cajtng:Layout 1.qxd

Transkripcija

1 Bohinjsko mleko gre ~ez mejo Mleko prvi~ v Italijo ^ebelarsko dru{tvo Bohinj Na Lomah razvili svoj prapor Sedmega julija so v Italijo za~eli voziti tudi bohinjsko mleko. Vodja Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas Slavko Li~ef je povedal, da imajo pogodbo sklenjeno do konca novembra, oddajalci pa bodo za liter mleka dobili okoli pet tolarjev ve~ kot doslej. Mleko oddaja 75 kmetov, cisterna pa iz Cerkelj, prek Polj~ in Bleda v Bohinj pripelje vsak drugi dan. Prvi je preto~il mleko 34-letni Andrej Beznik z Zgornjih Gorju{, ki v ~asu, ko so mleko prek zadruge prodajali Ogledni sirarni Srednja vas, ni dobil pla~anega litrov mleka. Tudi na njihovem obmo~ju se je zaradi nepla~anega mleka {tevilo oddajalcev zmanj{alo. V zvezi z bohinjskim mlekom na 5. strani pi{emo o ste~ajnem postopku za A&C Marketing ki mu je GKZ Srednja vas pred leti prodala sirarno. Medtem ko gre bohinjsko mleko v Italijo, bodo v hotel Zlatorog mleko in mle~ne izdelke ter teletino in svinjino vozili iz Avstrije. O hotelih pi{emo na 6. in 7. strani. Besedilo in foto Vlasta Felc ^ebelarsko dru{tvo Bohinj je v soboto, 25. junija, pri rojstni hi{i Jana Strgarja na Lomah nad Nem{kim Rovtom razvilo svoj prapor. Prapor je razvil njegov boter Marjan Odar, pripeli pa so tudi trakove botra, Ob~ine Bohinj in slovenske zastave. Prapor sta blagoslovila `upnika Jo`e Dolenc ter Ivan Jagodic. Predsednik dru{tva se je poimensko zahvalil vsem, ki so prispevali za zlati `eblji~ek. V imenu ^ebelarske zveze Slovenije in ^ebelarske zveze zgornje Gorenjske je prisotne pozdravil Bo{tjan No~, v imenu Ob~ine Bohinj pa direktor ob~inske uprave Boris Malej. Letos je bilo drugi~ podeljeno priznanje Zveze ~ebelarjev zgornje Gorenjske za naj`upana. Za leto 2004 ga je prejel `upan radovlji{ke ob~ine Janko S. Stu{ek, ki mu je predsednik komisije za izbor Fran~i{ek Medja podelil sedemsatni panj s ~ebelami. Kulturni program so izvedli Godba na pihala Bohinj, Lovski rogisti Bohinj in Otro{ka folklorna skupina Bohinj. O ~ebelarjih ve~ na 10. strani. Besedilo in foto Drago Kotnik

2 2 ob~ina Izredna seja ob~inskega sveta Zaradi zemlji{~a zna biti {e vro~e Ob~inski svet je maja sklenil, da Ob~ina za gradnjo hotela ob vodnem parku v Bohinjski Bistrici v dru`bo Bohinj vodni park d. o. o. kot stvarni vlo`ek vlo`i okoli 3000 kvadratnih metrov veliko zemlji{~e po ceni 64 evrov za meter. Ko je bil z odlo~itvijo seznanjen Bo{tjan ^okl, direktor in lastnik dru`be MPM Engineering d. o. o., ve~inske lastnice bohinjske dru`be, se z njo ni strinjal. Zaplet naj bi re{ili na izredni seji ob~inskega sveta, ki mu je `upanja Evgenija Kegl - Koro{ec predlagala, da bi majski sklep razveljavili in za zemlji{~e izvedli postopek javnega zbiranja ponudb z izklicno ceno 94 evrov za kvadrat. Ve~ina svetnikov predloga ni podprla, bili pa so za javno zbiranje ponudb za zemlji{~e, ki ga v Bohinjski Bistrici potrebuje Mercator. Februarja 2002 je Ob~ina zagotavila okoli 6000 kvadratnih metrov zemlji{~a za gradnjo vodnega parka po ceni 64 evrov za kvadrat. Ob~inski svet je tudi sklenil, da pribli`no polovico zemlji{~a Ob~ina vlo`i v dru`bo kot stvarni vlo`ek takoj, ostalo zemlji{~e pa z isto vrednostjo tedaj, ko bo in kolikor bo potrebno za drugo etapo vodnega parka. MPM in Ob~ina sta v za~etku v dru`bi imeli enak, polovi~ni lastni{ki dele`. Ko je MPM v dru`bo vlo`il za izpeljavo nalo`be dodatni denar, Ob~ina pa ga ni imela, se je njegov dele` pove~al na 75 odstotkov. Ko se je gradnja dodatno podra`ila, je leta 2003 MPM Ob~ini predlagal dodatno dokapitalizacijo za okoli 65 milijonov tolarjev. Ker Ob~ina denarja ni imela, njen dele` pa bi se z nadaljnjimi dokapitalizacijami zmanj{eval, je bil na skup{~ini dru`be dose- `en sporazum, da Ob~ina izstopi iz dru`be. Ob~inski svet je januarja 2004 s tem sogla- {al pod pogojem, da se Ob~ini vrne revalorizirana vrednost stvarnega vlo`ka, `upanjo pa pooblastil, da za~ne postopek za prodajo ob~inskega dele`a. Ker se je postopek zavlekel, do tega {e ni pri{lo. Vzporedno s tem je MPM za~el program za gradnjo hotela na zemlji{~u, kjer so bili predvideni zunanji bazeni. Maja letos je ob- ~inski svet sklenil, da ob~ina vlo`i v dru`bo kot nov stvarni vlo`ek okoli 3000 kv. metrov zemlji{~a po ceni iz leta To je dobrih 43,7 milijona tolarjev. Pokazalo se je, da Bo{tjanu ^oklu ni do tega, ker s tem v dru`bi ne bi ve~ imel kontrolnega dele`a. Za ohranitev sedanjega razmerja bi moral dodatno vlo`iti okoli 150 milijonov tolarjev, denarja za to pa nima. Da pa ne bi ponovili napak iz prvih poslovnih zadev z MPM, pri ~emer je bilo ugotovljeno, da bi bil ponovni vstop Ob~ine v dru`bo proti pravnim predpisom, ker `e prvotni vstop ni bil pravno ~ist, je `upanja Evgenija Kegl - Koro{ec ob~inskemu svetu predlagala, da na izredni seji majski sklep razveljavi in sklene, da se v skladu z zakonodajo ob~insko zemlji{~e odproda na podlagi javnega zbiranja ponudb zainteresiranih vlagateljev po 94 evrov za kvadratni meter oziroma za izklicno ceno 61,2 milijona tolarjev. Prodali naj bi celotno parcelo, sicer bi ostal ozek pas (okoli 2500 kv. metrov), ki ga Ob~ina nikoli ve~ ne bi mogla prodati kot stavbno zemlji{~e. Po besedah odvetnika Zdravka Stareta, ki v tej zadevi dela za ob~ino, so tehtali ali je notarska listina, ki zagotavlja kvadratni meter za 64 evrov, zavezujo~a ali ne. Opozoril je, da tedaj {e ni bila sprejeta dr`avna uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premo`enjem dr`ave in ob~in (sprejeta leta 2003). Na osnovi te uredbe je bila narejena nova cenitev. Ko gre za prodajo premo`enja ob~in ali dr`ave, ga lahko ocenijo samo cenilci, ki so registrirani pri In{titutu za revizijo, cenitev pa ne sme biti starej{a od {estih mesecev. Opozoril je tudi na tveganje, da na razpis ne bi bilo nobenega ponudnika za izklicno ceno. V takem primeru uredba dopu{~a mo`nost, da se v drugem delu postopka zemlji{~e proda za 25 odstotkov ni`jo ceno. ^e tudi takrat ni kupca, se cena lahko {e zni`a, vendar v soglasju z vlado RS. MPM mora priti do zemlji{~a zaradi gradbenega dovoljenja v kratkem ~asu, ~e se ho~e potegovati za sredstva strukturnih skladov Evropske skupnosti. Da bi mu to vendarle omogo~ili, je `upanja svetnikom tudi predlagala, da z dru`bo Bohinj vodni park podpi{ejo pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice na teh zemlji{~ih. Veljala bi le do izbire najugodnej{ega ponudnika za nakup zemlji{~a. Medtem ko je v razpravi skoraj vsak poudarjal, da se strinja z gradnjo hotela, je za sprejem `upanjinih predlogov glasovalo premalo, le pet svetnikov (Janez Andol{ek, Lucija Grm, Janez Rozman, Zvone [olar in Zato pa so bili za javno zbiranje ponudb za kv. metrov veliko zemlji{~e, ki ga sicer za poslovno-stanovanjski objekt potrebuje Mercator. Prodaja pa se izpelje le, ~e investitor na svoje stro{ke na prostoru nekdanje Almire zgradi podzemno gara`o. ^e bo spomenik treba prestaviti, se program dopolni s prodajo oziroma zamenjavo zemlji{~a, ki v naravi predstavlja zelenico in spomenik, investitor pa mora prestaviti spomenik na drugo primerno lokacijo na svoje stro{ke. Zaradi zemlji{~a za hotel in tudi {e za vodni park bo najbr` {e vro~e. Medtem ko Bo{tjanu ^oklu ni do tega, da Ob~ina v dru`bo vlo`i zemlji{~e, je `upanja zadr`ala uresni- ~itev sklepa ob~inskega sveta. Med drugim zato, ker bi bil v nasprotju z vladno uredbo, po kateri zadnja cenitev ne more biti starej{a kot pol leta. Na julijski redni seji bodo obravnavali tudi poro~ilo o izrednim nadzoru, ki so ga trije ~lani nadzornega odbora pri ob~inskem svetu opravili `e oktobra 2003 nad kapitalskim vlo`kom Ob~ine v dru`bi Bohinj vodni park, vklju~no s postopkom o ustanovitvi dru`be, ter mnenji poobla{~enega pravnika ob~ine in notranje dr`avne revizorke. Nadzorniki so med drugim zaklju~ili, da Ob~ina glede na dolo~ila svojega statuta sploh ni imela pravice ustanoviti podjetja Bohinj vodni park kot dru`benik. Skoraj vsi sklepi glede nalo`be so bili sprejeti premalo natan~no ali ustreznih sklepov sploh ni, sprejeti pa v {kodo ob~ine kot dru`benika. V korist ob~ine bi na primer bilo, ~e bi svetniki sprejeli sklep (na seji ga je predlagal eden od svetnikov), da bo zemlji{~e za drugo etapo vodnega parka ocenjeno takrat, ko bo pri{lo do nalo`be. Po mnenju nadzornikov je v tem primeru pri{lo do dejanskega o{kodovanja ob~inskega premo`enja. Po besedah Evgenije Kegl - Koro{ec bodo o vsem tem govorili {ele na julijski seji zato, ker je skoraj leto dni trajalo, da so pridobili pravno mnenje, ~akali pa so tudi na novo cenitev ob~inskega dele`a. Vlasta Felc Bo{tjan ^okl je v zvezi z zadnjimi dogodki dejal, da se nekateri morda ne zavedajo, da pomeni biti dru`benik v podjetju biti zraven v dobrem in slabem. ^e je dobi~ek, ga deli{, ~e je izguba, jo pokriva{. Lani je Bohinj vodni park iz teko~ega poslovanja imel okoli 22 milijonov izgube in ~e bi ob~ino {teli kot dru`benika, bi morala pokriti pet milijonov. Dobi~ka {e pribli`no deset let ne bo. Prodaja zemlji{~a se mu zdi povsem korektna, a se je ne da izvesti v kratkem ~asu. Zato naj bi jim pridobitev gradbenega dovoljenja in s tem kandidaturo za evropska sredstva omogo~ila stavbna pravica. Brez teh sredstev hotela ne more zgraditi, ~asa pa zmanjkuje.

