UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA Nives Komidar ODNOS MEDICINSKIH SESTER DO PACIENTOV ODVISNIH OD PSIHOAKTIVNIH

Transkripcija

1

2

3

4 UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA Nives Komidar ODNOS MEDICINSKIH SESTER DO PACIENTOV ODVISNIH OD PSIHOAKTIVNIH SUBSTANC ATTITUDE OF NURSES TO PATIENTS DEPENDENT ON PSYCHOACTIVE SUBSTANCE Mentorica: viš. pred. mag. Darja Ovijač, viš. med. ses., univ. dipl. org. Recenzentka: viš. pred. dr. Jožica Peterka Novak, viš. med. ses., prof. soc. ped. Ljubljana, 2018

5

6 ZAHVALA Najlepša hvala mentorici viš. pred. mag. Darji Ovijač, viš. med. ses., univ. dipl. org., za pomoč pri nastajanju diplomskega dela. Zahvaljujem se ji za vse usmeritve, pozitivno energijo, prijetno vzdušje in čas, ki mi ga je namenila. Posebno zahvalo bi posvetila recenzentki viš. pred. dr. Joţici Peterki Novak, viš. med. ses., prof. soc. ped., za strokovni pregled in hitro izvedbo recenzije diplomskega dela. Za finančno pomoč pri študiju se zahvaljujem delovni organizaciji Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo v Ljubljani.

7

8 IZVLEČEK Uvod: V današnji druţbi je vedno več odvisnosti od psihoaktivnih substanc. Medicinske sestre imamo pomembno vlogo pri obravnavi pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc in s svojim odnosom vplivamo na potek in izid njihovega zdravljenja. Namen: Namen diplomskega dela je na teoretični ravni predstaviti pomen odnosa medicinskih sester do pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo s sistematičnim pregledom slovenske in tuje strokovnoznanstvene literature. Razprava in sklep: Medicinske sestre kot izvajalke zdravstvene nege imamo pomembno vlogo pri obravnavi pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc. Pomembno je, da se znebimo vseh predsodkov, negativnih mnenj in stališč, ki jih imamo do pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc, kajti šele potem lahko z njimi vstopimo v terapevtski odnos, ga razvijamo in nadgrajujemo med zdravljenjem. Z ustreznim terapevtskim odnosom pridobimo pacientovo zaupanje, ki nam omogoči učinkovitejše delo. Ključno vlogo pri zdravljenju ima terapevtska komunikacija, ki jo je treba prilagoditi posamezniku, kajti le s primernim pristopom in ustreznim načinom komunikacije, ki vključuje veliko mero empatije in potrpljenja, lahko vplivamo na spremembe v vedenju, mišljenju, čustvovanju pacienta in posledično tudi na potek ter izid zdravljenja. Ključne besede: odvisniki, stigma, odnos, terapevtska komunikacija, empatija

9

10 ABSTRACT Introduction: In modern society there is an increasing number of psychoactive substances. Nurses play important role in treating patients depended on psychoactive substance and influence on the course and outcome of their treatment. Purpose: Purpose of diploma thesis is to introduce the significance of nurses' attitude to patients dependend on substance theoretically. Methods: In diploma thesis we applied descriptive method using a systematic survery of Slovene and foreign professional and scientific literature. Discussion and conclusion: Nurses as performers of medical care have an important role in treating patients dependend on psychoactive substance. It is important for nurses to eliminate prejudice, negative opinions and standpoints having towards patients dependend on psychoactive substance. Only then we can enter into the relationship, evolve and upgrade it through process of treatment. With adequate relationship we gain patient's trust enabling us more efficient work. Key role in treatment is reflected in therapeutic communication which needs to be adapted individually since only with adequate approach and way of communication including a great load of empathy and patience we can eventually influence on changes in patient's behavior, way of thinking, emotions and consequently also the course and outcome of treatment. Key words: addicts, stigma, attitude, therapeutic communication, empathy

11

12 KAZALO VSEBINE 1 UVOD NAMEN METODE DELA OPREDELITEV NAJPOGOSTEJŠIH POJMOV... 5 Kaj je psihoaktivna substanca (PAS) droga?... 5 Odvisnost od psihoaktivnih substanc STIGMATIZACIJA ODNOS MEDICINSKIH SESTER DO PACIENTOV ODVISNIH OD PAS TERAPEVTSKI NAČIN KOMUNIKACIJE Značilnosti terapevtske komunikacije Empatija RAZPRAVA SKLEP LITERATURA IN VIRI... 20

13

14 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV PAS Psihoaktivna Substanca

15

16 1 UVOD Droge obstajajo od samega začetka zgodovine človeštva in v moderni druţbi se zloraba drog pojavlja v večji meri kot kadarkoli prej (Pillon et al., 2003), zato je še pomembnejše, da se vsi, ki kakorkoli sodelujejo pri zdravljenju pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc, znebijo predsodkov in negativnih mnenj pri obravnavi pacientov.»izvajalci zdravstvene dejavnosti se srečujejo s teţavami pri obravnavi odvisnosti kot kronične bolezni zaradi različnih dejavnikov, kot so pomanjkljivo poznavanje tega področja in prisotnosti negativnih stališč ter stereotipov. Največkrat se to kaţe v neprimerni obravnavi odvisnega pacienta«(bregar, 2010, 46).»Pomembna so znanja, ki si jih lahko pridobimo s področja dinamike bolezni in motivacijskih tehnik. Motivacijske tehnike so pri obravnavi pacientov, odvisnih od prepovedanih drog, posebnega pomena, kajti le na osnovi primernega pristopa k pacientom lahko sčasoma sproţimo spremembo v njihovem vedenju«(bregar, 2010, 48). Sprememba v njihovem vedenju pomeni spremembo v razmišljanju in ţivljenjskem slogu pacientov.»pri obravnavi bolnika je potrebno obvladati veščine terapevtskega komuniciranja, od uspešnosti katerega je odvisna uspešnost zdravljenja. Prav tako je potrebno spoznati bolnikovo osebnostno strukturo, zato prilagajamo način komunikacije vsakemu posamezniku posebej«(jazbec, 2010, 50). Vsak proces zdravljenja potrebuje individualno zdravstveno obravnavo, nego in posamezniku prilagojen način komunikacije.»še tako dobro strokovno podkovan zdravstveni delavec pri svojem delu ne bo uspešen, če z njim ne bo pravilno komuniciral«(jazbec, 2010, 52).»Danes se zaposleni v zdravstveni dejavnosti srečujejo z odvisnostjo na vseh področjih, pri tem pa se pogosto soočajo z vprašanjem uspešnosti in smiselnosti svojega dela. Strokovne dileme so pogoste«(bregar, 2010, 46). Pomembno je, da se v dani situaciji zmanjša število strokovnih dilem s strani medicinskih sester in ostalih zdravstvenih delavcev, saj to slabo vpliva na zdravstveno obravnavo, nego in celotni postopek zdravljenja pacienta odvisnega od psihoaktivnih substanc. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki so bliţje pacientom psihoaktivnih substanc kot drugi zdravstveni delavci. Empatični odnos in holistična obravnava pacienta odvisnega od psihoaktivnih substanc omogočata, da pacienti povedo tudi občutljive podatke in 1

