Microsoft Word - Moje diplomsko delo.doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov STRES NA DELOVNEM MESTU Mentor: prof.dr. Marija Ovsenik Kandidat: Matjaž Šuligoj Cerknica, september 2006

2 ZAHVALA Pri izdelavi diplomske naloge mi je pomagalo kar nekaj ljudi, zato čutim dolžnost, da se jim lepo zahvalim. Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Mariji Ovsenik, iz Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, za vztrajno in požrtvovalno vodenje in usmerjanje skozi vse faze izdelave mojega diplomskega dela, za razumevanje pri najinih pogovorih in nenazadnje za zelo razumljivo in domiselno izpeljana predavanja v Trbovljah. Zahvaljujem se tudi prijateljici, lektorici Dori Županič, profesorici slovenskega jezika na Srednješolskem centru v Postojni, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Za sodelovanje se zahvaljujem tudi zaposlenim v podjetjih iz Cerknice, še posebej pa anketirancem, ki so bili pripravljeni izpolniti anketne liste. Vsem še enkrat najlepša hvala! Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 2

3 PREDGOVOR Živimo v času in okolju, ki cenita predvsem materialne dobrine. Živimo prehitro, krčevito, površno. Vedno se nam mudi in ne najdemo dovolj časa zase. Vrženi smo v tok življenja, ki nas obrača in vrtinči, tako da sploh ne utegnemo pomisliti, ali je takšno življenje dobro. Ne vprašamo se, kako smo in kaj je prav za nas. Organizem se odzove na nevarnost na različne načine. Najpogosteje so različne težave in napetosti na delovnem mestu. Te povzročajo, da človek pod vplivom teh težav dobi neprijeten občutek, postane čustveno napet, je razdražljiv in preplašen. Velikokrat postane tudi neučinkovit, zato se mu zdi, da je odpovedal, da je neuspešen. Pojavi se tako imenovana izgorelost, ko se načetemu samospoštovanju in drugimi psihičnimi težavam pridružijo tudi znaki čustvene in telesne izčrpanosti. Skratka, ko naše sposobnosti za obvladovanje okoliščin niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja, se razvije stres. Po nekaterih ocenah je v Evropi zaradi posledic stresa vsako leto izgubljenih 100 milijonov delovnih dni. Prav tako pa veljajo ocene, da je od 50 do 75 odstotkov današnjih bolezni posledica stresa. Izguba zdravja zaradi stresa ni niti največji niti edini strošek v organizacijah. Napake in napačne odločitve, ki jih delajo zaposleni pod vplivom stresa, stanejo mnogo več. Zato je potrebno dobro razmisliti, kaj lahko naredimo, da preprečimo stres in kako se soočiti z njim, ko se pojavi. (Treven, 2005) Stres je socialno zlo, ki nikomur ne prizanese, vsakdo se mora z njim spopasti. Stres spada k življenju. Je individualna izkušnja. Kar je za nekoga prijetno in pozitivno, je za drugega docela škodljivo in negativno. Pri tem je odločilno posameznikovo dojemanje zahtev in ocena lastnih sposobnosti za obvladovanje položaja. (Selye, 1978) Stres poznam tudi iz lastnih izkušenj, saj sem občutil in zaznal vse tiste negativne občutke, ki spremljajo stresno obdobje. Zaradi dolgotrajne, profesionalne aktivnosti v strelskem športu in zaradi spleta drugih okoliščin, me je spravljal iz psihičnega in fizičnega ravnovesja. Ne pustite stvarem, da uberejo svojo pot. Vzemite jih v svoje roke! Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 3

4 POVZETEK Za diplomsko nalogo sem izbral naslov ''Stres na delovnem mestu'', ker je le-ta prisoten v vsakdanjem življenju ljudi tako v službi kot v privatnem življenju, in ne nazadnje, tudi sam sem se z njim bojeval tri leta. Cilj diplomske naloge je bil, da ugotovim vrste in stopnjo stresa, ki se pojavljajo med zaposlenimi v delovnem procesu, katero strukturo zaposlenih stres najbolj prizadene, in zakaj do stresa sploh prihaja. Na začetku sem stres opredelil, opisal njegovo zgodovino, predstavil Holmesovo lestvico stresnih dogodkov in podal razloge ter simptome stresa. Nadalje sem opisal izvore stresa in njegovo preprečevanje v delovnem okolju, kot tudi pri posamezniku. Na koncu uvoda sem omenil še dve najbolj uporabni tehniki sproščanja, kateri uporabljam tudi sam, to je avtogeni trening in kognitivna vedenjska terapija. Z anketo dobljeni rezultati so mi razkrili kolikšno število zaposlenih obvladuje stres, koliko jih je že v stresu in naj bi se učili tehnik sproščanja in koliko zaposlenih je že v fazi izgorevanja. Postavljeni hipotezi sem potrdil. Na koncu sem še dodal, katere elemente delovnega procesa ali naloge bi bilo priporočljivo spremeniti v organizaciji, da bi, kar se da zmanjšali stresne učinke. Izsledke sem podkrepil z grafi in tabelami. KLJUČNE BESEDE stres delovno mesto zaposleni avtogeni trening Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 4

5 ABSTRACT The Thesis bears the title Stress in the work place because stress is present in everyday life, not only at work but in private life of people as well and partly also because of personal experience in having to cope with it for almost three years in the past. The aim of the thesis was to find out the type and the degree of stress appearing among employees in the work process, which working structure is most affected and why it comes to stress in the first place. In the beginning of the introductory chapter the definition of stress is presented and its history is described, I introduced the Holmes Stress Point Scale, listed reasons for and symptoms of stress. Further on I wrote about origins of stress and ways of stress prevention, both at work as well as in one s private life. In the end of introductory part I mentioned two widely used relaxing techniques, autogenous training and cognitive behavioural therapy, both sucessfully used by myself, as well. Results of a survey showed how many employees cope with stress, how many are affected with it and are up to learning relaxing techniques, and how many employees are already in phase of burning out. The hypothesis I had introduced was confirmed. In the conclusion I added some proposals, which elements and tasks in the organization of work process should be altered in order to reduce stress effects as much as possible. The findings were substantiated with tables and graphs. KEYWORDS stress work place employees autogenous training Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 5