3 ob~ina in kmetijstvo 3 Funkcionalno zemlji{~e, gradbena parcela Tokrat v zvezi s posegi v prostor odgovarjamo na pogosta vpra{anja o funkcionalnem zemlji{~u in gradbeni parceli. Ali je cela parcela gradbena parcela? Vsaka parcela ima svojo {tevilko in pripadnost katastrski ob~ini. Ko govorimo o gradbeni parceli, govorimo o stavbi ter o zemlji{~u, ki pripada stavbi okrog nje, da objekt lahko funkcionira: dovoz, dvori{~e, prostor za pomo`ne objekte, dostop okrog hi{e Na eni parceli je lahko ve~ gradbenih parcel oziroma stavba z zemlji{~em, da lahko funkcionira, lahko obsega ve~ zemlji{~. Na dvori{~u ve~stanovanjskega bloka bi radi postavili objekte, lastnik parcele je ob~ina? Tu do odmere funkcionalnega zemlji{~a {e ni pri{lo. Odlo~itev ali bo lokalna skupnost predala tak{na zemlji{~a eta`nim lastnikom obravnavanih stanovanjskih stavb v last in posest odpla~no ali pa neodpla~no, je njena svobodna odlo~itev, seveda pa mora pri tem upo{tevati veljavno zakonodajo. V primeru Jelov{ke je ob~ina sogla{ala, da dovoli podrtje starih dotrajanih drvarnic in gradnjo novih na njenem zemlji{~u s tem, da sogla{ajo vsi stanovalci in da so enotne oblike. Pla~nik gradnje, ki upo{teva merila in pogoje, je uporabnik drvarnic. Kako se dolo~i gradbena parcela `e obstoje~im objektom? ^e v na~rtu za gradbeno dovoljenje velikost funkcionalnega zemlji{~a ni razvidna ali da gre za starej{e objekte, se lahko vlo`i zahteva na pobudo lastnika objekta oziroma upravnika ve~stanovanjske stavbe na Upravno enoto Radovljica na oddelek za gradbene zadeve. V primeru, da zahteva ni vlo`ena, velja, da je velikost gradbene parcele 1,5 x povr{ina stavbi{~a. Na kak{ni podlagi se dolo~i velikost gradbene parcele? Dolo~i se glede na to ali gre za stanovanjski, turisti~ni, gospodarski ali poslovni objekt, na podlagi odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih v ob~ini Bohinj, ki dolo~ajo velikosti parcele, ter zakonov in pravilnikov o odmikih, vrsti spremljajo~ih objektov, velikosti parkiri{~, po`arni varnosti in drugem. Mojca Breganski, svetovalka za okolje in prostor Aktualno na ob~inski upravi NEGOSPODARSTVO - V prehodnem - uvajalnem obdobju je za brezpla~no pravno pomo~ na voljo 15. julij Potrebno je predhodno naro~ilo na tel. {t Gorenjska lekarna bo predvidoma jeseni za~ela adaptirati prostore v Bohinjski Bistrici. S preureditvijo bomo uporabniki lekarne dobili prijaznej{e prostore, zaposleni pa funkcionalne oziroma ustreznej{e prostore za delo. - Sredstva za sofinanciranje mladinskih programov so pridobili Klub bohinjskih {tudentov, Skavtska skupina Bohinjska Bistrica 1 in Ljudska univerza Radovljica. - Potekajo aktivnosti za sporazumen prenos izvajanja storitve Pomo~i na domu s Centra za socialno delo Radovljica pod okrilje Doma dr. Janka Benedika v Radovljici. S tem bodo uporabniki dobili mo`nost, da si to socialno varstveno storitev zagotovijo tudi v popoldanskem ~asu. - Zaradi uveljavitve aneksa h kolektivni pogodbi za vzgojo in izobra`evanje se bodo zaposlenim pove~ale pla~e, kar posledi~no pomeni pove~anje cene za programe v vrtcih za 2,7%. - Na razpis za sofinanciranje prireditev in drugih aktivnosti, ki pospe{ujejo turisti~ni razvoj in promocijo Bohinja so se prijavili Turisti~no dru{tvo Bohinj, {portno dru{tvo Srednja vas, ^ebelarsko dru{tvo Bohinj, Kulturno dru{tvo Bohinj, Triatlon klub Bohinj in Glasbeno dru{tvo Bohinj. Na podlagi predloga o dodelitvi sredstev so `e dobili sklepe o vi{ini sofinanciranja. Iva Lapajne STAVBNA ZEMLJI[^A Podatki za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemlji{~a za leto 2005 za pravne in fizi~ne osebe se usklajujejo z dav~no upravo RS, izpostava Radovljica. Odlo~be se bodo predvidoma za~ele izdajati v za~etku julija. Jo`ica Hribar FINAN^NA SLU@BA - V pripravi so posamezni programi priprave prodaje ob~inskega stvarnega in finan~nega premo`enja za leti 2005 in V teku je priprava gradiva za redno sejo ob~inskega sveta in sicer sklepi za potrditev zaklju~nih ra~unov javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Ob~ina Bohinj in premo`enjska bilanca ob~ine - Za~eli smo z aktivnostmi za pripravo rebalansa prora~una ob~ine za leto 2005 in pripravo polletnega poro~ila o porabi prora~unskih sredstev - Posodobili smo program glavne knjige, ki omogo~a sodobnej{i na~in knji`enja. - Uvedli smo nov sistem evidentiranja prisotnosti na delu, ki ga bomo v mesecu juliju prvi~ poskusno uporabili. Odprta pot do sirarne? Zdenka Mlakar Zalokar Okro`no sodi{~e je 24. maja na predlog enega od upnikov (predlog je bil dan `e januarja letos) za~elo ste~ajni postopek nad podjetjem A&C Marketing, d.o.o. tesno povezanim s si-rarno v Srednji vasi. Za ste~ajnega upravitelja je imenovalo Zvonimira Hudeja Sodi{~e je upnike pozvalo, naj brez odla{anja poravnajo svoje dolgove ste~ajni masi, upnike pa, naj prijavijo svoje terjatve ste~ajnemu senatu v dveh mesecih od dneva objave 3. junija. Prvi narok za preizkus terjatev bo 16. septembra. Dogodki v zvezi z A&C Marketingom v ste~aju so lahko zelo pomembni tudi za Gozdarsko kmetijsko zadrugo Srednja vas. Medtem ko je zadruga tej dru`bi Andreja ^ulka pred leti prodala sirarno v Srednji vasi, je imela z njegovim podjetjem A&C Ogledna sirarna Srednja vas sklenjeno pogodbo o odkupu mleka. Kaj se je dogajalo v zvezi s tem, je znano. [tevilni oddajalci mleka so zaradi nepla~anega mleka za{li v te`ave, nekateri tudi v hude stiske, zadruga pa od Ogledne sirarne (za katero bi lahko tudi sklepali, da nima kaj dosti premo`enja) od leta 2002 terja prek sodi{~a 55 milijonov tolarjev (pri tem niso upo{tevane obresti). V zvezi s ste~ajnim postopkom za A&C Marketing je vodja GKZ Slavko Li~ef povedal, da so `e naro~ili odvetniku, naj preveri, ~e sta bili obe dru`bi na kak{en na~in povezani in ~e bi bilo mo`no, da ste~ajnemu upravitelju prijavijo svojo terjatev. Na vpra{anje, ~e se s ste~ajnim postopkom ka`e mo`nost, da bi odkupili sirarno, je Slavko Li~ef dejal, da se o tem pogovarjajo. ^e bi bilo to mo`no, bi za to, da bi pri{li do denarja, prodali obrat `aga. Ste~ajni upravitelj Zvonimir Hudej je povedal, da sta podjetji povezani le zaradi istih lastnikov. Sirarna je sestavni del premo`enja A&C Marketing, ki bo prodano, kar je osnovni namen ste- ~ajnega postopka. Kaj ve~ bo o tem lahko povedal {ele, ko bo potekel rok za prijavo terjatev. Potem se bo tudi videlo, koliko imajo upniki morebitnih hipotekarnih, izlo~itvenih pravic, od ~esar je tudi odvisno, koliko bo ostalo za navadne upnike. Vlasta Felc BOHINJSKE NOVICE so glasilo Ob~ine Bohinj; izhaja mese~no, prejemajo ga brezpla~no vsa gospodinjstva; izid: ; uredni{ki odbor: Vlasta Felc (odgovorna urednica), Iva Lapajne (pomo~nica odgovorne urednice), Lucija Grm, Klemen Langus in Mojca Rozman (~lani); lektoriranje: Niko Rupel; ustanovitelj: Ob~ina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/ , fax: 04/ , obcina@bohinj.si; izdajatelj: Specom, d.o.o. Radovljica, p. p. 39 (Bojan Rauh); tr`enje oglasnega prostora: Specom, d.o.o. Radovljica (tel.: 04/ ); naklada: izvodov.

