IgorKulaga_DiplomskoDelo

Transkripcija

1 Organizacija in management informacijskih sistemov RAZVOJ SPLETNE STRANI ZA PODJETJE NIGZ Mentor: doc. dr. Alenka Baggia Kandidat: Igor Kulaga Kranj, junij 2014

2 ZAHVALA Zahvaljujem se svoji mentorici doc. dr. Alenki Baggia za strokovno usmerjanje, potrpežljivost in spodbudo pri izdelavi diplomskega dela. Hvala tudi g. Janu Kocjančiču iz podjetja T-2 za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorici prof. Margit Berlič Ferlinc, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Iskrena hvala tudi dragi mami in očetu za vso psihično in finančno podporo v času študija. Hvala tudi vsem drugim, ki so mi vsa ta leta stali ob strani in mi pomagali do mojega cilja.

3 POVZETEK V sodobnem svetu komunikacij, marketinga in poslovanja je potrebno biti prepoznaven ter slediti trendu. V prikazanem primeru mikro podjetja je mogoče prepoznavnost izboljšati s pomočjo spletne strani. V ta namen smo izdelali spletno stran, namenjeno prepoznavnosti podjetja in ponudbi uslug. Obravnavani primer predstavlja izdelavo in ažuriranje spletne strani, namenjene tako fizičnim kot tudi poslovnim uporabnikom, z namenom povečanja obsega dela obravnavanega podjetja. Spletno stran smo izdelali s pomočjo odprtokodnih rešitev, in sicer programa "XAMP" namenjenega SQL ter PHP podpori in hkrati odprtokodnega programa "Joomla" za izdelavo spletnih strani. Ugotovili smo, da mora kvalitetna spletna stran vsebovati ključne elemente, ki pritegnejo obiskovalca spletne strani in mu hkrati nudijo podatke, ki jih kupec oziroma naročnik storitev potrebujejo. Navsezadnje so tudi obiskovalci spletne strani tisti, od katerih lahko pridobimo povratne informacije glede uporabnosti spletne strani. KLJUČNE BESEDE: - spletna stran - Joomla - Xampp - konkurenčnost ABSTRACT A constant need to be visible and to follow the trend is present in the modern world of communications, marketing and business. In the case of the presented micro company, the visibility can be enhanced with the new web site. Following this trend, a web site was developed to enhance the company's recognition and services. The web site was developed for personal and business users, with the aim to increase intensify the business. Open source solutions were used to develop the presented web site; XAMP with the support for SQL and PHP and the open source software Joomla for web site development. A quality web site has to incorporate some key elements to attract attention of the customer and to offer the customer all the required data. Nevertheless, the feedback of the website usefulness can be retrieved from the visitors of the website. KEYWORDS: - website - Joomla - Xampp - competition

4 KAZALO 1 UVOD METODOLOGIJA OPREDELITEV PROBLEMA NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE METODE DELA PRIČAKOVANI VPLIVI TEORETIČNE OSNOVE INTERNET SPLETNA STRAN POMEN DOBRO OBLIKOVANE SPLETNE STRANI OSNOVE SPLETNE STRANI SESTAVINE KAKOVOSTNE SPLETNE STRANI ANALIZE VRSTE SPLETNIH STRANI DINAMIČNA SPLETNA STRAN STATIČNA SPLETNA STRAN SISTEMI ZA UPRAVLJANJE VSEBIN PRIMERJAVA UPORABE ODPRTOKODNIH PROGRAMOV PROGRAMSKA OPREMA JOOMLA XAMPP APACHE PHP MYSQL ARTISTEER PROCESI V OBRAVNAVANEM PODJETJU TRENUTNO STANJE SMERNICE ZA IZBOLJŠANJE IN IMPLEMENTACIJO INFORMACIJSKEGA SISTEMA OGLED IN ANALIZA SPLETNIH STRANI KONKURENČNIH "MIKRO" PODJETIJ KRITIČNA ANALIZA KRITIČNA ANALIZA Z VIDIKA TEHNOLOGA V NAŠEM PODJETJU NIGZ S. P KRITIČNA ANALIZA Z VIDIKA NAROČNIKA V OBRAVNAVANEM PODJETJU 20 6 NAMESTITEV PROGRAMSKEGA ORODJA PLATFORMA ZA NAMESTITEV JOOMLA CMS SISTEMA NAČIN DELOVANJA SPLETNE STRANI NAMESTITEV ORODJA JOOMLA IZDELAVA SPLETNE STRANI IZGLED SPLETNE STRANI UVODNA SPLETNA STRAN SPLETNA STRAN GALERIJE... 35

5 7.4 SPLETNA STRAN FORUMA SPLETNA STRAN TRGOVINE KONTAKTNI OBRAZEC ZAKLJUČEK SWOT ANALIZA LITERATURA IN VIRI... 48

6 1 UVOD Berk (2012, str. 3) navaja, da je v današnjem času poslovanje podjetja nenehno v kontaktu z njegovim razvojem, le-ta pa podjetju nalaga konstantno in hitro prilagajanje novim razmeram. Za podjetja je obvezno, da znajo predvidevati vse spremembe, ki lahko vplivajo na podjetje samo in njegovo okolje. To predstavlja osnovo za uspešno reševanje v primeru krize. V današnjem svetu so informacije pomemben vir znanja in ravno v ta namen je večina podjetij že ustvarila svoj spletišča.»informacija je v današnji družbi postala največja dobrina in informacijski sistem nekaj vsakdanjega«(turkanovič, 2011, str. 1). Informacijo je najlažje razširiti prek največjega medija na svetu in to je internet, katerega predstavljajo posamezne spletne strani. V današnjem svetu je ključnega pomena, da ima podjetje spletno stran. Če v spletnih tehnologij nisi prisoten, za nekatere to dejstvo že pomeni, da kot oseba, organizacija ali kot kraj»ne obstajaš««(jančar, 2013, str. 3). Prav na podlagi takih trditev smo se tudi v prikazanem primeru odločili za izbiro spletne strani kot vir širjenja informacij. Pri izbiri razvojnega okolja za spletno stran smo upoštevali nekaj kriterijev izbire. Program naj bi bil prosto dostopen z enostavnim uporabniškim vmesnikom za upravljanje ter kompatibilen in prilagodljiv. Izbrali smo široko razširjeni odprtokodni program Joomla, ki je, kot navaja Kuznik (2011), zelo zmogljiv in ima široko podporo s strani mednarodne skupnosti, kar kaže na kakovost in nudi neke vrste zagotovilo za nadaljnji razvoj in obstoj orodja. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 1

7 2 METODOLOGIJA 2.1 OPREDELITEV PROBLEMA Do leta 2013 podjetje ni imelo problemov z obsegom del in skladno ni usmerjalo posebnih naporov v smer prepoznavnosti in konkurenčnosti na trgu dela v njihovi panogi. S pojavom krize pa se je začel pojavljati tudi upad dela in podjetje je moralo obstati na tržišču. Boj za prevlado na tržišču in hkrati ohranitev konkurenčnosti podjetja sta danes zelo težki nalogi, zato moramo imeti jasno predstavo o tej temi, kar navaja tudi Tancer (2009):»V sodobni družbi predstavlja glavni vir konkurenčnih prednosti učinkovito obvladovanje in upravljanje podatkov in informacij. Za uspešen razvoj in obstoj mora podjetje zagotoviti takšen informacijski sistem, ki mu bo zagotavljal kakovostne, točne, primerne in pravočasne informacije. Že pred začetkom prenove ali uvedbe informacijskega sistema v poslovanje je treba odgovoriti na vrsto vprašanj, kot so: kakšni so vzroki za uvedbo informacijskega sistema v podjetje, kaj želimo z uvedbo informacijskega sistema doseči «(Tancer, 2009, str. 1)»Mala in mikro podjetja so v tem času še posebej ranljiva, zato je še posebej pomembno, da spremljajo in analizirajo razmere na trgu, poskušajo predvideti, kaj se bo zgodilo in se čim hitreje prilagoditi razmeram na trgu.«(berk, 2012, str. 51) Večina drugih manjših podjetij, s katerimi lahko primerjamo obravnavano podjetje, npr. Gorenjska gradbena družba, Gradbeno podjetje Bohinj, Gradbeništvo SGD, so se na to temo že odzvala in postavila internetne spletne strani, raznorazna spletišča, spletne trgovine in druge module na vsem dobro znanem svetovnem spletu. Obravnavano podjetje bi z uvedbo elektronskega poslovanja in izdelavo svojega spletišča lahko povečalo svoj obseg del, zaposlilo dodatne delavce, razširilo svoj zaposlitveni krog delavcev ter na koncu kot glavni cilj prispevalo k uspešnosti podjetja. Podjetje NIGZ S. P. je gradbeno podjetje, ustanovljeno 2010, in deluje na področju različnih gradbenih del (asfaltiranje dvorišč, polaganje tlakovcev, strojni izkopi, različna zemeljska dela, odstranjevanje onesnažene površinske zemeljske plasti ). Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 2

