Bianco, P.A., Bertaccini, A Genetic variability among Flavescence doree phytoplasmas from different origins in Italy and France. Mol. Cell. Probes 16: Maixner, M., Reinert, W., Darimont, H Transmission of grapevine yellows by Oncopsis alni (Schrank) (Auchenorryncha: Macropsinae). Vitis 39 (2): Maixner, M., Luers, J., Darimont, H Prognose der Fugaktivitat von Hyalesthes obsoletus und Einflus Klimatorisches Faktoren auf die Phanologie des reben. In: 53. Deutsche Pflanzenschutztagung in Bonn, September Mitteilungen aus des Biologisches Bundesanstalt 390: Petrovič, N., Jeraj, N., Ravnikar, M The use of tissue culture for improved detection of phytoplasma in grapevines. V: 13th Meeting of the International Council for the Study Viruses and Virus-like Diseases of the Grapevine (ICVG), march 12-18, 2000, University of Adelaide, Australia : extended abstracts. Adelaide: University of Adelaide, 2000, str Petrovič, N., Jeraj, N., Ravnikar, M Uporaba tkivnih kultur za izboljšanje detekcije fitoplazem v vinski trti = The use of tissue for improved detection of phytoplasma in grapevines. V: DOBROVOLJC, Danica (ur.), UREK, Gregor (ur.). Zbornik predavanj in referatov 5. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin v Čatežu ob Savi od 6. do 8. marca Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije, 2001, str Petrovič, N., Seljak, G Laboratorijsko določanje rumenic na vinski trti = Laboratory methods for the detection of grapevine yellow disease. V: Puconja, Mateja (ur.). Vinogradi in vina za tretje tisočletje? : [vinogradništvo, vinarstvo, ekonomika in
9 PETROVIČ, N., BOBEN, J. RAVNIKAR, M.: Laboratorijsko testiranje trsnih 321 trženje : zbornik referatov]. Ljubljana: Strokovno društvo vinogradnikov in vinarjev Slovenije; Ljutomer: Zveza društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije; Celje: Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, 2002, str Petrovič, N.; Boben, J.; Ravnikar, M. 2003a. Prvo obsežnejše laboratorijsko testiranje trsnih rumenic v Sloveniji kaže na splošno zastopanost rumenica tipa počrnelosti lesa. Izvlečki referatov 6. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Zreče 2003; Petrovič, N., Seljak, G., Matis, G., Miklavc, J., Beber, K., Boben, J., Ravnikar, M. 2003b. The presence of grapevine yellows and their potential natural vectors in winegrowing regions in Slovenia, 14th meeting of the International Council for the Study of Virus and Virus-like Diseases of the grapevine, Extended abstracts, September 12-17, 2003, Locorotondo, Bari, Italija, Refatti, E., Carraro, L., Osler, R I giallumi della vite. Atti del convegno, Gorizia 5 Novembre 1999, Seemuller, E., Marcone, C., Lauer, U., Ragozzino, A., Goschl, M Current status of molecular classification of the phytoplasmas. J. Plant Pathol. 80 (1): Seljak, G Cikada Scaphoideus titanus Ball (=S. littoralis Ball) u primorskom vinogradarskom rajonu zapadne Slovenije. Glasnik zaštite bilja VIII (2), Seljak, G Scaphoideus titanus Ball (=S. littoralis Ball) novi štetnik vinove loze u Jugoslaviji. Zaštita bilja 38 (4), 182: Seljak, G Je nova bolezen vinske trte na Primorskem zlata trsna rumenica? SAD, II(4), Seljak, G Škodljivi škržati vinske trte; ameriški škržat (Scaphoideus titanus Ball.): SAD IV (5), Seljak, G., Osler, R Potrditev trsne rumenice vrste 'Črni les' (Stolbur) na Primorskem. Zbornik. 3. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Portorož, 1997, Seljak, G., Petrovič, N Pregled razširjenosti in stanje raziskanosti fitoplazmatskih bolezni vinske trte in sadnega drevja v Sloveniji. Sodobno kmetijstvo, 2001, letn. 34, št , str Seljak, G.; Matis, G. (2002): Poročilo o opravljenem delu na nalogi identifikacije potencialnih prenašalcev trsnih rumenic na vinski trti v vinogradih podravske vinorodne dežele. Seljak, G., Matis, G., Miklavc, J., Beber, K Identifikacija potencialnih naravnih prenašalcev trsnih rumenic v podrvski vinorodni deželi, Zbornik 6. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Zreče Sforza, R., Clair, D., Daire, X., Larrue, J., Boudon-Padieu, E The Role of Hyalestes obsoletus (Homoptera: Cixiidae) in the Occurens of Bois noir of Grapevines in France. Journal of Phytopathology 146, Šarić, A., Škorić, D., Bertaccini, A., Vibio, M., Murari, E Molecular detection of Phytoplasmas infecting grapevines in Slovenia and Croatia. 12 th ICVG meeting, Lisbon, 1997: Škorić, D., Šarić, A., Vibio, M., Murari, E., Krajačić, M., Bertaccini, A Molecular identification and seasonal monitoring of phytoplasmas infecting Croatian grapevines. Vitis 37 (4): Škerlavaj, V., Koruza, B., Matis, G., Urek, G Razširjenost zlate trsne rumenice (Flavescence dorée) v Sloveniji. Zbornik. 3. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Portorož, 1997:
Rezultati spremljanja pojava fitoplazem AP (Candidatus phytoplasma mali) in PD (Candidatus phytoplasma pyri) v Sloveniji
Zbornik predavanj in referatov 9. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo 255 Nova Gorica, 4. 5. marec 2009 REZULTATI SPREMLJANJA POJAVA FITOPLAZEM AP (CANDIDATUS PHYTOPLASMA MALI)
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 POPULACIJSKA DINA
POPULACIJSKA DINAMIKA ŠKRŽATKA Orientus ishidae Matsumura V NASADIH JABLAN V LETIH 2015 IN 2106 Mario LEŠNIK 1, Gabrijel SELJAK 2, Stanislav VAJS 3 1-2 Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večTežave z bakterijo Pseudomonas syringae pv
Zbornik predavanj in referatov 9. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo 461 Nova Gorica, 4. 5. marec 2009 TEŽAVE Z BAKTERIJO Pseudomonas syringae pv. syringae PRI PRIDELAVI SADILNEGA
Prikaži večUNIVERZA V NOVI GORICI
UNIVERZA V NOVI GORICI VISOKA ŠOLA ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO REVIZIJA PRIDELAVE TIPIČNIH SORT VINSKE TRTE (Vitis vinifera L.) V VINORODNI DEŽELI PRIMORSKA DIPLOMSKO DELO Vesna BAVDAŽ Mentor: doc.
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 11. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Bled, marec 2013 VPLIV METODE OCENJEVANJA ST
VPLIV METODE OCENJEVANJA STOPNJE OKUŽBE PRI DOLOČANJU UČINKOVITOSTI FUNGICIDOV ZA ZATIRANJE OIDIJA VINSKE TRTE (Erysiphe necator) Stanislav VAJS 1, Mario LEŠNIK 2, Jože MIKLAVC 3, Boštjan MATKO 4, Miroslav
Prikaži večHB_Vinska-karta_2019_web
Vinska karta WINE LIST WEINKARTE CARTA DEI VINI Zgodovinski viri pričajo, da je bilo območje, na katerem se razteza Slovenija, zasajeno z vinsko trto že pred več kot 3000 leti. Za Vas smo skrbno izbrali
Prikaži večVinski letnik 2018_rezulati
VINSKI LETNIK 2018 VINORODNE DEŽELE PODRAVJE Na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Mariboru je 7. maja 2019 potekalo 53. ocenjevanje vin vinorodne dežele Podravje pod imenom "Vinski letnik 2018". Vinski letnik
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 VPLIV MEHANIČNEGA