17 podrobnosti o osebnih, druţinskih in socialnih razmerah, zato se medicinske sestre večkrat soočajo z etičnimi dilemami na področju varovanja pacientove zasebnosti (Sotler, 2010). Pomembno je, da so medicinske sestre seznanjene s kodeksom etike v zdravstveni negi in oskrbi, le tako se bodo v konkretni situaciji laţje izognile številnim dilemam.»le strokovno usposobljena in osveščena medicinska sestra in zdravstveni tehnik lahko z vzpostavitvijo dobrega medosebnega odnosa s pacientom in primernim načinom komunikacije bistveno pripomoreta k dvigu uspešnosti zdravljenja in varovanja zasebnosti pacienta pri opravljanju zdravstvene nege«(sotler, 2010, 55, 56). 2

18 2 NAMEN Namen diplomskega dela je na teoretični ravni predstaviti pomen odnosa medicinskih sester do pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc. Cilj diplomskega dela je predstaviti odnos do pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc: predstaviti stigmatizacijo pacientov, odvisnih od psihoaktivnih substanc, opisati pristop do pacientov, odvisnih od psihoaktivnih substanc, predstaviti terapevtski način komunikacije v zdravstveni negi in oskrbi. 3

19 3 METODE DELA Pri pisanju diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda dela s pregledom tuje in domače strokovne literature, ki je potekal v obdobju od oktobra 2015 do marca Kritično je obravnavanih več znanstvenoraziskovalnih in strokovnih člankov iz različnih strokovnih revij in zbornikov v slovenskem in tujem jeziku. Analizirana literatura je iz obdobja med letoma 2010 in 2017, nekaj je tudi starejše. Iskana je bila s pomočjo naslednjih podatkovnih baz: COBIB.si, Medline, PubMed, CINAHL in s pomočjo spletnega servisa Google Učenjak. Iskanje je potekalo preko oddaljenega dostopa Univerze v Ljubljani, iskali smo tudi v Mestni knjiţnici Kranj. Članki so omejeni na leto izida, povezavo na celotno besedilo in znanstveno revijo. Ključne besede so bile: drug abuse, illegal drugs, nurse patient relations»and«peplau, therapeutic relationships, therapeutic method of communication, stigmatization, emphaty. V podatkovni bazi Medline ima ključna beseda»drug abuse«783 zadetkov, zato smo zaradi velikega števila iskanje omejili na leto 2015 in dobili 18 zadetkov. Po kritičnem pregledu naslovov in izvlečkov smo uporabili en članek. Ključna beseda»illegal drugs«se je ujemala s 76 zadetki, uporabljen je en članek,»nurse patient relationship«z 19 zadetki. V CINAHL ima ključna beseda»therapeutic method of communication«183 zadetkov, omejili smo se na 18 zadetkov in dva članka. Tudi za»ethic nursing«smo našli 133 zadetkov in glede na našo obravnavano temo uporabili en članek. Članki, najdeni s pomočjo slovenske vzajemne bibliografsko-katalogne baze podatkov (COBIB.si), so datirani od leta 2010 do Uporabljene so bile ključne besede: pacienti odvisni od psihoaktivnih substanc, psihoaktivne substance in stigma. V brskalniku Googlu smo iskali članke po naslednjih ključnih besedah: odnos zdravstvenih delavcev do pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc, terapevtska komunikacija, empatija, holistična obravnava in stigmatizacija pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc. Analizirana literatura je nastala med leti 2008 in 2017, nekaj je tudi starejše. Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, je bil prav tako najden z brskalnikom Google. 4

20 4 OPREDELITEV NAJPOGOSTEJŠIH POJMOV Kaj je psihoaktivna substanca (PAS) droga?»zatekanje ljudi k uporabi drog sega ţe v davnino. Beseda droga se je prvič pojavila v 14. stoletju in izhaja iz arabske besede»dova«, ki pomeni surovino za pripravljanje zdravil, barvil itd.«(zabukovšek, 2012, 101).»Droge so sredstva, ki zaradi svoje kemične sestave in učinkov na človeški organizem razdiralno vplivajo na človekovo biopsihosocialno ravnovesje in njegovo celovito zdravje telesno, duševno, čustveno, socialno, druţbeno, duhovno in osebno. Spreminjajo človekovo samopodobo in posledično samovrednotenje ter samospoštovanje«(berčič, 1999, cit. po Hočevar, 2005, 29).»V strokovni in poljudni literaturi najdemo mnoţico izrazov, ki označujejo snovi, ki vplivajo na vedenje in počutje posameznika: droge, mamila, psihoaktivne substance, psihotropne snovi, opojna sredstva itd.«(hočevar, 2005, 23). V diplomskem delu bomo uporabili besedo psihoaktivna substanca (PAS). Psihoaktivne snovi, ki jim v slovenščini pravimo tudi droge, so sestavni del zgodovine človeštva. Njihova uporaba je povezana s posameznikovo ţeljo po spremembi trenutnega čustvovanja, doţivljanja in vedenja. Nekatere so v naravi, druge je treba predelati iz naravnih virov, tretje so proizvod bolj ali manj zapletenih kemijskih procesov (Čebašek Travnik, 2005). Odvisnost od psihoaktivnih substanc»problem drog in odvisnosti je večplasten; ima zgodovinske, politične, kulturne, psihosocialne, zdravstvene in druge razseţnosti; dotika se posameznika, njegove druţine in druţbe v celoti. Z njim se ukvarjajo različne ustanove in strokovnjaki«(auer, 2001, 5). Odvisnost je kronična recidivna bolezen, ki jo moramo obravnavati kot vse druge tovrstne bolezni (Stanbrook, 2012). Pomembno je, da sprejmemo odvisnost kot kronično bolezen in smo seznanjeni o njenem poteku, kajti le z dobrim poznavanjem le te, se bomo lahko lotili 5

