Strojni{ki vestnik 50(2004)1,44-54 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)1,44-54 ISSN ISSN UDK : UDC

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Strojni{ki vestnik 50(2004)1,44-54 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)1,44-54 ISSN ISSN UDK : UDC"

Transkripcija

1 Strojni{ki vestnik 50(2004)1,44-54 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)1,44-54 ISSN ISSN UDK : UDC : Volmajer Kratki znanstveni M., Kegl prispevek B.: Obravnavanje (1.03) curka plinskega olja - A Spray Analysis Short of scientific Petrol paper (1.03) Obravnavanje curka plinskega olja in nadomestnih goriv A Spray Analysis of Petrol and Alternative Fuels Martin Volmajer - Breda Kegl V prispevku je obravnavana numerièna analiza curkov plinskega olja in nekaterih nadomestnih goriv. Z uporabo paketa raèunske dinamike tekoèin FIRE so bile doloèene karakteristike curkov (velikost kapljic in domet) plinskega olja, biodizla in odpadnega rastlinskega olja. Nekatere vrednosti karakteristiènih velièin curka so bile primerjane tudi z vrednostmi, izraèunanimi z uporabo znanih empiriènih modelov za doloèitev karakteristik curka. Analize so bile izvedene za dva tipa vbrizgalnih šob oz. vbrizgalnih sistemov (neposredni in posredni). V primeru slednjega so rezultati numeriène analize primerjani še s fotografijami curka Strojniški vestnik. Vse pravice pridržane. (Kljuène besede: vbrizgavanje goriva, olje plinsko olje, biodizel, olja odpadna, olja rastlinska) This paper presents numerical analyses of sprays of diesel and some alternative fuels. The fuel spray characteristics (the droplet size and the penetration length) of diesel fuel, biodiesel and waste cooking oil were calculated using the computational fluid dynamics program FIRE. Some of the characteristics were calculated using existing empirical models. The analyses were made for two different injection systems: direct and indirect injection. In the case of indirect injection, the results were also compared with fuel-spray photographs Journal of Mechanical Engineering. All rights reserved. (Keywords: fuel injection, diesel fuels, biodiesel, waste cooking oils) 0 UVOD Z uporabo nadomestnih goriv rastlinskega porekla lahko klasièen dizelski motor z notranjim zgorevanjem obratuje brez prirastka emisij ogljikovega dioksida (CO 2 ). To pomeni, da se z uporabo teh goriv ne poveèuje kolièina CO 2 v atmosferi. Kot gorivo rastlinskega porekla se obièajno uporabljajo estri mašèobnih kislin rastlin, to so: oljna repica, sonènièno olje, sojino olje ipd. Ti estri se imenujejo biodizel. Lahko pa nadomestna goriva izdelujemo tudi iz odpadnega rastlinskega olja. Znano je, da lastnosti goriva, kakor tudi njegova sestava, odloèilno vplivajo na postopek vbrizgavanja ter s tem neposredno na postopek zgorevanja in nastanek nezaželenih ostankov. Ob upoštevanju dejstva, da se sestava goriv rastlinskega porekla razlikuje od sestave mineralnih goriv, je za prilagoditev delovanja dizelskega motorja z nadomestnimi gorivi potrebno dobro poznavanje omenjenih postopkov. Z uporabo paketov raèunske dinamike tekoèin (CFD) raèunalniška oprema dandanes dopušèa razmeroma hitre analize postopka 0 INTRODUCTION A conventional compression ignition engine is capable of running with a zero net emission of a carbon dioxide (CO 2 ) when alternative fuels based on vegetable oil are used. In this way the concentration of CO 2 in the atmosphere stays the same. For the plant source it is common to use esters from rapeseed, sunflower, soya, etc. These esters are commonly referred to as biodiesel. Alternative fuels can also be made of waste cooking oils. It is well known that the fuel characteristics and the fuel composition significantly affect the injection process, which in turn has a direct affect on the combustion and emission-formation processes. Since the composition of vegetable-source fuels differs from that of petroleum-based fuels, the conventional compression-ignition engine needs to be adapted to run on alternative fuels. This step requires a good understanding of the injection and combustion processes of alternative fuels. Today we are able to run relatively fast analyses of the injection and spray-formation processes, as well as the combustion and emission-formation stran 44

2 vbrizgavanja, nastanka curka, kakor tudi zgorevanja in nastanka emisij, s èimer lahko že pred prvimi praktiènimi preizkušnjami do neke mere prilagodimo motor novim delovnim razmeram. Z namenom spoznavanja vplivov nadomestnih goriv na postopek vbrizgavanja in nastanek curka ter možnostjo predelave sedanjih sistemov za obratovanje z nadomestnimi gorivi so bile izvedene tudi analize v tem prispevku. 1.1 Lastnosti goriva 1 TEORETIÈNE OSNOVE Rastlinska olja so zgrajena v obliki trigliceridov, ki jih sestavljajo tri verige ogljikovodikov povezane med seboj z glicerolom. Kot takšna sicer gorijo, a jih v takšni obliki v praksi zelo redko uporabljamo. Njihova najveèja pomanjkljivost je zelo velika viskoznost, ki povzroèa težave z dovodom goriva. Tem težavam se lahko izognemo z gretjem goriva, veèjim prerezom cevi ali s kemiènim postopkom esterifikacije, to je s proizvodnjo biodizla. To je postopek, pri katerem esterske vezi v trigliceridih hidroliziramo, s èimer nastanejo proste mašèobne kisline, ki po reakciji z metanolom ali etanolom delajo metil- ali etilestre. Njihove lastnosti se lahko razlikujejo v odvisnosti od osnovne rastline. Kot druga nadomestila se lahko uporabi tudi odpadno rastlinsko olje. To ima podobne lastnosti kakor èisto rastlinsko olje, zato neesterificirano ni najprimernejše za uporabo. Lastnosti biodizla (BIO), plinskega olja (D2) in odpadnega rastlinskega olja (ORO-WCO) so predstavljene v preglednici 1. V predstavljenih analizah je bilo, ne glede na nekatere predhodne negativne izkušnje, uporabljeno rastlinsko olje, pri katerem ni bil izveden postopek esterifikacije. 1.2 Numerièna analiza Numerièna analiza je narejena z uporabo programskih paketov RDT FIRE v7.2b in FIRE v.8.1 (AVL) na delovnih postajah HP 9000/782 in 9000/785 oz. osebnem raèunalniku P3 450 MHz. processes, by using computational fluid dynamics (CFD) programs. By using these tools we are able to partly adjust the engine to the new conditions, even before the first experimental tests. The objective of this paper is to learn how the alternative fuels affect the injection and sprayformation processes and to get some information about how the existing injection systems should be adapted to run with these fuels. 1 THEORETICAL BACKGROUND 1.1 Fuel characteristics Vegetable oils exist in the form of triglycerides, which consist of three hydrocarbon chains connected together by glycerol. Vegetable oils are combustible, but they are rarely used in this form. The problem with vegetable oils is their very high viscosity, which causes problems with fuel flow from the tank to the engine. Those problems can, however, be reduced by preheating the oil and using larger fuel lines or by chemical modification, i.e. producing biodiesel. In this process the ester bonds in the triglycerides are hydrolysed. The result is free fatty acids, which form methyl or ethyl esters after a reaction with methanol or ethanol. The properties of these esters are mainly dependent on the source plant. An alternative is to use waste cooking oil. But since it has similar properties to pure vegetable oil, in its unesterified form it is not suitable to be used as a fuel. The characteristics of diesel fuel (D2), biodiesel (BIO) and waste cooking oil (WCO) are presented in Tab. 1. The WCO used in the presented analyses was, in spite of past negative experiences, unesterified. 1.2 Numerical analyses The numerical analyses were made using the CFD programs FIRE v7.2b and FIRE v.8.1 (AVL) on two workstations (HP 9000/782 and HP 9000/785) and a P3 personal computer (450 MHz), respectively. Preglednica 1. Lastnosti goriv [1] in [2] Table 1. Fuel characteristics [1] and [2] D2 BIO ORO / WCO r (kg/m 3 ) 820 do/to do/to n (mm 2 /s) 2 do/to 4,5 3,5 do/to 5,0 36,7 H (MJ/kg) 42,6 37,3 - cetansko št./cetane no. 46 >49 - stran 45