6 VSEBINSKO KAZALO stran PREDGOVOR POVZETEK KLJUČNE BESEDE ABSTRACT KEYWORDS UVOD Opredelitev stresa Zgodovina stresa Razlogi za stres Simptomi stresa Holmesova lestvica stresnih dogodkov Izvori stresa v delovnem okolju Preprečevanje stresa v delovnem okolju Posameznik in premagovanje stresa METODOLOGIJA RAZISKOVANJA Opredelitev raziskave Cilji raziskave Hipoteze Metode, tehnike in ustrezni elementi raziskave Omejitve raziskave RAZISKAVA Teoretična osnova Empirična raziskava Predstavitev rezultatov Spol anketirancev Starost anketirancev Stopnja izobrazbe Zaposlitev Ste preobremenjeni Pri svojem delu ne čutite več veliko zadovoljstva Prihajate v konflikt s sodelavci Bojite se prevzeti odgovornost Razmišljate o zamenjavi delovnega mesta Delo opravljate manj kakovostno, kot bi ga morali Ste pohvaljeni za dobro opravljeno delo Se hitro razburite Stik z nadrejenimi v vas zbuja zadrego, strah Ste komu potožili o morebitnih težavah Vas moti premočna svetloba ali hrup Težave ali čustva drugih vas ne ganejo več Pestijo vas glavoboli Slabo spite Nenehno ste utrujeni V službo hodite le še zaradi plače Odziv posameznikov na stres Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 6

7 4 UGOTOVITVE Rezultati preverjanja hipoteze Prispevek raziskave k organizacijski in kadrovski teoriji ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI KAZALO TABEL IN GRAFOV PRILOGE Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 7

8 1 UVOD Čeprav je beseda stres dokaj nova, je pa vsebina, zajeta v njej stara, kakor je staro življenje na našem planetu.( Lindemann, 1977) Tako na spletnih straneh, kot v knjigah je veliko člankov in zapisov, ki opisujejo stres. Besedo, ki je v današnjem hitrem tempu življenja sodobnega človeka že močno uveljavljena, slišimo na vsakem koraku. Dokazano je celo, da lahko stres že pred porodom vpliva na mater in plod in tako pripomore k porodnim zapletom in poškodbam. Mladi se srečujejo z neizogibnimi viri stresa vse od porodne travme do konca mladostniškega obdobja. (Spielberger, 1985) Sama beseda prihaja iz angleščine in pomeni napetost, pritisk, obremenitev. Izraz je prevzet iz fizike (sila, ki deluje na določeno površino), fiziološko v živem svetu pa stres lahko preprosto definiramo kot odziv organizma na potencialno škodljiv dejavnik. Ta je lahko zunanji (denimo telesni napad, ropot, blisk) ali notranji (žalost, bolezen, pomanjkanje kisika ali glukoze v krvi). Ne glede na vrsto ogrožujočega dejavnika, to je stresorja, pa se organizem nanj odzove vedno na enak način s tako imenovano alarmno reakcijo, ki jo slikovito imenujemo tudi reakcija "boj ali beg". To pomeni, da ta reakcija v organizmu steče vedno, kadar ocenimo neko dogajanje za obremenjujoče, ogrožujoče in to ne glede na to, ali smo pravkar srečali leva ali nas je razjezila nesposobnost mimoidočega voznika ali pa nas skrbi za otrokovo zdravje ali lastno službo... Stres je bolezen, ki jo v največji meri pripisujejo managerjem, zadnje čase pa ji ne morejo ubežati niti drugi zaposleni. Zaposleni na drugih delovnih mestih lahko doživijo stres, ker se bojijo za svoje delovno mesto, so nezadovoljni z delom, plačo, šefom, sodelavci,... Stres na delovnem mestu je po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, druga najpogostejša težava in doleti lahko vsakega zaposlenega, ne ozirajoč se na panogo, delovno mesto, velikost podjetja,... Proti stresu je treba hitro in odločno ukrepati, bodisi s pomočjo sodelavcev, zdravnika, ali celo z odhodom iz delovne sredine OPREDELITEV STRESA Prvi je o stresu začel pisati leta nemški zdravnik Hans Selye, ko je v reviji ''Nature'' objavil prvi članek o svojih odkritjih. Sindrom, ki ga sprožijo vsakovrstni škodljivi vplivi, je poimenoval biološki stres. To je telesni odraz splošne mobilizacije obrambnih sil v organizmu, ali alarmna reakcija. Stres je razdelil na tri reakcijske faze: alarmni stadij, stadij odpornosti in stadij izčrpanosti (izgorelosti). Nekateri so tri osnovne faze razdelili nekoliko drugače: alarm, obramba, izčrpanost. (Raber, 1992) Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 8

9 ''Do izgorelosti pride takrat, ko je oseba postavljena pred zahteve, ki presegajo njene sposobnosti in energijo,'' navaja dr. Ovsenikova (predavanja 2006) Stres ni le zdravstveno stanje, temveč splet telesnih, duševnih in čustvenih občutij, ki so posledica pritiskov, zaskrbljenosti in strahu. Z izrazom stres ponavadi označujemo telesne simptome, ki jih povzroči povečana napetost. Neka stopnja stresa je povsem normalna, saj pomaga premagovati izzive vsakdanjosti. Previsoka stopnja stresa pa povzroči neprijetne odzive telesa. (Battison, 1999) Dr. Sonja Treven je v svoji knjigi ''Premagovanje stresa'' prikazala vrsto misli in definicij o stresu priznanih doktorjev, psihiatrov, psihologov in drugih. Tako na primer pravi Tyrer, da: ''Gre za duševno in telesno reakcijo na spremembo.'' (Tyrer, 1987) Coleman se je osredotočil na motnje, ki jih povzroča stres, katere imenuje stresne bolezni. (Coleman, 1987) Seličeva pravi, da je stres možno opisati kot dogajanje, ki ga sproži vsaka sprememba, ki zmoti človekovo notranje ravnotežje in aktivira njegove prilagoditvene potenciale. (Selič, 1999) Nihče ni povsem odporen proti stresu. Stres lahko prizadene vsakogar, saj je pomemben in bistven del našega življenja. Nastaja kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati (Looker, Gregson, 1993). Stres je reakcija organizma na dražljaje iz okolja. Vključuje znake obrambe in prilagajanja. (Luban Plozza, 1993) Stres je interakcija posameznika z okoljem. Še podrobneje je stres prilagojen odziv osebe, ki je odsev njenih lastnosti in/ali psihičnih procesov, na dejavnosti, stanja ali dogodke iz okolja, ki ustvarjajo pri njej čezmerne psihične in fizične potrebe. (Ivanchevich, Mattison, 1993) Stres je kompleksen vzorec čustvenih stanj, psihičnih odzivov in s tem povezanih misli, ki nastane kot odgovor na zunanje zahteve. Te zahteve, ki izhajajo iz okolja, pa označita kot stresorje. Primeri stresorjev so: zahteve delovnih nalog, medosebne zahteve med sodelavci, odnosi s partnerjem in otroki, družbene odgovornosti. Tretji pojem, čezmeren odziv, ki je povezan s stresom in stresorji, pa se po mnenju navedenih avtorjev nanaša na nakopičene učinke stresa, ki se izražajo kot odkloni od normalnih oblik vedenja ali delovanja in so posledica izpostavljenosti stresnim dogodkom. Ali bo dejavnik iz okolja stresor, je odvisno od posameznika in njegovega dojemanja tega, kar se mu dogaja. Stres se pojavi pri njem takrat, ko zazna, da je situacija, v kateri je, zanj nevarna, in ne more obvladati morebitne nevarnosti ali zahtev. Pri Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 9