8 2.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA Namen diplomskega dela je izdelava primerne rešitve za sledenje svetovnemu trendu dostopnosti, reklamiranju in poslovanju prek interneta ter posledično povečanje produktivnosti, kompatibilnosti in ponudbe našega podjetja v sami občini, kjer se podjetje nahaja, in tudi širši okolici v Sloveniji. S tako postavljenimi smernicami smo se skupaj z zaposlenimi v podjetju po krajšem posvetu odločili izbrati najbolj finančno ugodno, a hkrati konkurenčno rešitev v primerjavi z drugimi "mikro" podjetji v Sloveniji oz. na Gorenjskem, in sicer oblikovanje dinamične spletne strani s pomočjo brezplačnega programa Joomla, opisanega v nadaljevanju diplomskega dela. 2.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Pri uresničevanju rešitve je celotna izvedba temeljila na lastni iznajdljivosti in prizadevnosti izdelati čim bolj primerno dinamično spletno stran, verjetno pa se mora večina "mikro" podjetij zanašati ravno na te vrednote posameznika ali skupine, ki skrbi za marketing in urejanje spletnih v podjetju. Dodatnih investicij finančne narave v smer razvoja prepoznavnosti si žal v podjetju niso mogli privoščiti, ob tem smo tudi bili prisiljeni izraziti svojo inovativnost in iznajdljivost, saj podjetje razpolaga le z enim računalnikom, internetnim priključkom, dvema mobilnima telefonoma, e-pošto ter občasno najetim računovodstvom. 2.4 METODE DELA Preden smo se lotili dela, smo preverili, kateri izmed odprtokodnih programov je najbolj zanesljiv in sledi trendu ter je hkrati prijazen uporabniku in izdelovalcu spletne strani, sam po sebi pa ne zahteva dodatnih stroškov in ga je možno uporabljati ne glede na čas in lokacijo. Pregledali smo mnenja na forumih ter klepetalnicah in se tudi na podlagi tega odločili za program, ki smo ga uporabili pri izdelavi spletne strani. Sama metoda osnutka spletne strani in kasnejše izdelave je potrebovala predhodno analizo in pregled drugih spletnih strani v "mikro" podjetjih, njihovo vsebino, podobo, delovanje. Osrednja točka izdelave spletne strani je bil zastavljeni problem, na podlagi katerega smo kasneje naredili preverbo drugih spletnih strani, naredili primerjavo po določenih segmentih in delih, naredili osnutek podobe in vsebine naše spletne strani, izdelali samo spletišče, pregledali še dodatne slabosti ter urejali samo vsebino s strani našega urednika, da bi bila ta čim bolj prijazna uporabnikom in med drugim tudi obiskovalcem. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 3

9 2.5. PRIČAKOVANI VPLIVI Ob sledenju trenda in izdelavi spletne strani v imenu podjetja pričakujemo povečano povpraševanje po naših storitvah in uslugah, hkrati povečan obseg dela ter (gledano na daljši časovni rok) zaposlovanje novih delavcev, nakup novih strojev, višje plače ter večje zadovoljstvo naročnikov naših storitev. Upamo tudi, da bo naša spletna stran pomagala še komu od drugih uporabnikov, da se navadijo tudi na kontakt prek spletne strani in pregled prostih terminov, tako da bi bilo neposredno prek mobilnih telefonov manj obremenjeni delavci, sami uporabniki naših uslug pa tudi sami dejansko prepričani o prostih terminih in nudenju naših uslug. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 4

10 3 TEORETIČNE OSNOVE 3.1 INTERNET Internet sestavlja več milijonov računalnikov (strežnikov in odjemalcev), ki med medsebojno tvorijo velika omrežja. Ti računalniki tvorijo medsebojno mrežo, kjer se pretaka veliko podatkov oziroma informacij, zvočnih in slikovnih zapisov ter programov, ki so na voljo v skupni rabi vsem uporabnikom omrežja internet (Nekaj osnov interneta, 2014). Začetki interneta so v 60-ih letih, ko je ameriško obrambno ministrstvo razvilo omrežje, imenovano ARPA-net (ang. Advanced Research Projects Agency). Njihov namen je bil ustvariti omrežje, ki bo obstalo tudi v primeru vojne. V začetku je omrežje služilo le za povezovanje vojaških omrežij, kasneje pa se je razširilo tudi na raziskovalne ustanove (Nekaj osnov interneta, 2014). Delo na internetu nam omogoča povezava na strežnik. V ta namen je namenjen osebni računalnik z modemom in ustrezna komunikacijska povezava (brezžični prenos, ADSL ali VDSL povezava, optična povezava, podatkovni promet itd.). Osebni računalnik, s katerim uporabljamo internetne povezave, mora uporabljati pravilno program za komunikacijo med računalnikom in strežnikom. Tak program deluje na principu odjemalca (ang. client) storitve, ki jo strežnik ponuja. Povedano drugače:»komunikacija med strežnikom in nanj priključenimi računalniki poteka v obliki sodelovanja programov strežnika in odjemalca.«(nekaj osnov interneta, 2014) V današnjih dneh nam internetni strežniki ponujajo večje število koristnih storitev, kot so: e-pošta ( ), prenos datotek (FTP), svetovni splet (WWW) za pregledovanje dokumentov in uporabo multimedije, telnet za izvajanje programov na oddaljenem računalniku, novice in e-skupine (Usenet, oglasne deske), chat za živo dopisovanje, internetna telefonija in video konference, e-poslovanje (varne strani za e-banke, e-trgovine, e-knjižnice) (Nekaj osnov interneta, 2014). Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 5

11 3.2 SPLETNA STRAN Definicija spletne strani je zajeta v naslednji povedi:»spletna stran je v računalništvu dokument z nadbesedilom, ki ga prikaže brskalnik. Na spletni strani so lahko različne vsebine: besedilo, slike, povezave, zvočni in video posnetki, programi. Jezik za opis spletnih strani je HTML. Več spletnih strani oblikuje spletišče.«(computing, 2014). Spletne strani lahko med seboj razlikujemo po različnih kriterijih. Vsaka ima določeno lastnost, na podlagi katere se razlikuje od drugih. Le-te je možno razlikovati po: načinu delovanja (dinamične, pasivne strežniške strani), večpredstavnost (statične, dinamične spletne strani), stopnjo varnosti (navadne, šifrirane), prilagojenosti za različne sisteme, ipd. (Nonkovič, 2014) POMEN DOBRO OBLIKOVANE SPLETNE STRANI Za vsako spletno stran je pomembno, da njena vsebina predstavlja neko zaključeno celoto, ki nudi uporabniku pomen spletne strani.»eno izmed glavnih načel izdelovanja spletnih strani je obiskovalca čim dalje ohraniti na strani, za kar je potrebno trdo delati in uporabljati nove prijeme, ki obiskovalca spleta pritegne, da brska ravno po naši strani.«(grager, 2014, 2) OSNOVE SPLETNE STRANI Ob izdelovanju spletne strani ni kakšnih točnih navodil, je pa pametno, da si določene stvari izdelamo pripravimo že v svoji glavi. Predvsem je pomembno, komu je stran namenjena, na kakšno publiko oziroma obiskovalce spletne strani ciljamo, kaj želimo z njo doseči in kako jo implementirati. Naštete kriterije je dobro upoštevati, pri čemer pa je pametno uporabljati naslednje tri oporne točke (Grager, 2014): potreba po predpripravah, pomen prve strani, zgradba spletne strani. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 6