3 1.3 Empirièni modeli Kot hiter kazalnik razvoja sprememb oblike curka in kakovosti razpršitve lahko uporabimo tudi nekatere empiriène modele, s katerimi lahko ocenimo srednji Sauterjev premer (d 32 ) in domet curka (L P ). V predstavljenem delu sta bila uporabljena naslednja modela: Filipoviæ [3] (1) za srednji Sauterjev premer kapljic ter Yule-Filipoviæ [4] (2) za domet curka: 1.3 Empirical models The empirical model for calculating the Sauter mean diameter (d 32 ) and the spray penetration length (L p ) can be used as a tool for fast analyses, showing the tendency of the spray changes and the quality of the atomisation. In this paper, two empirical models were used: Filipoviæ [3] (Eq.1) for the Sauter mean diameter of the droplets, and Yule - Filipoviæ [4] (Eq.2) for the spray penetration length: -0,233-0,082 æ 2 ra u0 d ö æ r h f dh s ö f 32 m = 324,6 ç 2 s ç f m f d v m è ø è ø -0,1-0,3 0,08 2 ær 0 2, a u d ö æ r 0 h f u d ö h æ r f ö Lvmm p = dh ç ç è s ø ç m è f ø è ra ø (1) (2). V enaèbah (1) in (2) sta r a gostota zraka, r f gostota goriva, s f pomeni površinsko napetost goriva, m f dinamièno viskoznost goriva, m a pa dinamièno viskoznost zraka. Iztoèna hitrost je oznaèena z u 0, tlaèna razlika z Dp, medtem ko d h pomeni premer odprtine šobe. Vse enote so v skladu s sistemom SI. 1.4 Vbrizgalni sistemi V predloženem delu je bil analiziran postopek vbrizgavanja in nastanka curka za dva vbrizgalna sistema: (i) VBRIZGALNI SISTEM 1 (VS1) - klasièen vbrizgalni sistem z linijsko tlaèilko in vbrizgalno šobo s štirimi izvrtinami premera 0,375 mm, pri katerem imata odprtini št. 1 in št. 4 nagibni kot kanala odprtine 95, odprtini št. 2 in št. 3 pa kot 49, (ii) VBRIZGALNI SISTEM 2 (VS2) - vbrizgalni sistem z rotacijsko tlaèilko in šobo s èepom, s premerom odprtine 1,1 mm. 2 ŠTEVILÈNI PRIMERI Analize so bile izvedene pri dveh razliènih obratovalnih režimih (najveèji vrtilni moment (VS1_A) in najveèja moè (VS1_B) pri VS1 in najveèji vrtilni moment (VS2_C) ter 80% vrtilne frekvence najveèje moèi (VS2_D) pri VS2 za tri razlièna goriva: biodizel (BIO), odpadno rastlinsko olje (ORO) in plinsko olje (D2). Vrtilni frekvenci tlaèilke v primeru VS1 sta 600 min -1 in 1000 min -1, medtem ko vrtilni frekvenci pri VS2 znašata 1000 min -1 in 2000 min -1. Analiza z uporabo RDT je za VS1 potekala v diskretiziranem modelu v obliki kocke s stranico 300 mm, za VS2 pa v modelu oblike kvadra izmer 50x50x500 mm. Obe geometrijski obliki predstavljata vbrizgalno komoro. Izmere so bile izbrane v skladu s prièakovanimi dometi in obliko curkov. Za izraèun karakteristik vbrizgavanja, potrebnih za doloèitev zaèetnih in robnih pogojev In Eq.1 and 2, r a is the air density, r f is the fuel density, s f represents the surface tension, m f is the viscosity of the fuel, and m a is the air viscosity. The outflow velocity is denoted by u 0, Dp is the pressure difference, and d h is the nozzle hole diameter. The units of all the input values are according to the SI system. 1.4 Injection system The injection characteristics and the spray formation process were analysed for two injection systems: (i) INJECTION SYSTEM 1 (VS1) a conventional fuel-injection system with an in-line pump and a fourhole injection nozzle (hole diameter mm, holes #1 and #4 have an inclination angle of 95, whereas holes #2 and #3 have an inclination angle of 49 ), (ii) INJEC- TION SYSTEM 2 (VS2) an injection system with a rotational pump and a pintle nozzle (hole diameter 1.1mm). 2 NUMERICAL EXAMPLES The analyses were made for two different operating conditions: maximum torque (VS1_A) and rated (VS1_B) for injection system 1 (VS1), and maximum torque (VS2_C) and 80% of the rotational speed at maximum power (VS2_D) for injection system 2 (VS2)). Three different fuels were used: biodiesel (BIO), waste cooking oil (WCO) and diesel fuel (D2). The pump rotational speeds for VS1 were 600 min -1 and 1000 min -1, and for VS2 the rotational speeds were 1000 and 2000 min -1. The CFD analyses were made on the cube model with a side of 300 mm for VS1 and on the block model with sides 50x50x500 mm for VS2. Both geometries represent the injection chamber. The dimensions were set according to the expected spray shapes and the penetration lengths. The injection characteristics needed for the setting of the initial and boundary conditions were stran 46

