Prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo

Transkripcija

1 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0) fax.: +386(0) Prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo mag. Andreja Sušnik s sodelavci dr. Gregor Gregorič Oddelek za agrometeorologijo, Urad za meteorologijo andreja.susnik@gov.si gregor.gregoric@gov.si (DMCSEE) 1

2 Predvideni vplivi podnebnih sprememb v različnih regijah Evropske unije Vir: Evropska komisija, Generalni direktorat za kmetijstvo,

3 Raba vode v kmetijstvu EVROPA energetika 31% kmetijstvo 37% SLOVENIJA javna vodooskrba 20% industrija 12% kmetijstvo 1% industrija 16% javna vodooskrba 13% 0.04 % vode za rabo v kmetijstvu energetika ( m3) v letu % Vir: SURS, 2008; Kazalci okolja ARSO,

4 Povečana pogostnost motene razpoložljivosti vode za kmetijske rastline SUŠA MOČA 4

5 Kaj nam obetajo podnebni scenariji in kakšna je realnost? Povečana pogostnost motene vodne bilance: suše v vegetacijskem obdobju 2003, 2006, 2007 Poletni vodni primanjkljaj v Sloveniji scenarij T+2 C in - 10 % padavin (Vir: Bergant, 2003) Suša 2003 prizadela 60 % slovenskega ozemlja In spet leta

6 Leto 2009 moča & suša Vladni ukrep - pomoč de minimis.»podpora kmetijskim gospodarstvom pri pridelavi pšenice zaradi težke ekonomske situacije, ki je nastala zaradi slabih vremenskih razmer moče v letu 2009«. Namenjena kmetijskim gospodarstvom, kjer so gojili pšenico na območju, na katerem je bila po podatkih Agencije RS za okolje v obdobju od 15. junija pa do 15. julija 2009 količina padavin za 50 ali več odstotkov večja od dolgoletnega poprečja padavin, ne glede na sedež gospodarstva. 6

7 Škoda v kmetijstvu preventiva? Poraba proračunskih sredstev za odpravo posledic suše v kmetijstvu je bila tako za 26,2krat večja kot za izvajanje preventivnih ukrepov pri preprečevanju posledic suše, kar je računsko sodišče ocenilo za neučinkovito rešitev tako s finančnega vidika kot tudi glede na dolgoročne napovedi podnebnih sprememb ocenjena škoda (v 1000 evrih) Celotna ocenjena škoda v sušnih letih 2000, 2001, 2003 in 2006 = tisoč evrov, izplačane pomoči za odpravo posledic pa tisoč evrov[1] Poplava Požar Suša Neurje (m očan veter)toča Pozeba Drsenje tal in snega (plaz, usad) Ocenjena škoda po vrstah naravnih nesreč v RS po posameznih letih. Vir:SURS, [1] Revizijsko poročilo o smotrnosti ravnanja RS pri preprečevanju in odpravi posledic suše v kmetijstvu, Računsko sodišče RS, št / , Ljubljana

8 Stanje na področju upravljanja z vodno oskrbo rastlin danes Zemljišča pripravljena za namakanje Namakana zemljišča Površina (ha) 7000 Površine velikih namakalnih sistemov v RS: pripravljenih za namakanje in namakanih po posameznih letih Vir: SURS, Subvencije po suši Tradicionalen način kmetovanja Velika poraba vode Neracionalno namakanje 8

9 Upravljanje z vodno bilanco kmetijskih rastlin jutri (pomoč meteorologije) 4500 Vodni viri, uporabljeni za namakanje v RS. Vir: SURS, m Sprememba kolobarja in tehnik 2000 (namakalni programi, deficit namakanje) Podtalnica Tekoče vode Zbiralniki (akumulacije) Monitoring vodne bilance, monitoring suše Prognoza vodne bilance SUŠNI CENTER ZA JV EVROPO V SLOVENIJI napovedovanje in monitoring suš Nove vrste in sorte kmetijskih rastlin [koruza v Franciji povp. porabi 1300 m3/ha, soja 900 m3/ha, sladkorna pesa in krompir 800 m3/ ha, sončnica 600 m3/ha; rastline z manjšo porabo vode (toleranca na sušo) - Amigues et al. (2006)] Strategija kmetijske pridelave in identifikacija na sušo občutljivejših regij 9