VPLIV MEHANIČNEGA ODSTRANJEVANJA LISTJA NA ZMANJŠANJE INFEKCIJSKEGA POTENCIALA JABLANOVEGA ŠKRLUPA (Venturia inaequalis) Jože MIKLAVC 1, Boštjan MATKO 2, Miro MEŠL 3, Marjeta MIKLAVC 4, Biserka DONIK PURGAJ
Prikaži večMicrosoft Word - Obrazec - objava zagovora mag_delo MSc (3).doc
Z A G O V O R A M A G I ST R S K E G A Rok Turniški absolvent študijskega programa: Magistrski študijski program druge stopnje AGRONOMIJA bo v četrtek, 29. 9. 2016 ob 08:00 v prostoru 'A2 - oddelek za
Prikaži večPoročilo z dne 14. maj 2019 Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni
Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni strani osi) na italijanskem Krasu. Temperatura( C) - Temperatura (v o C); Pioggia(mm)
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 POJAV SIVE GROZDN
POJAV SIVE GROZDNE PLESNI NA GROZDJU KOT POSLEDICA NAPADA DRUGEGA RODU GROZNIH SUKAČEV Marjeta MIKLAVC 1, Jože MIKLAVC 2, Boštjan MATKO 3, Miro MEŠL 4 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zavod Maribor
Prikaži večRE_QO
Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja B8-0514/2018 5.11.2018 PREDLOG RESOLUCIJE k vprašanju za ustni odgovor B8-0417/2018 v skladu s členom 128(5) Poslovnika o lymski boreliozi (2018/2774(RSP))
Prikaži večMicrosoft Word - 19marn.doc
Acta agriculturae Slovenica, 87-2, september 2006 str. 393-402 Agrovoc descriptors: stone fruits, plum pox potyvirus, infection, disease control, sampling, disease surveillance, morbidity Agris category
Prikaži večSSIS-GIC
Spoštovani vinogradniki, pred nami je 47. Praznik refoška in slovenske Istre. Tudi z letošnjim našim skupnim praznikom želimo, da je bolj prepoznaven in privlačen za obiskovalce iz vse Slovenije kot tudi
Prikaži večMenuPro Vinska karta
BELA VINA - WHITE WINES Chardonnay Veneto IGT, Casa Vinocola Bennati, Veneto Chardonnay - 12% alk. - 2013 god. 1.995,00 Gavi di Gavi Granee DOCG, Beni di Batasiolo, Piemonte Cortese - 12.5% alk. - 2014
Prikaži večFOTOVOLTAIKA
PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži večMicrosoft Word - Pr08VOKA_Celje_Dobrna.doc
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046
Prikaži večZdravljenje raka debelega črevesa in danke Pomen napovednih bioloških označevalcev RAS slovenija
Zdravljenje raka debelega črevesa in danke Pomen napovednih bioloških označevalcev RAS slovenija Izdalo: Združenje Europacolon Slovenija Strokovni pregled vsebine: doc. dr. Janja Ocvirk dr. med. Pozdravljeni,
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večRef. Call/ Project acronym/ Project Title in ITALIAN Ref. Call/ Project acronym/ Project Title in SLOVENE
3.3 Znanje o izboljšanju tehnologij v pridelavi tradicionalne hrane RPREGLED PARAMETROV KAKOVOSTI KRAŠKIH VINOGRADOV V LETU 2011 Bando pubblico di riferimento: AGROTUR Agrutiristica Carsica Bando pubblico
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži več2_QR_POP-VIN
REPUBLIKA SLOVENIJA STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI za statistično raziskovanje Popis vinogradov 2009 Poročilo pripravil: Simon Plešivčnik Datum: junij 2010 Kazalo 0 Metodološka pojasnila o statističnem
Prikaži večKoledar tekmovanj NTZS za sezono 2019/20 ver.5 AVGUST Slovenija Tujina AVGUST 2019 Člani Mladina 1. SNTL 2.SNTL 3.SNTL Ostalo Rekreativci Člani Mladin
AVGUST AVGUST 01. čet 01. čet 02. pet 02. pet 03. sob 03. sob 04. ned 04. ned 05. pon 05. pon 06. tor 06. tor 07. sre 07. sre 08. čet 08. čet 09. pet 09. pet 10. sob 10. sob 11. ned 11. ned 12. pon 12.