4 numeriènih analiz, je bil uporabljen enorazsežni matematièni model [6] oz. meritve. V primeru VS1 so karakteristike vbrizgavanja za posamezno gorivo dobljene iz rezultatov analize, predstavljene v [7], medtem ko so bile pri VS2 le-te dobljene na podlagi meritev. Tlak v komori je 1 bar, temperatura 313 K. Zaèetna velikost kapljic in verjetnostna porazdelitev (zaèetni pogoji) sta doloèeni v skladu z ugotovitvami predhodne analize [8]. Pri verjetnostnih porazdelitvah v primeru analize nadomestnih goriv je doloèena velikost kapljic z najveèjo verjetnostjo za okrog 15% veèja od tiste pri plinskem olju. 3 REZULTATI V nadaljevanju so predstavljeni rezultati numeriènih in empiriènih analiz za vbrizgalni sistem 1 (VS1) in 2 (VS2) ter fotografije curka VS Vbrizgalni sistem Numerièna analiza Na slikah 1 do 4 so prikazane oblike curka in lega kapljic ob koncu vbrizgavanja, izraèunane srednje vrednosti srednjega Sauterovega premera v komori ter najveèji domet curka pri posameznem gorivu. Na slikah 1 do 3 je velikost kapljic predstavljena z velikostjo krožcev. S slik je razvidno, da je domet curka odpadnega rastlinskega olja veèji od dometov biodizla in plinskega olja. Prav tako je jasno vidna razlika med dometi curka v posameznem obratovalnem režimu. Zanimivo je, da so v primerjavi izraèunanih najveèjih dometov (sl.4) razlike nekoliko manjše, kakor bi lahko sklepali iz grafiènega prikaza curkov. Razlike med grafiènim prikazom in absolutnimi vrednostmi so verjetno posledica tega, da najveèji domet pomeni pot obtained by using the one-dimensional mathematical model [6] and the experimental results, respectively. In the case of VS1 the injection characteristics for all three fuels were obtained from the results presented in [7], whereas the characteristics in the case of VS2 were measured. The pressure in the chamber was 1 bar, while the temperature was 313 K. The initial size of the bubble and the probability distributions were defined according to the findings of previous analyses [8]. The bubble-size distribution in the case of the alternative fuels was set 15% higher than in the case of diesel fuel. 3 RESULTS The results of the numerical and empirical analyses for the injection system 1 (VS1) and 2 (VS2) and the fuel-spray photographs for VS2 are presented below. 3.1 Injection system Numerical analysis Fig. 1-4 show the spray shapes and the positions of the droplets at the end of the injection process, the calculated mean values of the Sauter mean diameter in the chamber, and the maximum spray penetration length for all three fuels. In Fig. 1-3 the size of the droplets is represented by the size of the circles. From the figures presented below it is clear that the penetration length when using the waste cooking oil is larger than in the case of the biodiesel and the diesel fuel. An obvious difference in the penetration lengths under different operating conditions can also be seen. It is interesting that the differences between the calculated values of the penetration length are smaller than the differences between the penetration lengths shown in the figures. These differences are probably the result of the definition of the maximum penetration length, which is equal to the path of the droplet that travelled the Sl. 1. Curek plinskega olja (levo: najveèji vrtilni moment (VS1_A), desno: najveèja moè (VS1_B)) Fig. 1. Diesel fuel spray (left: maximum torque (VS1_A), right: rated (VS1_B)) stran 47

5 30 mm Sl. 2. Curek biodizla (levo: najveèji vrtilni moment (VS1_A), desno: najveèja moè (VS1_B)) Fig. 2. Biodiesel spray (left: maximum torque (VS1_A), right: rated (VS1_B)) 30 mm Sl. 3. Curek odpadnega rastlinskega olja (levo: najveèji vrtilni moment (VS1_A), desno: najveèja moè (VS1_B)) Fig. 3. Waste cooking-oil spray (left: maximum torque (VS1_A), right: rated (VS1_B)) Lp [mm], D32 [m-6] D32_ VS1_A Lp_VS1_A_#1 Lp_VS1_A_#2 D32_VS1_B Lp_VS1_B_#1 Lp_VS1_B_#2 D2 BIO ORO/WCO Sl. 4. NUMERIÈNA ANALIZA - primerjava karakteristik curka obravnavanih goriv pri najv. vrt. momentu (D32_VS1_A, LP_vrtilni moment_vs1_a) in najveèji moèi (D32_VS1_B, Lp_VS1_B), D32 je Sauterjev srednji premer, Lp je domet curka, #1 pomeni odprtini 1 in 4, #2 pomeni odprtini 2 in 3 Fig. 4. NUMERICAL ANALYSIS Comparison of spray characteristics at max. torque (VS1_A) and rated (VS1_B): D32 is the Sauter mean diameter, Lp is the penetration length, #1 represent holes 1 and 4, #2 represent holes 2 and 3 stran 48

6 najbolj oddaljene kapljice iz posamezne odprtine. Te pa so zaradi majhne loèljivosti slabše vidne. Pri izraèunih srednjih vrednosti srednjih Sauterjevih premerov (sl. 4) v komori je dobro viden trend veèanja kapljic z uporabo goriv z veèjo viskoznostjo. Velikost kapljic in domet curka sta glavna kazalnika razpada curka goriva. Boljši razpad curka pomeni, da so kapljice majhne, domet pa èim krajši. Boljši razpad curka vpliva pozitivno na postopek zgorevanja, manjše pa so tudi emisije saj oz. trdnih delcev. Iz predstavljenih rezultatov je razvidno, da je razpad curka najboljši v primeru uporabe plinskega olja, sledi biodizel, medtem ko je razpad curka pri odpadnem rastlinskem olju najslabši Empirièna analiza Rezultati empiriène analize karakteristik curka so prikazani na sliki 5, od koder je ponovno jasno razviden najboljši razpad curka v primeru uporabe plinskega olja (D2). 3.2 Vbrizgalni sistem Numerièna analiza V primeru VS2 je bila numerièna analiza izdelana le za dizelsko gorivo. Rezultati za obravnavana obratovalna režima (VS2_C in VS2_D) so prikazani na slikah 6 in 7. Izraèunan najveèji domet v primeru VS2_C je okrog 240 mm, pri VS2_D pa okrog 210 mm. Srednji Sauterjev premer kapljic znaša v prvem primeru okrog 65 mm, v drugem pa okrog 62 mm. Na slikah 6 in 7 velikost krogel pomeni velikost kapljic. longest distance. Because of the low resolution figures these are not easily seen. It is mainly the core of the spray that can be observed from the figures. The calculated values of the Sauter mean diameter (Fig. 4) show that the values are larger for fuels with a higher viscosity. The droplet size and the penetration length are the most important parameters, showing the quality of the spray atomisation. By the term better atomisation, we understand that the droplets are smaller and the penetration length is shorter. The quality of the atomisation positively effects the injection and combustion process and the soot emission. From the above-presented results it is clear that the atomisation is the best in the case of the diesel fuel, followed by the biodiesel and the waste cooking oil Empirical analysis The empirical analysis results of the spray characteristics are presented in Fig. 5, where it can be seen that the best atomisation is calculated for the diesel fuel (D2). 3.2 Injection system Numerical analyses For VS2 the numerical analyses were made only for the diesel fuel. The results for both operating conditions VS2_C and VS2_D are presented in Fig. 6 and 7. The calculated maximum penetration length for VS2_C is about 240 mm, whereas for VS2_D it is 210 mm. The Sauter mean diameter is 65 mm for the first case and 63 mm for the second case. The size of the spheres in Fig. 6 and 7 represents the size of the droplets. Lp [mm], D32 [m-6] D32_VS1_A Lp_VS1_A D32_VS1_B Lp_VS1_B D2 BIO ORO/WCO Sl. 5. EMPIRIÈNA ANALIZA - primerjava karakteristik curka obravnavanih goriv pri najveèjem vrtilnem momentu (D32_VS1_A, LP_VS1_A) in najveèji moèi (D32_VS1_A, Lp_VS1_B), D32 je Sauterjev srednji premer, Lp je domet curka Fig. 5. EMPIRICAL ANALYSIS - Comparison of the spray characteristics at max. torque (VS1_A) and rated (VS1_B): D32 is the Sauter mean diameter, Lp is the penetration length stran 49