12 3.2.3 SESTAVINE KAKOVOSTNE SPLETNE STRANI Pred izdelavo dinamične spletne strani smo si pomagali s predstavo, kaj potrebujemo za kakovostno spletno stran (Spletne rešitve, 2014): oblika spletne strani, optimizacija v brskalnikih, ažurne in aktualne vsebine, pravilna zasnova, jasna navigacija in struktura, primeren izbor tipografije in barve, delujoče povezave in podstrani, skrbno načrtovane vsebine in jezik ANALIZE VRSTE SPLETNIH STRANI V našem primeru smo se že v začetku izdelave spletne strani odločali med vrsto spletne strani, in sicer med statično in dinamično spletno stranjo. Kako pomembna je zgradba oziroma tudi sam grafični prikaz, je v svoji knjigi omenil tudi Hribar»Od trenutka, ko obiskovalec vstopi na našo spletno stran, imamo po raziskavah na voljo le 8 sekund, da ga prepričamo in zadržimo na naši strani«(hribar, 2001, 30). V pomoč so nam bila predvsem tri vprašanja, in sicer kaj želimo doseči s spletno stranjo, kdo so naši ciljni obiskovalci ter kaj želimo, da obiskovalci na spletni strani naredijo. S temi vprašanji smo tudi lažje prišli do odgovorov, in sicer želimo povečati prepoznavnosti, naši ciljni obiskovalci so vsi, ki se zanimajo za gradbene storitve in želimo, da si lahko ogledajo naše storitve, reference, podajo mnenja ipd. (Manca, 2014) Do odločitve smo prišli po pregledu funkcionalnosti in prednostih ter slabosti, ki jih ponuja ena in druga oblika spletne strani DINAMIČNA SPLETNA STRAN Dinamična spletna stran je spletna stran, izdelana z orodjem CMS sistema. Dinamične spletne strani so namenjene podjetjem, organizacijam ali pa tudi fizične uporabnike, ki si želijo interakcije z uporabniki, za spletne portale, prodajne spletne strani, kot so spletne trgovine ipd. Dinamične spletne strani so primerne za podjetja in organizacije, pri katerih lastniki želijo sami vzdrževati spletno mesto oziroma za tista podjetja, ki imajo med zaposlenimi člane, kateri so sposobni vzdrževati spletno stran in ki jim bodo zaupali urejanje spletne strani. CMS nudi veliko dinamičnosti oziroma proste roke pri vsaki podrobnosti, ki jo želimo urediti sami. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 7

13 Prednosti dinamične spletne strani: funkcionalnost, samostojno posodabljanje vsebin, obiskovalci se zaradi novih vsebin vračajo nazaj, posledično boljša uvrstitev v brskalnikih. Slabosti dinamične spletne strani: daljši rok izdelave, višja cena, zaseda več prostora na strežniku/posledično višja cena (Webcomodo, 2014). Slika 1: Prikaz dinamične spletne strani (Avtonet, 2014) Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 8

14 3.2.6 STATIČNA SPLETNA STRAN Statična spletna stran je namenjena za podjetja ali posameznike, ki vsebine na svoji spletni stran ne spreminjajo velikokrat. Taka spletna stran se načeloma uporablja za predstavitev dejavnosti, predstavitev proizvodov ali storitev, se pravi samo za ogled določenih stvari. Sama vsebina spletne strani je statična, kar pomeni, da se ne spreminja in ostaja ista (uporabniki je ne spreminjajo, ni forumov, novic itd.) Prednost statične spletne strani: hitra izdelava, cenejša izdelava, cenejše gostovanje (zaradi majhne zasedenosti prostora na strežniku). Slabosti statične spletne strani: posodobitev vsebine zahteva strokovno znanje, stran ni zanimiva za uporabnike, vsebina spletne strani se ne spreminja (Webcomodo, 2014). V našem primeru želimo ustvariti spletno stran, kjer bodo uporabniki imeli več svobode ustvarjanja oziroma sodelovanja pri novicah, forumih, dodajanju vsebin ipd., zato smo se odločili za izdelavo dinamične spletne strani. Za lažjo predstavo sta spodaj nakazana primera dinamične in statične spletne strani, da si lažje predstavljamo razliko med njima. Slika 2: Prikaz statične spletne strani (Bohinj vodni park, 2014) Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 9

15 3.3 SISTEMI ZA UPRAVLJANJE VSEBIN Odprtokodni programi (ang. open source software) so programska orodja, pri katerih je dovoljeno kopiranje, spreminjanje kode, način uporabe in za današnji čas pomembne distribucije, kar pri drugih licenčnih programih ni možno. Za ta programska orodja je značilno, da njihovo vsebino lahko urejajo, spreminjajo, popravljajo, nadgrajujejo in uporabljajo tako poslovni kot rezidenčni uporabniki. V večini primerov so to prosto dostopni programi, katere lahko uporabljamo doma, v službi ali pa kjerkoli drugje in so alternativa plačljivim programskim orodjem, ki za svojo legalnost in uporabo oziroma zakup licence zahtevajo precej denarja. Med nam najbolj znane odprtokodne programe spadajo brskalniki Moziila Firefox, Internet Explorer, operacijski sistem Linux, programski jezik PHP, spletni strežnik Apache, pisarniški paketi OpenOffice itd. Večina uporabnikov že uporablja vsaj enega izmed zgoraj omenjenih programskih orodij, a se tega verjetno niti ne zaveda, saj so to večinoma vsi brezplačni programi. Povprečni fizični uporabniki bolj ali manj uporabljajo programe, kot so brskalnik Mozilla Firefox ali pa program za elektronsko pošto Mozilla Thunderbird, naprednejši uporabniki tako uporabljajo Wordpress za ustvarjanje in urejanje blogov, razne programe za upravljanje spletnih vsebin kot (CMS) Joomla, spletne strežnike Apache, PHP ipd. V javnem sektorju ter samem gospodarstvu bolj ali manj vsi uporabljajo operacijski sistem Linux, zelo velik vpliv pa imajo zadnje čase tudi OpenOffice verzije, ki pomagajo pri znižanju stroškov lastništva ob morebitnem zakupu licence in hkrati omogočajo uporabo programov v namen poslovnih aplikacij. Sam izraz odprtokodna programska orodja še ne pomeni, da so orodja poljubno vodljiva in da nimajo licence. Za odprtokodne programe je značilna licenca, ki naj bi upoštevala naslednje navedene točke: Odprtokodno programsko opremo je dovoljeno svobodno redistribuirati. Redistributer je lahko kdorkoli brezplačno ali proti plačilu. Izvorna programska koda je na voljo uporabniku. Licenca mora dovoljevati poseg v osnovnih kodah in drugih izvedenih oblikah kode. Izvorna koda je obvezno dostopna, izvorni avtorji lahko zahtevajo, da se morebitne spremembe točno ločijo od originalne kode in tako ohranijo spremembo med prvotno in spremenjeno kodo (npr. popravki verzij). Licenca ne sme omejiti osebe ali skupine, ki jo uporablja. Licenca ne sme biti omejena glede na sektor uporabe in dela, v okviru katerega se programska koda uporablja. Distribucija licenc mora biti enaka za vse uporabnike. Licenca za isto programsko kodo ne sme biti drugačna, če se jo uporablja v kombinaciji z drugo programsko opremo. Licenca ne sme omejiti druge programske opreme. Licenca je obvezno tehnološko nevtralna (COKS, 2014). Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 10

