VPLIV RAZVOJA KARTOGRAFSKIH TEHNIK NA PODOBE ZEMLJEVIDOV SLOVENSKEGA OZEMLJA OD 16. DO 19. STOLETJA
|
|
- Radovan Zajc
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 VPLIV RAZVOJA KARTOGRAFSKIH TEHNIK NA PODOBE ZEMLJEVIDOV SLOVENSKEGA OZEMLJA OD 16. DO 19. STOLETJA Jerneja Fridl Renata Šolar Oddano: Sprejeto: Izvleček Izvirni znanstveni članek UDK 528.9(091) Namen: V prispevku so predstavljena pomembnejša kartografska dela od 16. do 19. stoletja, ki prikazujejo območje današnje Slovenije in so delo številnih tujih in domačih avtorjev. Njihova podoba se je zaradi tehnoloških, družbenih, političnih, gospodarskih, kulturnih in ideoloških danosti nenehno spreminjala, zato so pri posameznih zemljevidih poudarjene ključne prelomnice v več tisočletnem kartografskem razvoju. Metodologija/pristop: Raziskava temelji na analizi primarnih virov, ki jih hranijo v Kartografski in slikovni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice, nekaj redkih primerkov pa tudi v Zemljepisnem muzeju Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Kritično so ovrednoteni tudi obstoječi sekundarni viri, predvsem literatura in izsledki izbranih projektov. Z znanstvenoraziskovalnega stališča je prispevek interdisciplinaren, čeprav vsebinsko v največjem obsegu še vedno posega na področje kartografije. Rezultati: Na osnovi zbranih dejstev ter primerov so z induktivno metodo podani sklepi o vlogi zemljevidov kot medija za prenašanje najrazličnejših informacij. Zemljevidi so osvetljeni z vidika njihove sporočilne vrednosti ali uvedbe novih kartografskih načel, saj grafične podobe, ujete na papir, pričajo o tehnološkem razvoju izbranega zgodovinskega obdobja in značilnostih različnih dežel, njenih ljudeh, predvsem pa o nastajanju posameznih držav in spreminjanju njihovih meja. Omejitve raziskave: Zaradi omejitev v dolžini besedila smo se v raziskavi osredotočili le na izbrano kartografsko gradivo in njihove avtorje. Kot običajno nismo mogli obiti že večkrat omenjenih kartografov, kot so Valvasor, Florjančič in Kozler. Obravnavamo predvsem nacionalno najpomembnejše kartografsko gradivo, ki ga hranita dve instituciji, to je Narodna in univerzitetna knjižnica ter Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZU. FRIDL, Jerneja; ŠOLAR, Renata. The influence of cartographic techniques development on the images of the Slovenian territory: from 16 th to the 19 th century. Knjižnica, 55(2011)4, pp
2 Knjižnica 55(2011)4, Izvirnost/uporabnost raziskave: Izvirnost prispevka je predvsem v tem, da smo v obravnavo zemljevidov in njihovih avtorjev tokrat vključili tudi vpliv tehnološkega razvoja na podobo zemljevidov. Izpostavili pa smo še njihovo sporočilno vrednost, saj se v zemljevidih zrcalijo tako kartografove predstave o svetu kot trenutne vrednote družbe. Ključne besede: kartografija, zgodovina, Slovenija, sporočilnost zemljevidov, Valvasor, Florjančič Abstract Original scientific article UDC 528.9(091) Purpose: The paper presents the most important maps of the present-day Slovenian territory from 16 th to 19 th century contributed by many foreign and local authors. Due to technological, social, political, economic, cultural, and ideological conditions their image was constantly changing. Some of them are highlighting the key turning points in a centuries-long cartographic development. Methodology/approach: The survey is based on the analysis of primary sources held in the Map Collection of the National and University Library as well as in Geographical museum of Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. The