7 Sl. 6. Curek plinskega olja pri najveèjem vrtilnem momentu (VS2_C) Fig. 6. Diesel fuel spray at maximum torque (VS2_C) 30 mm Sl. 7. Curek plinskega olja pri 80% vrtilne frekvence najveèje moèi (VS2_D) Fig. 7. Diesel fuel spray at the 80 % of maximum power rotational speed (VS2_D) 30 mm D32 [m-6], Lp [mm] D32_VS2_C Lp_VS2_C D32_VS2_D Lp_VS2_D D2 BIO ORO/WCO Sl. 8. EMPIRIÈNA ANALIZA - primerjava karakteristik curka obravnavanih goriv pri najv. vrt. momentu (D32_VS2_C, LP_VS2_C) in 80% vrt. frekvenci najv. moè (D32_VS2_D, Lp_VS2_D), D32 je Sauterjev srednji premer, Lp je domet curka Fig. 8. EMPIRICAL ANALYSIS - Comparison of spray characteristics at the max. torque (VS2_C) and at the 80% of rotational speed of the maximum power (VS2_D): D32 is the Sauter mean diameter, Lp is the penetration length Empirièna analiza Rezultati empiriène analize za VS2 so prikazani na sliki 8. Na prvi pogled je razvidno, da uporabljena modela napovesta razmeroma kratke curke z velikimi vrednostmi srednjih Sauterjevih premerov, kar ni v skladu s predhodnimi numeriènimi ugotovitvami (sl. 7 in 8) ter v nadaljevanju predstavljenimi fotografijami curka (sl. 9 in 10) Fotografiranje curka Za primer VS2 je bilo v okviru Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem Fakultete za strojništvo Maribor izvedeno fotografiranje curka (sl. 9 in 10). Zaradi razmeroma preprostega postopka in izvedbe je kakovost slik sorazmerno slaba, vidni pa Empirical analysis The empirical analysis results for VS2 are presented in Fig. 8. It can be clearly seen that the empirical models gave rather short sprays with relatively high values of the Sauter mean diameter, which is not in accordance with the numerical results (Fig. 7 and 8) and the photographs (Fig. 9 and 10) for this case Spray photography For VS2 the spray photographs were taken at the Engine Research Laboratory of the Faculty of Mechanical Engineering, Maribor (Fig. 9 and 10). The quality of presented photographs is relatively low, due to the low resolution and the back stran 50

8 Sl. 9. Fotografije curkov pri VC2_C (od leve: plinsko olje, biodizel, odpadno rastlinsko olje) Fig. 9. Spray photographs for VS2_C (from left: diesel fuel, biodiesel, waste cooking oil) Sl. 10. Fotografije curkov pri VC2_D (od leve: plinsko olje, biodizel, odpadno rastlinsko olje) Fig. 10. Spray photographs for VS2_D (from left: diesel fuel, biodiesel, waste cooking oil) Preglednica 2. Domet curka, dobljen s fotografij Table 2. Spray penetration length acquired from the spray photographs VC2_C VC2_D D2 150 mm 120 mm BIO 230 mm 185 mm WCO 280 mm 215 mm so tudi številni odsevi. Kljub temu je bilo mogoèe do neke mere doloèiti najveèji domet pri posameznem obratovalnem režimu. S fotografij je razvidno, da je domet v obeh primerih najkrajši v primeru uporabe plinskega olja, najdaljši pa v primeru odpadnega rastlinskega olja. Izmerjene vrednosti so predstavljene v pregl. 2. Vidno je tudi, da je kot curka v bližini odprtine najveèji pri plinskem olju, kar kaže na boljši razpad goriva. Pri nadomestnih gorivih, posebej pri odpadnem rastlinskem olju, je vidna nit goriva na izstopu iz odprtine, ki se zaène trgati komaj na razdalji okrog 70 mm v primeru VS2_C (sl. 9) oz. 50 mm v primeru VS2_D (sl.10). Šele od tukaj dalje lahko govorimo o razpadu curka. 3.3 Razprava Kljub temu, da se rezultati numeriène in empiriène analize, kakor tudi vrednosti doloèene s scattering of the stroboscope lamp. Both are the result of a relatively simple procedure. Nevertheless, we were able to measure the spray penetration length under certain operating conditions. From the photographs it is clear that the penetration length is always the shortest when using diesel fuel, and the longest when using waste cooking oil. The measured values are presented in Tab. 2. The spray-cone angle is the largest for the diesel fuel, which also indicates better atomisation of the spray. For the alternative fuels, especially the waste cooking oil, a filament of the fuel at the nozzle outlet can be observed. This starts to decay at a distance of about 70 mm from the nozzle outlet, for VC2_C (Fig. 9), and at about 50 mm for VC2_D (Fig. 10). From this point on we can talk about the spray atomisation. 3.3 Discussion Even though the results of the numerical and empirical analyses as well as the results obtained stran 51

9 fotografijami, medsebojno v celoti ne ujemajo, lahko ugotovimo, da je v vseh analizah zaznan podoben trend spreminjanja karakteristiènih velièin curka. Na podlagi podobnih gibanj lahko analiziramo ter do neke mere doloèimo, kakšen vpliv ima posamezno gorivo na postopek vbrizgavanja, zgorevanja in tvorbe nezaželenih produktov zgorevanja. Tako je v vseh primerih, pri vseh analizah, najslabši razpad curka zaznan pri uporabi odpadnega rastlinskega olja, najboljši pa v primeru plinskega olja. Vrednosti za biodizel so v skoraj vseh primerih med obema omenjenima gorivoma. V odvisnosti od uporabljene analize so te enkrat bližje vrednostim plinskega olja, drugiè pa bližje tistim pri odpadnem rastlinskem olju. Glede na to, da je biodizel danes praktièno že v uporabi; dovoljenje za uporabo le-tega pa je tudi na svojih najsodobnejših dizelskih motorjih odobrilo precejšnje število proizvajalcev [9], je na vprašanje smiselnosti in ustreznosti uporabe tega goriva že bolj ali manj odgovorjeno. Vsekakor pa velja pri starejših vbrizgalnih sistemih, ki so bili razviti zlasti za klasièno gorivo in dosegajo manjše tlake vbrizgavanja, pred uporabo nadomestnih goriv razmisliti o morebitni predelavi vbrizgalnega sistema in zgorevalnega prostora. Na tem mestu se vprašanje ustreznosti oz. vpliva na postopke vbrizgavanja, zgorevanja in tvorbe nezaželenih produktov zgorevanja postavlja bolj za odpadno rastlinsko olje, ki bi lahko ob predstavljenih rezultatih povzroèalo nepopolno zgorevanje ter s tem povezan nastanek nezaželenih ostankov zgorevanja. Težave se lahko prièakujejo predvsem s predolgim dometom in s tem povezanim zadevanjem goriva ob steno zgorevalne komore, zato je pametno poiskati možnost spremembe geometrijske oblike zgorevalne komore v primeru delovanja motorja z odpadnim rastlinskim oljem. Na podlagi tega lahko po predstavljenih analizah do neke mere že zanesljivo trdimo, da nepredelano odpadno rastlinsko olje ni primerno gorivo za dizelske motorje. Èe na temelju dobljenih karakteristik curka odpadnega rastlinskega olja vseeno do neke mere poskusimo doloèiti, kako je z emisijami, lahko zapišemo naslednje. V splošnem pri dizelskem motorju, ki obratuje s plinskim oljem, velja, da v primeru slabšega razpada curka prihaja do poveèanja emisij saj oz. trdnih delcev. Ne glede na to, da rezultati pri odpadnem rastlinskem olju kažejo najslabši rezultat, teh sklepov zaradi drugaène sestave goriva ne moremo neposredno prenesti na odpadno rastlinsko olje. Rastlinska olja imajo namreè v molekulah vezanega veè kisika, kar bi lahko ugodno vplivalo na postopek zgorevanja tudi v primeru slabšega razpada oz. v primeru, ko ni velikega presežka zraka. Težava je tudi v tem, da so trdni delci, ki nastajajo pri postopku zgorevanja nadomestnih goriv, svetlejše barve od tistih pri plinskem olju, zato jih z optiènimi merilnim tehnikami ne moremo zaznati. Glede drugih emisij lahko do neke mere sklepamo, da bi lahko bile emisije NO x, zaradi slabšega from the photographs differ significantly, we were able to determine that the trend in the changes of the characteristic values is the same for all the analyses. On this basis we are able to discuss the results and to define how a specific fuel is affecting the injection, combustion and emission-formation processes, at least to some extent. The worst spray atomisation was always obtained when waste cooking oil was used as a fuel; the best results were obtained for the diesel fuel. The values for the biodiesel were always in between. Depending on the analyses used, the results for the biodiesel were closer to one or other fuel. As biodiesel is already available on several markets and since many engine producers allow it to be used in their diesel engines [9], the questions concerning its suitability are more or less answered. However, conventional injection systems, which were primarily designed for use with diesel fuel and for which injection pressures are lower, need to be redesigned before using alternative fuels. In particular, the combustion chamber should be redesigned. The suitability and the influence on the processes of injection, combustion and emission formation, should be discussed for the waste cooking oil, since these factors could cause incomplete combustion followed by emission formation. The problems could occur due to a high penetration length and possible collision with the combustion-chamber walls. For this reason possible ways of changing the combustion-chamber geometries when waste cooking oil is used as a fuel should be discussed. According to these discussions we can already confirm the statement that unmodified waste cooking oil is not suitable for use as a fuel in compression-ignition engines. Based on the presented waste cooking-oil spray characteristics we can try to predict the emissions, to some extent. In general, the soot emissions of a compression-ignition engine operating on diesel fuel are bigger when the fuel atomisation is worse. However, despite the fact that the spray atomisation in the case of waste cooking oil was the worst, we cannot directly transfer these statements to the case of waste cooking oil, since the structure of the fuel is different. Vegetable oils have more oxygen bonded in the molecule, which positively affects the combustion process, even if the spray atomisation is bad and there is no large excess of air. The other problem is that the particulate matter during the alternative-fuel combustion process is brighter than in case of diesel fuel. This means it cannot be measured with conventional optical methods. Regarding the other emissions, the emission of NO x could be smaller since the combustion temperatures could be lower due to worse atomisation. stran 52