16 3.3.1 PRIMERJAVA UPORABE ODPRTOKODNIH PROGRAMOV Pri sami izdelavi spletne strani se začetniki vprašajo predvsem, v katerem programu izdelati spletno stran. Na podlagi podatkov smo primerjali tri različne CMS platforme, med katerimi ima vsaka svoje specifične lastnosti, katere služijo za različne vrste spletnih strani. Za začetnika, ki ima namen postaviti prvo spletno stran ali blog, naj bi bil najbolj primeren WordPress. Za tiste z nekaj izkušnjami s CMS naj bi priporočali Joomlo, saj omogoča več možnosti pri urejanju in oblikovanju spletne strani kot WordPress, medtem ko Drupal ni priporočljiv za začetnike, saj zahteva več znanja programiranja kot zgoraj omenjena programa. Spodnja slika prikazuje razlike med zgoraj naštetimi orodji in omogoča vpogled v razširjenost platform po svetu. Slika 3: Uporaba CMS platform po svetu (NETWORK WORLD, 2014) Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 11

17 4 PROGRAMSKA OPREMA 4.1 JOOMLA Joomla je odprtokodni sistem za objavljanje spletnih vsebin (ang. Content Management system CMS), izdan je pod licenco GNU/GPL, služi za pomoč uporabnikom pri izdelavi in oblikovanju spletni strani in drugih aplikacij. Je enostaven in priročen za namestitev in ne zahteva znanja dodatnih programskih jezikov, kot so HTML, PHP, XML, CSS ter drugih, hkrati pa ne omejuje oblikovalca. Joomla ponuja izdelavo spletne strani z raznimi razširitvami, kot so komponente, moduli, predloge, vtičniki ipd., s tem da so nekateri brezplačni, spet drugi pa zaradi avtorskih pravic plačljivi. Spodnja slika je logotip in zaščitni znak orodja Joomla. Joomla ponuja naslednje: - izbiro izdelave spletne strani (prek računalnika ali gostitelja), - prijazen grafični uporabniški vmesnik, namenjen izdelavi in kasneje administraciji brez znanja drugih programskih jezikov, - je povsem brezplačna, - odprtokodni sistem za objavljanje spletnih vsebin (CMS) omogoča nadzor in upravljanje vsebine spletne strani, - Joomla je odprtokodna, kar pomeni, da se izpopolnjuje z vsakim predlogom oziroma izboljšavo posameznika, - nudi veliko dodatkov za oblikovanje in boljše zmogljivosti spletne strani, - vsebuje podatkovno bazo, - enostavna za vzdrževanje možnost podpore pri naročnikovi spletni strani - velika izbira pomoči pri oblikovanju (ISSTRANI, 2014). Slika 4: Logotip Joomle (OpenWebMail.de, 2014) Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 12

18 4.2 XAMPP Xamp predstavlja celovit programski paket programov, namenjen spletni podpori in razvoju. Dvorski (2007) omenja, da je primeren za izdelavo ter testiranje aplikacij v PHP in MySql okolju. Program je brezplačen in je na voljo v več različicah. Predstavlja popolno podporo pri izdelovanju spletnih strani ter hkrati vsebuje Apache HTTP Server, PHP, MySql, phpmyadmin itd. Xamp programsko opremo bomo uporabili za postavitev spletne strani in urejanje njene varnosti na našem računalniku oziroma lokalnem omrežju (ang. localhost) APACHE Najboljša rešitev za spletni strežnik je strežnik Apache. Njegovi prvi začetki segajo že v leto Apache strežnik je primeren za različne vrste sistemov UNIX, danes pa je na voljo tudi za vse druge Microsoftove operacijske sisteme. Zanimivo je to, da je programska oprema za strežnik Apache v MAC OS X operacijskem sistemu že vgrajena (Bilke, 2002). Po raziskavah neodvisne organizacije Netcraft(2013) je Apache med strežniki najbolj razširjen med uporabniki, čeprav je v zadnjem času vidna nekoliko manj razširjena uporaba Apache strežnika in nekoliko več strežnika Microsoft, kar prikazuje tudi statistika, prikazana na spodnji sliki. Zadnje vidno stanje v februarju je 41 % deleža Apache strežnikov po svetu in 28 % Microsoft strežnikov. Slika 5: Prikaz uporabe strežnikov (Netcraft, 2014) Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 13

19 4.2.2 PHP Programski jezik PHP je razvil Kanadčan Rasmus Lerdorf, katerega namen je bil zagotoviti preprost dostop do baze podatkov. Na začetku se je jezik imenoval PHP/FI (Personal Home Pages/Form Interpreter). Današnja različica pa pomeni PHP Hyperterxt Preprocessor. Za komuniciranje potrebuje spletni strežnik. PHP je kompatibilen s HTML jezikom, kar ga tudi naredi bolj prilagajočega in fleksibilnega (Yank, 2004, Bilke, 2002) MYSQL MySQL je brezplačna in celovita podatkovna baza. Razvita je bila v letu 1990 in je zadovoljevala potrebe hitro rastoče potrebe po večjih količinah podatkov. Na začetku je potrebe zadovoljevala baza podatkov MySQL, a je zaradi svoje velikosti kmalu postala premajhna, zato je bila ustvarjena večja podatkovna baza (Davis, Philips, 2007). Skupek vseh zgoraj naštetih orodij je zajet v celoto, katera je po vsem svetu znana po svojem logotipu, ki ga vidimo na sliki (Bilke, 2002). 4.3 ARTISTEER Beseda Artisteer v svetu spletnih strani predstavlja programe za izdelovanje grafičnih predlog za spletne strani in bloge. Po opisu na spletni strani gre za avtomatsko produkcijo predlog. Program omogoča tako začetnikom kot tudi naprednim uporabnikom ustvariti kvalitetno in profesionalno predlogo ne glede na temo in uporabnost spletne strani (Pomagalnik, 2014). Prednosti programa Artisteer: za izdelavo predloge potrebujemo le nekaj minut, podpira izdelovanje predlog za večino CMS programov, kot so Joomla, Wordpress, Drupal, Blogger uporaba programa ne zahteva znanja drugih grafičnih programov, kot so Photoshop, CSS, HTML program je prijazen uporabniku (Pomagalnik, 2014). Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 14

20 5 PROCESI V OBRAVNAVANEM PODJETJU 5.1 TRENUTNO STANJE Proces nudenja storitev podjetja NIGZ S. P. se začne s poslanim povpraševanjem določene fizične ali poslovne potencialne stranke, ki poteka prek mobilnih telefonov ali občasno tudi e-poštnega naslova. Po oddanem povpraševanju se je zaposleni tehnolog oglasil, pri potencialni stranki preveril situacijo, naredil meritve ter zabeležil okvirno ceno izvedbe dela. Ob odločitvi potencialne stranke je le-ta sporočila želeni datum izvedbe gradbenih del nekoliko dni prej. Na podlagi naročila izvedbe del se s strani direktorja najame dodatno potrebno število gradbenih delavcev, ki bi bili predvideni na podlagi podanega naročila za izvedbo gradbenih del, hkrati se angažira tudi dobava potrebnega materiala iz skladišča oziroma trgovine. Po ureditvi potrebnega se ob vnaprej dogovorjenem datumu začnejo izvajati dela. Na koncu se s strani najetega računovodstva uredi obračun opravljenih del in samo plačilo, kar je tudi razvidno iz spodnje Slike 6. Podjetje bolj ali manj deluje na principu že obstoječih strank, s pomočjo katerih prihaja do novih naročnikov del in uporablja princip»od ust do ust«, saj s takim načinom dela do zadnjega časa samih naročil ni primanjkovalo. Podjetje ima 2 zaposlena, in sicer direktorja in tehnologa, po obsegu dela pa se naroča dodatne delavce. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 15