existing secondary sources, particularly the literature and the results of selected projects, are also critically evaluated. From the scientific point of view the paper is interdisciplinary although its content mostly affects the scope of cartography. Results: The inductive method offers conclusions on the role of maps as a medium for transferring different information. Maps are presented either in the light of their communicative value or in the light of using modern cartographic principles. Maps as graphic images captured on paper demonstrate technological development of selected historical periods and characteristics of different countries, their people, and especially the emergence of individual countries and national border changes. Research limitation: Due to limitations in the length of the study text we focus only on the selected items of the cartographic collection and their authors. As usually, we were unable to avoid important cartographers, such as Valvasor, Florjančič and Kozler. The major national cartographic materials held by a two institutions, the National and University Library and GIAM ZRC SAZU Geographical Museum are exposed. Originality/practical implications: The originality of this paper lies mainly in the fact that we deal with maps and their authors together with the impact of technological development on the image of the maps. We also expose their informative value as they reflect not only the cartographer s views about the world, but also the current values of the society. Keywords: cartography, history, Slovenia, communicative value of maps, Valvasor, Florjančič 206
3 Fridl, J,; Šolar, R. Vpliv razvoja kartografskih tehnik na podobe zemljevidov slovenskega ozemlja od 16. do 19. stoletja 1 Uvod Z vidika upodabljanja in dojemanja predstav o svetu imajo zemljevidi v družbi mnogokrat prav tako pomembno vlogo kot besedilni opisi, saj so zaradi svoje vizualne moči zelo uporaben medij za prenašanje informacij. Pomembna je predvsem njihova sporočilna vrednost, saj podobno kot zlijejo pisatelji svoje misli in čustva na papir, vtisnejo tudi kartografi lastne predstave o svetu in trenutne vrednote družbe na zemljevide. Zato ni naključje, da so velesile v različnih zgodovinskih obdobjih zemljevide uporabljale tudi v propagandne namene. Raziskavam na področju zgodovine knjižnih del mora zato nujno slediti tudi analiza starejših kartografskih del, saj so ta večkrat spregledan, a bogat del kulturne dediščine slovenskega naroda. Zato želimo podrobneje predstaviti nekaj starejših zemljevidov, ki upodabljajo današnje slovensko ozemlje, saj so pomemben vir informacij o zgodovinskih razmerah znotraj slovenske družbe in njenega odnosa do sveta. Poleg politične delitve prikazanega ozemlja se je predvsem zaradi tehnološkega razvoja spreminjala tudi njihova podoba. Ker so različni avtorji temu vidiku namenjali manj pozornosti, smo se odločili, da pri omenjenih zemljevidih izpostavimo ključne prelomnice v tehnološkem razvoju, ki so vplivale na spremenjene upodobitve današnjega slovenskega ozemlja. Pri analizi smo se osredotočili predvsem na izbrano kartografsko gradivo, ki ga hranijo v Kartografski in slikovni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice, nekaj redkih primerov pa tudi v Zemljepisnem muzeju Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. 