21 sistematičnega reševanja problema, kateri zahteva holistično obravnavo posameznika, ki vključuje tudi njegovo druţino. Odvisnost je motnja, ki zajame telesno, duševno in socialno blagostanje zasvojenca in njegove okolice, ni samo razvada temveč tudi bolezen, ki spremeni strukturo in delovanje moţganov zasvojenca (Kastelic, 2009), zato je še toliko bolj pomembno, da medicinske sestre in ostali zdravstveni delavci sprejmejo dejstvo, da je bolezen kronična in so seznanjeni o njenem poteku. Odvisnost od PAS je kompleksna motnja, ki potrebuje holistično obravnavo posameznika, to pomeni, da vključuje telesno, duševno in socialno komponento. Pri zdravljenju odvisnosti ne gre le za reševanje osnovnega problema uporabe PAS, ampak je nujna tudi sprememba ţivljenjskega sloga posameznika. Zdravljenje odvisnosti je laţje razumeti, če se zavedamo, da gre za kronično bolezen, katere uspešnost zdravljenja je primerljiva z ostalimi kroničnimi boleznimi (Tomašević, Kastelic, 2015). Dremelj in sodelavci (2012) opisujejo, da predstavlja zloraba PAS vsaka uporaba nedovoljenih drog ali zdravil, ki jih ne predpiše pooblaščena oseba. Sem spada tudi prekomerna uporaba dovoljenih drog (nikotin, alkohol). 6

22 5 STIGMATIZACIJA»Stigmatizacija je izraz, ki označuje poseben odziv okolja na drugačnost. Lahko bi rekli, da so vse osebe, ki so kakor koli drugačne od okolja, stigmatizirane. Če posamezniki ali skupine ne dosegajo norm, ki jih postavlja druţba, takoj padejo v to kategorijo in čutijo posledice stigme«(kukec, 2010, 196). Stigma je širok pojem, ki vključuje komponente označevanja, stereotipiziranja, kognitivnega ločevanja, čustvene reakcije in diskriminacijo (Švab, 2009). S stigmatizacijo se slej ali prej srečamo vsi, je pa to nezaţeleno za medicinske sestre in ostale zdravstvene delavce, kajti pacienti odvisni od PAS to hitro zaznajo, kar neugodno vpliva na njihovo zdravljenje in izid zdravljenja. Strbad in Švab (2005) navajata, da sta poleg strahu in odpora pred drugačnostjo neznanje in nepoučenost glavna vzroka stigmatizacije. Stigmatizirani imajo slabšo samopodobo in kakovost ţivljenja. Predsodki so del medčloveških odnosov, vendar obstaja moţnost, da se s pomočjo izobraţevanja o konkretnem področju zmanjšajo. Ko sprejmemo pacienta odvisnega od PAS skupaj z njegovo odvisnostjo, začnemo nanj gledati kot na pacienta, ki ima poleg svojih pravic tudi dolţnosti (Debevc-Švigelj, 2012). Zelo je pomembno, da se pacienti odvisni od PAS zavedajo svojih dolţnosti in prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, kajti le na ta način si bodo vrnili samospoštovanje in pozitivno samopodobo, ki sta zelo pomembni lastnosti pri samem zdravljenju in ponovni reintegraciji v druţbo. Negativen odnos in socialna distanca do stigmatiziranih pacientov ni prisotna samo v druţbi, rezultati kaţejo, da je prisotna tudi v zdravstveni negi. Zato je treba uvesti ustrezne izobraţevalne programe za zdravstveno osebje, ki bi s pravilnimi pristopi premagovali stigmatizacijo (Kukec, 2010). Palamar in sodelavci (2012) v svojem članku opisujejo raziskavo, izvedeno v New Yorku, ki se je ukvarjala s stigmatizacijo pacientov odvisnih od različnih PAS. Ta je povezana z vsakršno uporabo drog, vendar se specifična raven stigme razlikuje od vrste PAS. Zanimiv je podatek, da so uţivalci marihuane manj stigmatizirani od uţivalcev trših drog. Ravno tako so uţivalci marihuane poročali o niţji stopnji stigmatizacije uporabnikov trših drog. 7

23 To pomeni, da ko posameznik vstopi v sfero uţivanja PAS, se njihova stigmatizacija uporabnikov trših drog zmanjša. V Zdruţenih drţavah Amerike je bila narejena študija z namenom razširiti razumevanje medicinskih sester, ki skrbijo za paciente odvisne od PAS, in na ta način zmanjšati stigmatizacijo uporabnikov drog. Iz raziskave je razvidno, da pacienti odvisni od PAS čutijo stigmatizacijo in da zaposleni niso upoštevali njihovih fizičnih in čustvenih potreb. Ugotovili so, da nekateri zaposleni ignorirajo pacientove potrebe, vpijejo, jih obtoţujejo, jih ne upoštevajo, jim namenjajo premalo pozornosti in do njih ne čutijo empatije. Pacienti odvisni od PAS izpostavljajo pomanjkanje svobode, čeprav so se sami odločili za zdravljenje. Počutijo se kot v zaporu ali vojski, izolirani, sami, uničeni, jezni, kar na zdravljenje vpliva destruktivno. Takšen odnos medicinskih sester zmanjša udobje pacientov odvisnih od PAS, povečuje jezo, frustracije in povečuje tveganje za predčasno zaključitev zdravljenja. Biti obravnavan kot posameznik je pomemben vidik zdravstvene nege v skrbi za vse udeleţence. Za medicinske sestre je zelo pomembno, da razumejo paciente odvisne od PAS, jih poslušajo in zagotovijo kakovostno zdravstveno obravnavo, ne glede na njihovo preteklost in dosedanje ţivljenjske izkušnje. Zdravljenje vseh pacientov, tudi pacientov odvisnih od PAS, naj bi vključevalo spoštovanje in sočutje ne glede na njihovo zgodovino in diagnozo (Sleeper, Bochain, 2013). Delo s pacienti, ki so odvisni od PAS, je zahtevno, zato sta nujna temeljit premislek o lastnih predsodkih do pacientov odvisnih od PAS in zmoţnost empatičnega vţivljanja v pacientovo stanje (Debevc-Švigelj, 2012). 8