21 Slika 6: Prikaz postopka naročanja gradbenih del Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 16

22 5.2 SMERNICE ZA IZBOLJŠANJE IN IMPLEMENTACIJO INFORMACIJSKEGA SISTEMA Podjetja stremijo k čim bolj hitremu in uspešnemu poslovanju, za kar se v sodobnem času potrebuje tudi ustrezna informacijsko komunikacijska tehnologija. Podjetja, ki želijo elektronsko poslovati oziroma predstaviti svojo ponudbo, morajo (tako kot v našem primeru) spremeniti strukturo podjetja, opredeliti jasne cilje za poslovanje. S tem bi pridobili boljšo poslovanje in prepoznavanje znamke podjetja, posledično krajši čas odzivnosti med naročilom in končnim delom, zmanjšanje stroškov, povečanje ozaveščenosti glede manjše potrošnje papirnega materiala. Naše proučevano podjetje želi biti konkurenčno drugim, zato smo se odločili za uvedbo dinamične spletne strani, ki bo izboljšala vse zgoraj navedene segmente. Stroškovno bi bila sama izvedba vsega tega zelo visoka, zato smo se odločili uporabiti vse programe, ki jih brezplačno lahko koristimo na internetu. Sama spletna stran bo postavljena na strežniku Xampp in administrirana ter vzdrževana s pomočjo CMS Joomla programa za odprtokodno postavitev spletni strani OGLED IN ANALIZA SPLETNIH STRANI KONKURENČNIH "MIKRO" PODJETIJ Za lažjo orientacijo in izdelavo naše spletne strani smo se oprli na izkušnje konkurenčnih malih podjetij in njihove spletne prestavitve. Za konkurenčna podjetja smo izbrali tri manjša podjetja, izbirali pa smo na podlagi velikosti zaposlenih oziroma sami velikosti podjetja. Zanimala nas je struktura in vsebina spletnih strani ter kako so prijazne uporabniku, kar nakazuje spodnja Slika 7. Analizirali smo spletne strani oziroma naslednje segmente, in sicer predstavitev organizacije, kar pomeni opis podjetja, zgodovina, nek vzorec splošnih informacij o podjetju naslov ipd. Druga točka je bilo osredotočanje na izbiro jezika, se pravi, ali je stran dosegljiva samo v slovenskem jeziku ali tudi v drugem, s tem tudi vidimo, ali je cilj pritegniti tudi kupce s trgom izven Slovenije. Pregledali smo katalog in cene izdelkov, kako natančno je vidno iz spletne strani, koliko bi stalo določeno delo, kakšne so neke okvirne cene ter ali so izdelki urejeni v katalogu, da so bolj prijazni očem uporabnikom. Naslednja točka, ki nas je zanima je bilo naročanje storitev ter s tem preverba, ali je možno storitev že naročiti prek same spletne strani. Na koncu pa smo še preverjali poprodajne aktivnosti in druge module, ki jih je možno uvideti na spletni strani drugih treh izbranih "mikro" podjetjih. Za analizo smo izbrali tri konkurenčna podjetja: Gorenjska gradbena dela: Gradbeno podjetje Bohinj: Gradbeništvo SGD: Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 17

23 Slika 7: Prikaz analize spletnih strani 5.3 KRITIČNA ANALIZA V podjetju smo ob analizi celotnega internega procesa delovanja od poizvedovanja naročnika do same realizacije prišli do zaključka, da se bomo osredotočili predvsem na prepoznavnost in oglaševanje podjetja ter komunikacijo prek virov zaradi pomanjkanja le-te, kjer je do podatkov in posledično povratnih informacij o podjetju najlažje dostopati. Podjetje ima v primerjavi z drugimi tremi "mikro" podjetji zelo slabo razvito informacijsko infrastrukturo in nima za potencialnega potrošnika njihovih storitev nikakršne predstavitve dela, cenika, kontaktnih podatkov, zgodovine podjetja, ki je za uspešno poslovanje več kot potrebna. Namen je ustvariti spletišče z vsemi elementi, ki so potrebni za nadaljnje dolgoročno delovanje podjetja in širjenja obsega del ter skladno zagotoviti potrebno kakovost in s tem dolgoročno utrditi ime podjetja med konkurenti "mikro" podjetij. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 18

24 Kot naša končna rešitev je bila postavitev spletnega strežnika Xampp, implementiranje odprtokodnega sistema CMS Joomla za komuniciranje med ponudnikom in potencialnim strankam. S tem bi se tudi razbremenila komunikacija med mobilnimi telefoni in tako zmanjšala možnost nedosegljivosti ob večernih urah, nedosegljivosti ali kakršnemkoli drugem segmentu KRITIČNA ANALIZA Z VIDIKA TEHNOLOGA V PODJETJU NIGZ S. P. Situacijo, v katerem se podjetje nahaja, smo preučili tudi s tehnologom podjetja ter analizirali katere segmente moramo pokriti, da bi se povečala prepoznavnost podjetja oziroma kateri so dejavniki, ki na to neposredno ali posredno vplivajo. Do napak pride že pri samem povpraševanju in sprejemanju naročila prek telefona, kjer se hitro pozabi določena stvar in imamo premalo podatkov ter posledično nepopolno izpolnjeno naročilnico, kar bi prek spletne strani bilo veliko lažje zabeležiti in poslati na kontakt. Posledica tega je pomanjkanje IT opreme in funkcioniranja prek nje, a problem je tudi v tem, ker je premalo zaposlenih in se posledično e-pošta ne pregleduje. Vsi ti našteti dejavniki neposredno in posredno vplivajo na neprepoznavnost podjetja, saj se tako kasneje pride do zamujanja del, kopičenje zalog v skladišču, zmanjšanje del, posledično manj strank, več izgub in v končni fazi, najbolj pomembno se vse skupaj pozna na finančni plati, kar tudi prikazuje Slika 8. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 19

25 Slika 8: Kritična analiza prepoznavnosti podjetja z vidika tehnologa KRITIČNA ANALIZA Z VIDIKA NAROČNIKA V OBRAVNAVANEM PODJETJU Istočasno smo tudi preučili pregled našega podjetja s strani naročnika oziroma njihovega vidika. Po natančnih preiskavah smo prišli do ugotovitve, da je podjetje precej slabo znano potencialnim naročnikom in da večina sploh za podjetje še nikoli ni slišala, hkrati se ob tej postavki poraja vprašanje, kakšna je tehnična zmogljivost podjetja za izvedbo gradbenih del glede na velikost in neprepoznavnost podjetja. Ti našteti kriteriji vodijo v neprepoznavnost podjetja kot celote in s tem slabše poslovanje podjetja, ostajanje zalog materiala in na koncu seveda tudi izgube dobička. Samo problematiko trenutnega stanja nam tudi grafično prikazuje spodnja slika. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 20

26 Slika 9: Kritična analiza neprepoznavnosti podjetja z vidika naročnika Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 21