2 Prve natančnejše upodobitve ozemlja današnje Slovenije Zaradi prehodnega geografskega položaja je bilo območje današnje Slovenije na zemljevidih prikazano že zelo zgodaj, vendar največkrat v manjših merilih, ali le kot obrobno ozemlje pri prikazu večjih državnih tvorb. Čez njega so že v daljni preteklosti vodile številne poti, ki so Zahodno Evropo povezovale z Bližnjim vzhodom, zato ni naključje, da je bilo ozemlje današnje Slovenije že v prvem stoletju našega štetja (Goss, 1993) upodobljeno na cestnih zemljevidih Rimskega cesarstva. Temeljitejša raziskava je pokazala, da so zemljevidi Evrope v splošnem dobili prepoznavnejše poteze šele v razmahu renesanse. K temu so največ pripomogli izpopolnjeni zemljemerski in astronomski inštrumenti, kot so z diopterji opremljene merilne mize, polimetri, sekstanti in kompasi. Šele možnost 207
4 Knjižnica 55(2011)4, natančnejšega določanja zemljepisnih dolžin in širin posameznih lokacij na Zemlji je omogočila posodabljanje geografskih koordinat več kot geografskih točk, ki jih je že v 2. st. n. št. v znamenitem delu Geographike Hyphegesis (Geografija) navajal aleksandrijski astronom, matematik, geograf in fizik Claudius Ptolemaeus (Klavdij Ptolemaj) (Livieratos et al., 2008). Kljub več stoletnemu premolku je približno 1200 let po Ptolemajevi smrti knjiga Geografija izšla v številnih priredbah. Ohranjeno Ptolemajevo besedilo so opremili z različnimi zemljevidi, na katerih so obrisi celin začeli dobivati vse bolj prepoznavne oblike. Enega od tovrstnih prerisov Ptolemajevih zemljevidov iz 16. stoletja hrani tudi Kartografska in slikovna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Ta izredno redek preris je dodatek h komentarju švicarskega humanista Joachima Vadiana o delu rimskega geografa Pomponija Mele (1518). Pripadajoče zemljevide je okrog leta 1520 narisal prvi lastnik knjige, profesor na dunajski univerzi Peter Freiländer in predstavljajo najstarejše ohranjeno kartografsko gradivo omenjene zbirke. Pomemben korak k popolnejšemu prikazu območij s številnimi geografskimi podatki za naselja, vodovja in hribovja ter izredno barvitim koloriranjem je naredil nizozemski kartograf Abraham Ortelius ( ). V svojem atlasu Theatrum orbis terrarum (Prikaz sveta), ki je izšel leta 1570 v Antwerpnu, je zbral najboljše zemljevide tedanjih kartografov. Prva izdaja je obsegala 70 zemljevidov na 53 listih in katalog z imeni 87 kartografov (Catalogus auctorum) (Ortelius, 1574). Povpraševanje po atlasu je bilo tolikšno, da je še isto leto izšel ponatis. Občudovali in kupovali so ga po vsej Evropi; postal je tudi obvezen del vsake kraljeve knjižnice. Ob izidu Theatrum orbis terrarum je Gerhard Mercator, tudi sam znan kartograf, pisal svojemu kolegu Orteliusu:»... zaslužiš si veliko spoštovanje za to, da si izbral najboljše opise vsake regije in jih izdal v priročnem formatu, ki se ga lahko kupi za malo denarja, hrani v manjšem prostoru in celo nese s seboj kamorkoli.«(karrow,1993). Sledila je vrsta dopolnjenih izdaj atlasa Theatrum orbis terrarum, 24 v času Orteliusovega življenja in 10 po njegovi smrti. Število listov je iz 53 leta 1570 do leta 1612, ko je izšla zadnja izdaja, naraslo na 167. Izdaja leta 1603 je vsebovala impresivnih 183 kartografskih imen (Karrow,1993). Za omenjeni atlas so zemljevide s prikazom slovenskega ozemlja prispevali Augustin Hirschvogel ( ), Wolfgang Lazius ( ) in Ioannes Sambucus ( ). Zemljevid Augustina Hirschvogla, imenovan Schlavoniae, Croatiae, Carniae, Istriae, Bosniae, finitimarumque regionum nova descriptio (Novi opis Slavonije, Hrvaške, Kranjske, Istre, Bosne in sosednjih pokrajin) je Ortelius vključil že v prvo izdajo atlasa. Hirschvogel se je leta 1536 iz Nürnberga preselil v Ljubljano, kjer je bival in deloval polnih sedem let. Zato je lahko bolje spoznal pokrajino med Osojskim jezerom in srednjo Donavo na severu, ter med Jadranskim morjem, Sarajevom in Višegradom na jugu, ki jo je na zemljevidu tudi upodobil. 208