4 4 od vsepovsod Florijanova nedelja v Bohinju Na Florijanovo nedeljo, 8. maja, se je v cerkvi v Jereki zbralo okoli 90 gasilcev in gasilk iz vseh gasilskih dru{tev Bohinja s svojimi prapori. Sveta ma{a, ki smo ji skupaj z njimi prisostvovali tudi mnogi drugi Bohinjci, je bila darovana v ~ast in priporo~ilo sv. Florijanu, zavetniku pred ~asnim in ve~nim ognjem. Cerkev v Jereki krasi med drugimi dragocenimi kipi in freskami tudi oltar sv. Florijana. Pri slovesni ma{i so sodelovali gasilci z branjem beril, molitvami in petjem. Doma~i `upnik Ivan Jagodic nam je orisal `ivljenje svetnika, njegovo mu~eni{ko smrt in zavzetost za kr{~anska sporo~ila. Sv. Florijana so ~astili `e rodovi davno v preteklosti, ga ~astijo sedaj in ga bodo ~astili v prihodnosti. Po drugi svetovni vojni je to praznovanje kot ve~ino drugih cerkvenih praznikov komunisti~na ideologija strogo odklanjala. Pro{nja pri sv. ma{i nas vseh je bila, da bi nas sv. Florijan varoval pred ognjenimi zublji in drugimi naravnimi nesre~ami. Kako stra{ne so posledice po`ara, so ob~utili med nami predvsem va{~ani Srednje vasi, ki so 6. junija 1949 v strahotnem po`aru izgubili prav vse, tudi ~love{ko `ivljenje. Po slovesnosti smo bili pred jerekarsko cerkvijo vsi prijazno pogo{~eni z doma~imi dobrotami. M. D. Za uporabnike interneta Na internetu se pod naslovom najde zanimivo dogajanje, ki je namenjeno uporabnikom interneta, ki bi na primer radi videli vse internetne strani doma~e ob~ine, sestavo lokalne upravne enote, vse o prijavljenih javnih prireditvah in {e marsikaj, odvisno, kako i{~emo - lokalno ali globalno. Raziskovalec je spletno mesto, namenjeno iskanju informacij na{e bli`ine okolice. Lokalno iskanje ( je uporabno predvsem za iskanje besed lokalnega zna~aja, kot so: trgovina, hotel, apartma Druga mo`nost je globalno iskanje ( ki zdru`uje tehnologije najbolj{ih slovenskih in svetovnih iskalnikov in imenikov. Zaradi vse ve~jega {tevila kvalitetnih spletnih imenikov da uporabniku mo`nost izbire, kateri izmed njih so zanj uporabni in jih `eli imeti prikazane na osnovni strani. Globalno iskanje je podkrepljeno s tako imenovanim podatkovnim posrednikom, ki uporabniku ponuja hiter dostop do uporabnih informacij, npr. menjalnica, slovar, tv spored... Zadnja mo`nost, ki jo uporabniku ponuja, je Iskalni forum, ki je podprt z mre`o svetovalcev iz najrazli~nej{ih podro~ij. Iskalni forum uporabniku omogo~a novo dimenzijo iskanja informacij s pomo~jo interneta. Uporabnik lahko s pomo~jo Iskalnega foruma najde tudi informacije, ki jih ni na internetu. V tem primeru gre namre~ za iskanje po znanju svetovalcev, ki zgledno odgovarjajo na vpra{anja obiskovalcev. Svetovalec ali svetovalka lahko postanete tudi Vi. In ne nazadnje je na Raziskovalcu pripravljen "lokalni forum", ki Vam ponudi mo`nost, da izrazite vse, kar bi radi spremenili v doma~i ob~ini in bi o se o problemu radi pogovorili z drugimi, ki imajo podobna mnenja. "as" [ahisti na polovici Po 6. kolu {ahovskega turnirja Bohinj 2005 se tekmovanje preve{a v drugi del, turnirji pa so dobro obiskani. Trenutni vrstni red: 1. Franc Ravnik 46, 2. Tugo Ko~evar 38, 3. Vojko Blaznik in Zoran Cviji~ 30,5, 5. Gabrijel Jurman 28, 6. Janez Kokalj 27, 7. Anton ^erne 26, 8. 25, 9. Vojko Smolej 21,5, 10. Zefir Ali~ 21 to~k. Tekmovanja se je v tem letu udele`ilo `e 29 igralcev, na vseh turnirjih skupaj pa je igralo 103 igralcev. Celotno lestvico in {e ve~ o {ahovski ligi v Bohinju si lahko ogledate na moji spletni strani. Najdete jo v vseh iskalnikih na moje ime in priimek ali NK BOHINJ lahko tudi tako, da v naslovno vrstico odtipkate Naslednje, 7. kolo, bo 2. julija 2005 ob 17. uri in 8. kolo 6. avgusta 2005 ob 17. uri v Domu upokojencev Bohinjska Bistrica. Janez Pikon Cesto so popravili Delavci Cestnega podjetja Kranj so junija v okviru vzdr`evalnih del na cesti med La{kim Rovtom in Rib~evim Lazom, ki je bila mo~no posedena in {e posebno nevarna za avtobuse, naredili nov betonski zid, starega pa delno podrli ter isti kamen zlo`ili nazaj. Delo je vredno okoli osem milijonov tolarjev, pla~nica pa je Dru`ba Rebublike Slovenije za ceste. V. F. Naslov za informacije Bli`a se poletje, zato smo za informacije dosegljivi na elektronskem naslovu kbos.bohinj@gmail.com. Katju{a Kavni servis dru`ine Zois na razstavi V ~etrtek, 7. julija, ob 17. uri bo v muzeju Toma`a Godca v Bohinjski Bistrici odprtje razstave Kavni servis dru`ine Zois - `elezo, znanje, mo~, tradicija, ugled. Porcelanasti servis, ki ga je Gorenjski muzej pridobil za svoje stalne zbirke, je dragocena pri~a dru`benega ugleda in `ivahnega delovanja dru`ine Zois, ki je imelo vpliv na razvoj gospodarstva in velik pomen za slovensko kulturo. V sklopu razstave bo v soboto, 23. julija, Jo`e Miheli~ iz zavoda Triglavski narodni park popeljal v gorski svet pod ^rno prstjo na ogled rasti{~a Zoisove zvon~nice. Odhod bo ob 8. uri izpred Muzeja Toma`a Godca (dodatne informacije M.Ogrin, ). Vabljeni. Mija Ogrin, Gorenjski muzej, foto T. Lauko Turisti~ni kraji na razglednicah V muzeju Toma`a Godca v Bohinjski Bistrici si do konca septembra, razen ponedeljka, od 10. do 12. in od 17. do 20. ure lahko ogledate razstavo Gorenjska na razglednicah - turisti~ni kraji. V muzeju smo pripravili tudi otro{ko delavnico na temo spoznajte po{to in si naredite razglednico, ki bo v torek, 5. julija, ob 17. uri. Glasbeno snemanje V dogovoru med `upanjo bohinjske ob~ine Evgenijo Kegl-Koro{ec in `upanom blejske ob~ine Jo`etom Antoni~em ter v organizaciji Turizma (LTO) Bohinj je od 18. do 19. maja v Bohinju v produkciji harmonika LIED-TEXT-TV GmbH iz Leipziga po naro~ilu MDR pod naslovom Wernesgrüner Musikantenschenke - Unterwegs potekalo snemanje s slovenskimi narodnozabavnimi ansambli. Oddaja, ki traja 45 minut, je bila na sporedu 24. junija 2005 na MDR Fernsehen, Antene, Kabel, Satelit in German TV/Deutsche Welle. Poleg znanih slovenskih ansamblov je v oddaji veliko posnetkov naravnih lepot, turisti~ne in gostinske ponudbe ter znamenitosti Bohinja. LTO se za sodelovanje ob snemanju oddaje zahvaljuje Hotelingu, d.o.o. - hotelu Vogel, Bombi, d.o.o., Penzionu Bohinj, d.o.o. - Vila Park, gostilni Rupa, Gregorju Resmanu, Policijski postaji Boh. Bistrica ter krajanom Srednje vasi, ki so sodelovali pri snemanju pod va{ko lipo. Hvala tudi tistim, ki so samoiniciativno postregli snemalni ekipi s kavo in s tem pokazali, da smo Bohinjci gostoljubni. Samo Gardener

5 od vsepovsod 5 Planinsko dru{tvo Bohinjska Bistrica Na frontni liniji iz prve svetovne vojne Za planinski izlet na Javorco, Vodel vrh in Mrzli vrh, ki smo ga sku{ali izpeljati v lanski in predlanski sezoni, je bilo zelo veliko zanimanja. Najve~ zaradi vodje izleta Toma`a Budkovi~a. Vreme nam jo je dvakrat grdo zagodlo, v tretje pa je {lo. Enaindvajsetega maja ob sedmi uri je avtobus s 24 planinci iz obeh bohinjskih planinskih dru{tev, pa tudi od drugod, odpeljal z Bistrice proti Zatolminu. Vo`nja ni bila ~isto obi~ajna, saj smo v ostrih ovinkih nad Petrovim Brdom skupaj z izku{enim {oferjem stiskali zobe. A bo? [ofer raje ni odgovarjal. Z milimetrsko preciznostjo se je pregoljufal skozi ozke ovinke, kjer imajo v~asih te`ave tudi manj izku{eni {oferji osebnih avtomobilov. Tema na{ega izleta je bila frontna linija iz prve svetovne vojne. Toma` nam ni postregel z dolgo~asnimi podatki, temve~ je `e med vo`njo opisoval konkretne dogodke, ki so ve~inoma smrdeli po smodniku. V Zatolminu smo izstopili in takoj zagrizli v poraslo pobo~je Mrzlega vrha. Senca gostega drevja je bila prijetna, saj je sonce z jasnega pomladnega neba sijalo `e kar s poletno mo~jo. Pot nas je vodila mimo strelskih jarkov. Toma` nam je slikovito razlagal potek vojskovanja in postregel tudi z marsikaterim detajlom iz voja{kega `ivljenja. Drobci granat, tulci nabojev in drugi ostanki, ki le`ijo ob poti, govorijo o grozi, ki so jo prestali tisti, ki so se sku{ali izogniti kosi Matilde. Nekaj rjave~ih drobnarij je od{lo s pobo~ja v nahrbtniku najmlaj{ega udele`enca Klemena. Razgled z vrha je bil ~udovit. Neslo je vse do Sne`nika. Krn, Spodnje bohinjske gore, Kolovrat, Matajur so bili ostro izrisani. So- ~a se je vila 1100 metrov ni`e pod nami. S Kobale so vzletali jadralni padalci in sku- {ali loviti termi~ne stebre nad pobo~jem. Toma` je razlo`il, kako je potekal Rommlov preboj skozi italijanske obrambne liniji v pobo~ju Kolovrata. O preboju pri Tolminu predavajo na voja{kih {olah po svetu. Kapelice na Javorci ob vrnitvi nismo obiskali, saj jo obnavljajo in je za obiske zaprta. Dober razlog za to, da se tja {e vrnemo. Ob prihodu v Zatolmin smo nekateri zagrizli {e v odli~en tolminski sir in v sirarni Kramar sklenili kup~ijo. Po prijetnem klepetu ob pivu smo se spet podali z avtobusom ~ez hrib. Tokrat se ovinkov nad Ba{ko grapo nismo ve~ bali. foto Toma` Budkovi~ Osnovne {ole s prilagojenim programom Planinski tabor Valvasor Tabor Valvasor je namenjen u~encem 8. razreda devetletke. Poteka v sklopu predmetnika osnovnih {ol s prilagojenim programom kot oblika te~aja prve pomo~i in za{~ite. V taboru, ki je trajal od 23. do 24. maja 2005, so sodelovali u~enci O[ Jela Jane`i~a iz [kofje Loke, u~enci O[ Slavka Gruma iz Zagorja in u~enci O[ A. Jan{e iz Radovljice. Bivali smo v Valvasorjevem domu pod Stolom, ki ga oskrbuje prijazni oskrbnik Marko. Kuharica Marta nas je razvajala z okusno hrano in pecivom, ki ga je spekla samo za nas. Planinsko {olo sta vodila planinska vodnika Jo`e Varl in Janko Baloh. Z veliko truda in nazornimi prikazi sta nam pribli`ala gore in nas usposabljala za samostojno hojo v gore. Posvarila sta nas pred nevarnostmi, ki nam pretijo v gorah. Pokazala sta nam opremo, ki jo rabimo za gibanje v gorah in opozorila na primerno prehrano. Planinski pohodi so potekali pod obronki mogo~nega Stola preko Polj{ke, in Poto{ke planine, vse do Belske planine in zgodovinskega naselja Ajdna. V tem ~asu vse bujno cveti, ~e pa smo kak cvet zgre{ili, nas je nanj opozoril Jo`e ob prikazu diapozitivov. Obiskali so nas tudi gorski re{evalci, ki so nam prikazali re{evalno opremo in na~ine re{evanja v gorah. Prvo pomo~ nam je predstavil Iztok Konc. Najbolj zanimiv je bil prakti~ni del, ko smo posku{ali obuditi v `ivljenje lutko An~ko. Za konec smo izvedli tekmovanje v orientaciji, prikazali smo taborni{ke ve{~ine in se preskusili v streljanju, imenovanem airsoft. Vsi u~enci so prejeli diplomo planinske {ole. To vsebino izvajamo `e vrsto let in na osnovi dobrih izku{enj bomo s tako obliko nadaljevali. Janja Urevc