10 dolgotrajni izpostavljenosti stresu pride pri posamezniku do čezmernega odziva, ki se izraža na fizični, vedenjski ali psihični ravni. Takšni odzivi lahko privedejo do škodljivih posledic v obliki bolezni, čustvenih težav in slabše opravljenega dela. (Greenberg, Baron, 2000) Preživetje vsakega živega bitja, je odvisno od njegove sposobnosti uravnotežiti zahteve iz okolja, z lastno usposobljenostjo. Nastanek neravnovesja med njima prinaša občutek ogroženosti na eni, ali ugodja na drugi strani, dokler ne pride do ponovne vzpostavitve ravnotežja. (Schmidt, 2001) 1.2 ZGODOVINA STRESA Beseda stres je sicer iznajdba sodobnega časa, vendar pa pojav nelagodnih občutkov strahu in tesnobe spremlja človeka že skozi vso njegovo zgodovino. Pračloveku je narasel krvni pritisk, preplavil ga je adrenalin in nakopičen sladkor je kot gorivo pognal mišice v tek, ko je zagledal kako zver in se zbal za življenje. Danes je reakcija organizma na nevarnost povsem nespremenjena, drugačni so le povzročitelji stresa. ''Ne obstaja nobena bolezen, ki ni povezana z dušo,'' je zapisal že starogrški filozof Sokrat. Čeprav je misel morda iztrgana iz celote, pa se kljub temu velja ustaviti ob njenem sporočilu. V nasprotju s splošno sprejetimi stališči v obdobjih srednjega veka, industrializacije in celo kasneje, v časih moderne dobe, odkriva zgornja misel neko po krivici zanemarjeno modrost. Spričo tehnike, ki je omogočila natančnejši vpogled v človekov organizem pa tudi nove neslutene možnosti poseganja vanj, je posameznik postal vse bolj skupek celic in organov. V primeru, da je zbolel, je postajal vse bolj nosilec bolnega organa. Kot tak je bil predmet najrazličnejših bolj ali manj zastrašujočih diagnostičnih in terapevtskih posegov. Ideja o neločljivi celovitosti človeškega bitja spomnimo se samo starogrškega reka ''zdrav duh v zdravem človeku'' - je tako za dolgo časa utonila v pozabo. Kakor da smo brez čustev, kot bi ne poznali strahu in tesnobe, jeze, nezadovoljstva, potrtosti in obupa. Kot bi se silna energija, ki jo sprožajo emocije, ne kazala v telesnih procesih (Rakovec, 1991) Prav stres je pomagal preživeti ljudem skozi tisočletja, v današnjem času pa je postal sovražnih številka ena. Je vzrok številnih nesreč, bolezni, prezgodnjih smrti, samomorov, nezadovoljstva in napetosti. Težko je tudi izračunati izgubo, ki jo povzroča gospodarstvu. (Schmidt, 2001) Izraz stres je pogost v splošni in vsakdanji rabi, čeprav so opredelitve pojma najpogosteje zelo ohlapne in nenatančne. Naraščajoče zanimanje za stres pa odseva tudi številna prizadevanja, da bi ublažili njegove posledice, ki škodijo zdravju posameznika, povzročajo izgube v gospodarstvu, pretresajo nekatere poklice in nasploh ogrožajo celotno družbo. Stresa se je prijel neslavni vzdevek ''kuga dvajsetega stoletja'', ki ga potrjuje tudi izjemna medijska pozornost, saj komajda mine dan, da ne bi v dnevnem časopisju omenjali stresa. Tudi naključen in površen Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 10

11 prelet naslovnic tednikov bo našo trditev podkrepil, še več dokazov zanjo pa bi našli v strokovnih revijah in naslovih knjig, še zlasti s področja poslovnega življenja, upravljanja in vodenja. (Looker, 1993) 1.3 RAZLOGI ZA STRES Osebni razlogi izguba prijatelja fizično nasilje slabo zdravje spolne težave zapor nesrečna ljubezen Družinski razlogi zakonske težave težave otrok težave s starši nasilnost drugo Narodni in mednarodni odnosi nevarnost vojne kriminal nasilje na cesti informacije preko medijev drugo Delo in finance finančne težave povečanje delovnih obremenitev slabi medsebojni odnosi na delu upokojitev strah pred odpovedjo (Ovsenik, 2006) 1.4 SIMPTOMI STRESA Navajam nekaj najpogostejših znakov stresa oziroma simptomov porušenega ravnovesja zaradi stresa. Telesni simptomi: nespečnost ali prevelika potreba po spanju zmanjšan ali povečan apetit, slabost, prebavne motnje bolečine v mišicah, v prsih ali okoli srca Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 11

12 pogosti glavoboli, vrtoglavice kronična utrujenost, nizka stopnja energije ali izbruh energije, ki mu sledi depresija pogosti prehladi, alergije pretirano uživanje nikotina, kofeina, pomirjeval, alkohola Duševni simptomi: tesnoba, nemir, napetost, zaskrbljenost nezadovoljstvo, slaba volja, razdražljivost potrtost, občutek nemoči, obupa, depresija pretirana občutljivost, zmedenost, nagle spremembe razpoloženja nočne more, pogost jok vzponi in padci samospoštovanja, občutki manjvrednosti Simptomi na področju medosebnih odnosov: želja po samoti, skrivanje, izolacija težave v komunikaciji zmanjšani stiki s prijatelji nezaupanje, nestrpnost motnje v spolnosti Simptomi stresa na delovnem mestu občutek preobremenjenosti, nizka produktivnost, izguba perspektive pomanjkanje interesa za dejavnosti, ki so vas nekoč veselile pomanjkanje novih idej, neodločnost nedokončanje nalog, lotevanje vedno novih nalog težave z zbranostjo, pozornostjo, pozabljivost odpor do dela (Looker, 1993) 1.5 HOLMESOVA LESTVICA STRESNIH DOGODKOV zakončeva smrt 100 razveza 73 ločeno zakonsko življenje 65 prestajanje zaporne kazni 63 smrt bližnjega družinskega člana 63 telesna poškodba ali bolezen 53 poroka 47 poravnava zakonskih nesoglasij 45 upokojitev 45 Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 12