5 Fridl, J,; Šolar, R. Vpliv razvoja kartografskih tehnik na podobe zemljevidov slovenskega ozemlja od 16. do 19. stoletja Porečje Save (Sawa, Saus) je pretirano poudaril, enako kot gozdni pas, ki se razprostira od Soče čez Kras in Notranjsko v Dalmacijo. Gorovja so, kot je bilo takrat v navadi, prikazana stilizirano z metodo»krtin«. Na karti je z gozdom poudarjeno tudi Pohorje, ki pravilno sega od Slovenj Gradca do Maribora. Mesta so prikazana z obrisi pomembnejših stavb, kot so samostani, cerkve ali gradovi (Hirschvogel, 1574). Hirschvoglovo geslo je bilo:»circulus mensurat omnia (šestilo izmeri vse).«(bohinec, 1969) Karta vsebuje grafično merilo, izraženo v miljah, razdalje pa niso preveč natančne. Naše ozemlje je bilo v Orteliusovem atlasu predstavljeno tudi na zemljevidu Wolfganga Laziusa Goritiae, Karstii, Chaczeolae, Carniolae, Histriae et Windorum Marchae descrip (Oris Goriške, Krasa, Kočevske, Kranjske, Istre in Slovenske marke). Dunajčan Wolfgang Lazius je na cesarskem dvoru opravljal številne pomembne funkcije, med drugim tudi kot zgodovinopisec in upravnik cesarjevih umetnostnih in starinoslovnih zbirk. Njegovo glavno samostojno delo je 12 listov obsegajoča zbirka z naslovom Typi Chorographici Provinciarum Austriae (Topografski tipi avstrijskih dežel), ki je prvi tovrstni avstrijskih atlas. Ta je bil tudi izhodišče za vsebino zemljevida v Orteliusovem atlasu, o čemer priča zapis v spodnjem desnem kotu, ki pravi:»... da se zemljevid sklada z Laziusevimi geografskimi zemljevidi iz Topografskih tipov avstrijskih dežel, le skrajni del Istre je dopolnjen z druge karte«. Zanimivost zemljevida je v tem, da se v večjem obsegu kot drugje pojavljajo antična imena krajev ali celo nemška oblika zapisa slovenskega poimenovanja naselij. Lazius si je zemljevide zamislil le kot ilustracije k zgodovinskemu opisu Avstrije, zato je kartografsko natančnost zanemaril, karte nimajo matematično-geografske podlage, so brez stopinjske mreže in brez merila (Lazius, 1574). Porušena so tudi prostorska razmerja, o čemer govori pretiran obseg Cerkniškega jezera (Mihevc, 1998). Žal so njegove pomanjkljivosti vse do Valvasorja povzemali številni kartografi, ki tedanjih avstrijskih dežel niso poznali (Longyka, 2000). Madžar Johannes Sambucus (János Zsámboki) sicer ni bil kartograf, loteval pa se je»... bodisi sodobnih, bodisi zastarelih zemljevidov ter jih predeloval in popravljal«(bohinec, 1969). Tako je dopolnil tudi Hirschvoglov zemljevid in ga pod imenom Illyricum (Ilirija) prepustil prijatelju Orteliusu. Ta ga je prvič objavil leta 1573 v tretji izdaji Theatrum orbis terrarum. Na zemljevidu je zapisano Sambucusovo obvestilo Orteliusu, kjer sporoča:»... da je po Hirschvoglovi predlogi pravilno spremenil lego rek in nekaterih krajev in še veliko dodal, ko je preučil Angelinija «(Zsámboki, 1574). Pomembno prelomnico v razvoju kartografije predstavlja delo matematika, astronoma in kartografa Gerharda Mercatorja (Kremer) ( ), ki je posebno pozornost posvečal matematičnim elementom zemljevidov in z znanstvenimi pristopi postavil temelje matematični kartografiji. Svetovno slavo je dosegel leta 1569 s karto sveta na 18 listih, v posebni, po njem imenovani Mercatorjevi 209