6 6 turizem Hoteli v novi sezoni Gostu dati ve~, kot pri~akuje Alpinum d. d. ima v hotelih Bellevue, Bohinj (prej Kompas), Pod Voglom, Ski hotel, Zlatorog in Apart hotel Triglav okoli 510 stalnih in 189 dodatnih le`i{~, avtokamp Zlatorog pa lahko uradno sprejme 300 gostov. Alpinum Hoteli d. o. o., ki ima v lasti hotel Jezero, ima 123 le`i{~. Bohinjski hoteli imajo najmanj dve in najve~ {tiri zvezdice - to sta Jezero in Bohinj, ki pa si to zaslu`i za apartmajsko velike sobe. Podjetje Upimo iz Ljubljane, ki je pred leti adaptiralo hotel, je namre~ kljub zagotovilu ob~inskemu svetu, da se to ne bo zgodilo, v hotelu uredilo apartmaje, zato je brez primerne hotelske kuhinje in restavracije. Alpinum d. d., v katerem imata po dosegljivih podatkih najve~ja dele`a Boris Kristan~i~ in dru`ba CSP d. o. o. iz Ljubljane, kljub obljubam novih lastnikov pa starih hotelov ne obnavlja, vse hotele in avtocamp daje v najem. Hotel Bohinj in avtokamp ima od maja letos v sedemletnem najemu dru`ba Alpe Adria turizem d. o. o. iz Ljubljane. Marko Dolanec, solastnik dru`be in ~lan nadzornega sveta Alpinum d. d. je tudi povedal, da so vse obveznosti Alpinuma d. d. iz postopka prisilne poravnave popla~ane. Dru`ba Alpe Adria d. o. o. je nastala z zdru- `itvijo ve~jih turisti~nih agencij, polovi~ni lastnik pa je me{ana hrva{ka dru`ba Amfora hoteli. Marko Dolanec je z `enino Dru`bo za upravljanje hotelov iz Ljubljane od lanskega julija tudi najemnik Ski hotela in hotela Pod Voglom. Potem ko so `e zdru`ili prodajno slu`bo hotelov in avtokampa, bodo povezali tudi nabavo in delavce (kuharje in natakarje je te`ko dobiti). Medtem ko v Alpe Adria turizem tr`ijo tudi Istro, na~rtujejo, da bodo kot blagovno znamko tr`ili vso Gorenjsko in Julijske Alpe. Bistveno je prodajati obmo~je, ne posamezen hotel. Hotel Bohinj ima v 54 sobah 105 postelj in {e dodatna le`i{~a. Zajtrk pripravljajo sami, ve~erje pa skuhajo v hotelu Pod Voglom. Medtem ko so danes brez primerne kuhinje in restavracije je arhitekturni biro OFIS, ki sodi med najbolj priznane arhitekturne studie v svetu, izdelal idejne zasnove za Nekdanji Hotel sv. Janez (prej Touristen hotel), v ozadju hotel Bellevue. ureditev kuhinje, restavracije in wellnessa z zimskim bazenom (a ne na ra~un postelj). Gradnje se nameravajo lotiti z lastnimi sredstvi in krediti. ^e bodo uspeli dobiti evropski denar, bo {lo toliko hitreje. ^e bi {lo vse po na~rtu, bi bila do zime kon~ana vsaj groba dela. Kot je povedal direktor hotela Igor Fakin, se zasedenost izbolj{uje. Medtem ko so v lanskem maju imeli 300 no~itev, jih je bilo letos {estkrat ve~, kar je za tak hotel seveda malo. Julija lani so imeli nekaj ve~ kot 900 no~itev, letos je `e 1700 rezervacij. V avtokampu Zlatorog so opravili vzdr`evalna dela in dolo~ili parcele, za kaj ve~ je zmanjkalo ~asa. Gostinski del je v rokah drugega najemnika. V zvezi s Ski hotelom, ki ima 29 sob in 66 postelj, je Marko Dolanec povedal, da so lani obnovili kuhinjo in restavracijo, neuresni~ena pa je ostala popotresna gradnja s selitvijo kuhinje in restavracije za nadstropje ni`je, kot sta zdaj. Nalo`bo naj bi izpeljali sami ali skupaj z lastniki. Leto{nja zima je bila slaba. Sredi marca so imeli postelje rezervirane do srede aprila, zaradi otoplitve pa so bile vse rezervacije ~ez no~ odpovedane. Zato so hotel pred~asno zaprli. ^ez poletje bo, tako kot lani, odprt. Vse najete hotele bi radi dvignili na vi{jo raven, glede hotela Pod Voglom, ki ima 52 le`i{~, pa je vpra{ljivo, ~e ga je smiselno obnavljati. Na~rtovan je bil nov hotel, ne upam pa si re~i, kdaj se bo to zgodilo, je rekel Marko Dolanec, ki si `eli bolj{e sodelovanje s krajem. Hotel Zlatorog je pred dobrima dvema letoma vzela v sedemletni najem dru`ba Hoteling, turizem in trgovina, Portoro`, d. o. o. iz Portoro`a. Direktor Boris Butinar je foto: Gorenjski muzej povedal, da so bili pred tem deset let najemnik hotela Lucija v Portoro`u. Ko so ga prevzeli, je bila njegova zasedenost 45-odstotna, po sedmih letih pa 75-odstotna. V Zlatorogu je bila lani zasedenost 134 postelj v 74 sobah hotela in vile 55-odstotna, spraviti pa jo `elijo na 65 odstotkov. Po Butinarjevih besedah bo to odvisno tudi od vzdu{ja, ki mora biti naravnano na to, da ljudje ne le `ivijo od turizma, ampak tudi za turizem. Cilj je dose`en, ko se gost vrne, Zlatorog pa bo konec septembra postal prvi bio hotel v Sloveniji kot sestavni del verige takih hotelov v Avstriji, Nem~iji, Italiji, [vici, Irski ter Italiji. Vsa `ivila, 80 odstotkov od vseh, morajo imeti predpisano potrdilo o ekolo{ki pridelavi. Zanimanje gostov za bio prehrano zelo si, da bi `ivila lahko kupili doma. V Bohinju ekolo{ko pridelane hrane ni dovolj. Kar je je, ostaja na doma~i mizi. Svinjino, tele~je meso, mleko in mle~ne izdelke bodo zato na za~etku vozili iz avstrijskega Beljaka, na pol zmrznjen kruh pa iz Nem~ije. Lani so pripravili bio tr`nico, med {estnajstimi stojnicami pa kljub temu, da so povabili 34 ekolo{kih kmetij, ni bilo nobene iz Bohinja. Upajo, da bo druga~e na bio tr`nici, ki bo 16. julija pri hotelu Zlatorog. Pri~ela se bo ob 11. uri. Glede nalo`b je Boris Butinar rekel, da ne bodo pustili, da bi hotel propadal, vlagali pa bodo predvsem v goste, da bi jim dali ve~, kot pri~akujejo, kajti gost je kapital. Gradijo na tematskih dogodkih. Kot je rekla vodja hotela Sa{a Turun~i~, ki uvaja ime turisti~na vasica Ukanc, si `elijo, da bi hotel postal kraj dogajanj, v katerem bo vsak gost kaj do`ivel. Uvajajo svoj moto, da je aktivnost v Bohinju odvisna tudi od domi{ljije. Pri-

7 turizem 7 pravljajo razne prireditve. Letos so drugi~ imeli Medano po Medani s ponudbo vinarjev iz Gori{kih Brd, julija in avgusta bodo izmeni~no vsako nedeljo koncerti bohinjske godbe (so tudi njihov sponzor) in bohinjskih rogistov z za~etkom ob 9. uri. Povezujejo se s sova{~ani, med katerimi je najve~ vikenda{ev. Zanje so pripravili tudi prvomajski aristokratski zajtrk. Septembra bodo izvedli `e tretjo slikarsko kolonijo, za 29. november pa pripravljajo Avnoj po Avnoju. Hotel Bellevue ima od srede lanskega decembra v najemu DMB d. o. o., Kr{ka vas. Direktor dru`be Marjan Dojer je povedal, da so mo`nost za najem hotela iskali `e dalj ~asa, zato so izkoristili prilo`nost, da pridejo v Bohinj. Najemna pogodba je sklenjena za sedem let. Hotel ima 60 sob s 105 posteljami in 50 dodatnih le`i{~. Novosti ne na~rtujejo. Zimska sezona je bila bolj `alostna, za poletje pa pri~akujejo polno zasedenost. Apart hotel Triglav je Turisti~na agencija Luka d. o. o. iz Ljubljane (ki ima v Bohinju tudi smu~arsko {olo) vzela v sedemletni najem aprila lani. V stavbi z 29 apartmaji letos ne bo novosti. Direktor dru`be Alja` Lukman je tudi povedal, da imajo veliko te`av s stanjem v kraju, kjer je turizem razsut in je slab{e, kot je bilo. Ni skupne prodajne slu`be, ni tega ni onega, ni ni~. Lani sta bila dobro zasedena julij in avgust, ostalo pa slabo. Letos pri~akujejo slab{o sezono. Hotel Jezero, ki je v lasti dru`be Alpinum Hoteli, d. o. o, ima v 66 sobah 130 postelj. Lastnik dru`be je IRP Alpinum d. d., njegovi delni~arji (52 jih je) pa so predvsem delavci, ki so bili ob ustanovitvi podjetja v letu 1990 v Alpinumu d. d.. Junija 2003 so prenovili in pove~ali pol starega dela hotela - prenovili so sanitarije v kleti, penzionsko restavracijo in recepcijo ter pove~ali {tevilo sob v treh nadstropjih. Po besedah direktorja Iztoka No~a bi morali posodobiti {e kuhinjo, pritli~je in preostale sobe. Lani so se za 440 milijonov tolarjev vredno nalo`bo potegovali za evropska sredstva, vendar niso uspeli - z obrazlo`itvijo, da so premajhni. Hotel bele`i 55-odstotno zasedenost. Med gosti je 90 odstotkov tujcev, tretjina Angle`ev. Kot je dejal Iztok No~, je Bohinj pre{el iz zimskega v izrazito poletni turisti~ni kraj, ko tudi dosegajo dosti vi{je cene. Vzrok za to so dolgoletni zapleti z `i~ni~arsko in splo{no zimsko ponudbo. Vlasta Felc P R O G R A M P R I R E D I T E V datum in ura kraj naziv prireditve Organizator Kamnje obletnica Jo`e Odar gasilski dom PGD Savica - Polje Gsm: Mrcina ran~ Diave~er in memoriam Mrcina ran~ v Studorju Tine Miheli~ Gsm: Predavanje: Jo`e Miheli~: Tine Miheli~, dru`inski ~lovek Cerkev Sv. Martina Glasbeno poletje Bohinj - Didakta Radovljica v Srednji vasi pihalni kvintet Slowind (Slovenija) Mrcina ran~ Diave~er in memoriam Mrcina ran~ v Studorju Tine Miheli~ Gsm: Predavanje - Janez Pretnar: Ju`na Amerika Mrcina ran~ Vite{ki tabor Mrcina ran~ v Studorju Gsm: Cerkev Sv. Martina Glasbeno poletje Bohinj Didakta Radovljica v Srednji vasi - Boris Doliner, orgle (Hrva{ka) Mrcina ran~ Diave~er in memoriam Mrcina ran~ v Studorju Tine Miheli~ Gsm: Predavanje: Roman Leskovic: Tine Miheli~ kot glasbenik Paviljon Maxzakster Festival Kanal 2005 LTO BOHINJ, TD Bohinj, ob mraku ALPIK LTO BOHINJ Pri nas doma LTO BOHINJ ob Bohinjska Bistrica Sre~anje na LTO 04/ Paviljon Maxzakster Festival Kanal 2005 LTO BOHINJ, TD Bohinj, ob mraku ALPIK Mrcina ran~ Gledali{~e Bohinjska Gledali{~e Boh. Bistrica ob v Studorju Bistrica, Maria Clara Mrcina Ran~ Machado: Obra~un pri GSM: , Hudi luknji Cerkev Sv. Martina Glasbeno poletje Bohinj Didakta Radovljica v Srednji vasi - Klavirski trio Arcadia (Nem~ija) Mrcina ran~ Diave~er in memoriam Mrcina ran~ v Studorju Tine Miheli~ Gsm: Predvajanje prvega slovenskega celove~ernega filma V kraljestvu Zlatoroga Rib~ev Laz Vasovanje TD BOHINJ Tel.: 04/ Rib~ev Laz Kme~ka ohcet TD BOHINJ Tel.: 04/ Paviljon Maxzakster Festival Kanal 2005 LTO BOHINJ, TD Bohinj, ob mraku ALPIK Paviljon Maxzakster Festival Kanal 2005 LTO BOHINJ, TD Bohinj, ob mraku ALPIK Cerkev Sv. Martina Glasbeno poletje Bohinj - Didakta Radovljica v Srednji vasi Martin Kofler, violina Regine Kofler, harfa (Avstrija) Mrcina ran~ Diave~er in memoriam Mrcina ran~ ob mraku v Studorju Tine Miheli~ Predavanje - Gsm: Robert Klan~ar: Vzh. Tur~ija Rib~ev Laz ACRO CUP BOHINJ Loop team Miha Repov` GSM:

8 8 za mlade Osnovna {ola dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Juhuhu - po~itnice so tu! U~enci, star{i in u~itelji se veselimo zaklju~ka {olskega leta 2004/2005 v Osnovni {oli dr. Janeza Mencingerja v Boh. Bistrici. U~enci osmih razredov so se z lepo valeto `e poslovili in se vsi vpisali v {ole, v katerih se bodo naprej izobra`evali. Osnovno {olo dr. Janeza Mencingerja je v {olskem letu 2004/2005 obiskovalo 494 otrok v 25 oddelkih. V mati~ni {oli v Boh. Bistrici je bilo 441 u~encev, v podru`nici v Srednji vasi pa 53. Poleg tega smo imeli {e {tiri oddelke podalj{anega bivanja. Vsi u~enci so {olsko leto uspe{no zaklju~ili. Sredi {olskega leta se je dosedanja ravnateljica Marija Cvetek odlo~ila za upokojitev in s 16. januarjem je vodenje {ole prevzel ravnatelj Jo`ef Cvetek. Dogajanja na {oli so bila vse leto zelo pestra. Poleg rednega pouka in naravoslovnih, kulturnih, {portnih in tehni{kih dni smo v {oli izvedli v okviru teh dni tudi {tevilne druge aktivnosti. V februarju smo povabili na obisk pisatelja Mateta Dolenca, ki se je z u~enci prisr~no pogovoril in po svojih delih tudi razkrival svoja mlada leta. V za~etku marca smo pri na{i {oli prvi~ pripravili {olske teka{ke tekme, ki smo jih ob sodelovanju mnogih u~encev pa tudi u~iteljic in u~iteljev izvedli v pravem sne`nem viharju. Zato pa je bilo toliko bolj prisr~no in toplo v {olski avli ob podelitvi priznanj in medalj. V aprilu smo skupaj z gasilci Bohinja in zdravstveno slu`bo pripravili evakuacijsko vajo ob nami{ljenem po`aru v {oli. Po prvomajskih praznikih smo poskrbeli za ~isto okolje ob na{i {oli. Zbiralno akcijo papirja smo izvedli 20. in 23. maja, v kateri smo z velikim prizadevanjem u~encev in star{ev zbrali skoraj 32 ton odpadnega papirja. S to akcijo so si u~enci omogo~ili ogled ~udovite predstave - muzikala Martin Krpan, ki ga je v {olski telovadnici za vse u~ence {ole izvedla skupina {tiridesetih igralcev iz Kopra. [ola je bogatej{a tudi za nov {olski kombi, ki ga je za varen prevoz na{ih otrok kupila Ob~ina Bohinj. Tudi s celotnim u~nim uspehom u~encev smo zelo zadovoljni. Posebej pa smo ponosni na u~ence, ki so bili vseh osem let odli~ni: Matija Cesar, Rok Frelih, Grega Gardener, Matev` Gartner, Luka Komac, Nina Kusterle, [pela Lotri~, Lucija Mikelj, Martin Mikelj in Ga{- per Mikelj ter Ana Milakovi}, Polona [est in Tja{a Ti{ov. U~enci so se udele`ili tudi {tevilnih tekmovanj in drugih sre~anj, na katerih so dosegli zelo dobre rezultate. Na {olskih tekmovanjih so mnogi osvojili bronasta priznanja, na dr`avnih tekmovanjih pa srebrna in zlata priznanja iz angle{~ine, kemije, sloven{~ine, matematike, fizike, zgodovine in Vesele {ole, tekmovanja Mladih planincev ter {portna tekmovanja. Pri slovenskem jeziku za Cankarjevo priznanje so na dr`avnem nivoju dosegli srebrna priznanja v konkurenci med 1379 tekmovalci: Matev` Gartner, Katja Stare in Rok Frelih. Pri matematiki so srebrna Vegova priznanja dosegli: Lucija Gartner, Tina Komac, [pela Medja, Teja Mikelj, An`e Sodja, Matija Cesar, Rok Frelih, Matev` Gartner in Martin Mikelj. Zlati priznanji pa sta dosegla Matev` Gartner in Martin Mikelj. Pri kemiji so osvojili srebrno Preglovo priznanje: Nika Cvetek, Martin Zupanc, Jernej Podlipnik, Teja Mikelj, An`e Sodja, Petra Cvetek in Martin Mikelj. Najvi{je, zlato Preglovo priznanje, pa Katja Stare, Katka [est in Monika Jensterle. Na tekmovanju iz znanja zgodovine so srebrno priznanje prejeli: Katja Stare, An`e Sodja in Rok Frelih; zlato priznanje pa Matev` Gartner in Martin Mikelj. Kar dvajset u~encev iz razredne in predmetne stopnje je na dr`avnem tekmovanju Vesele {ole doseglo srebrno priznanje, Irena Tav~ar iz 3. a razreda pa je dosegla zlato dr`avno priznanje. Tudi na {portnem podro~ju sta v nogometu ekipi starej{ih in mlaj{ih de~kov dosegli 1. mesti na medob~inskem tekmovanju in 5. mesti na regijskem tekmovanju. Ekipa na{ih u~encev je na tekmovanju Mladina in gore 2005 je na regijskem tekmovanju v Beli krajini dosegla 1. mesto, na dr`avnem tekmovanju v Novi Gorici pa 6. mesto med slovenskimi mladimi planinci. Tako kot je `e navada, smo {olsko leto zaklju~ili s {portnimi igrami in piknikom ter na zadnji dan s podelitvijo spri~eval, priznanj in pohval. Iskrena zahvala vsem star{em, u~iteljem, delavcem {ole in seveda u~encem, da so sodelovali in pripomogli k tako dobremu uspehu in ugledu na{e {ole na izobra`evalnem, pa tudi na vzgojnem podro~ju. Prav tako gre iskrena zahvala ravnateljici Mariji Cvetek, ki si je vedno prizadevala za dobro vseh na{ih u~encev in predano delala za dobro {ole in povezanost vseh u~iteljev in drugih delavcev {ole. Vsem u~encem ~estitam za dose`ene uspehe.

9 za mlade 9 Novice s podru`ni~ne {ole v Srednji vasi [olsko leto je pri kraju. Otroci so vse leto nabirali znanja na razli~nih podro~jih. Nekaterim bolj le`i svet {tevil, drugim svet besed, spletenih v zgodbe, mnogi u`ivajo ob raziskovanju sveta okoli sebe. Prav gotovo pa se prav v vseh skrivajo mali umetniki. Star{i otrok iz vrtca in {ole v podru`ni~ni {oli v Srednji vasi lahko celo leto spremljajo na hodnikih likovne stvaritve svojih otrok. Ker bi bilo {koda, da teh izdelkov ne bi pokazali {e enkrat prav vsem, smo vzgojiteljice in u~iteljice v Srednji vasi pripravile razstavo likovnih izdelkov otrok iz vrtca in {ole. Cvetli~ne {opke, ki so popestrili kraj dogajanja, pa sta oblikovali Nu{a Cokan in An~ka Cvetek. Otvoritev razstave, ki je bila v ~etrtek, 16. junija, so otroci pospremili s kratkim kulturnim programom. Ob tej prilo`nosti smo medse povabili tudi bodo~e prvo{ol~ke, ki bodo jeseni prvi~ prestopili prag na{e smo, da vsaj malce za~utijo utrip prijateljstva, ki ga gradimo v medsebojnih odnosih. besedilo in foto Mojca Rozman [ola v naravi [ola v naravi mi je bila zelo v{e~, ker sem spoznala nove prijatelje in ker sem se veliko nau~ila. V ponedeljek smo se vozili po jezeru s kanuji in plezali Pod skalco. Najprej smo se razdelili na dve skupini. Jaz sem bila v prvi skupini. Bila sta dva kanuja. Prvi je bil Banana, v tem sem bila jaz, drugi pa je bil Jagoda. Tekmovali smo med seboj. Zmagali so so{olci iz Jagode, ker so re{ili pti~ka iz vode. Oble~eni smo bili v re{ilni jopi~. Zelo so me bolele roke in bila sem mokra. Potem pa smo {li plezat. Plezala nisem {e nikoli, zato me je bilo malo strah. Varovali so nas z vrvjo, da je bilo plezanje varno. Priplezala sem do oznake. Ugotovila sem, da je plezanje zabavno. V torek nam je Jo`e Miheli~ kazal diapozitive o Triglavskem narodnem parku, potem pa smo {li pe{ okoli jezera. Med potjo nam je Jo`e Miheli~ povedal in pokazal veliko zanimivosti. V sredo bi morali iti na Pokljuko, a je de`evalo, zato smo {li v muzej Toma`a Godca. Ogledali smo si spominsko sobo Toma`a Godca, usnjarski del, mali vojni muzej, potem pa smo iz usnja izdelovali razne izdelke. Jaz sem si naredila kazalo. V muzeju mi je bilo zelo v{e~. V ~etrtek smo se peljali z avtobusom na Pokljuko. Razdelili smo se na {tiri skupine. Prva skupina je {la z nadzornikom, druga se je igrala razne igre, tretja je {la raziskovat barje, ~etrta pa je po~ivala in malicala. Menjavali smo se tako dolgo, da so bile vse skupine povsod. V petek smo se peljali v dolino Vrat, k izviru Save Dolinke, hodili smo pod slapom Peri~nik in v Planici videli skakalnice. Na poti domov smo se na avtobusu zabavali. [olo v naravi bi imela ve~krat na leto. Tina Medja 3. a O vrtcu in drugih stvareh ^lani sveta star{ev vrtca Bohinj smo se letos sestali trikrat. Obravnavali smo aktualne teme v posameznem obdobju, se dogovarjali o prireditvah okoli novega leta in pusta ter o drugih aktivnostih v vrtcu in prostem ~asu. Anica Stare nam je natan~no povedala, kaj vse se dogaja za na{e otroke v vrtcu in prepri~ani smo bili, da jim je prav lepo. Tudi v popoldanskem ~asu je nekaj mo`nosti, vendar zanje velikokrat ni dovolj velikega zanimanja. Tako je igrica v Domu Jo`a A`mana, ki jo vsako prvo sredo v mesecu organizira knji`nica A. T. Linharta, pogosto zelo slabo obiskana. Verjetno zaradi tega ni ve~jega zanimanja, da bi se v Bohinju za otroke dogajalo {e kaj ve~. Veliko smo se pogovarjali o vzgoji na{ih otrok. Strinjali smo se, da za dobro na{ih mal~kov lahko naredimo najve~ sami, da so zelo pomembna njihova prva leta in da so vse bilke vzgoje posajene do njihovega vstopa v {olo. Kasneje le {e `anjemo vzpone ali padce. Dobro in slabo se samo {e stopnjujeta z otrokovim odra{~anjem. Na to temo je bilo v vrtcu ve~ predavanj, `al pa niso bila prav obiskana. Mislim, da so tudi nasploh sestanki v vrtcu premalo obiskani. Uvedli smo tudi skrinjico za pripombe, prito`be in pohvale, kamor pa je za{lo le pismo ene mame. Podrobno smo ga obravnavali na svetu. V bodo~e lahko tudi kaj pohvalite, ~e graje ni. Govorili smo tudi, da je v na{em kraju prepotrebno otro{ko igri{~e. Razveselili smo se, ko smo izvedeli, da je projekt na ob~ini `e v polnem teku. Igri{~e naj bi bilo na travniku za osnovno {olo. V `elji, da tja ne bomo vozili {ele svojih vnukov, ga veselo pri~akujemo. Na mojo pobudo pa smo se letos po predhodni anketi v vrtcu zbrale {tiri koraj`ne mamice, na ~elu s peto mamimo Lucijo Grm z namenom, da pripravimo igrico za otroke. Ob tej prilo`nosti se Luciji Grm zahvaljujem za potrpe`ljivost ob na{ih neigralskih, a vztrajnih sposobnostih. Premiera je bila 17. junija. Za nas je bil to izjemen dogodek in upam, da tudi otrokom in star{em v veliko veselje. Skozi vse sestanke se nam je odpirala vedno aktualna tema - cene vrtcev. Na zadnjem sestanku pa so nam ravnatelj osnovne {ole Jo`e Cvetek, pomo~nica ravnatelja Anica Stare in predstavnica Ob~ine Iva Lapajne razjasnili precej vpra{anj. O tem pa bi vam, dragi star{i, "krav`ljala" mo`gan~ke raje po dopustih, ko boste za te stvari bolj dojemljivi. Pa lepe in brezskrbne po~itnice! Barbara Su{el, predsednica sveta star{ev za vrtec Dvajseti~ z lovci Zjutraj smo se u~enci 4.a in 4.b razreda zbrali v Danici. Tam nas je `e ~akal lovec Robert Jensterle. Spremljala ga le lovska psica Ada, ki ga pogosto spremlja na lovu. Pripovedoval nam je o gozdnih `ivalih, o lovu, pa tudi o tem, kako lovci skrbijo za divjad. V hudi zimi jim morajo dajati hrano, da niso la~ne. Skupaj smo se odpravili proti Dobravi na Repar. Spotoma nam je pokazal pre`o, od koder lovci opazujejo divjad. Lovci si za klobuk zataknejo smrekovo vejico. Na Reparju so nas pri~akali in nas prijazno sprejeli {e ostali lovci. Oble~eni so bili v lovske obleke, na glavi pa so imeli klobuke. Pokazali so nam lovski no` in lovske pu{ke. Marsikaj zanimivega so nam povedali o lovu in `ivalih. Ponudili so nam srnjakov gola`, sok in sladoled. Ko smo se okrep~ali, smo imeli kviz. Razdelili smo se v skupine in eden od lovcev nam je zastavljal vpra{anja. Nato smo lovcem zapeli lovske pesmi. Kon~no je pri{la na vrsto igrica o lovskem krstu. Jaz sem nastopal preoble~en v medveda. Igrica je bila zelo sme{na in lovci so nam na koncu zaploskali, Preizkusili smo se tudi v zbijanju plo~evink. Vsi smo bili dobre volje. Najbolj{i so prejeli nagrade. Iger pa {e ni bilo konec. Iskali smo skrite zaklade med drevjem - ~okolade. ~as nam je hitro minil in morali smo se posloviti. Bilo je zelo prijetno. Hvala lovcem bohinjskih lovskih dru`in za lep dan. Martin Cesar, 4. b