13 zdravstvene težave družinskega člana 44 nosečnost 40 težave v spolnosti 39 rojstvo novega družinskega člana 39 spremembe na delovnem mestu 39 večje spremembe finančnega stanja 39 prijateljeva smrt 38 zamenjava vrste dela 37 pogosti prepiri z zakoncem 36 zadolžitev za večjo vsoto denarja 35 težave pri poravnavi dolgov in posojil 35 spremenjena odgovornost na delovnem mestu 29 otrok zapusti družino 29 spori s sorodniki 29 pomembni dosežki (napredovanje, nagrade) 28 zakonec (partner) je prekinil delovno razmerje 26 začetek ali konec otrokovega šolanja 26 sprememba stanovanjskih razmer 25 spremembe navad in običajev 24 nesoglasje z nadrejenimi 23 sprememba delovnega urnika ali načina dela 20 zamenjava šole 20 sprememba načina rekreacije 19 sprememba klubskih, družinskih dejavnosti 19 spremenjeno družabno življenje 18 najem posojila ali večje zadolževanje 17 spremenjen način spanja 16 spremenjen način življenja družinskega člana 15 sprememba prehrambenih navad 15 počitnice 13 praznovanje večjih praznikov 12 manjše kršitve zakona 11 (Holmes s sodelavci, 1967) Tabela 1: Holmesova lestvica stresnih dogodkov Nanaša se na dogodke v zadnjem letu posameznikovega življenja. Število točk nad 200 pomeni izrazito stresno obremenjenost in nevarnost poslabšanja posameznikovega zdravstvenega stanja. Lestvica ne upošteva individualnosti in dovzetnosti posameznika na stres. Zanimivo je, da so kot stresni dogodek ovrednoteni tudi, na prvi pogled povsem pozitivni trenutki v življenju: poroka, konec otrokovega šolanja, počitnice, praznovanje večjih praznikov. Friedman in Rosenman, zdravnika kardiologa sta razdelila ljudi na osebnosti tipa A in tipa B. Ljudje tipa A bodo po njunih ugotovitvah trikrat bolj verjetno doživeli kap Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 13

14 ali infarkt kot tisti iz skupine B, pa čeprav bodo opravljali enako vrsto dela in živeli v podobnih okoliščinah. Ljudje tipa A so ''hitri'' ljudje. Prizadevajo si hitro dokončati eno nalogo in nato začeti novo. Opravijo več dela in delajo hitreje kot ljudje tipa B, ki pa so tihi in mirni. Redko pokažejo jezo ali druga negativna čustva, pa čeprav so morda v kriznem obdobju (Schermerhorn in drugi, 2004). Ljudje tipa A se odlikujejo pri izvedbi nalog, ki morajo biti končane v določenem roku. So pa nepotrpežljivi s tistimi, ki jih pri njihovem delu ovirajo. So ambiciozni, polni delovne energije, entuziazma. Prizadevajo si za napredovanje, promocije nagrade in jih pričakujejo. Ljudje tipa B pa se odlikujejo pri nalogah, ki zahtevajo več preučevanja in razmišljanja. Več pozornosti namenijo kakovosti rezultatov. Čeprav si ne prizadevajo za napredovanja, pogosto zasedajo visoke položaje. 1.6 IZVORI STRESA V DELOVNEM OKOLJU Lahko bi rekli, da kadar pomislimo na podjetje in bolezni, prevladuje mnenje, da so med tistimi, ki jih bolezen največkrat prizadene, delavci, ki ne zasedajo hierarhično visokega položaja. Trditev bi se verjetno nanašala na bolezni in poškodbe, ki so nastale pri delu, medtem ko bolezni psihosomatskega izvora lahko povežemo z managerji. Drugo ime za stres je namreč managerska bolezen. Sami managerji so v večini mnenja, da ne morejo zboleti in v to so tako prepričani, da ne opazijo oziroma si nočejo priznati, kadar so bolni. Stres na delovnem mestu se pojavi, ko zahteve delovnega mesta presežejo naše sposobnosti in posledice se kažejo kot utrujenost, nespečnost, razdražljivost, srčne bolezni, oslabljen imunski sistem in če ne ukrepamo, so posledice lahko še hujše, saj kot menijo strokovnjaki, sam stres še ni bolezen, v to lahko prerase, saj se ga velikokrat ne zavemo. V Sloveniji se v večjem obsegu pojavlja v zadnjem desetletju. Stres lahko povzročijo slabi medsebojni odnosi v službi, med prijatelji, doma,... Vedno bolj se povezujejo vse sfere našega življenja in tako skoraj ne znamo več ločiti delovnega in prostega časa. V službo nosimo osebne probleme in obratno, službene domov. Managerske bolezni se pojavijo tudi na dopustu in med prazniki, ko bi čas lahko izkoristili, da bi se spočili in nabrali novo energijo. Žal pa je ponavadi tako, da večina managerjev tudi takrat misli na procese v podjetju in se obremenjuje z vprašanjem kaj se dogaja v podjetju med njegovo odsotnostjo, ali vse poteka kot bi moralo, so kakšne težave,... Tako se na delovnem mestu pojavijo še preden se izteče dopust. Prav managerji večino svojega časa preživijo na delovnem mestu, kar vpliva na nepravilno prehrano in pomanjkanje telesne aktivnosti. Manuela Pendl Žalek, avtorica knjige Aktivno življenje - zdravo življenje, pravi, da je med drugim namenjena tudi managerjem, podjetnikom in vodilnim v podjetjih, ki jih ogrožajo stresne (managerske) bolezni, saj za telesno aktivnost lahko poskrbimo kjerkoli, tudi pri vsakodnevnih obveznostih. Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 14

15 Zelo pomembna je tudi klima v skupini. Klima je ozračje, v katerem člani skupine delajo in sledijo skupnim ciljem. Klima ima svojo osnovo v čustvih, zato je hitro sprejemljiva in težko obvladljiva. Dobra klima v skupini je podpora vodji, skupnim ciljem in ustvarjalni naboj za reševanje problemov in stresnih situacij. Dobra klima ne pomeni, da so vsi srečni in zadovoljni. Bolj je pomembno to, da so skupni cilji dovolj jasni vsem, da jih sprejemajo in da poznajo svoje sposobnosti in sposobnosti svojih sodelavcev. Dobro klimo v skupini zaznamo kot doseganje ciljev skupine in zadovoljstvo zaposlenih. (Ovsenik, 2000) Delovno okolje je lahko zelo stresno za zaposlene. V nekaterih organizacijah in pri opravljanju določenih del so zaposleni izpostavljeni večjim stresnim obremenitvam, v drugih pa so soočeni z manj stresnimi elementi. V delovnem okolju lahko povzročajo stres pri zaposlenih različni dejavniki, kot so na primer vrsta zaposlitve, razmejitev med delom in nedelom, konflikt vloge, odgovornost za druge zaposlene, in drugi. (Revija za management, informatiko in kadre, 6/2005, Treven Sonja, str.295) Vrsta zaposlitve Nekatere zaposlitve, med katere lahko uvrstimo delo gasilca, direktorja, kirurga, vključujejo visoko stopnjo stresa za zaposlene. Druge zaposlitve, kot na primer zavarovalni statistik in referent za nabavo so veliko manj stresne. Raziskave potrjujejo, da so nekatere zaposlitve veliko bolj stresne kot druge. V njih so primerjali več sto zaposlitev na podlagi različnih kriterijev, med katerimi so nadurno delo, norme, zaključni roki, tekmovalnost, fizične zahteve, delovni pogoji, prevzem rizika, zahteva po iniciativnosti, zahteva po vzdržljivosti (Lyness in Thompson, 1997). Zaposlitve, ki so jih med dvesto petdesetimi spoznali kot najbolj stresne za zaposlene, so: predsednik države, gasilec, direktor, kirurg, kontrolor zračnega prometa, manager za stike z javnostjo, borzni posrednik, pilot, arhitekt, odvetnik, zdravnik, itd. Razmejitev med delom in nedelom V sodobni, tehnološko podprti, inovativni družbi je zaposlenost obeh staršev v družinah z otroki prej pravilo kot izjema. Posledica takega stanja je nenehno iskanje ravnovesja med službo in družino. Zaposleni je zaradi svoje razdvojenosti med odgovornostjo do dela in družine dovzeten izvor stresa, ki se imenuje»konflikt vlog«. Ta se pojavi zaradi neusklajenosti med pričakovanji partnerja in organizacije, v kateri le ta opravlja delo. Konflikt med družino in delom je lahko zelo stresen. Mogoče ga je pa zmanjšati z velikim razumevanjem partnerja ali pa delodajalca na drugi strani. Konflikt vloge zaposlenega v delovnem okolju Zaposleni so učinkovitejši pri delu, če jim je znano, kaj se od njih pričakuje in če si njihove različne vloge, ki jih opravljajo v delovnem okolju, med seboj ne Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 15