10 razpada curka, nekoliko manjše, èesar pa zaradi razlik v sestavi goriva ponovno ne moremo zanesljivo trditi. 4 SKLEP Na podlagi predstavljenih rezultatov so mogoèi naslednji sklepi v zvezi z uporabo plinskega olja, biodizla in odpadnega rastlinskega olja v dizelskem motorju: Vse analize kažejo podobne usmeritve vplivov goriva na znaèilnosti curka. Biodizel in odpadno rastlinsko olje pri postopku vbrizgavanja obeh vbrizgalnih sistemov dajeta veèje kapljice in imata daljši domet, kar je posebej oèitno v primeru odpadnega rastlinskega olja. Prve analize kažejo, da bi lahko uporaba nadomestnih goriv na klasiènih vbrizgalnih sistemih oz. motorjih, zasnovanih za uporabo plinskega olja, povzroèala težave z zadevanjem curka goriva ob stene zgorevalnega prostora oz. vdolbine na batu. Predstavljeni rezultati kažejo, da bodo za boljše poznavanje vpliva nadomestnih goriv na postopek vbrizgavanja potrebne še podrobnejše analize. Tako bo treba opraviti še številne meritve obratovalnih znaèilnosti motorja ter pred tem po možnosti tudi curka vbrizganega goriva. Prav tako je smiselno izboljšati sistem za vidno opazovanje curka (fotografiranje), kakor tudi vpeljati sodobnejše tehnike merjenja znaèilnosti curka. Nenazadnje pa bo treba razmišljati tudi o modelih vbrizgavanja (RDT), ki bodo dovolj natanèno popisali pogoje pri nadomestnih gorivih. 5 ZAHVALA Za rezultate meritev karakteristik vbrizgavanja VS2 in sodelovanje pri fotografiranju curka se avtorja najlepše zahvaljujeta sodelavcem Fakultete za strojništvo Maribor, mag. Gorazdu Bombeku, Avgustu Polanièu in Andreju Pagonu ter študentu Borutu Peklarju. But there is again the question how the fuel structure influences these processes. 4 CONCLUSION The following conclusions can be made regarding the use of diesel, Biodiesel and waste cooking oil in a compression-ignition engine: All the analyses gave similar trends concerning how the fuel affects the spray characteristics. The penetration length is higher and the droplets are bigger when the Biodiesel and the waste cooking oil are used. The results vary, particularly in the case of waste cooking oil. The first analyses show that the use of alternative fuels in conventional injection systems, i.e. engines designed for diesel fuel, could cause problems related to the collision of the spray with the chamber wall or the piston. The presented results show that for a better understanding of the alternative fuel s influence on the injection process some further analyses need to be made. In future, many additional measurements of the engine characteristics should be made. The system for optical spray observation should be modified. And last, but not least, the CFD models should be modified in order to run the analyses with alternative fuels more accurately. 5 ACKNOWLEDGMENT The authors special thanks go to their coworkers at the Faculty of Mechanical Engineering, Maribor (mag.gorazd Bombek, Andrej Pagon, Avgust Polaniè), and to student Borut Peklar for providing the experimental results of the injection characteristics for VS2 and for helping with the spray photography. 6 LITERATURA 6 REFERENCES [1] DIN V 51606, Ausgabe: Flüssige Kraftstoffe; Dieselkraftstoff aus Pflanzenölmethylester [2] Koerbitz, W. (1999) Biodiesel production in Europe and North America, an Encouraging Prospect, Renewable Energy 16, [3] Filipoviæ I. (1983) Analiza motornih parametra ubrizgavanja alternativnih goriva, PhD Thesis, Mašinski fakultet Univerze u Sarajevu, Sarajevo. [4] Yule, A.J., I. Filipoviæ (1992) On the break-up times and lengths of diesel sprays, Int. J. Heat and Fluid Flow, 13, [5] Hiruyasu, H. et al. (1980) Fuel spray characterization in diesel engines, combustion modelling in reciprocating engines, , Plenum Press. [6] Kegl, B., An improved mathematical model of conventional FIE processes, SAE [7] Volmajer, M., B.Kegl, P.Pogorevc (2002) Injection characteristics of an in-line fuel injection system using the nadomeste fuels, Journal of KONES, vol.9, no.1-2, [8] Volmajer, M., B. Kegl (2001) Obravnavanje curka plinskega olja, Diesel-spray analysis. Strojniški vestnik., letnik 47, št. 10, [9] BIODIESEL: Aussagen der Fahrzeughersteller, UFOP, Berlin, 2002 ( stran 53

11 Naslov avtorjev: mag. Martin Volmajer doc.dr. Breda Kegl Univerza v Mariboru Fakulteta za strojništvo Smetanova ulica Maribor martin.volmajer@uni-mb.si breda.kegl@uni-mb.si Authors Address: Mag. Martin Volmajer Doc.Dr. Breda Kegl University of Maribor Faculty of mechanical eng. Smetanova ulica Maribor, Slovenia martin.volmajer@uni-mb.si breda.kegl@uni-mb.si Prejeto: Sprejeto: Odprto za diskusijo: 1 leto Received: Accepted: Open for discussion: 1 year stran 54

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 47(2001)10, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)10, ISSN ISSN UDK : UDC 621