27 6 NAMESTITEV PROGRAMSKEGA ORODJA 6.1 PLATFORMA ZA NAMESTITEV JOOMLA CMS SISTEMA Pred inštalacijo CMS Joomle moramo namestiti platformo oziroma lokalni strežnik, na podlagi katerega bo spletna stran, postavljena v Joomli, delovala. Lokalni strežnik nam bo omogočal tri potrebne funkcije, in sicer MySQL, Apache in Filezilla, brez podpore katerih spletna stran v Joomli ne deluje. Programskega orodja, ki omogoča postavitev lokalnega strežnika na osebnem računalniku, je na spletu kar precej. Mi smo glede na pozitivne komentarje in odzive uporabnikov lokalnih strežnikov izbrali Xampp, viden na spodnji Sliki 10. Za dostop do dejanskega vmesnika za strežnik lahko dostopamo prek brskalnika (Firefox, Google Chrome, Opera ), kjer v orodno vrstico oziroma URL vpišemo localhost ter potrdimo, da dobimo meni lokalnega strežnika, ki je prikazan na spodnji sliki. Slika 10: Nadzorna plošča Xampp Po namestitvi Xampp programa je bilo potrebno pod opcijo Security, kar je vidno na spodnji sliki, v meniju zaradi nadzorovane dostopnosti do lokalnega strežnika in varnosti ustvariti primerna uporabniška imena in gesla, ki omejuje dostopnost Apache, Filezille in MySQL-a. Najprej smo zavarovali dostop do MySQL baze ter onemogočili prost dostop prek lokalnega IP naslova do našega menija (to pomeni, da če bi nekdo vpisal dinamični IP našega računalnika, bi prosto prišel v meni lokalnega strežnika). Uporabniško Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 22

28 ime in geslo smo si zapisali in obvezno zapomnili zaradi kasnejšega dostopa. Spodnja slika prikazuje sekcijo urejanja zgoraj naštetih varnostnih opcij. Slika 11: Xampp in MySQL varnost Kasneje smo podobno naredili tudi za Filezilla FTP in dodeli uporabniško ime in geslo skrbnika. Na koncu smo ob preverbi menija lokalnega strežnika pod sekcijo varnosti morali imeti potrjeno zavarovane štiri prve sekcije, ki jih prikazuje slika. Slika 12: Prikaz zavarovanih sekcij Ob namestitvi lokalnega strežnika smo imeli določene težave. Lokalni strežnik za svoje delovanje uporablja določena vrata (ang. port). Vrata so v računalniških mrežah logično povezljivo mesto. So neke vrste vmesnik, ki služi kot medij za prenos podatkov med omrežnimi napravami (povezava osebni računalnik in strežnik). Spodaj smo navedli določena vrata, ki so potrebna za pravilno delovanje funkcij, ki jih omogoča lokalni strežnik (Presentia, 2014): Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 23

29 ftp 21/tcp smtp 25/tcp http 80/tcp pop3 110/tcp imap 143/tcp https 443/tcp # File Transfer [Control] (XAMPP: FTP Default Port) mail # Simple Mail Transfer (XAMPP: SMTP Default Port) # World Wide Web HTTP (XAMPP: Apache Default Port) # Post Office Protocol - Version 3 (XAMPP: POP3 Default Port) # Internet Message Access Protocol (XAMPP: IMAP Default Port) # http protocol over TLS/SSL (XAMPP: Apache SSL Port) mysql 3306/tcp # MySQL (XAMPP: MySQL Default Port) AJP/ # AJP/1.3 (XAMPP: Tomcat AJP/1.3 Port) # HTTP Alternate (see port 80) (XAMPP: Tomcat http-alt 8080/tcp Default Port) Ob zagonu nam je Apache strežnik večkrat javljal zasedenost porta št. 80, ki je potreben za pravilno delovanje. Spodnja slika prikazuje zasedenost porta. Slika 13: Zasedenost porta 80 S pomočjo ukazne vrstice smo preverili, če so vrata 80 res zasedena. Prišli smo do ugotovitve, da so vrata 80 že zasedena. Po preverbi s pomočjo ukazne vrstice in vpisov ukazov v njo smo ugotovili, da so vrata 80 zasedena Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 24

30 s strani požarnega zidu Windows. Tega smo izklopili, ampak se je težava še vedno pojavljala. Na koncu smo po daljšem času ugotovili, da dejansko vrata 80 zaseda program TeamWiever. Po izklopu le-tega je spletni strežnik Apache normalno deloval. 6.2 NAČIN DELOVANJA SPLETNE STRANI Vsaka spletna stran mora biti dosegljiva 24 ur na dan ne glede na lokacijo in čas, v katerem se nekdo nahaja, kar je tudi pomen spletne strani. Za to, da bo spletna stran vedno dosegljiva, moramo imeti IP naslov, ki se ne spreminja. Tukaj imamo tri možnosti, in sicer prva je, da pri svojem spletnem ponudniku naročimo statični IP naslov in njegove nastavitve (masko podomrežja, prehod ter DNS strežnike; to so strežniki, ki bodo na podlagi vpisanega naslova v orodno vrstico pretvorili naslov v IP, poiskali, kje v omrežju se ta IP naslov nahaja, in odprli spletno stran, ki se nahaja na tem naslovu. Odločili smo se za tretjo možnost, kjer smo najprej na spletni strani ponudnika spletnih storitev z vpisom svojega IP naslova v spodnji obrazec, ki je prikazan na spodnji sliki, omogočili, da naš dinamični IP naslov ostane vedno enak. Slika 14: Obrazec za vpis dinamičnega naslova Sedaj, ko smo uredili, da bo naš dinamičen IP naslov vedno enak, smo na isti spletni strani registrirali brezplačno domeno, ki bo pomagala, da nekomu, ki bo želel do naše spletne strani dostopati, ne bo potrebno ročno vpisovati IP naslova, ampak smo izbrali domeno spnigz.gajba.net. Zaradi finančnih razlogov nismo želeli takoj kupovati neke domene, ampak smo najprej želeli v podjetju testirati, kakšen bo odziv na spletno stran in v katero smer jo bo potrebno dodatno razvijati. Spodnja slika prikazuje vpis trenutnega lokalnega naslova /joomla, prek katerega lahko dostopamo do spletne strani, a smo ustvarili spnigz.gajba.net, ki ob vpisu pokaže spletno stran ustvarjeno in postavljeno na našem spletnem strežniku. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 25

31 Slika 15: Prikaz preusmerjanja lokalnega IP naslova na domeno Iz našega omrežja je bila naša spletna stran normalno dostopna, ker smo pa želeli preveriti, ali je dostopna tudi iz drugih računalnikov, smo iz druge lokacije poskusili izvesti sledenje poti od računalnika do same spletne strani z ukazom "tracert" v ukazni vrstici. Sledenje je bilo uspešno prek vseh usmerjevalnikov v omrežju, kar nakazuje spodnja koda: C:\>tracert spnigz.gajba.net Tracing route to spnigz.gajba.net [ ] over a maximum of 30 hops: 1 1 ms 1 ms 1 ms gw.t-2.net [ ] 2 1 ms 1 ms 1 ms core.t-2.net [ ] 3 1 ms 2 ms 1 ms core.t-2.net [ ] 4 1 ms 11 ms 1 ms e-2-9- peer.lju.ip.triera.net [ ] 5 1 ms 1 ms 1 ms telemach-gw.cust.triera.net [ ] ms 3 ms 195 ms 10ge-7-1.ljrt2.telemach.net [ ] 7 2 ms 2 ms 2 ms Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 26

32 8 6 ms 5 ms 6 ms upc.si cast.static.telemach.net [ ] 9 5 ms 5 ms 6 ms apps.gajba.net [ ] Trace complete. 6.3 NAMESTITEV ORODJA JOOMLA Po namestitvi lokalnega strežnika in ureditvi delovanja IP naslova smo namestili orodje Joomla, in sicer slovensko verzijo. Pri namestitvi ni večjih posebnosti, kar je še potrebno biti pozoren, je, da ob koraku, kjer moramo vpisati vrsto baze, izberemo možnost mysql, ime gostitelja pustimo localhost, izberemo le še uporabniško ime in geslo za dostop do baze podatkov, kar prikazuje tudi spodnja slika. Slika 16: Prikaz vpisovanja podatkov ob namestitvi orodja Joomla Po celotni namestitvi moramo obvezno tudi izbrisati namestitveno mapo, saj imamo, dokler tega ne uredimo, onemogočen dostop do administracije. Namestitveno mapo najdemo glede na zgoraj navedene korenske poti v mapi c:\xampp\htdocs\joomla in tam izbrišemo mapo z imenom Installation. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 27