24 6 ODNOS MEDICINSKIH SESTER DO PACIENTOV ODVISNIH OD PAS Odvisnost od PAS je bolezen, s katero se zaposleni v zdravstveni dejavnosti pogosto srečujejo. Vendar imajo pri obravnavi pacientov odvisnih od PAS mnogi strokovnjaki pomisleke. Delo z odvisnimi je pogosto polno preobratov in presenečenj. Bolezen, ki je kronična, deluje na posameznikovo vedenje, čustvovanje in razmišljanje. Uspeh zdravljenja je viden počasi, lahko je tudi neuspešen. Bolezen odvisnosti od PAS mnogi še vedno vidijo kot razvado in ne bolezen, kaj šele kronično bolezen, ki ima v poteku svoje značilnosti (Bregar, 2008). Zdravstveni delavci imajo pogosto negativen odnos do odvisnosti in pacientov odvisnih od PAS. Šele premagan negativen odnos do nje zagotavlja primerno obravnavo, podporo in strokovno nego (Standbrook, 2012). Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri obravnavi pacientov odvisnih od PAS in njihove odvisnosti. S svojim sočutnim odnosom, brez obsojanja, s prijaznostjo in skrbjo za njihovo zdravje ne morejo rešiti vseh, lahko pa pomagajo mnogim (Bartlett et al., 2013). Ustrezen odnos do pacientov odvisnih od PAS je nujen, saj predstavljajo ranljivo populacijo. Delo z njimi je lahko teţavno, nekatere spravlja v stisko, drugim je izziv. Pacienti odvisni od PAS so populacija, ki je v sistemu marginalizirana. Pomembne so tudi politične odločitve reševanja problematike škodljive uporabe PAS (Bregar, 2012). V Ameriki je bila narejena kvalitativna raziskava o stališčih medicinskih sester pri obravnavi kirurških bolnikov s sočasno zlorabo substanc, iz katere je razvidno, da v zagotavljanju oskrbe še vedno prevladuje strokovnost. Medicinske sestre imajo negativen odnos do pacientov odvisnih od PAS, predvsem zaradi strahu za lastno varnost, manipulacije in zagat pri oskrbi. Menijo, da potrebujejo kontinuirano izobraţevanje na področju intervencij za preprečevanje agresije, nasilja, vključno z zmanjšanjem bolečine. Na ta način lahko premagajo strah in izboljšajo kakovostno oskrbo (Neville, Roan, 2014). V večini preglednih študij zdravstvenih delavcev je bilo ugotovljeno, da je negativen odnos do pacientov odvisnih od PAS posledica zaznavanja uţivalčevega nasilja, uporništva, manipulacije in slabše motivacije pri zdravljenju. Nezadostno usposabljanje, izobraţevanje in podporne strukture pri delu s to skupino pacientov lahko prispevajo k negativnemu 9

25 odnosu. Ker zdravstveni delavci igrajo ključno vlogo pri identifikaciji teţav z uporabo PAS in delujejo kot odprta vrata na zdravljenje in izid zdravljenja, je negativen odnos nezaţelen. Za vse, ki delajo z uporabniki PAS, je zelo pomembno, da imajo moţnost izobraţevanja in usposabljanja, kajti le na ta način lahko izboljšajo kakovost zdravstvene oskrbe, kar vpliva na izid zdravljenja (Boekel et al., 2013). Medicinske sestre prihajajo pri svojem delu v osebni stik s pacienti odvisnimi od PAS in svojci, pri čemer naj z njimi vzpostavijo zaupljiv odnos, ki temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju, kajti samo tako je mogoče pričakovati pozitiven rezultat zdravljenja. Za delo s pacientom odvisnim od PAS morajo medicinske sestre imeti veliko strokovnega znanja in stalnega izobraţevanja. Obvladati morajo postopke in posege, ki jih opravljajo pri delu s pacientom odvisnim od PAS in njegovimi svojci, predvsem pa morajo dobro poznati veščine terapevtske komunikacije. Pomembne so tudi osebnostne lastnosti, kot sta potrpljenje in veliko pozitivne energije (Kodrič, 2012).»Reševanje problematike uporabe in škodljive rabe psihoaktivnih snovi zahteva multidisciplinaren pristop tako v smislu preprečevanja in zmanjševanja tveganega vedenja, zdravljenja in rehabilitacije. Poznavanje in prepoznavanje psihoaktivnih snovi, učinkov in posledic uporabe ter dokazovanje prisotnosti v telesu je pomemben del pristopa v procesu terapevtske obravnave uţivalcev prepovedanih drog«(dremelj in sod., 2012, 6). Odnosi, ki jih gojijo zdravstveni delavci do pacientov odvisnih od PAS, so različni. Obstajata dva stereotipna odnosa, pragmatični in moralistični, in na ţalost zadnji še vedno prevladuje. Pragmatičen odnos je tisti, ki je zaţelen pri obravnavi pacientov odvisnih od PAS (Bregar, 2010). Pillon in sodelavci (2003) v svojem članku predstavljajo kratek pregled potrebnih sprememb v dodiplomskem izobraţevanju medicinskih sester glede PAS. Iz strokovne literature je razvidno, da imajo medicinske sestre, ki skrbijo za paciente odvisne od PAS, teţave pri svojem delu, kar je lahko povezano s formalnim izobraţevanjem, saj kaţe na pomanjkanje ali opustitev učnih načrtov v zvezi z drogami. Šele vlaganje v izobraţevanje in usposabljanje medicinskih sester, ki bo širilo pogled na pojav, povezan z zlorabo drog, bo pripomoglo k višji kakovosti zdravstvene nege in na boljši izid zdravljenja. Dion (2015) v svoji doktorski disertaciji opisuje, da imajo medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci občutek, da so premalo usposobljeni za delo s pacienti odvisnimi od 10

26 PAS. Rezultati njene raziskave lahko pomagajo medicinskim sestram razumeti ključno vlogo, ki jo imajo v skrbi za stigmatizirano populacijo. Medicinske sestre imajo etično, moralno odgovornost, da zagotovijo sočutno oskrbo pri zdravljenju, brez neenakosti. S svojim pozitivnim pristopom in razvojem dobrega medosebnega odnosa lahko zmanjšajo zaplete zaradi uţivanja PAS, škodo dolgoročnih posledic kroničnih stanj, vplivajo na izid zdravljenja in posledično na druţbeni strošek. Medicinske sestre naj bi bile pozitivni motivator za spremembe v zdravljenju pacientov odvisnih od PAS. Dinamičnost dobrega zaupnega medosebnega odnosa med medicinsko sestro in pacientom odvisnim od PAS prispeva k boljšemu razumevanju pacientovih potreb, njegovih občutkov, teţav in prepričanj. Odnos ni nekaj samoumevnega, temveč je dinamično stanje, ki se razvija, spreminja in ob tem vpliva na osebnostno rast obeh udeleţencev (Ramšak- Pajk 2000). 11