16 nasprotujejo. Konflikt vloge na delovnem mestu se pojavi, ko bi moral posameznik upoštevati več različnih in nekonsistentnih zahtev. Če izpolni eno, je nemogoče, da bi hkrati ugodil drugi ( Brewer, 1999). Prevelika obremenjenost vloge Ko slišimo»stres na delu«, ponavadi pomislimo na zaposlene v podjetju, ki imajo več dela kot ga morejo opraviti in si zato prizadevajo opraviti čim več v čim krajšem času. Takšna asociacija je v skladu s preobremenjenostjo zaposlenega, ki je lahko dvojnega značaja. Kvantitativna preobremenjenost se pojavi v primeru, ko naj bi zaposleni opravil več dela, kot ga je sposoben v določenem času. Kvalitativna preobremenjenost pa se nanaša na prepričanje zaposlenega, da ima premalo potrebnih spretnosti ali sposobnosti, da bi opravil svoje delo. Obe vrsti preobremenjenosti sta zelo neprijetni in povzročata visoko stopnjo stresa (Mc Lean, 1980). Odgovornost za druge zaposlene Odgovornost za druge je zelo težko breme, ki ga prenašajo vsi vodilni delavci in managerji. Nekoliko lažje jim je, če lahko pričakujejo samomotiviranost sodelavcev. Organizacijski dejavniki Organizacija, v kateri zaposleni opravljajo svoje delo, lahko tudi predstavlja izvor stresa. Štiri njene značilnosti je mogoče prištevati med povzročitelje stresa: 1. organizacijska raven 2. organizacijska kompleksnost 3. organizacijske spremembe 4. organizacijske mejne vloge Na najvišji organizacijski ravni so pri vodstvenih delavcih prisotni konflikt vloge, odgovornost za druge zaposlene, negotovost vloge in prevelika preobremenjenost vloge. Z ozirom na organizacijsko kompleksnost lahko stresno deluje veliko število opravil in zahtev ter zapletene mreže, ki obstajajo v velikih organizacijah. Pojav stresa je mogoče povezati tudi z organizacijskimi spremembami, kot so na primer nov informacijski sistem, preusmeritev na drugo delovno mesto, itd. Nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu Poseben izvor stresa predstavlja nadlegovanje na delovnem mestu. Lahko ga opredelimo kot ponavljajoče neprimerno ravnanje z zaposlenimi ali skupino zaposlenih, ki ogroža njihovo zdravje in varnost. Ta vrsta nasilja je pogosta v Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 16

17 storitvenih dejavnostih. Doživljajo ga medicinske sestre, blagajniki, zaposleni na bencinskih servisih, gasilci, učitelji, gostinci in prometni redarji. Fizični pogoji dela Kadar so fizični pogoji dela neprimerni in celo nevarni, lahko vplivajo na nastanek mnogih bolezni in delujejo kot stresni dejavniki. Med takšne uvrščamo hrup, vibracije, prah, neugodno toplotno okolje, nevarne snovi, svetlobo, itd. (Treven, 2005) 1.7 PREPREČEVANJE STRESA V DELOVNEM OKOLJU Določitev prednosti določite najpomembnejšo nalogo razvrstite jih po pomembnosti Uravnavanje vašega časa koliko časa za določeno nalogo več časa za pomembnejše naloge Komunikacije izogibajte se izolacij delajte v timu Razdeljevanje nalog zaupajte sodelavcem manj pomembne naloge prepustite drugim Pravilna prehrana Telesne vaje (Ovsenik, 2006) Dvanajst nasvetov za premagovanje stresa v delovnem okolju 1. POKAŽIMO SVOJA ČUSTVA Ne zatirajte svojih čustev in občutkov 2. VZEMITE SI ČAS ZA DRUŽABNO ŽIVLJENJE Ne odpovedujte se konjičkom in prostemu času 3. NE ODLAŠAJTE Naloge, ki jih morate opraviti, opravite takoj Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 17

18 4. PRERAZPOREDITE DOLŽNOSTI Ne mislite, da morate vse opraviti sami 5. NAUČITE SE REČI NE Ni treba, da prevzamete vsako delo, ki vam ga naložijo 6. PRIVOŠČITE SI REDNE ODMORE za kavo, kosilo, klepet 7. NE DELAJTE NADUR 8. NE POSTANITE ZASVOJENI Vzdržite se odvisnosti od alkohola, cigaret, mamil, hrane 9. SLUŽBA IN DOM NAJ BOSTA LOČENA Službenega dela ne jemljite domov. 10. NE BODITE PERFEKCIONIST Tudi 80 % rezultat je dober. 11. PROSITE ZA POMOČ Če imate probleme, jih zaupajte kolegom 12. NE POZABITE, da je služba le služba (Powell T, 1999) Tabela 2: 12 nasvetov za premagovanje stresa V organizaciji imajo na razpolago dva načina za preprečevanje stresa pri zaposlenih. Prvi je povezan z dejavniki, ki povzročajo stres pri ljudeh. Te dejavnike lahko razvrstimo na tiste, ki se pojavljajo v delovnem okolju in na tiste, ki se pojavljajo zunaj delovnega okolja. V organizacijah, kjer skrbijo za kadre in si prizadevajo pomagati zaposlenim premagati stres, lahko vplivajo na prvo skupino dejavnikov. Drugi način za preprečevanje stresa na delovnem mestu pa se nanaša na oblikovanje različnih programov, ki so usmerjeni na vzdrževanje dobrega počutja pri zaposlenih in delujejo kot preventiva proti pojavljanju stresa. Namen strategij, s katerimi v organizacijah nadzorujejo dejavnike, ki povzročajo stres pri zaposlenih, je zmanjšanje ali popolna odprava izvorov stresa (stresorjev) v delovnem okolju. (Schermerhorn in drugi, 2004) Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 18