Strojni{ki vestnik 47(2001)10, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)10, ISSN ISSN UDK : UDC 621 Strojni{ki vetnik 47(21)1,627-636 Journal o Mechanical Engineering 47(21)1,627-636 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 621.43.38:4.94 UDC 621.43.38:4.94 Pregledni znantveni M. ~lanek Volmajer (1.2) - B. Kegl:

Prikaži več

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja

Prikaži več

UDK Zajemanje In obdelava podatkov na prelzkusevališčlh sistemov za vbrizgavanje goriva Data Acquisition and Data Processing on the Fuel In

UDK Zajemanje In obdelava podatkov na prelzkusevališčlh sistemov za vbrizgavanje goriva Data Acquisition and Data Processing on the Fuel In UDK 621.43.038 Zajemanje In obdelava podatkov na prelzkusevališčlh sistemov za vbrizgavanje goriva Data Acquisition and Data Processing on the Fuel Injection System Test Stand IGOR ŠAUPERL - ŽELIMIR DOBOVIŠEK

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 47(2001)3, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3, ISSN ISSN UDK :531.4/ UDC 62

Strojni{ki vestnik 47(2001)3, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3, ISSN ISSN UDK :531.4/ UDC 62 Strojni{ki vestnik 47(2001)3,129-139 Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3,129-139 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 620.171:531.4/539.62 UDC 620.171:531.4/539.62 Pregledni M. znanstveni Kalin -

Prikaži več

Direktiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij

Direktiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij L 82/20 Uradni list Evropske unije 20.3.2014 DIREKTIVA KOMISIJE 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologaciji kmetijskih

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih je treba

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 50(2004)10, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)10, ISSN ISSN UDK : UDC 621.

Strojni{ki vestnik 50(2004)10, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)10, ISSN ISSN UDK : UDC 621. Strojni{ki vestnik 50(2004)10,487-493 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)10,487-493 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.224:62-226.3 UDC 621.224:62-226.3 Strokovni ~lanek (1.04) Krotec S.: Parametrizacija

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU

UNIVERZA V MARIBORU UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Jan ŠIMIĆ NUMERIČNA SIMULACIJA PROCESA ZGOREVANJA V DIZELSKEM MOTORJU OB UPORABI RAZLIČNIH MODELOV ZGOREVANJA Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 50(2004)1,3-14 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)1,3-14 ISSN ISSN UDK : UDC

Strojni{ki vestnik 50(2004)1,3-14 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)1,3-14 ISSN ISSN UDK : UDC Strojni{ki vestnik 50(2004)1,3-14 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)1,3-14 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.43.031:621.43.06 UDC 621.43.031:621.43.06 Izvirni znanstveni Hribernik ~lanek A.,

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k

30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k 30 Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, kjer se zahtevajo velike dometne razdalje in nizka stopnja šumnosti. S postavitvijo

Prikaži več

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) ,   Drsalni klub Jesenice in Zv Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si

Prikaži več

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc 20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe

Prikaži več

Slovenska predloga za KE

Slovenska predloga za KE 23. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2014 1 ANALIZA VPLIVA PRETOKA ENERGIJE PREKO RAZLIČNIH NIZKONAPETOSTNIH VODOV NA NAPETOSTNI PROFIL OMREŽJA Ernest BELIČ, Klemen DEŽELAK,

Prikaži več

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.

Prikaži več

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 50(2004)7/8, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8, ISSN ISSN UDK :534-8 UDC 681.1

Strojni{ki vestnik 50(2004)7/8, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8, ISSN ISSN UDK :534-8 UDC 681.1 Strojni{ki vestnik 50(2004)7/8,376-385 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8,376-385 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 681.125:534-8 UDC 681.125:534-8 Bolte`ar 004.94 M.: Ugotavljanje ob~utljivosti

Prikaži več

UDK : : Termohidravlične razmere laminarnega toka tekočine y ozkih kanalih Thermo-Hydraulic Conditions of Laminar Fluid Flow in

UDK : : Termohidravlične razmere laminarnega toka tekočine y ozkih kanalih Thermo-Hydraulic Conditions of Laminar Fluid Flow in UDK 621.436:621.43.013:66.045 Termohidravlične razmere laminarnega toka tekočine y ozkih kanalih Thermo-Hydraulic Conditions of Laminar Fluid Flow in Narrow Channels MARJAN DELIČ - LEOPOLD ŠKERGET - IVAN

Prikaži več

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na

Prikaži več

ARS1

ARS1 Nepredznačena in predznačena cela števila Dvojiški zapis Nepredznačeno Predznačeno 0000 0 0 0001 1 1 0010 2 2 0011 3 3 Pri odštevanju je stanje C obratno (posebnost ARM)! - če ne prekoračimo 0 => C=1 -

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx

Microsoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota

Prikaži več

Oznaka standarda Naslov standarda Naslov referenčnega standarda v angleškem jeziku Oznaka referenčnega standarda Oznaka nadomeščenega standarda Datum,

Oznaka standarda Naslov standarda Naslov referenčnega standarda v angleškem jeziku Oznaka referenčnega standarda Oznaka nadomeščenega standarda Datum, več ne SIST EN ISO 6185-1:2002 Napihljivi čolni 1. del: Čolni z motorjem z največjo močjo 4,5 kw (ISO 6185-1:2001) Inflatable boats Part 1: Boats with a maximum motor power rating of 4,5 kw (ISO 6185-1:2001)

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK :536.2:

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK :536.2: Strojni{ki vestnik 46(2000)8,564-572 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8,564-572 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.313.12:536.2:621.574.013 UDC 621.313.12:536.2:621.574.013 J. Strokovni Remec

Prikaži več

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada / Other Fund Names: Matična številka / Business Register

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Recenzija: prof.dr. Rajko Bernik Prevod in priredba: Renata Fras Peterlin Picture source: Syngenta 1 začetek Preverjanje delovanja pršilnika Merjenje traktorske hitrosti Merjenje pretoka Pri umerjanju

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta

Prikaži več

Microsoft Word - 4_Ucni nacrti LS_novo_cistopis

Microsoft Word - 4_Ucni nacrti LS_novo_cistopis UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: LADIJSKI MOTORJI 2 Course title: Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year Semester Semester

Prikaži več

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 48(2002)5, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)5, ISSN ISSN UDK : :519.61/.6

Strojni{ki vestnik 48(2002)5, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)5, ISSN ISSN UDK : :519.61/.6 Strojni{ki vestnik 48(00)5,44-56 Journal of Mechanical Engineering 48(00)5,44-56 ISSN 0039-480 ISSN 0039-480 UDK 667.644.3:53.55:519.61/.64 UDC 667.644.3:53.55:519.61/.64 Marn Izvrini J. znanstveni - @uni~

Prikaži več

Gorivna celica

Gorivna celica Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni)

Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) 3:4 Hyperion Titan (Saturnovi luni) 1:2:4 Ganymede

Prikaži več

Microsoft Word - SevnoIII.doc

Microsoft Word - SevnoIII.doc Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega

Prikaži več

Calorex cdr

Calorex cdr SRB ТЕХНИЧКО УПУТСТВО ЗА ШТЕДЊАК НА ЧВРСТА ГОРИВА CALOREX 60 06.11.2015. IZJAVA O LASTNOSTIH Izjavljamo, da ta izdelek odgovarja bistvenim zahtevam EN 12 815: 2001/A1:2004, ter ima oznako, v skladu z direktivo

Prikaži več

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko

Prikaži več

Novi SEAT Tarraco.