10 10 organizacije in dru{tva ^ebelarsko dru{tvo Bohinj ^ebelar ima {e eno `ilico ^ebele ~ebelarju pomenijo marsikaj, tudi ~as za pogovor s samim seboj. Mama Draga Kotnika, predsednika ~ebelarskega dru{tva Bohinj, pa pravi, da ima ~ebelar {e eno `ilico. V bohinjskem ~ebelarskem dru{tvu ima dodatno `ilico 27 ~ebelarjev in dve ~ebelarki. Med njimi je tudi ~astna ~lanica dru{- tva 90-letna Marija Mlakar iz Srednje vasi, ki ima zdaj sedem panjev, ~ebelarila in prodajala ~ebele pa je `e za Jana Strgarja. Jan Strgar, rojen na Lomah nad Nem{kim Rovtom, je bil velik mednarodni trgovec z maticami in ~ebelami. Na njegovo pobudo je bila leta 1901 ustanovljena ^ebelarska dru- `ina Bohinj, po podatkih 57-letnega Draga Kotnika z Bohinjske ^e{njice, ki predseduje ~ebelarjem drugo leto, pa ~ebelarska organiziranost v Bohinju ni nikoli zamrla. Le enkrat so {li ~ebelarji dveh dolin narazen, pa se spet zdru`ili. Danes so v dru{tvu skoraj vsi bohinjski ~ebelarji. V zadnjih dveh letih so pridobili {est novih ~lanov, izven dru{tva pa so ostali predvsem ~ebelarji na Gorju{ah in tisti, ki ~ebelarijo po planinah. Skupaj imajo okoli 460 panjev, kar pomeni, da gre za manj{e dru{tvo. Ve~ina ima po nekaj panjev. Medtem ko ima Drago Kotnik, v jeseni{kem Acroniju strojni tehnik na procesni avtomatiki, 30 pridobitnih in 20 rezervnih dru`in, ima najve~ panjev, okoli 70, Uro{ Vidmar iz Bohinjske Bistrice. Znan je tudi kot predavatelj, pisatelj in velik poznavalec nakladnih panjev. ^lani dru{tva, ki deluje tudi v ^ebelarski zveze zgornje Gorenjske, se posebno pozimi dobivajo na raznih predavanjih, udele`ujejo pa se tudi te~ajev ter izletov. Lani, ko so na Lomah organizirali tudi sre~anje ~ebelarjev zgornje Gorenjske, so obiskali vzrejevalce matic v Medvodah in od Litije naprej. Zanimanje za vzrejo matic, {e posebno za kranjsko sivko, nara{~a. Avgusta bo odprta obnovljena plemenilna postaja Zelenica v `irovni{ki ob~ini, ena od treh testnih postaj za vzrejo matic na zgornjem Gorenjskem pa naj bi bila v Bohinju. Z dobrim delom bi lahko, {e posebno zdaj, ko smo v Evropski uniji, sledili Janu Strgarju, ki je matice prodajal skoraj po vsem svetu. Zanj so vzrejali matice po vsej Gorenjski in celo v Medvodah. Lani so tudi v Bohinju registrirali vse ~ebelnjake ter ozna~ili pasi{~a na Jelovici. Njihovo je obmo~je od Rovtarice, prek Martin~ka do Partizanskega doma na Vodi{ki planini, na Pokljuki pa nad Gorju{ami do Rudnega polja. Na Pokljuki smreka medi dosti manj, zato je tamkaj pasi{~ malo. Za vsako pasi{~e je dolo~eno, koliko panjev Drago Kotnik, predsednik ^D Bohinj lahko sprejme. ^ebelar mora za to dobiti dovoljenje dru{tva, pro{nji pa dodati tudi potrdilo o zdravstvenem stanju ~ebel. V A@ panjih bohinjskih ~ebelarjev (kranji~e ima le {e malokdo) je predvsem marljiva kranjska sivka (njena slabost je zgodnje rojenje). Drago Kotnik ocenjuje, da v Bohinju povpre~no nato~ijo okoli 3,5 tone medu na leto. V~asih ve~, v~asih manj. [e pred nekaj leti so ra~unali, da panj da deset kilogramov na leto. To je danes zelo malo. ^eprav se je ~as medenja skraj{al, ~ebele zaradi izbolj{ane tehnologije naberejo ve~ medu kot neko~. Zaradi hladnej{ega podnebja za ~ebele je v Bohinju cvetli~nega medu bolj malo, gozdni med pa je zelo kakovosten. Drago Kotnik je lani na Gorenjskem ocenjevanju v Naklem za med dobil zlato priznanje, na dr`avnem ocenjevanju v Mariboru pa pet zlatih medalj za medico. Z `eno Mihelo, ki je tudi `e dobila zlato medaljo za medico, delata tudi medeni liker. Drago Kotnik si `eli, da bi med ter izdelke iz medu dalo oceniti ve~ njihovih ~ebelarjev. Z dobrimi ocenami bi si bohinjski med tudi uradno pridobil dobro ime. Letos se je za ocenjevanje odlo~ilo ve~ ~lanov kot prej{nja leta, so pa s tem tudi stro{ki. Ob drugem tudi dva kilograma Spominski pohod na Triglav medu in tri tiso~ tolarjev za organizatorja. Nekaj ~lanov se je tudi odlo~ilo, da bodo sku{ali pridobiti potrdilo o kontroliranem poreklu. Nekateri ~ebelarji imajo med le zase, ve~ina pa ga kak{en kilogram tudi proda. Drago Kotnik meni, da v skupnem kar precej. Med eno leto je, drugo leto ga morda ni. ^eprav mora biti zaradi Evropske skupnosti na nalepki napisano, da je rok trajanja dve leti, pa se med ne kon~a. Mora pa biti ob to~enju zrel, da ga ~ebele `e zadelajo z voskom, da se slu~ajno ne skisa. Med in medico kupujejo tudi tujci, po besedah Draga Kotnika pa si ~ebelarji `elijo, da bi bila na bohinjskih turisti~nih prireditvah tudi njihova stojnica. Meni tudi, da je treba tedaj, ko je medu toliko, da bi sicer ostajal, delati tudi medene izdelke, kar je tudi lahko dopolnilni dohodek kmetij. V preteklih letih je bilo med slovenskimi ~ebelami veliko bolezni. Varoza ali varoa, zajedalec, ki se izredno hitro razmno`uje v ~ebelji zalegi, je nekaterim naredila (oziroma {e dela) {kodo tudi v Bohinju. Ni pa bilo sli{ati, da bi bile ~ebele zastrupljene zaradi {kropljenja koruze s {kropivom gau~o. ^ebela zaradi tega {kropiva izgubi orientacijo. Zleti iz panja in je ni ve~ nazaj. V zadnjem ~asu ponekod odpravljajo bolezen zalege, ki se imenuje huda gniloba. V dru{tvu so predvsem starej{i ljudje, `elijo pa si, da bi se jim pridru`ili tudi mladi. Posku{ali bodo, da bi bilo ~ebelarstvo del dopolnilnega pouka v osnovni {oli, kjer so neko~ `e imeli ~ebelarski kro`ek in {e pred pribli`no desetimi leti tudi svoje panje (od tedanjih kro`karjev sta v dru{tvu dva ~ebelarja). Za to bi se dalo dobiti tudi dr`avni denar, te`je pa bo dobiti ~loveka, ki bi prevzel delo, pri katerem, tako kot pri ~ebelah, ne sme biti polovi~arstva. Gre tudi za to, da imajo otroci poleti, ko je `ivljenje ~ebel najzanimivej{e, po~itnice, pozimi pa je mo`na predvsem teorija, ki zanje ni tako zanimiva. Besedilo in foto Vlasta Felc Osmega in devetega julija bo 20. spominski pohod borcev, veteranov in slovenskih ~astnikov na Triglav. Posve~en bo 110-letnici Alja`evega stolpa, 60-letnici konca druge svetovne vojne in 15-letnici Manevrske za{~ite. ^lani veteranskih in ~astni{kih zdru`enj bodo za~eli pot 8. julija ob 6. zjutraj na Rudnem polju. [li bodo ~ez Velo polje mimo Vodnikovega doma in Planike na Triglav, kjer bo ob kraj{a slovesnost. Ob bo pred Triglavskim domom na Kredarici proslava s kulturnim programom. Zdru`enje borcev bo v istem ~asu organiziralo skraj{an pohod z Rudnega polja do Vodnikovega doma. Zaklju~na prireditev bo naslednji dan, vendar ne pred [porthotelom kot prej{nja leta, temve~ na biatlonskem stadionu. Za~ela se bo ob 13. uri. Prijave za pohod zbira obmo~no zdru`enje veteranov vojne za Slovenijo Radovljica Jesenice.