19 Oblikovanje delovnih nalog v organizacijah pogosto poteka na način, ki ne upošteva motivacijskega vidika in zadovoljstva pri delu. Zato bi morali v organizacijah pri dejavnosti oblikovanja posameznega dela biti pozorni tudi na element obogatitve dela. Ta element se nanaša na izboljšanje vsebinskih dejavnikov dela. Vsebinski dejavniki dela so predvsem odgovornost, samostojnost, priznanje, možnost za uspeh, napredovanje in razvoj. Dela, ki so oblikovana tako, da upoštevajo element obogatitve delovnih nalog, predstavljajo manjši stresni dejavnik v delovnem okolju za zaposlene kot tista, pri katerih navedeni element ni predmet posebne pozornosti v procesu njihovega oblikovanja. Načrtovanje dela je pomembna dimenzija oblikovanja dela, če upoštevamo vidik pojava stresa pri zaposlenih. Strategija načrtovanja dela, ki bo omogočila zaposlenim da po lastni presoji določijo svoj delovni čas znotraj predpisanih omejitev organizacije je tudi manj stresna za zaposlene v organizaciji. V mnogih organizacijah se takšne omejitve nanašajo na prihod zaposlenih na delo med sedmo in deveto uro zjutraj in odhod med tretjo in peto uro popoldan. Namen strategije fleksibilnega načrtovanja dela pa je, da imajo zaposleni visoko stopnjo samokontrole v delovnem okolju in pri izgradnji svojega celotnega življenja. Programi za fleksibilno načrtovanje dela imajo mnogo prednosti. Zaposlenim omogočajo, da učinkoviteje izpolnjujejo vse zahteve, ki izhajajo iz njihovega delovnega okolja. Poleg tega pa jim omogočajo tudi, da so pri uresničevanju zahtev, ki se nanašajo na njihovo osebno življenje, manj obremenjeni s stresom. Ena izmed pomembnih strategij za zmanjševanje stresa pri zaposlenih je tudi načrtovanje in razvijanje kariere. Če so možnosti za razvijanje kariere v organizaciji slabe, lahko povzročijo nezadovoljstvo pri zaposlenih. Zato je naloga managementa, da sproži pobude glede razvijanja kariere posameznikov in jim ustvarja priložnosti, da tudi sami izvršijo določene akcije v želeni smeri. Zaposleni pa ne morejo učinkovito načrtovati svoje kariere, ne da bi naprej celovito ocenili, kakšne so njihove potrebe, veščine, sposobnosti in znanje. Ljudje se razlikujemo po svojih potrebah in interesih. Zato bodo nekateri občutili večji stres, drugi pa manjši, ko bodo opravljali dejavnosti, ki jih ne zanimajo. Nekatere od teh dejavnosti bodo vedno prisotne pri vsakem delu. Da bi zmanjšali njihov obseg v delu zaposlenega, je potrebno, da le ta opravi samoocenitev s pomočjo ene od mnogih tehnik za ugotavljanje interesov posameznika. (Treven, 2005) 1.8 POSAMEZNIK IN PREMAGOVANJE STRESA Kakor sta Friedman in Rosenman, razdelila ljudi na osebnosti tipa A in tipa B, tako je tudi Tyrer razdelil ljudi, vendar na več tipov: Tip osebnosti Verjetnost škodljivega stresa Zvrst škodljivega stresa ambiciozni zelo velika telesni mirni zelo majhna telesni zaskrbljeni zelo velika duševni Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 19

20 brezskrbni majhna telesni nezaupljivi zmerna duševni in telesni odvisni zmerna duševni živčni zmerna telesni S tem hočemo poudariti, da različni tipi ljudi doživljajo stres na različne načine, z različnimi posledicami. Lahko pa se tisti, ki so po svojih osebnostnih lastnostih manj dovzetni za negativne učinke stresa, kot tudi tisti, ki so bolj izpostavljeni fiziološki, psihološkim ali vedenjskim posledicam stresa, naučijo učinkovito obvladovati stres. Individualne strategije, ki so se doslej izkazale za uspešne, so redna fizična aktivnost, meditacija, avtogeni trening in druge metode za sproščanje, zdrav življenski slog. Avtogeni trening Po enem letu soočanja s stresom, tako s psihičnimi kot telesnimi znaki ''propadanja'', zdravljen z medikamentozno terapijo, ki je počasi prehajala že v stanje zasvojenosti, sem se tudi sam odločil za osvajanje tehnike avtogenega treninga v Ljubljani, pod vodstvom dr. Korenjaka, specialista psihiatrije. Avtogeni trening je namenjen v prvi vrsti onim agilnim ljudem, ki počno zdaj to zdaj ono, pa malokaj izpeljejo do konca; onim, ki si v svoji delovni ihti ne dajo počitka, ki si navsezadnje oddahniti niti več ne znajo in so nenehno v nekakšnem napetem pričakovanju. Takim ljudem se ni bati, da jih bo avtogeni trening polenil, le naučil jih bo vstavljati potrebne odmore v vrtinec njihovega nenehnega razumnega ali nerazumnega delovanja. (Lindemann, 1974) Pri avtogenem treningu že sam naziv govori, da se človek z lastnim prizadevanjem nečesa navadi. Nemški psihiater J.H. Schultz, ki je izdelal to metodo že pred približno štiridesetimi leti, jo je označil kot ''koncentrativno samosprostitev'', torej, z zbranostjo duha se lahko rešimo napetosti. Avtogeni trening je preprost, če ga gledamo le kot zaporedje enostavnih vaj. Pa vendar privede če ga izvajamo v ustreznem duhu in razpoloženju do ''preklopljenja'' v človekovi naravnanosti in delovanju organizma od napetega pričakovanja v predanost, spokojnost. Smisel avtogenega treninga je v tem, da vzporedno z vajami za telesno sprostitev doživimo tudi olajšanje duševnih napetosti. To je ta obojestranska povezanost. Telesne motnje odzvanjajo v našem razpoloženju in vedenju, razne čustvene stiske se pa odražajo v funkcioniranju telesnih organov. Ko se uvajamo vanj, je najbolje, če smo sami, ali v majhni skupini, da nas ne motijo šumi, hrup, drugi ljudje. Izberemo si čas, ko smo drugo delo že opravili, skrbi odložili. Najprimernejši je večer, tudi zato, ker je večina ljudi tedaj naravnana na to, da se preda počitku, pa to razpoloženje človeka že samo utirja v ono preklopljenje, za katerim avtogeni trening stremi. Najprej si ogledamo sami sebe, svojo držo. Poskusimo začutiti mišičje svojih udov, trupa, obraza. Koliko je napetosti mišičnih skupin, sedimo zasukano, stopali spodviti, Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 20