27 7 TERAPEVTSKI NAČIN KOMUNIKACIJE»Beseda komunikacija izhaja iz latinske besede»communicare«, ki pomeni nekaj skupaj narediti, si izmenjati, deliti. Za zdravstveno nego trdimo, da je proces, v katerem smo aktivni tako bolnik kot zdravstveni delavec, naš skupni cilj pa je izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma lajšanje bolezni«(kogovšek in Škerbinek, 2002, 23). Gorše Muhič (2009), navaja, da je komunikacija med medicinsko sestro in pacientom pomemben del njenega poklicnega delovanja in je terapevtsko sredstvo s katerim pomaga pacientu.»terapevtska komunikacija je pomembna zaradi treh razlogov: je nosilec terapevtskega odnosa, saj zagotavlja potrebne informacije, preko nje pa si medicinska sestra in pacient izmenjujeta svoje občutke in misli; je orodje, preko katerega medicinska sestra vpliva na pacientovo vedenje; je sredstvo, brez katerega ni moţno vzpostaviti terapevtskega odnosa. Komunikacija lahko pospeši razvoj odnosa, lahko pa ga tudi zavira«(gorše-muhič, 2009, 31). Pomemben je prvi stik medicinske sestre s pacientom, zato je cilj vzpostavitev dobrega medosebnega odnosa in varnega neogroţujočega okolja. V naslednji fazi je poudarjeno ugotavljanje potreb, razjasnitev ciljev in pričakovanj. V nadaljevanju poskušamo slediti zastavljenim ciljem. Vsak pacient je edinstven s svojo identiteto, zato je pomembno, da prilagodimo način komunikacije vsakemu posamezniku posebej (Kogovšek in Škerbinek, 2002). Komunikacija med medicinsko sestro in pacientom odvisnim od PAS je vedno dvosmerna, z interakcijo in s komponentami osebnega jaza, trenutnim razpoloţenjem in čustvi. Osnovna predpostavka je, da so vsi ljudje v svoji naravi ranljivi, zato je v komunikaciji z njimi potrebna obzirnost in velika mera empatije. Medicinska sestra mora imeti veliko strokovnega znanja, ki vključuje teoretično in praktično znanje, poznati mora spretnosti in veščine, kako reagirati v določeni situaciji, pomembno je abstraktno mišljenje, izkustveno znanje, ki ga pridobi z dolgoletnimi izkušnjami. Naloga medicinske sestre v zdravstveni obravnavi je izboljšati pacientovo zdravstveno stanje in doseči cilje, ki sta si jih zastavila (Sumner J, 2012). Za učinkovito komunikacijo v zdravstveni negi in klinični praksi je ključno dobro medsebojno razumevanje. Kakovostna komunikacija v interakciji izvajalca zdravstvenih 12

28 storitev in pacienta ima pomemben vpliv na zdravljenje in izid zdravljenja (O'Hagan et al., 2013). Humor lahko okrepi odnos med medicinsko sestro in pacientom, zato je dragocena dobrina v praksi zdravstvene nege, ki lahko pomaga razvijati terapevtski odnos. Humor lahko spodbudi dobro fizično in psihično počutje, hkrati pa zmanjša stres in tesnobo. Humor in smeh sta naravna pri izraţanju čustev, ponujata pristnost, ki spodbuja povezavo med medicinsko sestro in pacienti (Tremayne, 2014). Pri delu s pacienti odvisnimi od PAS so nam v veliko pomoč dognanja doktorice znanosti in medicinske sestre Hildegard E. Peplau, ki je razvila teorijo medosebnih odnosov. Ramšak-Pajk (2000) v svojem članku navaja, da avtorica ta odnos pogosto imenuje terapevtski medosebni odnos, kjer se oba udeleţenca spoznavata, spreminjata in razvijata skozi odnos. Njeno najbolj znano delo izmed številnih publikacij je Interpersonal relations in Nursing iz leta Ramšak-Pajk (2000) navaja, da je Hildegard E. Peplau v svojem interakcijskem modelu medosebnih odnosov med medicinsko sestro in varovancem opisala razvoj odnosa, ki poteka v štirih fazah: orientacija, identifikacija, interakcija in razrešitvena faza. Skozi posamezne faze medicinska sestra prevzame različne vloge, ki pa niso omejene ne na fazo ne na čas, in te so: vloga tujca; vloga osebe, ki daje varovancu informacije; vloga učiteljice, ki varovanca poučuje; vloga svetovalke; vloga vodje, izvajalke zdravstvene nege, zdravstvene vzgoje in vloga nadomestne matere. Medicinska sestra vodi in je koordinator poteka posameznih faz, medtem ko je vsebinski vodja varovanec.»v profesionalni komunikaciji mora medicinska sestra poleg znanja iz teorije zdravstvene nege poznati samo sebe. Razumevanje sebe in skladnost lastnega doţivljanja z doţivljanjem drugih sta osnova za uspešno interakcijo z drugimi«(ciljan, 2009, 47). Telesna govorica nam preko neverbalne komunikacije lahko sporoči veliko več od izgovorjenih besed. Neverbalna govorica je manj nadzorovana od verbalne, zato je pristnejša in lahko oddaja signale, ki se ne skladajo z verbalno komunikacijo. Komunikacija med medicinsko sestro in pacientom mora biti jasna in neprekinjena. Globalni cilj profesionalne komunikacije med medicinsko sestro in pacientom je medsebojni odnos, v katerem bo pacient brez zadrţkov in strahu sporočal svoja pričakovanja, ţelje in potrebe. Model medosebnih odnosov Hildegard Peaplau poudarja 13

29 medosebno komunikacijo, ki vključuje telesno govorico, empatijo in poudarja človekovo individualnost (Ciljan, 2009). 7.1 Značilnosti terapevtske komunikacije Za učinkovito terapevtsko komunikacijo je zelo pomembno, da medicinske sestre s pacientom zgradijo odnos kateri temelji na zaupanju, spoštovanju, empatiji, brezpogojnem sprejemanju brez predsodkov in izraţajo iskreno zanimanje za pacienta. Pomembno je zavedanje medicinskih sester, da je komunikacija terapevtska spretnost, ki se je je potrebno naučiti, jo prilagoditi posamezniku in konkretnemu cilju. Terapevtska komunikacija je namenjena izključno pacientovim potrebam in je vedno usmerjena k cilju (Gorše-Muhič, 2009). Terapevtska komunikacija je sredstvo, ki sproţi, gradi, dopolnjuje in konča odnos med medicinsko sestro in pacientom. Da doseţe učinkovito terapevtsko komunikacijo mora medicinska sestra slediti pravilom zasebnosti in zaupnosti. Spoštovati mora pravice pacientov do zasebnosti in varovanja njegovih podatkov. Pomembno je spodbujanje pacienta k svobodnem izraţanju, spoštovanje z upoštevanjem njegove zgodovine, starosti, religije, socialnoekonomskega poloţaja in rasno spoštovanje. Medicinska sestra mora znati razlikovati med pacientovimi dolţnostmi, njegovimi potrebami in znati mora določiti meje. Tako medicinska sestra kot pacient morata upoštevati pravila (Sherko et al., 2013). Da doseţemo učinkovito terapevtsko komunikacijo morajo medicinske sestre dobro poznati samo sebe, šele potem bodo lahko razumele paciente, njihove občutke, strahove, ţelje, potrebe in reakcije. Pomembno je, da si medicinske sestre vzamejo čas za pogovor v varnem, mirnem neogroţujočem okolju, kjer se bo pacient dobro počutil. Na ta način bodo laţje pridobile potrebne podatke in informacije, katere so potrebne za nadaljnjo nego in obravnavo. Učinkovita terapevtska komunikacija med medicinsko sestro in pacientom, ki vključuje individualno zdravstveno nego, obravnavo, je bistvenega pomena za uspešen izid zdravljenja vsakega pacienta. Zelo je pomembno, da so medicinske sestre vljudne, prijazne, iskrene in da jezik komunikacije prilagodijo posamezniku, da jih razume (Kourkouta, Papathanasiou, 2014). 14