33 7 IZDELAVA SPLETNE STRANI 7.1 IZGLED SPLETNE STRANI Po namestitvi orodja Joomla smo začeli z izdelavo spletne strani. Osnovni namen je bil izdelati dinamično spletno stran, ki bo vizualno privlačna za obiskovalce, hkrati pa bo dinamično funkcionalna in bo omogočala interakcijo z uporabniki. Spletno stran smo sestavili iz prve začetne strani in s štirimi dodatnimi stranmi, ki so tudi na voljo v zgornjem meniju na spletni strani. Spletna stran je v barvah gradbenih podjetij in že po barvah predstavlja dejavnost, s katero se podjetje ukvarja, hkrati na to še bolj opozarja logotip podjetja, ki je viden na sredini takoj ob vstopu na spletno stran. V zgornjem meniju so gumbi za preklop med posameznimi spletnimi stranmi. Nekoliko nižje na spletni strani, ki je prikazana na spodnji sliki, je pod logotipom v nekaj korakih prikazan način delovanja podjetja in druge dejavnosti podjetja. Slika 17: Izgled spletne strani Predloga spletne strani je urejena s pomočjo programa Artisteer in je bila v že izdelanih predlogah in predlaganih predlogah programa Artisteer, tako da smo spremenili barvo, vnesli logotip podjetja ter dodali gumbe s pomočjo programa FTP oziroma protokola za prenos datotek. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 28

34 Izbrano predlogo smo v orodje Joomla vnesli s pomočjo opcije za namestitev, ki je hkrati opcija za celotno namestitev komponent, predlog, modulov in drugih pripomočkov. 7.2 UVODNA SPLETNA STRAN Uvodna spletna stran je v našem primeru spletna stran z nazivom Domov. Na tej spletni strani (kot na vseh drugih) je zgoraj ustvarjen meni, ki služi prestavljanju med posameznimi spletnimi stranmi. Na uvodni spletni strani je zgoraj desno možnost vpisa v spletno stran za uporabnike in tudi za še neobstoječe uporabnike, navedeno možnost prikazuje spodnja Slika 18. Neobstoječi uporabniki imajo možnost registracije, kjer po vpisu potrebnih podatkov dobijo na svoj poštni predal internetno povezavo, s katero potrdijo oziroma dokončajo registracijo in se tako lahko z novo kreiranim uporabniškim imenom in geslom vpišejo. Slika 18: Prikaz vpisnega in registracijskega gumba Gumba smo v Joomlo vnesli prek namestitvene možnosti za dodajanje modulov. V nastavitvah tega modula smo omogočili, da se le-ta prikazuje na vseh straneh in v lebdečem elementu, kar pomeni, da če se uporabnik premika nižje po spletni strani, bo gumba vedno imel zraven. Pri vpisnem modulu se je pojavljalo kar nekaj težav, saj aktivacijske pošte stranki ni avtomatično poslalo in je javljalo napako, da to ni možno. Po daljšem preverjanju in preizkušanju smo ugotovili, da pošta glede na to, da v PHP.ini datoteki ni omogočena, deluje le v primeru, če nastavimo vrata (Angl.port) na 25 ter omogočimo preverjanje pristnosti gesla, medtem ko na vratih 465 ali 567 ne deluje, same nastavitve pa prikazuje spodnja slika. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 29

35 Slika 19: Prikaz nastavitev pošte Na isti spletni strani se na levi strani le-te prikazuje gumb za pomoč (ang. need help), ki omogoča uporabniku, da v primeru, da je urednik oziroma urednik spletne strani dosegljiv, lahko obiskovalcu nudi neposredno pomoč. Gumb je v primeru dosegljivosti urednika zelen. Stranka klikne nanj in se ji javi avtomatično sporočilo, da je pomoč na voljo in da lahko zastavi kakršnokoli vprašanje, kar nakazuje tudi spodnja Slika 20. Slika 20: Prikaz gumba za pomoč obiskovalcem Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 30

36 Za tem, ko obiskovalec karkoli napiše, ima urednik na svoji nadzorni plošči možnost sprejeti določeno stranko, kar je razvidno iz spodnje Slike 21, saj obstaja možnost, da je urednik trenutno zaseden s kakšno drugo stranko. Ob dovoljenju za pogovor se obiskovalcu spletne strani avtomatično vrne odgovor za pomoč, ki je prikazan na spodnji Sliki 22. Urednik ima pravico uporabnika odsloviti, ga blokirati glede na IP naslov, katerega stranka uporablja, mu omejiti pravice pisanja ipd. V primeru nedosegljivost urednika je gumb na levi strani spletne strani siv in lahko obiskovalec pusti sporočilo, ki ga urednik dobi direktno na svoj poštni predal in lahko obiskovalcu tudi pozneje odgovori. Slika 21: Prikaz možnosti sprejema stranke s strani urednika Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 31

37 Slika 22: Prikaz avtomatičnega sporočila ob sprejemu obiskovalca Na uvodni strani je jasno prikazan način delovanja podjetja v štirih korakih, ki so pregled, načrt, izvedba in zaključek, kar nakazuje, da se podjetje s stranko najprej dogovori o pregledu dela, naredi načrt, izvede dela in zaključi s celotno gradbeno izvedbo del. Na spodnji levi strani so prikazane aktualne novice ter hkrati takoj poleg na desni spletni strani nekaj podatkov. Obiskovalci se imajo možnost naročiti na e-novice in to le z vpisom imena in poštnega predala, na katerega želijo prejemati e-novice, brez potrebe, da bi bili registrirani kot uporabniki spletne strani. Način naročanja na e-novice je viden na Sliki 23. Slika 23: Možnost naročila obiskovalcev e-novice Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 32

38 E-novice se lahko s strani urednika spletne strani pošiljajo na več poštnih predalov skupaj in imajo namen obveščati naročnika o novostih, prednostih in referencah podjetja SP NIGZ. Spodnja slika je primer ene izmed e-novic, poslane obiskovalcem, naročenim na e-novice. Slika 24: Prikaz primera e-novic Urednik e-novic ima možnost pošiljanja različnih tem e-novic, pošiljanje samo točno določenim uporabnikom, onemogočiti posameznega prejemnika e-novic. Hkrati pa ima možnost spremljanja statistike in lažjega vodenja evidenc, saj lahko urednik dejansko preveri, kakšno število poslanih e-novic je dejansko prebranih. Spodnja slika prikazuje število novih naročnikov na e-novice v določenem časovnem obdobju in število dejansko prebranih e-novic, ki so bila obiskovalcem in naročnikom na e-novice poslana. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 33

39 Slika 25: Prikaz statistike prebranih sporočil Poleg možnosti za naročanje e-novic je tudi možnost glasovanja obiskovalcev. Anketa ponuja možnost glasovanja in po izbiri ene izmed štirih možnosti pokaže grafično prikaz trenutnega glasovanja. Anketa na spletni strani je prikazana na spodnji sliki in povprašuje tako obiskovalce in že obstoječe odjemalce storitev podjetja SP NIGZ o prioriteti pri opravljanju gradbenih del. Glede na anketo obiskovalcev spletne strani se jih je največ opredelilo za kakovost izvedbe gradbenih del, in sicer 50 %, kar je polovica anketirancev. S tem smo tudi v samem podjetju začeli usmerjati vse večjo pozornost kakovosti in ne hitrosti ali ceni izvedbe del. Vsako izmed anket je možno s strani urednika časovno omejiti ter hkrati omejiti število glasov na uporabnika ali na posamezni IP naslov. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 34