21 pesti stisnjeni, nagubanega čela, stisnjenih zob, dihamo na pol. Te pomanjkljivosti v drži odpravimo z izbiro položaja, v katerem bomo res lahko ugodno ohlapni. Ali ležimo, ali sedimo na stolu z naslonom za glavo in roke. Toda v vsakdanjem življenju bomo pogosto primorani izvajati avtogeni trening v situacijah, ko ne bomo mogli niti leči, niti imeli na voljo fotelja. Schultz je zato predlagal kot enega izhodiščnih položajev za avtogeni trening takoimenovano ''kočijaževo držo''. Sedimo na stolu, hrbet vzravnamo in se potem ohlapno sesedemo vase, da obsedimo z lahko izgrbljeno hrbtenico in z naprej spuščeno glavo. Podlahti počivata na stegnih, dlani naj se ne dotikata, veki spuščeni. V tej drži lahko treniramo marsikje, tudi med ljudmi, ne da bi vzbujali pozornost. Torej vedno začnemo z našo držo in si v mislih rečemo počasi in določno prvo geslo: Povsem miren sem. To geslo vpletamo tudi med posamezna druga gesla. Končamo pa s preklicem, ki nas zdrami iz spokojne predanosti in ohlapnosti avtogenega treninga: Roki čvrsti, globoko zadihati, odpreti oči. Avtogeni trening obsega osem vaj ali gesel. Šest osnovnih, začetno in končno. Po vsaki vaji si vzamemo 14 dni samo zanjo, nato začnemo drugo vajo in 14 dni ponavljamo obe vaji skupaj. In tako približno do konca četrtega meseca treningov, ko naj bi osvojili vseh osem vaj v celoti. Kasneje, vsak dan po 10 minut ponavljamo vseh osem vaj skupaj. Kdor si že zjutraj reče, da ta dan nima časa za trening, je že v stanju prenapetosti. Poglejmo si na kratko vseh osem gesel, ki jih izgovorimo v mislih vsakega po 6 krat, z vmesnimi presledki po 10 sekund. Povsem miren sem Roki težki Roki topli Srce bije mirno in krepko Dihanje je čisto mirno in enakomerno Sončni pletež (plexus) je topel Čelo je prijetno hladno Roki čvrsti, globoko zadihati, odpreti oči Po domače povedano: ko gre vsa teža proti tlom, se žile razširijo, kri priteče v vse kapilare in človek se otopli, srce začne mirno biti, dihanje se umiri, v trupu postane toplo in glava se ohladi. Kadar smo razburjeni je ravno obratno, trup imamo hladen, glavo pa vročo. Po osvojitvi avtogenega treninga, ko pride do preklopljenja, dodajamo lahko na koncu še posebna gesla, ki so pomagala zoper vsakdanje obremenitve, ali bolje, zoper naše neustrezne reakcije na njih in zoper nezdrave navade, s katerimi se skušamo zavarovati pred pritiski zunanjega sveta. Taka gesla so: Cigarete niso pomembne, če se hočemo odvaditi kajenja Zbrano študiram, kadar smo raztreseni Spanje nepomembno, važna je mirnost, kadar nas mori nespečnost itd Z enim geslom vztrajamo, dokler se ne pokažejo rezultati. Gesla naj bodo kratka in nedvoumna, geslo naj bo oblikovano tako, da bo prilagojeno osebnosti izvajalca in okoliščinam. Teh gesel bi lahko našteli nešteto, pa med njimi ne bi bilo gesla, ki bi bilo primerno za vas. Še vedno je tako, da najboljše geslo zase izbere vsak sam. (Schultz, 1973) Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 21

22 Ena od metod za preprečevanje stresa je tudi kognitivna terapija, ki se je v zadnjem času razvila v eno najbolj razširjenih oblik psihoterapije. Burns je dokazal da je zdravljenje s kognitivno terapijo uspešnejše od zdravljenja z antidepresivi in po njem. Terapija sloni na preprosti zamisli, da ustvarjajo čustveno razpoloženje naše misli in stališča ne zunanji dogodki. (Burns, 1998) Vendar stroka zadnje čase govori, da stresna stanja, katera kažejo na znake depresije, ni več primerno zdraviti z nobeno vrsto psihoterapije, tako tudi s kognitivno ne, ker ni takojšnjih želenih rezultatov, pri depresiji pa je potrebno hitro ukrepati, najprej medikamentozno Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 22

23 2 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA 2.1 OPREDELITEV RAZISKAVE Stres na delovnem mestu je čedalje večji problem, saj vodi v zdravstvene težave, povzroča motnje v storilnosti, kreativnosti Povsod po svetu, še najbolj pa v civiliziranih deželah z mnogo industrije se srečujemo z velikim številom obolenj, ki so posledica stresa. Stres je postal socialno zlo, ki nikomur ne prizanese, vsakdo se mora z njim spopasti. Uradni podatki govorijo, da več kot polovica odraslih pri svojem delu doživlja dokaj pogosto ali vsaj občasno hujše obremenitve, več kot polovica jih tudi meni, da se je treba sprijazniti z zdravstvenimi okvarami, ki so nastale zaradi poklicnih obremenitev. Količina stresa, ki jo mora prenašati posameznik, ni odvisna le od delovnih pogojev na delovnem mestu. V določeni meri je opredeljena že s poklicem. Na splošno so v večji nevarnosti, da podležejo psihični obremenitvi tisti, ki v službi ves čas delajo z ljudmi. Odnos do strank, pacientov ali učencev zahteva od delavca čustveno vpletenost, zato so takšna dela bolj naporna. Virov stresa je v delovnem okolju pravzaprav nešteto, saj se ljudje na enake okoliščine odzivajo različno, individualno. To, kar nekoga hudo vznemiri, se drugega morda komaj dotakne. Vsi pa tudi nismo enako odporni proti stresu. Odločil sem se, da o mojem diplomskem delu seznanim približno šestdeset zaposlenih iz nekega podjetja v Cerknici, za katerega vem, da ne posluje najbolj uspešno, in jih povprašam ali so pripravljeni odgovoriti na anketna vprašanja. Odziv je bil nadvse uspešen. 2.2 CILJI RAZISKAVE Cilj raziskave je ugotoviti: Stopnjo stresa pri zaposlenih podjetju X v Cerknici. Mentorica ve, za katero podjetje gre, vendar mi vodilni niso pustili objaviti imena zaradi internih razlogov. Stres, kot sem že omenil, povzročajo različni dejavniki in od vsakega posameznika je odvisno ali si bo vzel čas zase in za svoje zdravje ter se poskušal naučiti kako obvladati stres. Kateri stresorji delujejo na delovnem mestu oziroma, katere so okoliščine in dogodki, ki izzovejo stres. Katere načine reševanja stresa zaposleni najpogosteje uporabljajo Na osnovi rezultatov predlagati morebitne rešitve za zmanjšanje stresa na delovnem mestu. Stresorji, ki jih bom uporabil v anketi: stresno je, če je preveč dela, ali če ga je premalo pogoji za delo; temperatura, svetloba, hrup... konfliktnost vlog in dvoumnost; različna pričakovanja in zahteve na posameznikovo vlogo, negotovost glede dolžnosti in odgovornosti razvoj kariere; premalo/preveliko napredovanje, premestitve na drugo delovno mesto... medsebojni odnosi v organizaciji konflikti med delovnimi in drugimi vlogami Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 23