Novi SEAT Tarraco. Novi SEAT Tarraco. Tehnični podatki. 1.5 EcoTSI 150 KM (110 kw) 2.0 EcoTSI 190 KM (140 kw) ACT DSG-7 4Drive Start/Stop 2.0 TDI 150 KM (110 kw) 2.0 TDI 190 KM (140 kw) CR DSG-7 4Drive Start/Stop Motor CR

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode] Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 50(2004)1,55-65 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)1,55-65 ISSN ISSN UDK : UDC

Strojni{ki vestnik 50(2004)1,55-65 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)1,55-65 ISSN ISSN UDK : UDC Strojni{ki vestnik 50(2004),55-65 Journal of Mechanical Engineering 50(2004),55-65 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 62.432.3:62.43.03 UDC 62.432.3:62.43.03 Strokovni ~lanek (.04) Kozarac D., Mahalec I.,

Prikaži več

GEOLOGIJA 2312, (1980), Ljubljana UDK (083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed d

GEOLOGIJA 2312, (1980), Ljubljana UDK (083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed d GEOLOGIJA 2312, 323 328 (1980), Ljubljana UDK 551.24(083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed data in geology Ladislav Placer Geološki zavod, 61000

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK 536.3:536.2: UDC 536.

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK 536.3:536.2: UDC 536. Strojni{ki vestnik 6(00)8,9-502 Journal of Mechanical Engineering 6(00)8,9-502 ISSN 0039-280 ISSN 0039-280 UDK 536.3:536.2:697.97 UDC 536.3:536.2:697.97 M. Pregledni Prek - znanstveni P. Novak: Analiti~na

Prikaži več

Workhealth II

Workhealth II SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European

Prikaži več

UDK Kombinirano hlajenje prototipnih motorjev TAM Combined Air-Oil Cooling of the TAM Prototype Diesel Engine FERDINAND TRENC - JOŽE PRIM

UDK Kombinirano hlajenje prototipnih motorjev TAM Combined Air-Oil Cooling of the TAM Prototype Diesel Engine FERDINAND TRENC - JOŽE PRIM UDK 621.43.065.5 Kombinirano hlajenje prototipnih motorjev TAM Combined Air-Oil Cooling of the TAM Prototype Diesel Engine FERDINAND TRENC - JOŽE PRIMOŽIČ - VALTER VOLF Temperaturni potek v steni valja

Prikaži več

Ceccato_DRB_20-34_IVR_Leaflet_ENG_ indd

Ceccato_DRB_20-34_IVR_Leaflet_ENG_ indd DRB 20-34 Novi rang fiksnih in frekvenčno vodenih kompresorjev Zanesljiv,enostaven,pamete n: Naprednja zanesljivost v stisnjenem zraku TEHNOLOGIJA KI JI LAHKO ZAUPATE DRB 20-34 direktni prenos DRB 20-34

Prikaži več

Uradni list RS - 32/2004, Uredbeni del

Uradni list RS - 32/2004, Uredbeni del PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) Stran 1 A) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)

Prikaži več

Gospodarjenje z energijo

Gospodarjenje z energijo 1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)9, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)9, ISSN ISSN UDK : UDC

Strojni{ki vestnik 46(2000)9, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)9, ISSN ISSN UDK : UDC Strojni{ki vestnik 46(2000)9,595-606 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)9,595-606 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.646.5:004.94 UDC 621.646.5:004.94 Izvirni znanstveni ~lanek N. Jeli} (1.01)

Prikaži več

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 47(2001)10, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)10, ISSN ISSN UDK : UDC 620.

Strojni{ki vestnik 47(2001)10, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)10, ISSN ISSN UDK : UDC 620. Strojni{ki vestnik 47(200)0,593-604 Journal of Mechanical Engineering 47(200)0,593-604 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 620.78.3:004.94 UDC 620.78.3:004.94 Izvirni znanstveni ~lanek (.0) J. Klemenc -

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)1,14-23 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)1,14-23 ISSN ISSN UDK 519.2: UDC 519.2:621.

Strojni{ki vestnik 46(2000)1,14-23 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)1,14-23 ISSN ISSN UDK 519.2: UDC 519.2:621. Strojni{ki vestnik 46(2000)1,14-23 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)1,14-23 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 519.2:621.039.58 UDC 519.2:621.039.58 Pregledni A. Pro{ek znanstveni - B. Mavko: ~lanek

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut

Prikaži več

Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 51(2005)1, 3-12 UDK - UDC : Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering

Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 51(2005)1, 3-12 UDK - UDC : Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering UDK - UDC 621.565:621.58 Izvirni znanstveni èlanek - Original scientific paper (1.01) Prenos toplote v toku ledene brozge Heat Transfer in an Ice-Slurry Flow Alen Šarlah - Alojz Poredoš - Andrej Kitanovski

Prikaži več

Microsoft Word - SI_vaja5.doc

Microsoft Word - SI_vaja5.doc Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za

Prikaži več

SEAT Tarraco.

SEAT Tarraco. SEAT Tarraco. Tehnični podatki. Motor 1.5 EcoTSI 150 KM (110 kw) MQ-6 Start/Stop Valji/ventili (skupaj) 4/16 4/16 Gibna prostornina (cm 3 ) 1.498 1.984 Premer in hod bata (mm) 74,5/85,9 82,5/92,8 Kompresijsko

Prikaži več

BM2

BM2 MOBILNI PROSTORSKI PLINSKI GRELNIK Z DIREKTNIM Za gradbišča, manjše delavnice, plastenjake, steklenjake Direktno zgorevanje, ne potrebuje dimnika. Zelo hitra montaža ker priklopimo samo plinsko jeklenko

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 47(2001)7, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)7, ISSN ISSN UDK :006.06: UDC 69

Strojni{ki vestnik 47(2001)7, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)7, ISSN ISSN UDK :006.06: UDC 69 Strojni{ki vestnik 47(21)7,325-335 Journal of Mechanical Engineering 47(21)7,325-335 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 699.86:6.6:536.21 UDC 699.86:6.6:536.21 Strokovni ~lanek (1.4) B. ^erne - S. Medved: Toplotne

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/ EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 19.2.2019 C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 19.2.2019 o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve emisij

Prikaži več

Evidenca_prejetih_vlog

Evidenca_prejetih_vlog Evidenca prejetih vlog za projekte prijavljene na Javni poziv objavljen dne 12. 12. 2018 Agencija za energijo v skladu s prvim odstavkom 373. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15)

Prikaži več

PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO2

PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO2 PRIROČNIK O VARČNI PORAI GORIVA IN EMISIJAH CO2 Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za varčno vožnjo Seznam vseh novih modelov osebnih vozil znamke Suzuki, ki so v tekočem letu naprodaj

Prikaži več

VIESMANN VITOMAX 300-LW Toplotna moč 8,0 do 20,0 MW Podatkovni list VITOMAX 300-LW Tip M84A Nizkotlačni toplovodni kotel V izvedbi Low-NO x Certificir

VIESMANN VITOMAX 300-LW Toplotna moč 8,0 do 20,0 MW Podatkovni list VITOMAX 300-LW Tip M84A Nizkotlačni toplovodni kotel V izvedbi Low-NO x Certificir VIESMANN VITOMAX 300-LW Toplotna moč 8,0 do 20,0 MW Podatkovni list VITOMAX 300-LW Tip M84A Nizkotlačni toplovodni kotel V izvedbi Low-NO x Certificiranje po Direktivi o plinskih napravah, za dopustne

Prikaži več

2

2 Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 47(2001)3, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3, ISSN ISSN UDK 531.4/539.62: UDC

Strojni{ki vestnik 47(2001)3, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3, ISSN ISSN UDK 531.4/539.62: UDC Strojni{ki vestnik 47(21)3,114-128 Journal of Mechanical Engineering 47(21)3,114-128 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 531.4/539.62:62.178.1 UDC 531.4/539.62:62.178.1 M. Pregledni Kalin - znanstveni J. Vi`intin:

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)7, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)7, ISSN ISSN UDK 620.9:64.06(497.5) UDC 620.