Prikaži večPisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi
Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar franc.brcar@gmail.com http://www.uporabna-statistika.si/ Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Novo mesto: 1
Prikaži večPoročilo z dne 31. maj 2019 Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni
Referenčno območje: slovenski in italijanski Kras VREME: Graf 1: Beležene in predvidene padavine in temperature (na desni strani osi) na italijanskem Krasu. Temperatura( C) - Temperatura (v o C); Pioggia(mm)
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Martin KAPLAR VREDNOTENJE KLONSKIH KANDIDATOV ŽLAHTNE VINSKE TRTE SORTE 'KRALJEVINA'
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Martin KAPLAR VREDNOTENJE KLONSKIH KANDIDATOV ŽLAHTNE VINSKE TRTE SORTE 'KRALJEVINA' (Vitis vinifera L. cv. 'Kraljevina') DIPLOMSKO DELO
Prikaži večNadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.Nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, decembe
Nadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, december 2018 Glavni cilj živilske zakonodaje je zagotoviti varovanje
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju
Prikaži večVerjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC
Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC VERJETNOST osnovni pojmi Poskus: dejanje pri katerem je izid negotov met
Prikaži večMicrosoft Word - Pr08VOKA_Celje_Klanc.doc
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7942 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi prilog I, III, VI, VII, VIII, IX, X, XI in
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.12.2018 C(2018) 7942 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.12.2018 o spremembi prilog I, III, VI, VII, VIII, IX, X, XI in XII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večMilan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]
Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 NOVE NAJDBE BAKTE
NOVE NAJDBE BAKTERIJE Xylella fastidiosa V EVROPI IN CILJNI RAZISKOVALNI PROJEKT V4-1603 XYLVEC Tanja DREO 1, Erika OREŠEK 2, Matjaž JANČAR 3, Gabrijel SELJAK 4, Ivan ŽEŽLINA 5, Mojca ROT 6, Maja RAVNIKAR
Prikaži večbrosura2.indd
sintezna biologija brosura2.indd 1 8.9.2007 12:05:08 Sintezna biologija - kaj je to? Sintezna biologija je nova veja znanosti, ki združuje biološke, kemijske in inženirske pristope. Gradi predvsem na uveljavljenih
Prikaži večKazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S
Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ŠTUDIJ MIKROBIOLOGIJE Mateja JOVANOVIĆ GENOTIPIZACIJA BAKTERIJE Mycoplasma pneumoniae MAGISTRSKO DELO Magis
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ŠTUDIJ MIKROBIOLOGIJE Mateja JOVANOVIĆ GENOTIPIZACIJA BAKTERIJE Mycoplasma pneumoniae MAGISTRSKO DELO Magistrski študij 2.stopnja Mikrobiologija Ljubljana, 2016
Prikaži večJunij2018
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Značilnosti odzivanja ciljne populacije v Program Svit Tatjana Kofol Bric, Marcel Kralj, Aleš Korošec, Dominika Novak Mlakar, Tanja Metličar, Ana Lucija Škrjanec SVITOVI DNEVI 2014 Vključevanje oseb v
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večZaščita rastlin z naravnimi piretrini
Zaščita rastlin z naravnimi piretrini - piretrini, prednosti, opisi škodljivcev Kaj so naravni piretrini? Naravni piretrini so rastlinski izvlečki, ki imajo odlično insekticidno delovanje. Zato se uporabljajo
Prikaži večContratti_TD_e_TI_pogodbe_nedolocen_in_dolocen_cas
Prot. n. / Št.: 4412/C21 Gorizia/ Gorica, 1 settembre / 1. september 2011 AI DIRIGENTI SCOLASTICI DELLE SCUOLE DI OGNI ORDINE E GRADO DELLA PROVINCIA DI GORIZIA Ravnateljem šol vseh vrst in stopenj v goriški
Prikaži večPrilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva
Prikaži večUVOD
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Rok FURLAN PRIDELEK KLONSKIH KANDIDATOV SORTE 'REBULA' (Vitis vinifera L.) NA DVEH GOJITVENIH OBLIKAH DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni
Prikaži večOkužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra
Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2017 1 Pregled vsebine Ključni poudarki 3 Priporočila 3 1 Nove diagnoze okužb s HIV 4 2 Pozne diagnoze 6 3 Aids in smrt
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - krstulovic
PROST DOSTOP DO DOSEŽKOV SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV PREK PORTALA dlib.si mag. Karmen Štular Sotošek mag. Zoran Krstulović Daša Pokorn Narodna in univerzitetna knjižnica 3 Uporabniki in prosto dostopne zbirke
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večkatalog PONATIS.indd
UVOD Pred vami je katalog plaščev za poljedelska in industrijska vozila, ene izmed skupin izdelkov, ki jih izdelujemo v tovarni SAVA VELO z 80-letno tradicijo v proizvodnji pnevmatik. Priznana kakovost,
Prikaži večEVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje
EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje KAJ SO EVROPSKE REFERENČNE MREŽE? Evropske referenčne mreže združujejo zdravnike in raziskovalce
Prikaži večaaaaddddaaaa
PREGLED MEDDRŽAVNIH IN COST PROJEKTOV, KI SO SE IZVAJALI NA BIOTEHNIŠKI FAKULTETI V LETU 2010 Šifra projekta Odgovorni nosilec Oddelek za agronomijo Naslov projekta Trajanje projekta BI-AL/10-11-002 BI-AL/10-11-009
Prikaži večPREDLOG ZA AKREDITACIJO
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS STATISTIČNA ANALIZA PODATKOV Z RAČUNALNIKOM Študijski program in stopnja Study programme and level Tiflopedagogika in pedagogika specifičnih
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30
Prikaži večDiapozitiv 1
ERASMUS+ MOBILNOSTI Štud. leto 2018/2019 http://www.erasmusplus.si/ Erasmus koda: SI LJUBLJA01 26 DRŽAV EU + LIBANON http://www.ectsma.eu/ectsma.html MEDICINSKA FAKULTETA je od leta 2008 polnopravna članica
Prikaži večGospodarjenje z energijo
1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa
Prikaži večDELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov
DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 53 / / Stran 6021 Tabela 1: Lastniški deleži v lasti Republike Slovenije, SDH, KAD, PDP in DUTB na dan
Uradni list Republike Slovenije Št. 53 / 17. 7. 2015 / Stran 6021 Tabela 1: Lastniški deleži v lasti Republike Slovenije, SDH, KAD, PDP in DUTB na dan 28. februarja 2015 ter knjigovodske vrednosti na dan
Prikaži večMladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015
Mladi za napredek Maribora 015 3. srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 015 Kazalo 1. Povzetek...3. Uvod...4 3. Spirala 1...5 4. Spirala...6 5. Spirala 3...8 6. Pitagorejsko drevo...10
Prikaži večSANTE/10865/2017-EN
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 10.11.2017 C(2017) 7431 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 10.11.2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/6 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo
Prikaži večARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večVloga za oblikovanje mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ob upoštevanju določil 3
Univerzitetni študijski program Biokemija Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program BIOKEMIJA traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih točk. Strokovni
Prikaži večPREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19)
PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) Želja nas vseh, tako staršev kot tistih, ki delamo z otroki v vrtcu je, da bi bili otroci zdravi in bi se v vrtcu dobro počutili.