24 2.3 HIPOTEZE Hipoteze so znanstvene predpostavke, glede katerih raziskovalec meni, da lahko z njimi pojasni določen pojav ali skupino pojavov. Funkcija hipoteze je, da formulira specifičen odnos med pojavi tako, da ga je mogoče empirično dokazati, da je hipoteza verjetna oziroma ni verjetna. Osnovna metoda tega dokazovanja je v tem, da hipotezo logično potrdimo ali jo zavrnemo. Hipoteza torej predstavlja odnos med predmetom in ciljem raziskave. H1: Več kot polovica zaposlenih v podjetju X, stresa ne more več obvladovati H2: Delež stresno obremenjenih je večji pri ženskah kot pri moških 2.4 METODE, TEHNIKE IN USTREZNI ELEMENTI RAZISKAVE Za ugotovitev postavljene hipoteze sem si izbral anketo, metodo, ki je primerna tehnika za pridobitev tovrstnih podatkov. Prednosti so, da je anketa anonimna, da ima anketiranec dovolj časa za premislek o postavljenih vprašanjih in da spraševalec ne vpliva na odgovore anketiranca. Raziskava v mojem diplomskem delu je kvalitativnega in kvantitativnega značaja. Prva se kaže v kvaliteti življenja skozi stresorje, ki to kvaliteto znižujejo, druga pa je razvidna iz merjenja stresorjev in ugotavljanjem načinov, ki se jih zaposleni poslužujejo v boju s stresom. 2.5 OMEJITEV RAZISKAVE Največji problem oziroma omejitev raziskave je bila ta, da vodilni v vseh podjetjih, kjer sem spraševal za sodelovanje, niso dovolili objave njihovega logotipa, s tem povezanih rezultatov ankete, niti ne organizacijske strukture, iz katere bi se morebiti lahko razbralo ime podjetja. Le dva od izbranih mi izpolnjenega anketnega lista nista vrnila. Najlepše se pa še enkrat zahvaljujem vsem sodelujočim anketirancem, ki so kljub prepovedi delodajalcev izpolnili moje anketne liste, anonimne seveda. Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 24

25 3 RAZISKAVA 3.1 TEORETIČNA OSNOVA V anketi sem na prvo mesto postavil spol (ženski, moški). Vzroki za stres se razlikujejo tudi po spolu, pa čeprav oba opravljata isto delo. Prav tako je vzrok za stres odvisen tudi od posameznika, od njegove osebnostne značilnosti itd. V anketo sem dodal tudi starost, po katerem bomo ugotovili v kateri starosti je stres na delovnem mestu najpogostejši, stopnjo izobrazbe in vrsta zaposlitve (določen, nedoločen čas). Po osnovnih vprašanjih sledi še 16 vprašanj, na katere odgovarja anketiranec s točkami od 0 do 4. nikoli 0 točk občasno 1 točka pogosto 2 točki zelo pogosto 3 točke vedno 4 točke Po interpretaciji vsakega stresorja posebej, sem na koncu odgovore na vprašanja seštel (glede na označeno število v kvadratku) in dobil rezultate o vrednosti stresa pri posamezniku. Vse skupaj sem ponazoril še s tabelami in grafi točk: Stres na delovnem mestu dobro obvladujete točk: Trpite za stresom na delovnem mestu. Skušajte se naučiti obvladovanja stresa točk: Naučite se tehnik obvladovanja stresa, da se boste izognili najhujšemu točk: Ste že v fazi izgorevanja (sindrom "burn out"), zato vam priporočamo, da obiščete osebnega zdravnika in si pripravite načrt obvladovanja stresa. Tabela 3: Točkovna predstavitev jakosti stresa 3.2 EMPIRIČNA RAZISKAVA Med naključno izbranimi zaposlenimi v podjetju X v Cerknici sem izvedel anketo o stresu na delovnem mestu in sicer po dodanem vprašalniku. Anketni vprašalnik sem poslal šestdesetim anketirancem ali po elektronski pošti ali osebno. Na anketo se je odzvalo 58 anketirancev (32 žensk in 26 moških). Vsi so iz istega podjetja X v Cerknici, vendar zaposleni na različnih oddelkih v proizvodnji. Anketni list sem oblikoval premišljeno, izpustil sem nepomembna vprašanja, anketa je bila razumljiva in kratka, da sem lažje pridobil anketirance. Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 25

26 3.3 PREDSTAVITEV REZULTATOV Spol anketirancev Čeprav v podjetju krepko prevladuje moška delovna sila, je v anketi sodelovalo več žensk, 32 ali 55% in 26 moških ali 45%. vzorec odstotek Ženske 32 55% Moški 26 45% Skupaj % Tabela 4: Spol anketirancev 55% 45% moški ženske Graf1: Spol anketirancev Starost anketirancev Čeprav podjetje obratuje v takšni ali drugačni obliki že več kot 40 let, je starostna struktura dokaj pestra in se iz leta v leto spreminja, saj je fluktuacija zelo velika. To pa zaradi minimalnih plač. Ostajajo tisti, ki morajo ostati zaradi lastnega preživetja, drugi odhajajo, in prihajajo tisti, ki jim je to edina možnost za zaposlitev. ženske moški skupaj odstotek Do 30 let % Od let % Nad 50 let % Tabela 5: Starost anketirancev Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 26

27 do 30 let od let nad 50 let Ženske Moški Graf 2: Starost anketirancev Stopnja izobrazbe Povprečna stopnja izobrazbe je dokaj nizka, to pa zato, ker so anketiranci zaposleni predvsem v proizvodnji. Le trije vodje oddelkov imajo končano VI. stopnjo izobrazbe, kar predstavlja dobrih 5% anketiranih. Ostali so delavke in delavci za tekočim trakom in vzdrževalno osebje. Podjetje nima razvitih izobraževalnih načrtov, razen priučitev zaposlenega v primeru nakupa novega stroja, ali podobno. ženske moški skupaj odstotek Do IV.stopnje % V. stopnja % VI. stopnja % VII. stopnja % Tabela 6: Stopnja izobrazbe 19% 5% 0% IV. V. VI. VII. 76% Graf 3: Stopnja izobrazbe Matjaž Šuligoj: Stres na delovnem mestu Stran 27