30 Terapevtska komunikacija je namenska oblika komunikacije, ki omogoča zdravstvenemu delavcu in pacientu, da doseţeta zastavljene cilje v zvezi s pacientovim zdravjem. Dobro sodelovanje z vsemi člani zdravstvenega tima, je ključ do uspešne terapevtske komunikacije (Sherko at., al 2013). Kogovšek in Škerbinek (2002) opisujeta šest značilnosti terapevtske komunikacije: zaupanje v smislu, da pacienta odvisnega od PAS poslušamo, mu zaupamo in pustimo, da aktivno sodeluje pri zdravljenju, sprejemanje pacienta odvisnega od PAS takšnega kot je, kar pa ne pomeni, da odobravamo vsako obliko njegovega vedenja. Pri motečem vedenju izrazimo kritiko, ki se nanaša na njegovo ravnanje, nikoli ne kritiziramo pacienta kot človeka, empatija, ki pomeni razumevanje pacienta odvisnega od PAS in njegovih občutkov, spoštovanje, ki se nanaša na njegovo dostojanstvo, s priznavanjem pomembnosti posameznika kot človeka, samo razkrivanje za medicinske sestre ni primerno, na ta način zaščitimo sebe in ne obremenjujemo pacienta s svojimi teţavami, zaupnost, da so vsi podatki o pacientu strogo zaupni, da se informacije dajejo le najoţjim svojcem, in še to le z uţivalčevim soglasjem. Ena izmed zelo pomembnih značilnosti terapevtske komunikacije je postavljanje meja, ki nam povedo, do kam segamo, kdo smo, s čim smo zadovoljni in s čim ne, kaj smo pripravljeni storiti in kaj ne. Da so meje jasne in razumljive, jih je treba opredeliti skupaj z pacientom odvisnim PAS in mu na ta način vrniti odgovornost. Sam se odloči, ali jih bo upošteval ali ne, in na ta način ohrani dostojanstvo enakovrednega sogovornika (Jazbec, 2010). Pomembno je, da zna medicinska sestra postaviti meje takrat, ko je pacientovo vedenje nesprejemljivo in lahko predstavlja potencialno nevarnost zase in za druge. Meje mora postaviti tako, da se pacient zaveda, da je nesprejemljivo njegovo vedenje in ne on kot oseba (Gorše-Muhič, 2009). Meje so predpogoj za uspešno zdravljenje in reintegracijo v druţbo (Jazbec, 2010). 15

31 7.2 Empatija Ena izmed zelo pomembnih osebnostnih lastnosti medicinskih sester pri delu s pacienti odvisnimi od PAS je empatija. Ščavničar (2003) meni, da učinkovit empatičen odnos ne pomeni negativno razmišljati s pacientom, ampak sposobnost medicinskih sester, da razumejo pacientove občutke in aktivirajo njihove sposobnosti. Pomembno je, da pacient razmišlja o sebi pozitivno, saj šele tako gradi pozitivno samopodobo, pri tem pa je pomembno, da ga ves čas spodbujamo.»empatičen odnos se zaključi z načrtom aktivnosti, ki jih bo varovanec izvedel v prihodnosti«(ščavničar, 2003, 183).»Brezpogojno sprejemanje pomeni tudi, ne obsojati ali obtoţevati in sprejemati varovančevo drugačnost«(ščavničar, 2003, 185). Stamos in Lunaček (2012) menita, da empatija pomeni bazično pripravljenost na odprt odnos, naklonjenost, jasno zaznavo do drugega in drugačnega. Odprtost medicinske sestre pri poslušanju pacientovih teţav, tudi tistih, ki se zdijo na videz banalne, je temelj odnosa. Poslušanje v širšem pomenu ni le to, kar slišimo, ampak tudi tisto, kar opazimo prek drugih komunikacijskih kanalov, kot so: telesna drţa, mimika obraza, izraz na obrazu, očesni stik in drugi znaki čustvovanja.»empatija zahteva sposobnost, da se z delom sebe prilagodimo čustvenemu stanju drugega in hkrati ostajamo na distanci«(stamos, Lunaček 2012, 300). 16