Strojni{ki vestnik 46(2000)7, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)7, ISSN ISSN UDK 620.9:64.06(497.5) UDC 620. Strojni{ki vestnik 46(2)7,475-482 Journal of Mechanical Engineering 46(2)7,475-482 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 62.9:64.6(497.5) UDC 62.9:64.6(497.5) Strokovni B. Frankovi} ~lanek - (1.4) K. Leni}: Dolo~anje

Prikaži več

Microsoft Word - Delovni list.doc

Microsoft Word - Delovni list.doc SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki

Prikaži več

PROFILNA TEHNIKA / OPREMA DELOVNIH MEST PROFILE TECHNIC / WORKSTATION ACCESSORIES INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 U8L U8 U

PROFILNA TEHNIKA / OPREMA DELOVNIH MEST PROFILE TECHNIC / WORKSTATION ACCESSORIES INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 U8L U8 U INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 L 8264 Material: jeklo (lakirano RAL 016) Material: steel (painted RAL 016) Teža / Weight = 1895 g Delovne informacije Pritrdilni set / Fastening

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA MITSUBSIHI Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)10, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)10, ISSN ISSN UDK : UDC 6

Strojni{ki vestnik 46(2000)10, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)10, ISSN ISSN UDK : UDC 6 Strojni{ki vestnik 46(2)1,66-67 Journal of Mechanical Engineering 46(2)1,66-67 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 621.5.48:621.5.11 UDC 621.5.48:621.5.11 A. Izvirni Poredo{ znanstveni - D. @iher: ~lanek Vpliv

Prikaži več

SEAT Ateca.

SEAT Ateca. SEAT Ateca. Tehnični podatki. Motor 1.0 EcoTSI 115 KM (85 kw) MQ-6 Start/Stop 1.5 EcoTSI 150 KM (110 kw) ACT MQ-6 Start/Stop ACT DSG-7 Start/Stop Valji/ventili (skupaj) 3/12 4/16 4/16 Gibna prostornina

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO 2 ZA VOZILA HONDA Nasveti voznikom Pravilna uporaba vozila, redno vzdrževanje in način vožnje (izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nižjih hitrostih,

Prikaži več

Microsoft Word - Dokument1

Microsoft Word - Dokument1 Plesna zveza Slovenije (DanceSport Federation of Slovenia) Članica mednarodnih zvez WDSF, WRRC in IDO Celovška c. 25, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel.++386 1 230 14 17, Fax: ++ 386 1 430 22 84 vsem klubom

Prikaži več

Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Osnovna Črešnjevec 47, 2130 Slovenska Bistrica Tel:(02) ; Fax: (02) www.

Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Osnovna Črešnjevec 47, 2130 Slovenska Bistrica Tel:(02) ; Fax: (02) www. Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Osnovna Črešnjevec 47, 2130 Slovenska Bistrica Tel:(02) 8055150; Fax: (02)8055158 o-cresnjevec.mb@guest.arnes.si; www.cresnjevec.si POROČILO NACIONALNEGA UNESCO PROJEKTA

Prikaži več

Dia 1

Dia 1 SPTE z uplinjanjem lesne biomase Eko vas Kempele, Finska Radoslav Irgl COGENERA, Artim d.o.o. rado.irgl@artim.si Kaj je uplinjanje lesne biomase? Termalna razgradnja biomase Termalna reakcija Delež kisika

Prikaži več

REŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL.

REŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL. REŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL. SAMSON razvija in izdeluje regulacijske ventile praktično za vse zahteve in procese od kovanega krogelnega ventila do obvodnega

Prikaži več

Microsoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx

Microsoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev

Prikaži več

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO 2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka osebnih vozil smart. Izdaja: oktober 2018 www.smart.com smart znamka Daimlerja Poraba goriva, emisije CO 2 in

Prikaži več

Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 52(2006)7-8, UDK - UDC Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering

Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 52(2006)7-8, UDK - UDC Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering UDK - UDC 621.9.44 Izvirni znanstveni èlanek - Original scientific paper (1.1) Vpliv spreminjanja tlaka na rezalno zmožnost vodnega curka The Effect of Pressure Fluctuations on the Cutting Ability of Pure

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji

Prikaži več

P183A22112

P183A22112 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P183A22112* ZIMSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160

Prikaži več

Ceccato_DRA_IVR10-20hp_ENG_Final.indd

Ceccato_DRA_IVR10-20hp_ENG_Final.indd DRA IVR 10-20 hp Prilagodljivi, učinkoviti, pametni: Napredna zanesljivost v stisnjenem zraku AVAILABILIT PARTNERSHIP SERVICEABILIT TEHNOLOGIJA, KI JI LAHKO ZAUPATE RELIABILIT SIMPLICIT AVAILABILIT PARTNERSHIP

Prikaži več

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1 OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z

Prikaži več

BeoLab 12 BeoLab 12 2 BeoLab 12 3

BeoLab 12 BeoLab 12 2 BeoLab 12 3 BeoLab 12 BeoLab 12 2 BeoLab 12 3 Pridržujemo si pravico do sprememb tehničnih podatkov, podatkov o lastnostih izdelkov in njihovi uporabi, ki jih navaja ta priročnik, brez predhodnega obvestila. Različica

Prikaži več

HIDRAVLIČNI VENTILI Razvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem - 2. del Jaka Čadež, Anže Čelik Izvleček: Dvopotni tokovni ventil s t

HIDRAVLIČNI VENTILI Razvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem - 2. del Jaka Čadež, Anže Čelik Izvleček: Dvopotni tokovni ventil s t Razvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem - 2. del Jaka Čadež, Anže Čelik Izvleček: Dvopotni tokovni ventil s tlačnim kompenzatorjem predstavlja v hidravliki člen, ki omogoča kontroliranje

Prikaži več

NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O

NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za

Prikaži več

UDK : : Kam gre razvoj plinskih turbin In What Direction is the Development of Gas Turbines Heading MARKO PERKAVEC Kombinirani

UDK : : Kam gre razvoj plinskih turbin In What Direction is the Development of Gas Turbines Heading MARKO PERKAVEC Kombinirani UDK 621.438:621.311.238:504.054 Kam gre razvoj plinskih turbin In What Direction is the Development of Gas Turbines Heading MARKO PERKAVEC Kombinirani energetski postroji s plinskimi in parnimi turbinami

Prikaži več

PRIRO»NIK O UPORABI CELOSTNE GRAFI»NE PODOBE LJUBLJANSKIH MLEKARN

PRIRO»NIK O UPORABI CELOSTNE GRAFI»NE PODOBE LJUBLJANSKIH MLEKARN PRIRO»NIK O UPORABI CELOSTNE GRAFI»NE PODOBE LJUBLJANSKIH MLEKARN 1.5 Simbol - razliëice RazliËic simbola Ljubljanskih mlekarn je πest, in so pripravljene tako, da zajemajo vse moæne variante uporabe simbola.

Prikaži več