11 na obisku 11 H kruhu spravila {est sinov in dve h~erki Blazina je bila ve~krat mokra kot suha Vsakega sem se razveselila, je rekla Mihaela Odar iz Bohinjske Bistrice za svojih {est fantov in dve dekleti. Najprej je pri{el na svet Jo`e, ki je 46 let star umrl pred petimi leti, sledili so Marija, Pavel, Jure, Mira, Niko, Damjan ter Igor, ki so danes stari 28 do 43 let. Mihaela, pravijo ji Mihelca, je osem otrok petih o~etov vzgojila in spravila h kruhu sama. Bilo je tudi kruto. Hvala bogu, speljala sem. Mislim, da sem naredila vse, kar sem mogla, pravi 71-letnica. Tisti, ki jo dobro poznajo pa, da je vse otroke vzgojila v redu ljudi. Mihelca Odar je {tirinajst let upokojena. Prvih {tirinajst let, do leta 1964, je delala v Lipu, nato pa, ko je bil na poti {esti otrok, za leto in pol slu`bo pustila, ker ni imela potrebnega varstva. Leta 1965 je za~ela pospravljati upravne prostore trgovskega podjetja Savica. Zgovorila se je tako, da je {la delat, kadar je hotela, samo da je bilo zjutraj po~i{~eno. Kasneje so trgovino Oskrba dobile Ljubljanske mlekarne, zadnjih sedem let, ko je Mihelca {e delala, pa je bila `e pri Mercatorju. Zanjo so bila to najlep{a delovna leta. Dobro so se razumeli, {efica je bila Marija Vojvoda. Pomagali so ji, tudi zaslu`ila je ve~. Dr. Jo`e Hribar ji je uredil, da je bila zaradi bolezni {tiri ure upokojena, {tiri ure pa je delala in dobila celo pla~o. Bolezen so bili `ivci. Dosti ljudi me je obsojalo zaradi razli~nih o~etov. Trpela sem. Vse sem dr`ala v sebi. Vse me je bolelo, ti{~alo. Pred otroci sem skrila, kako mi je te`ko. Ko sem {la zve~er le`at, sem se zjokala in zjutraj je bilo malo bolje. Zjutraj sem se zbudila ve~krat z mokro kot s suho blazino, danes suhih o~i pripoveduje gospa, ki se je v `ivljenju borila kot malokdo. Tisti, ki so jo neko~ najbolj obsojali, pa so danes z njo najbolj prijazni. Prvega otroka je imela pri enaindvajsetih. V~asih je bilo kruto. Poleg slu`be sem {e ljudem prala in ribala. V {oli sem pomagala ribat prostore ob po~itnicah in ~e je kak{na ~istilka manjkala, sem prisko~ila na pomo~. Otroci so bili ~ez dan ve~inoma samorastniki. Ve~ji je manj{emu pomagal. In tako je {lo leta in leta, da so dorasli, se spominja Mihelca, ki je otroke spravila do poklica. Ve~ina se je sama {olala {e naprej. Dva sinova {e `ivita z njo. Leta 1971 se je dru`ina preselila v 90 kvadratov veliko stanovanje v hi{i, kjer je bila med prvo svetovno vojno voja{ka bolni{- nica. Ko so ob~insko stanovanje odkupili na obroke, so ga z leti popolnoma prenovili. Prej so `iveli v spodnji vasi v Mencingerjevi ulici. Bilo je obupno stanovanje. Ob de`evju je teklo noter. Z Gorjupovo Francko, ki je stanovala pod nami v pritli~ju, sva cele no~i lovili vodo v lonce in v kangle. Nastavili sva Mihaela Odar vse, kar sva imeli, da sva vodo vsaj zasilno ujeli, pripoveduje Mihelca, ki se je v hi{i pr Tubej tudi rodila. Ko se je njena mama odselila, je ostala pri stari mami (ko je mo` padel v Galiciji, je ostala sama s petimi majhnimi otroki) in teti Pavli, ki sta ji pomagali pri otrocih. Mihelca in otroci so imeli kuhinjico in sobo, pa {e ta ni bila cela. Pregrajena je bila z omarami, da se jim ni kaj zru{ilo na glavo. Delala je od jutra do ve~era, zve~er, ko je pri{la domov, je bilo treba prati, likati, da so {li otroci ~isti v {olo, malo pregledati naloge V slu`bi sem ves ~as mislila, kaj je doma. Gledala sem na uro in tiste ure so bile grozno grozno dolge. Staro mamo sem prosila, naj malo popazi, da ne bi kaj zagorelo. ^e bi zagorelo, bi {la vsa spodnja vas, kjer so bili na kupu hlevi, seniki Najhuj{i je bil popoldanski {iht. Ko sem v Lipu ob pol desetih o~istila sekular, sem ~ez {treko in mimo pokopali{~a celo pot tekla, da bi bila ~imprej doma. Kadar sem delala pono~i, sem otroke zve~er uredila in dala spat, zjutraj pa pripravila za {olo. Tepla jih pa nisem. Samo zavpila sem, pa je bil vsak v svojem koncu in tiho. Ubogali so me. Ko sem skozi okno poklicala otroci gor, umit, jest, in spat, se noben ni upiral, pa ~e je bilo {e toliko otrok na ulici. Ob osmih je vse spalo," se spominja Mihelca, ki je pralni stroj dobila pred ~etrt stoletja. Ena skromna pla~a in toliko otrok V~asih je bilo kriti~no. Mleko, kruh in krompir smo zmeraj imeli. Kmetom sem pomagala pobirati krompir in delala {e kaj drugega. Sosedje so bili dobri, da sem dobila mleko tudi zastonj. Ko sem hodila pospravljat v mesnico in klavnico, mi je {ef, Frelihov Janko s ^e{njice, ob sobotah stisnil kak{en kos mesa. Ob nedeljah smo imeli zmeraj govejo juho, tenstan krompir in solato. V trgovini so mi dali na up. Ko sem dobila pla~o, sem po stopnicah letela, da sem pla~ala dolg. Otroci so v {oli imeli brezpla~no malico. Veliko so mi pomagale tudi Bajtova Anica, Zupanova Stankica, Strgarjeva Julka, prijateljice iz pevskega zbora, ki so mi za Miklav`a zmeraj prinesle veliko {katlo, pa Hodnikova Minca Z obla~ili je pomagala Berta Rusova z Bleda. Bilo jih je veliko. Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali. Jaz jim ne morem pomagati, naj jim bog, je rekla Mihelca. O~etje, razen Damjanovega, otrokom niso pomagali. Z o~etom prvih dveh otrok, s katerim sta se mislila tudi poro~iti, pa je pri{lo do nesporazuma, se je pravdala za priznanje o~etovstva. Pravdo je dobila, ko pa je bilo treba pla~ati pre`ivnino, je zamenjal slu`bo. Takrat si je rekla, da se raje sama matra in otroke sama vzgoji. Lahko bi jih komu dala (Jureta je hotela posvojiti neka gospa, Miro je hotel vzeti o~e), a tega ni mogla narediti. Toda zakaj toliko otrok in vsega drugega, povezanega s tem? Tako je pri{lo. Otroke sem imela rada. Da bi splavila, mi srce ni dalo. Na to nisem pomislila. Vsakega sem se razveselila. Lepo je bilo, ko so ~ebljali okoli mene. Niso imeli toliko kot drugi otroci, vendar so vsakega novorojen~ka sprejeli z veseljem. Ko so bili majhni, se je v spodnji vasi pred Ogrinom igralo na cesti po 25 otrok. ^e je mojim kdo kaj rekel, bi se kar stepli. Potegnili so se drug za drugega. [e danes se razumejo. Povezani so. Pavel in Jure imata stike tudi s polbrati iz Biha}a, je povedala Mihelca, ki ima sedem vnukov. In kako je, ko se zberejo, kot so se ob njeni 70-letnici? So humoristi. ^e pridejo Damjan, Pavel in Jure skupaj, se mora{ nasmejati. Iz `alostnih stvari naredijo smeh. Ji kaj pomeni, ko ljudje re~ejo, da je otroke oblikovala v redu ljudi? Vesela sem priznanja, da sem se trudila. Vesela sem, da sem jih vzgojila v po{tene ljudi. Zmeraj sem jim rekla, bodite po{teni, kar prosi{, lahko nosi{. Pa tudi to sem jim dala na du{o: ~e boste imeli punce in da bo punca nose~a, jo boste vzeli. Ena od h~erk in trije sinovi {e niso poro~eni, dva pa sta pred tem. In kako `ivi danes? Hudega mi ni. Zadovoljna sem s tem, kar imam. Si mislim, saj v~asih je bilo {e slab{e. Zdravje malo flikam, zato grem tudi trikrat na leto k h~erki, ki `ivi na obali. Doma grem na Bitenjsko in Rib~evo planino, na Goreljek, na Jelje in tukaj naokoli. Pelje me sin, z mano pa gre soseda Zupanova Marija ali kdo drug. Nabiram ~aje, malo tudi gobe. Zima je pa zame kruta. Doslej sem veliko pletla, zaradi glavkoma ne smem ve~. Zdaj se zdravim. Ker sem `e imela izpahnjen gle`enj, se bojim padca. In kaj misli o letih, ko so bili pri njej {e vsi otroci? Ko v~asih premlevam, kako je bilo, se spomnim lepih in slabih trenutkov, najve~krat pa prevladajo lepi. Besedilo in foto Vlasta Felc

12 12 oglasi

13 oglasi 13

14 14 od vsepovsod Muzejsko Zois v Pielungu ^lani dru{tva pred Ceconijevim gradom V soboto, 7. maja 2005, smo se ~lani Muzejskega Zois Bohinj z gosti odpravili na obisk v italijanski Pielungo. V toplem, son~nem, pomladanskem jutru, smo se zbrali pred ob~insko zgradbo v Bohinjski Bistrici. Neprijetno presene~enje se je pripeljalo na postajo - prevelik avtobus. Za~eli so se telefonski klici; najprej {ofer Bojan Krko~, potem Mi{o Serajnik, pa spet {ofer. Ta jutranja {torija se zaklju~i tako, da se presedemo na manj{i avtobus na Jesenicah in se veselo in zadovoljno odpeljemo proti Rate~am. V Italiji nas je pri~akal vodi~ in organizator na{ega obiska v Pielungu Eugenio Guerra, poznavalec Giacoma Ceconija, saj je avtor knji`ice njegovega `ivljenjepisa. Vodil nas je do vasi Pielungo po cesti, kjer se mi mogo~e ne bi peljali. Morali smo iti po tej cesti, ker jim jo je zagodla narava. Neurje jim je tako po{kodovalo glavno cesto, da je bila neprevozna. Peljali smo se skozi bukove gozdove, ostanke kavern, gorskih vasic in zaselkov Furlanije. Vasica Pielungo je rojstna vas Giacoma Ceconija. Bohinjcem je poznan po tem, da je nadzoroval dela pri gradnji bohinjskega predora. Do rojstnega kraja je bil Ceconi zelo radodaren. Zgradil je cesto, okolico je pogozdil (danes so tu bukovi gozdovi, ki obdajajo vasico), zgradil dve {oli. V rojstnem kraju ima tudi grobnico ob svojem gradu, v kateri po~iva s svojo zadnjo `eno (Slovenko). Za~eli smo z ogledom grobnice in ogledom gradu, ki pa smo ga prekinili, ker so se na{i gostitelji ustra{ili, da bi nas pregnalo slabo vreme. Pripravili so nam namre~ pravo "grajsko gostijo" na prostem s sprejemom `upana, pod`upana, na~elnika policije in svetniki v ob~inskem svetu. Nadaljevali smo z ogledom gradu, ki je bil v potresu 1976 (nekaj kilometrov od sredi{~a potresa) zelo po{kodovan. Z denarnimi sredstvi, ki so jih va{~ani dobili po potresu, so obnovili zunanjost gradu. Potem se je ustavilo, tako da so danes sobe v gradu ve~inoma prazne, razen dveh kopalnic, ki sta narejeni v stilu za~etka 20. stoletja. V gradu je tudi razstava, ki prikazuje `ivljenje in delo Giacoma Ceconija. Ob razstavi se je razvila zelo `ivahna, na ~ase tudi glasna razprava o delu in `ivljenju tega zelo zanimivega, iznajdljivega, u~enega in ve~krat poro~enega ~loveka, ki je pri{el leta tudi k nam v Bohinj. Po razstavi nas je vodil Eugenio Guerra, z nami pa je bil tudi Ervin Sor~ iz Nove Gorice, prav tako velik ljubitelj in predvsem poznavalec Ceconijevega dela, saj pripravlja knjigo o njem. Ob pripovedovanju obeh poznavalcev smo izvedeli toliko zanimivih zgodb, veselih in `alostnih iz njegovega `ivljenja. Kot je rekel Ervin Sor~, je bil Ceconi tako zaposlen, da ni imel ~asa poiskati s katerimi se je poro~il, so bile guvernante njegovih otrok iz prvega zakona. Bil je {tirikrat poro~en in imel deset otrok. Potomci danes `ivijo po Evropi. Njegov vnuk Milan Luser je bil lansko leto pri nas ob odprtju razstave ob 100-letnici za~etka gradnje bohinjskega predora. V svojem ~asu je bil Giacomo Ceconi mecen in svetovljan. Po tem zelo `ivahnem, glasnem ogledu razstave in ob zahvali gostiteljem ter vabilu, da se vidimo naslednji~ v Bohinju, smo se odpravili proti domu. Na poti smo se ustavili {e v kraju Humin - Gemona, ki je bil v sredi{~u potresa leta Ogledali smo si gotsko katedralo iz 12. stoletja, ki je bila strahovito prizadeta in sedaj lepo restavrirana. Od tu nas je pregnal de`. Preko Trbi`a smo se vrnili domov. Glede na to, da nam ni~ ni moglo pokvariti vzdu{ja, odli~ne organizacije samega izleta, na{ega zanimanja ob razstavi, da ne govorimo o pogostitvi (frika, pr{ut, vino...) smo se vrnili zadovoljni, prepolni vtisov in prisr~nega sprejema prebivalcev Pielunga. Te`ko jih `e pri~akujemo. Nata{a Stare, Muzejsko Zois, foto: Mi{o Serajnik Bohinjci med nagrajenci Med 9. in 10. junijem je potekal na Bledu 8. slovenski turisti~ni forum, na katerem je Slovenska turisti~na organizacija predstavila strategijo razvoja integralnega turisti~nega informacijskega sistema v obdobju in vlogo postavitve centralnega rezervacijskega sistema pri uresni~evanju turisti~ne politike v Sloveniji. Podelila je tudi priznanja Sejalec za najbolj{e primere pospe{evanja tr`enja v turizmu v Sloveniji. Na razpis so bili iz Bohinja prijavljeni kar trije projekti, vsi pa so se uvrstili v finale {estih najbolj{ih. O vseh finalistih so posneli kratke promocijske filme, ki so bili predvajani na za~etku foruma in ki si jih je ogledalo 240 turisti~nih delavcev iz Slovenije in tujine. V kategoriji projektov - akcij v okviru turisti~nih destinacij je prvo mesto zasedla akcija povezovanja in tr`enja Panonskih term 3000 in kolesarjenja, drugo mesto kartica Gost Bohinja - LTO Bohinj in tretje mesto Hotel Mons. V kategoriji podjetni{kih projektov so se na prvo mesto uvrstile Terme ^ate`, na drugo Kombinirana kartica - Merjasec d.o.o. in na tretje Adrenalinski park - Koren sports. Tudi pri glasovanju strokovne javnosti na forumu se je na drugo mesto uvrstila bohinjska kartica ugodnosti Gost Bohinja. Kartica je letos do`ivela nekaj novosti. Uvedena je bila dru`inska kartica, pri njeni prodaji je priznan desetodstotni popust, najpomembnej{e pa je, da imajo obiskovalci poleg brezpla~nega parkiranja tudi 30 drugih popustov oziroma ugodnosti. Popuste lahko koristijo cele dru`ine. Nagrajeni projekti so dokaz, da se v Bohinju vendarle nekaj dogaja in le upamo lahko, da bosta tako imenovanim mehkim projektom turisti~nega obmo~ja sledili tudi obnova in gradnja turisti~ne infrastrukture. Marko Lenar~i~, Turizem LTO Bohinj Ob~inska uprava Ob~ine Bohinj objavlja prosti delovni mesti 1. Pripravnika / pripravnico za usposabljanje na uradni{kem delovnem mestu - univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri 2. Pripravnika / pripravnico za usposabljanje na uradni{kem delovnem mestu - univerzitetna izobrazba pravne smeri Poleg splo{nih pogojev, ki jih urejajo predpisi s podro~ja delovnega prava morajo kandidati izpolnjevati {e naslednje pogoje: - dr`avljanstvo Republike Slovenije - aktivno znanje uradnega jezika - znanje angle{kega ali nem{kega jezika - poznavanje dela z osebnim ra~unalnikom K prijavi z `ivljenjepisom morajo kandidati prilo`iti naslednja dokazila: - fotokopijo potrdila o dr`avljanstvu - fotokopijo diplome - fotokopije dokazil o izpolnjevanju morebitnih dodatnih pogojev iz sistemizacije Delovno razmerje bo sklenjeno za dolo~en ~as pripravni{tva. Kandidati po{ljejo pisne prijave z dokazili na naslov: Ob~ina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom za razpis pripravnika za usposabljanje na uradni{kem delovnem mestu v roku 14 dni od dne objave. Po dokon~nosti odlo~be o izbiri bo z izbranim kandidatom sklenjena pogodba o zaposlitvi za dolo~en ~as s polnim delovnim Ob~ine Bohinj Evgenija Kegl - Koro{ec, univ. dipl. in`. agr.