40 Slika 26: Grafični prikaz anketiranja obiskovalcev o ponudnikih gradbenih storitev 7.3 SPLETNA STRAN GALERIJE Druga spletna stran je namenjena galeriji in prikazu referenc podjetja NIGZ na različnih gradbenih delovnih področjih. Galerija je razdeljena v dva dela, in sicer na del galerije, imenovan delovni stroji, kjer so prikazani delovni stroji podjetja NIGZ, ter na galerijo gradbenih izvedb, katere namen je prikazati različne gradbene izvedbe. Obiskovalci imajo možnost pregledati slike, glasovati za določeno sliko, pregledati najbolje ocenjene slike, preveriti zadnje dodane slike, največkrat komentirane slike, največkrat ogledane slike ter število klikov na sliko. Za vsako sliko je tudi razvidno, kolikšna je njena povprečna ocena. Vse možnosti, navedene v prejšnjih stavkih, prikazuje tudi spodnja slika. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 35

41 Slika 27: Prikaz galerije Neregistrirani obiskovalci slik ne morejo komentirati in ne morejo videti že napisanih komentarjev za določeno sliko, hkrati imajo omejitev dodajanja slik v galerijo. Ta pravica je dodeljena le uredniku oziroma uredniku spletne strani. Na spodnjih dveh slikah je razvidno, da ima urednik pravice dodajanja slik tako v ozadju administracije spletne strani kot tudi z vpisom direktno na spletno stran, kjer se mu ponudi opcija urejanja slik, hkrati pa lahko omeji dostop na posamezno sliko samo na obiskovalca ali na registriranega uporabnika spletne strani. Slika 28: Prikaz dodanih slik v ozadju orodja Joomla Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 36

42 Slika 29: Prikaz dodajanja slik z načinom vpisa z uporabniškim imenom in geslom na spletno stran 7.4 SPLETNA STRAN FORUMA Na tretjem gumbu v glavnem meniju smo ustvarili forum. Forum je namenjen obiskovalcem oziroma registriranim uporabnikom spletne strani, da lahko komentirajo gradbena dela, izmenjajo mnenja o našem podjetju, naložijo slike, katere so naredili ob delu našega gradbenega dela, ipd. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 37

43 Pravice na forumu tako kot povsod ureja urednik oziroma urednik spletne strani. Na forumu je možno urediti s strani urednika veliko stvari. Urednik lahko zaklene določeno temo, blokira uporabnika zaradi žaljivega komentarja, blokira uporabnika glede na internetni naslov (angl. IP), poveča pravice določenega uporabnika glede na uporabniško ime, izbriše celotno temo ali samo določeno objavo, preveri zahval, kaznuje uporabnika ipd., kar prikazuje tudi spodnja slika. Slika 30: Prikaz pravic urednika Obiskovalcem, ki niso registrirani, je dovoljeno samo branje komentarjev. katere so napisali ali registrirani obiskovalci ali urednik spletne strani. Za več pravic se morajo obiskovalci registrirati na samo spletno stran. Registrirani obiskovalci imajo možnost urediti svoj profil, odpreti novo temo, katero lahko urednik odstrani, če le-ta ni v skladu s temo foruma, urediti svoje objave tudi naknadno, ko so enkrat objavljene, pohvalijo komentarje drugih, prijavijo sporen komentar uredniku ipd. Registrirani obiskovalci imajo tudi svoj meni, ki služi lažjemu preklapljanju med določenimi segmenti na forumu. Videz menija ob vpisu obiskovalca je viden na spodnji sliki. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 38

44 Slika 31: Meni registriranih obiskovalcev 7.5 SPLETNA STRAN TRGOVINE V namen povečanja prepoznavnosti in dobička podjetja smo se odločili na spletni strani tudi urediti spletno trgovino, katere prvi namen je bolj reklama kot zaslužek. Naslednja slika prikazuje spletno trgovin ter nakazuje, da je sestavljena iz 3 segmentov izdelkov, in sicer delovnih oblačil, gradbenih rabljenih delov ter ročnega orodja in materiala. Slika 32: Prikaz začetne strani spletne trgovine Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 39

45 Po izbiri obiskovalca ene izmed treh sklopov trgovine se mu odpre podroben seznam izdelkov v tem segmentu. V opisu je slika izdelka, podroben opis izdelka in spodaj cena. Izdelke je možno razvrstiti po ceni, po imenu ali datumu. Trgovina ponuja pregled izdelkov v načinu seznama, mreže ali tabele. Spodnja slika prikazuje pregled izdelkov v načinu seznama. Slika 33: Prikaz izdelkov v spletni trgovini Naslednja slika nakazuje, da se nam po izbiri določenega izdelka odpre slika v večji velikosti in hkrati postane razvidno ali je izdelek na zalogi ter možnost, da ga damo v košarico. Slika 34: Prikaz posameznega izdelka Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 40

46 Po izbiri enega izdelka lahko nadaljujemo z nakupovanjem in v našo košarico določimo več izdelkov, ki jih želimo kupiti. V košarico lahko nalagajo tudi neregistrirani obiskovalci, pri vnosu podatkov za dostavo in plačilo pa jih opozori, da se registrirajo. Način, kako je v košarici možno imeti več izdelkov, je razviden iz spodnje slike, ki prikazuje izdelek v košarici in gumb za plačilo, ki vodi na spletno stran za izvedbo naročila. Slika 35: Vpogled v košarico z izbranimi izdelki Potencialnega kupca ob pritisku na gumb plačilo preusmeri na spletno stran za vpis osebnih podatkov. Tukaj se potencialnem kupcu ponudi možnost vpisa podatkov oziroma registracije. V primeru, da je kupec že kadarkoli naročal izdelke prek naše spletne strani, se mu ob vpisu na spletno stran določeni osebni podatki že prikažejo tako, da dopolni samo manjkajoče. Spodnja slika prikazuje primer vpisa podatkov in hkrati nakazuje, da je možno plačilo izvesti prek PayPal-a ali ob dostavi na dom. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 41

47 Slika 36: Izvedba naročila Zadnji korak izvedbe naročila je še preverjanje podatkov in oddaja naročila. Na zadnjem koraku izvedbe naročila je viden pregled naročenega izdelka, količina ter znesek, hkrati pa so na desni izpisani podatki o načinu plačila in osebni podatki. Spodaj je razvidno iz slike, da ostane le še oddajanje naročila. Hkrati je kupcem omogočeno, da tudi s strani Facebooka komentirajo določen izdelek in da nakup objavijo na svojem zidu. Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 42

48 Slika 37: Preverba podatkov pred oddajo naročila Po izvedbi naročila ima kupec možnost spremljanja statusa naročene izdelka. Lahko preveri, ali je bil izdelek dejansko že odposlan s strani prodajalca, v tem primeru našega podjetja SP NIGZ-a. Na spodnji sliki je prikazan vpogled v naročila kupca in status naročenega izdelka. Slika 38: Prikaz statusa naročil Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 43

49 Po oddanem naročilu urednik spletne trgovine dobi v svoj poštni predal pošto, kjer je razvidno, kdo je naročnik, kateri izdelek naroča in v kakšni količini. Po preverbi urednik v svoji administraciji spletne trgovine po poslanem izdelku na dom spremeni status izdelka. Tako kupec lahko spremlja status naročila in vidi, kdaj je bil izdelek dejansko poslan, hkrati v svoj poštni predal dobi povezavo do spletne strani, kjer lahko spremlja status naročila. Na Sliki 39 in Sliki 40 sta najprej administracija spletne trgovine in upravljanje z naročili in nato še pošta, prejeta s strani kupca. Slika 39: Prikaz naročila vidnega uredniku Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 44

50 7.5 KONTAKTNI OBRAZEC Slika 40: Potrdilo naročila poslano uporabniku Na naši zadnji spletni strani se nahaja kontaktni obrazec. Le-ta je namenjen uporabnikom, ki imajo kakršnokoli vprašanje, katero lahko pošljejo uredniku spletne strani. Na kontaktnem obrazcu, ki se nahaja na spodnji sliki, se nahajajo logotip podjetja, kontaktni podatki podjetja in urednika spletne strani. Slika 41: Kontaktni obrazec Igor Kulaga: Razvoj spletne strani za podjetje NIGZ stran 45