10 Monitoring vodne bilance (suše) Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal agromet/recent/wb/ 10

11 Monitoring vodne bilance Vodna bilanca v vegetacijskem obdobju** in obdobju mirovanja rastlin*** Opazovalna postaja Internet: on-line vodna bilanca za včerajšnji dan, pretekli teden in vegetacijsko obdobje in obdobje mirovanja 2009/2010 Padavine [mm] ETo [mm] Vodna bilanca [mm] v vegetacijskem obdobju Padavine [mm] ETo [mm] Vodna bilanca [mm] v obdobju mirovanja rastlin BILJE LJUBLJANA BEŽIGRAD NOVO MESTO MARIBOR - LETALIŠČE MURSKA SOBOTA RAKIČAN PORTOROŽ LETALIŠČE CELJE - MEDLOG Začnemo s 1. aprilom!!! napovedi_in_podatki/agro_podatki.html ** vegetacijsko obdobje je obdobje od 1. aprila do 30. septembra. Podatki v vegetacijskem obdobju veljajo do vključno preteklega dne. *** obdobje mirovanja raslin je obdobje od 1. oktobra do 31. marca. 11

12 Monitoring vodne bilance poraba vode pri rastlinah Model IRRFIB za izračun vodne bilance - razvit na ARSO Vhodni podatki Izhodni podatki METEOROLOŠKI Minimalna temperatura zraka; Maksimalna temperatura zraka; Relativna vlaga; Oblačnost ali trajanje sončnega obsevanja; Hitrost vetra; Količina padavin. Referenčna evapotranpiracija; Koeficient poljščine; Delež padavin, ki vstopijov tla; Količina vode, ki jo rastlina potrebuje; Potrebna količina namakanja; Celotna količina razpoložljive vode v tleh; Rastlini razpoložljiva voda v tleh; Razmerje med dejansko in maksimalno ET; Dnevni primanjkljaj vode v tleh; Interval namakanja; Količina vode, ki se izgubi v tleh. RASTLINA Fenološka faza (začetek in konec); Koeficient rastline; Globina korenin rastline po razvojnih fazah (10-50 cm). Vključevanje vremenske prognoze pri shemi namakanja TLA Poljska kapaciteta; Točka venenja; Način namakanja; Dovoljen odvzem vode iz ta 12

13 Monitoring vodne bilance NENAMAKANO Višek vode SAgMIS (Slovenski AgroMeteorološki Informacijski Sistem): vodna bilanca za specifično lokacijo, rastlino in tla Pomanjkanje vode 13

14 Monitoring vodne bilance NAMAKANO odvisno od tehnologije zmanjševanje pretirane porabe vode SAgMIS (Slovenski AgroMeteorološki Informacijski Sistem): vodna bilanca za specifično lokacijo, rastlino in tla 14

15 Monitoring vode v tleh Osebna izkaznica tal in monitoring vode v tleh nujnost sodobne pridelave kmetijskih rastlin!!!! v novo vegetacijsko sezono vstopajo rastline z zalogo vode v tleh Del monitoringa ARSO: vrednosti vode v tleh, izmerjene z merilnikom TDR (Trime) na treh globinah, in količina padavin. 15

16 Regionalno in mednarodno spremljanje razvoja suše SPI6, Odstopanje 6mesečnega obdobja (april-september, 2006) od povprečne vrednosti istega časovnega intervala v obdobju Prostorska razsežnost suše (za katera območja lahko pričakujemo relativno večjo ali manjšo verjetnost suše in tudi škode v različnih sektorjih). Misija DMCSEE: Koordinacija, razvoj, ocena in uporaba orodij in metod upravljanja s tveganjem suše v JV Evropi. Cilj DMCSEE: Izboljšati pripravljenost na sušo in zmanjšati njene vplive. Regionalne (in tudi mednarodne) analize suše zajemajo večjo količino podatkov iz različnih virov. Potrebna sta tudi določena standardizacija in izbor lokalnih podatkov. Na tej točki se regionalna analiza razlikuje od lokalne, kjer stremimo k čim večjemu naboru podatkov in vključitvi vseh relevantnih podrobnosti v analizo. 16

17 Vloga meteorologije pri upravljanju v kmetijstvu v podnebni spremenljivosti Monitoring in napoved agrometeoroloških spremenljivk. Uporaba sistemov komunikacijskih tehnik za ažurne podatke (radarski posnetki, obvestila, opozorila). Odziv Pripravljenost Preventiva Upravljanje Obnova Zagotavljanje kvalitetnih podatkov za izboljšanje upravljanja pridelave in vremenskih tveganj (vodena poraba vode). Ekspertne analize, napovedi in tehnična podpora (poznavanje razmer pri formiranju cvetnega nastavka, prezimovanja, setvi, varstvo rastlin, žlahtnjenje v smer bolj tolerantnih sort glede podnebnih in okoljskih stresov, nove rajonizacije). Izobraževanje, ozaveščanje, povezava z inštitucijami, ki skrbijo za akcijske plane pri naravnih nesrečah in prilagajanju spremembam podnebja. 17