15 razpisi in obvestila 15 Na podlagi 13. ~lena Odloka o priznanjih Ob~ine Bohinj (Ur. list. RS, {t. 53/96, 32/97 in 53/99), Komisija za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja ponovno objavlja JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj Ob~ine Bohinj v letu Predmet razpisa: Komisija za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja poziva ob~ane, krajevne skupnosti, podjetja, zavode, politi~ne stranke, dru{tva ter druge organizacije, da posredujejo pobude oziroma predloge za podelitev priznanj Ob~ine Bohinj v letu Vrste priznanj in kriteriji za podelitev: 2.1. Zlata plaketa Ob~ine Bohinj je najvi{je priznanje Ob~ine Bohinj in se lahko podeli: - posamezniku za `ivljenjsko delo, ve~letne uspehe ali enkratne izjemne dose`ke trajnej{ega pomena, - skupinam ob~anov, dru{tvom in drugim pravnim osebam za ve~letne uspehe in dose`ke, s katerimi pove~ujejo ugled ob~ine na gospodarskem, dru`benem ali drugem podro~ju `ivljenja in dela Srebrna plaketa Ob~ine Bohinj se lahko podeli: - za izjemne enkratne dose`ke, ob izredno humanem in po`rtvovalnem dejanju, ob `ivljenjskem ali delovnem jubileju in drugih podobnih utemeljenih prilo`nostih Bronasta plaketa Ob~ine Bohinj se lahko podeli: - za posebne dose`ke in uspehe na podro~ju izobra`evanja, kulture, znanosti, tehnike, ekologije in {porta ter za dejanja, ki se odra`ajo v humanem odnosu do so~loveka Naziv ~astni ob~an Ob~ine Bohinj se lahko podeli: - ob~anom Bohinja in drugim dr`avljanom Republike Slovenije, kakor tudi dr`avljanom tujih dr`av, ki imajo posebne zasluge na podro~ju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in {porta ter za druge izjemne dose`ke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda Bohinja. 3. Vsebina pobude: Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati: - ime in priimek ter naslov oziroma naziv pobudnika, - ime in priimek oziroma naziv predlaganega priznanja, - obrazlo`itev pobude. 4. Rok za oddajo pobud: Predlagatelji oz. pobudniki morajo svoje pobude posredovati najkasneje do 8. julija 2005, na naslov: Ob~ina Bohinj, Ob~inski svet, Komisija za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom - ZA RAZPIS - PRIZNANJA OB^INE BOHINJ. Dodatne informacije v zvezi z razpisom pobudniki lahko dobijo pri gd~. Jo`ici Hribar, na tel. (04) , Pobude oziroma predloge bo obravnavala Komisija za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja, ki bo sprejela ustrezen sklep za podelitev in ga posredovala Ob~inskemu svetu Ob~ine Bohinj v obravnavo in odlo~anje. [tevilka: /2005 Bohinjska Bistrica, 1. julij 2005 Predsednik Komisije Ob~inskega sveta za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja Brane Polajnar, l.r. PODALJ[ANJE RAZPISA ZA STANOVANJSKE KREDITE V OB^INI BOHINJ ZA LETO 2005 V Bohinjskih novicah, glasilu ob~ine Bohinj, Razpisi ob~ine Bohinj {t. 2, z dne , je bil objavljen razpis za stanovanjske kredite za leto 2005, za katere Ob~ina Bohinj subvencionira obrestno mero, ki zna{a za kreditojemalca T+0,8 % letno za dobo 10 let. Stanovanjski kredit je pod pogoji, navedenimi v razpisu, namenjen fizi~nim osebam za: - nakup stanovanj in stanovanjskih hi{, - za novogradnje ter adaptacije oz. prenovo stanovanj oz. stanovanjskih hi{. V razpisnem roku kreditni potencial v vi{ini 50, ,00 SIT ni bil porabljen, zato se razpisni rok podalj{a za en mesec od objave v Bohinjskih novicah oz. do porabe kreditnega potenciala. Razpis je namenjen razre{evanju stanovanjske problematike v ob~ini, predvsem mladim in tistim, ki prvi~ re{ujejo svoj stanovanjski problem, oz. le-tega nimajo re{enega. Obrazce za prijavo na razpis dobite v tajni{tvu ob~ine Bohinj ali v dru`bi Alpdom, d.d. Radovljica, Cankarjeva ul. 1, tel. {t , kjer dobite tudi podrobnej{a pojasnila v zvezi s prijavo na razpis in razpisne pogoje. Prometni re`im na obmo~ju Bohinja Koledarsko poletje se je `e za~elo, pri~ele se bodo (nekaterim so se `e) poletne po~itnice in nastopil bo ~as dopustov, pri- ~akujemo lahko, da se bo {tevilo gostov v Bohinju tudi letos mo~no pove~alo. Gostje se obi~ajno pripeljejo z osebnimi vozili in ~e upo{tevamo {e dnevne goste, ki se v glavnem pridejo kopat ob lepih dnevih in vikendih, je plo~evine toliko, da je kar te`ko nadzorovati promet, {e posebej mirujo~ega. Prometni re`im v okolici Bohinjskega jezera ureja Odlok o prometnem in obalnem re`imu na obmo~ju Bohinjskega jezera, ki je bil sprejet leta 1995, po tem pa je bil nekajkrat noveliran. Lani ga je bilo potrebno uskladiti z novim Zakonom o prekr{kih in Zakonom o varnosti v cestnem prometu, spremembe pa se nana{ajo predvsem na bistveno ve~je sankcije za prekr{ke - globe. Odlok parkirne prostore razvr{~a v dve coni. V prvo cono sodijo parkirni prostori na Veglju, za hotelom Jezero, pred Turisti~nim dru{tvom (parkiranje do dveh ur je brezpla~no), pod Skalco, Naklove glave in v Ukancu za skupno 550 vozil. V drugi coni so prostori na Voren~kojci in na Labori za okoli 1200 vozil. Celodnevno parkiranje tudi letos stane v prvi coni za osebni avtomobil 1.100, za kombi in za avtobus tolarjev, v drugi coni pa 600, 800 in tolarjev. Nadomestilo za uporabo parkirnega prostora se pla~a pri pobiralcu nadomestila ali na parkirnem avtomatu. Ob~ina Bohinj, ki je za~ela s postopnim uvajanjem parkomatov, bo letos tudi povsem uredila parkirni prostor za hotelom Jezero. Urejanje takih mest se bo nadaljevalo, potek pa bo seveda odvisen od uspe{nosti pridobivanja potrebnih dovoljenj in denarja. V veljavi ostajajo tudi letne dovolilnice - nalepke za ob~ane stanejo tolarjev, za lastnike po~itni{kih stavb tolarjev. Nalepke so na voljo v tajni{tvu Ob~ine Bohinj. S seboj je potrebno imeti prometno dovoljenje za osebni avto, za katerega se izdaja nalepka ter osebni dokument. Gostje, ki vsaj enkrat preno~ijo v Bohinju, ki so prijavljeni in bodo pla~ali turisti~no takso, lahko kupijo (ali pa bo to storil njihov gostitelj) kartico Gost Bohinja, ki stane toliko kot celodnevno parkiranje v prvi coni. Ob~ane in obiskovalce moramo opozoriti tudi na kratkotrajno parkiranje oziroma tako imenovano modro cono pri Kulturnem domu v Stari Fu`ini. Parkiranje je sicer brezpla~no, vendar najve~ za dve uri, na svojem vozilu pa morate ob prihodu ozna~iti ~as prihoda. To je bilo potrebno vpeljati (v skladu s 56. ~lenom ZVCP) zaradi nekaterih voznikov, predvsem planincev, ki so tamkaj pu{~ali vozila tudi po ve~ dni, ~eprav bi to lahko storili na parkirnem prostoru na Voren~kojci. Zaradi pomanjkanja prostora pa so drugi zaradi obiska trgovine, mesnice in bli`njega lokala vozila pogosto pu{~ali kar na cesti. Odlok o prometnem in obalnem re`imu zajema tudi uporabo gozdne ceste na Voje, Vogar in Blato, kjer pa Ob~ina zaradi neurejenih razmer z lastniki zemlji{~ (previsok od{kodninski zahtevek enega od lastnikov) letos na parkiri{~u na planini Blato ne bo pobirala nadomestila za uporabo. Ob~ina Bohinj se na podlagi dogovora z Zavodom za gozdove in v skladu z interesi Triglavskega narodnega parka zavzema za to, da gozdnih cest zaradi prevelikega obremenjevanja okolja ne bi ve~ uporabljali za javni promet. Mihael ^uk, vodja redarstva

16 16 zadnja stran