32 8 RAZPRAVA»Zasvojenost je primarna kronična bolezen moţganskih nevronskih povezav za nagrajevanje, motivacijo in spomin, ki vodi do bioloških, psihološki, druţbenih in duhovnih posledic. Zasvojena oseba ne more prosto izbirati svojega vedenja, čeprav zaradi tega utrpi škodljive posledice. Namesto tega kompulzivno išče olajšanje ob uţivanju snovi in izbiri določenih vedenj. Za zasvojenost je značilna nesposobnost za trajno abstinenco, oslabljena sposobnost nadzora nad vedenji, hlepenje po omami, zmanjšana moţnost prepoznavanja resnih teţav tako v vedenju posameznika kot v medosebnih odnosih ter disfunkcionalno čustveno odzivanje. Kot druge kronične bolezni tudi zasvojenost pogosto vključuje cikle ponovitve oziroma recidive bolezni in remisije oziroma faze abstinence«(rozman, 2016, 37). Tako tuji kot slovenski avtorji menijo, da je odvisnost od PAS kronična bolezen z relapsi in recidivi, ki jo moramo obravnavati kot vse druge kronične bolezni (Stanbrook, 2012; Tomašević in Kastelic, 2015; Bregar, 2008), saj sta zaradi zlorabe PAS pacientova moţganska funkcija in struktura spremenjeni (Stanbrook, 2012; Kastelic, 2009). Bolezen, ki je kronična, deluje na posameznikovo vedenje, čustvovanje in razmišljanje (Bregar, 2008). Negativen odnos in socialna distanca do stigmatiziranih pacientov ni prisotna samo v druţbi, ampak na podlagi raziskav tudi v zdravstveni negi (Kukec, 2010). Medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci imajo pogosto negativen odnos do pacientov odvisnih od PAS predvsem zaradi zaznavanja nasilja, manipulacije, slabše motivacije in njihovega uporništva (Neville, Roan, 2014; Boekel et al., 2013). Dosegli smo cilje, ki smo si jih zastavili v diplomskem delu, predstaviti odnos medicinskih sester do pacientov odvisnih od PAS. Na osnovi pregleda slovenske in tuje strokovne in znanstvene literature naši rezultati podpirajo ugotovitve drugih avtorjev, da je stigmatizacija še vedno prisotna, tako med splošno populacijo kot tudi v zdravstveni negi. Pogosto je vzrok stigmatizacije, negativnega odnosa, predsodkov, strahu in zagat pri oskrbi medicinskih sester do pacientov odvisnih od PAS predvsem nezadostno znanje o odvisnosti in pacientih odvisnih od PAS. Iz člankov različnih avtorjev je razvidno, da neustrezen odnos medicinskih sester vodi v neprimerno zdravstveno obravnavo, ki zmanjša učinkovitost zdravljenja. Izkazalo se je, da je poleg specifičnega strokovnega znanja s področja odvisnosti zelo pomembno, da so medicinske sestre seznanjene s pomenom 17

33 terapevtske komunikacije in imajo visoko stopnjo empatije, saj so pacienti odvisni od PAS občutljiva populacija, ki potrebuje veliko razumevanja, strpnosti in pozitivne naravnanosti medicinskih sester. Večina avtorjev ugotavlja, da je za zmanjšanje stigmatizacije, neustreznega pristopa in negativnega odnosa medicinskih sester do pacientov odvisnih od PAS treba v izobraţevalne programe dodiplomskega študija vključiti ustrezne vsebine s področja odvisnosti in PAS (Pillon in sodelavci 2003) ter poudariti pomen terapevtske komunikacije. Medicinskim sestram, ki so zaposlene na oddelkih, kjer se zdravijo pacienti odvisni od PAS, je treba omogočiti dodatno izobraţevanje in usposabljanje (Boekel et al., 2013), saj le kontinuirano izpopolnjevanje znanja s področja poznavanja odvisnosti in terapevtske komunikacije vodi v samostojnejše in učinkovitejše izvajanje zdravstvene nege. Medicinske sestre prihajajo pri svojem delu v osebni stik s pacienti odvisnimi od PAS in svojci, zato morajo vzpostavitvi zaupljiv odnosa, ki temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju, pomembne so tudi osebnostne lastnosti, kot sta potrpljenje in veliko pozitivne energije (Kodrič, 2012). Medicinske sestre naj bi bile pozitiven motivator za spremembe v zdravljenju odvisnih pacientov, s svojim pristopom in z razvojem dobrega medosebnega odnosa (Dion, 2015). Cilj profesionalne komunikacije je dober medsebojni odnos, v katerem bo pacient odvisen od PAS brez strahu in zadrţkov izraţal svoje potrebe, ţelje in pričakovanja (Ciljan, 2009). Na podlagi rezultatov iz strokovne in znanstvene literature smo prišli do ugotovitev, da bi bilo zaţeleno, da bi delovna organizacija pred zaposlitvijo medicinskih sester za delo s specifično populacijo, kot so pacienti odvisni od PAS, testirala njihove osebnostne lastnosti, zlasti stopnjo empatije, in na ta način izbrala ustrezen kader. Poleg tega je nujna moţnost dodatnega specifičnega izobraţevanja s področja PAS, odvisnosti in terapevtske komunikacije. S tem bi zmanjšali negativen odnos medicinskih sester do pacientov odvisnih od PAS in izboljšali kakovost dela v zdravstveni negi, pacientovo počutje v času zdravljenja in končni izid njihovega zdravljenja. Med drugim je pomembno, da delovna organizacija zagotovi zadostno število ustrezno izobraţenega kadra, na ta način se zmanjša delovna izgorelost zaposlenih, posledično je kakovostnejša oskrba in zdravstvena nega pacientov in s tem obojestransko zadovoljstvo. 18

34 9 SKLEP Odvisnost od psihoaktivnih snovi je javnozdravstveni problem, ki narašča tudi v Sloveniji. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri obravnavi pacientov odvisnih od PAS, zato je nujno njihovo zavedanje, da je vsak človek osebnost zase s svojo identiteto neponovljiv in edinstven in v odnos vstopa s svojimi občutki, ţeljami, predstavami, strahovi, svojo preteklostjo in vizijo. Ţe pri prvem stiku lahko medicinska sestra s pacientom odvisnim od PAS z ustreznim odnosom, spoštovanjem, prijaznostjo, pozitivno naravnanostjo in empatičnostjo pridobi njegovo zaupanje, ki je ključni dejavnik pri vzpostavitvi dobrega medosebnega odnosa. Dober odnos ni nekaj, kar nastane mimogrede, zanj se je treba potruditi, ga negovati in nadgrajevati, sploh zato, ker vpliva na nadaljnje zdravljenje in na rezultate. Le z vzpostavitvijo dobrega medosebnega odnosa med medicinsko sestro in pacientom odvisnim od PAS lahko poteka terapevtska komunikacija, ki je ključ do profesionalne učinkovitosti medicinske sestre. Prišli smo do ugotovitev, da je potrebno še veliko narediti na področju odnosov medicinskih sester do pacientov odvisnih od PAS. Vsekakor so potrebne tudi spremembe izobraţevalnih programov, v katere je potrebno vnesti dodatne vsebine s področja odvisnosti od PAS, terapevtske komunikacije in pomenu empatije. V prihodnosti bi bilo zanimivo na podoben način raziskati, kako se spremeni odnos medicinskih sester do pacientov odvisnih od PAS, po več letih obravnave, komu pacienti odvisni od PAS bolj zaupajo mlajšim ali starejšim medicinskim sestram, in s katerimi najlaţje vzpostavijo dober medosebni odnos. 19