Prikaži večSlide 1
Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večUčinkovitost nadzora nad varnostjo živil
Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Prikaži večO društvu
Društvo za razvoj pivske kulture SOMMELIER SLOVENIJE je bilo ustanovljeno 21. januarja 1992, v Novi Gorici. Je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki si prizadeva za razvoj in razširjanje
Prikaži večBARBARA POŠTUVAN - Izvozna nadomestila
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO www.arsktrp.gov.si, e: aktrp@gov.si Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana t: 01 580 77 92, f: 01 478 92 06 IZVOZNA NADOMESTILA Barbara
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večPonudba/predračun - osnova, v.1
Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode - Pomurski vodovod sistem A Evidenčna oznaka: 2141a-14/8024-19/48541 18.03.37635 EKO-PARK D.O.O. LENDAVA, JAVNO PODJETJE OKO-PARK
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večUniverza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG_2005.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK
Prikaži večNa podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo, 109/08 in 38/10 - ZU
Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo, 109/08 in 38/10 - ZUKN) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o
Prikaži večt , e. Gimnazijska cesta 16, 1420 Trbovlje LETNO POROČILO O SPREMLJANJU KAKOVOSTI PITNE VODE ZA V
t. 05 99 9 58, 03 870 70 e. info@galas.si, www.galas.si Gimnazijska cesta 6, 40 Trbovlje LETNO POROČILO O SPREMLJANJU KAKOVOSTI PITNE VODE ZA VODOVODNE SISTEME V UPRAVLJANJU OBČINE ZAGORJE OB SAVI V LETU
Prikaži večPowerPoint Presentation
Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in
Prikaži večNosilna razvojna agencija / Status nosilca spodbujanja razvoja na regionalni ravni: RRA SEVERNE PRIMORSKE d.o.o. Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 3,
novembra 2012, v okviru 1. točke dnevnega reda:»ugotovitev sklepčnosti in določitev zapisnikarja«sprejel naslednja sklepa: SKLEPA: 1. Na 52. seji Sveta regije Severne Primorske (Goriške statistične) regije,
Prikaži večDiapozitiv 1
Ukrepi kmetijske politike v naslednjem programskem obdobju Mednarodni strokovni posvet»lombergarjevi dnevi«mag. Marjeta Bizjak REFORMA SKP po 2020 EN STRATEŠKI NAČRT ukrepov SKP za državo: neposredna plačila,
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži večPoročilo o izvedeni nalogi, ver.1.4
Poročilo o izvedeni nalogi Spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode - Pomurski vodovod sistem A Evidenčna oznaka: 2141a-14/8024-19/24348 07.04.43056 EKO-PARK D.O.O. LENDAVA, JAVNO PODJETJE OKO-PARK
Prikaži večZlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino
Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino blagajni. Cene blaga in storitev se stalno višajo.
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)
1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije
Prikaži več1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove
1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni
Prikaži večTekst
Služba za odnose z javnostmi Sporočilo za medije Zaloška cesta 2 1525 Ljubljana E soj@kclj.si W www.kclj.s Ob poteku mednarodnega srečanja v Ljubljani:»3. konferenca o virusnih hepatitisih in sookužbi
Prikaži večzdravljenje s trombocitnimi koncentrati
KO za hematologijo, UKCL zdravljenje s trombocitnimi koncentrati Barbara Skopec poraba KT na KOH 2012 2013 2014 Trombo afereza 2159 2048 1712 trombo zlitje 1551 1822 1781 skupaj 3710 3870 3493 indikacije
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt)
Institut 'Jožef Stefan' Urban Šegedin Fotokatalizatorji s superiornimi lastnostmi Sinteza stabilnega tetragonalnega cirkonijevega oksida v obliki tankih plasti. Povečana učinkovitost razgradnje nevarnih
Prikaži večPowerPoint Presentation
LIFE onkraj OBZORJA Ljubljana, 4. april 2019 Predstavitev projektov LIFE ReBirth in H2020 Cinderela Ana Mladenovič, Alenka Mauko Pranjić Zavod za gradbeništvo Slovenije LIFE14 CAP/SI/000012 Predstavitev
Prikaži več34. seja Senata UL, z dne (sklepi HK UL, sprejeti na 10. seji dne ) I. Zbrane spremembe habilitacijskih področij članic UL, ki jih
34. seja Senata UL, z dne 24.1.2017 (sklepi HK UL, sprejeti na 10. seji dne 21.12.2016) I. Zbrane spremembe habilitacijskih področij članic UL, ki jih je HK UL zbirala in se odločila, da jih sedaj v paketu
Prikaži večPOROČILO O VAJI: IZDIHAVANJE CO2 PRI ČLOVEKU
POROČILO O VAJI: FOTOSINTETSKA BARVILA V LISTIH RASTLIN Jan Vogler, 4.h, GIMB 1 UVOD Pri pouku biologije smo delali vajo z naslovom fotosintetska barvila v listih rastlin. Cilji vaje: dokazati da so v
Prikaži večVzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak
Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak, Sfera IT d.o.o. 1 Priprava na: Vzpostavitev več nivojske
Prikaži več