35 10 LITERATURA IN VIRI Auer V (2001). Droge in odvisnost. Ormoţ: Samozaloţba, Ibidem 5. Bartlett R, Brown L, Shattel M, Wright T, Lewallen L (2013). Harm reduction: Compassionate care of persons with addictions. Medsurg Nurs 22(6): Boekel CL, Brouwers EPM, Weeghel Jaap, Garestesan HFI (2013). Stigma among health professionals towards patients with substance use disordes and its consequences for healthcare delivery: sistematic review. Drug Alcohol Depend 131: Bregar B (2008). Vpliv stereotipov na kvaliteto odnosov pri delu z odvisnimi od prepovedanih drog. In: Zbornik prispevkov Strokovno srečanje, Obravnava bolnika, odvisnega od prepovedanih drog, Ljubljana, 18. april Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, Bregar B (2010). Učinkovita zdravstvena obravnava odvisnega pacienta. In: Zbornik prispevkov z recenzijo, Delo z odvisnim povezovanje primarnega s sekundarnim zdravstvenim varstvom, Ljubljana, 11. junij Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, Bregar B (2012). Odvisnik od trdih drog; Izziv ali problem? In: Posavec A. Zbornik predavanj/strokovni seminar Droge prepoznavanje in ukrepanje v pred bolnišnični nujni medicinski pomoči, Rogla, 20. in Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija reševalcev v zdravstvu, 23. Ciljan K (2009). Z učinkovito komunikacijo do boljših medosebnih odnosov v zdravstveni negi. In: Zbornik predavanj 10. strokovnega srečanja, Uspešnost in učinkovitost v zdravstveni negi izziv današnjega časa, Celje, 1. oktober Celje: Področje zdravstvene nege in Strokovno srečanje medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov celjske regije,

36 Čebašek Travnik Z (2005). Raba, zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi. Zdrav Var 44(3): Debevc-Švigelj M (2012). Specifika obravnave odvisnika od nedovoljenih drog v bolnišničnem okolju. In: Zbornik predavanj seminar, Svetovalne in motivacijske tehnike za delo s pacienti, Šmarješke Toplice, 18. in 19. oktober Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, Dion K (2015). Injection drug users' perception of received nursing care: A case study. Doctoral dissertations. Massachusetts: University of Massachusetts Amherst. Dremelj Z, Kastelic A, Kostnapfel-Rihtar T (2012). Testiranje na prisotnost prepovedanih psihoaktivnih snovi. Ljubljana: Prohelth d. o. o., Gorše Muhič M (2009). Terapevtska komunikacija V: Pregelj P in Kobentar R Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Psihiatrična klinika Ljubljana. 1. izid. Ljubljana: Rokus Klett, Gorše Muhič M (2009). Vzpostavljanje terapevtskega odnosa V: Pregelj in Kobentar R Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Psihiatrična klinika Ljubljana. 1. izid. Ljubljana: Rokus Klett, Hočevar A (2005). Preprečevanje rabe in zlorabe drog: starši med stroko in ideologijo. Center za študij edukacijskih strategij, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Jazbec V (2010). Terapevtska komunikacija s postavljanjem meja. In: Zbornik prispevkov z recenzijo, Delo z odvisnimi povezovanje primarnega s sekundarnim zdravstvenim varstvom, Ljubljana, 11. junij Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji,

37 Kastelic A (2009). Odvisnost od prepovedanih drog. V: Pregelj P in Kobentar R Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Psihiatrična klinika Ljubljana. 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 141. Kodrič P (2012). Lastnosti in kakovosti medicinske sestre v centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog. In: Zbornik predavanj seminar, Svetovalne in motivacijske tehnike za delo s pacienti, Šmarješke Toplice, 18. in 19. oktober Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, Kogovšek B, Škerbinek A (2002). Zdravstvena nega bolnika z duševnimi motnjami. Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije, Kourkouta L, Papathanasiou LV (2014). Communication in nursing practice. Mater Sociomed 26(1): Kukec V (2010). Stigmatizacija pacientov z različnimi diagnozami s strani zaposlenih v zdravstveni negi. Obzor Zdr N 44(3): Lunaček M, Stamos V (2012). Pomembnost empatije. 51: Neville K, Roan N (2014). Challengens in nursing practice. J Nurs Adam 44(6): O'Hagan S, Manias E, Elder C, et al. (2013). What countc as effecive communication in nursing? Evidence from nurse educators' and clinicians' feedback on nurse interactions with simulated patients. J Adv Nurs 70(6): Palamar JJ, Kiang VM, Halkitis NP (2012). Predictors of stigmatization towards use of various illicit drugs among emerging adults. J Psychoactive Drugs. 44(3): Pillon SC, Villar Luis MA, Laranjeira R (2003). Nurses' training on dealing with alcohol and drug abuse: A question of necessity, Rev. Hos Clin Fac. Med S Paulo 58(2): Ramšak-Pajk J (2000). Hildegard E. Peplau in model medosebnih odnosov. Obz Zdr N 34:

38 Rozman S (2016). Nekemične zasvojenosti. In: Kvas A, eds. Odvisnost in problemi v širši druţbi. Zbornik prispevkov 17. simpozija z mednarodno udeleţbo, Ljubljana: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, 37. Sherko E, Sotiri E, Lika E (2013). Therapeutic communication. JAHR. 4(7): Sleeper JA, Bockain SS (2013). Stigmatization by nurses as perceived by substance abuse patients: a phenomenological study. J Nurs Educ Prac 3(7): Sotler R (2010). Medicinska sestra/zdravstveni tehnik lahko zagotovita varovanje zasebnosti ob zdravljenju pacienta. In: Zbornik prispevkov z recenzijo: Delo z odvisniki povezovanje primarnega s sekundarnim zdravstvenim varstvom, Ljubljana, 11. junij Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, Standbrook MB, (2012). Addiction is a disease: We must change our attidudes toward addicts CMAJ. 184(2): 155. Strbad M, Švab V (2005). Stigmatizacija in psihiatrija. Med Razgl 44(2): Sumner J (2012). Communication as moral caring in nursing: the moral construct of caring in nursing as communicative action. IJHC. 16(2): Ščavničar E (2003). Vzpostavitev podpornega odnosa v superviziji s poudarkom na empatiji. Obz Zdr N 37(3): Švab V (2009). Duševna bolezen in stigma. Ljubljana: ŠENT Slovensko zdruţenje za duševno zdravje, 9. Tomašević A, Kastelic A (2015). Programi zmanjševanja škode pri osebah, ki uporabljajo psihoaktivne snovi. Med Razgl 54(3): 400. Tremayne P (2014). Using humour to enhance the nurse patient relationship. Nurs Stand 28(30):

39 Zabukovšek D (2012). Overdoza v predbolnišnični NMP; Pristopi in ukrepi. In: Posavec A. Zbornik predavanj/strokovni seminar: Droge prepoznavanje in ukrepanje v predbolnišnični nujni medicinski pomoči, Rogla, 20. in Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija reševalcev v zdravstvu,