6 Knjižnica 55(2011)4, projekciji. Gre za valjno konformno projekcijo, ki omogoča upodobitev celotnega Zemljinega površja na enem zemljevidu. Posebej je uporabna za pomorščake, saj se koti pri transformaciji na ravno površino ne popačijo. Ker so v tej projekciji na zemljevidih vzporedniki in poldnevniki upodobljeni kot pravokotno sekajoče se vzporednice, lahko pomorščaki smer plovbe vrišejo kot ravno črto. Med letoma 1578 in 1584 je Mercator v dveh izdajah predelal in znova objavil prerise zemljevidov, ki so temeljili na Ptolemajevi Geografiji. Hkrati je začel pripravljati obsežno lastno zbirko zemljevidov. Odločil se je, da njihovo avtorstvo ne bo prepustil drugim kartografom, kot je to naredil Ortelius. Posamezne zemljevide zbirke je izdajal od leta 1585 do smrti leta Že naslednje leto je njegov sin in dedič Rumold izdal z dodatnimi listi izpolnjeno zbirko 107 zemljevidov (Allen, 1997). Naši kraji so prikazani na zemljevidu Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia (Kras, Kranjska, Istra in Slovenska marka) (Slika 1). Zemljevid jasno pokaže, kako si je avtor prizadeval za matematično pravilno prostorsko predstavitev, saj se na tem zemljevidu obris Istre in Kvarnerskih otokov prvič približa današnjim predstavam. Kljub temu pa je tudi Mercator naredil nekaj napak, saj se je ravno glede naših krajev močno oprl na Orteliusov atlas, ki je snov za upodobitev tega ozemlja povzel ne le po Sambucusu, temveč tudi po Laziusu. Mercator je ukinil do tedaj uveljavljen način upodabljanja naselij z obrisi pomembnejših zgradb in za označevanje naselij uporabil še danes uveljavljen kartografski znak, krožec. Z uporabo kartografskih znakov, ki so za prikaz vodovij, cestnega omrežja in naselij uveljavljeni še danes, so zemljevidi 16. stoletja začeli dobivati popolnejšo podobo. Manj zadovoljive rezultate so kartografi tega obdobja dosegli pri upodabljanju razčlenjenosti površja. Z uporabo stiliziranih metod prikaza, med katerimi je bila največkrat uporabljena metoda»krtin«, žal niso mogli uspešno rešiti problema projeciranja trirazsežnostnega pojava na dvorasežnostni list papirja. Pri tej metodi so hribe risali v prerezu in jih največkrat z drobnimi črtkami z jugovzhodne strani senčili. Na ta način so poudarili tretjo razsežnost prikaza, to je višine, njihovo določanje pa žal ni bilo mogoče. Različne stilizirane metode prikaza površja so na zemljevidih prevladovale vse do 18. stoletja (Perko, 2001). 3 Prvi domači kartografi V 17. stoletju so se ob tujih avtorjih zemljevidov in geografskih raziskav uveljavili tudi prvi slovenski ustvarjalci. Med njimi pripada posebno mesto Janezu Vajkardu Valvasorju (Johann Weichard Valvasor) ( ), potopiscu, 210
7 Fridl, J,; Šolar, R. Vpliv razvoja kartografskih tehnik na podobe zemljevidov slovenskega ozemlja od 16. do 19. stoletja Slika 1: Mercator, Gerhard: Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia. Duisburg, 1589 (?) zgodovinarju, kartografu in leta 1687 tudi članu britanske Royal Society v Londonu, v katero je bil sprejet zaradi znanstvene razprave o vzrokih presihanja Cerkniškega jezera. Valvasorjeva velika želja je bila, da bi izdelal podroben zemljevid dežele Kranjske, ker se je zavedal pomanjkljivosti dotedanjih kartografskih prikazov, nastalih brez terenskih meritev. V 14. poglavju druge knjige Slave vojvodine Kranjske je celo zapisal:» sem povsod izmeril deželo s svojim 'viatorio astrolabio', ker sem želel izdelati podrobno topografsko karto. In jo tudi bom v prihodnje kdaj radovednemu bralcu postavil pred oči, če mi bo Bog življenje dal in če bo dopuščal čas, ki mi ga je do zdaj za izdelavo primanjkovalo«(rojc, 1990; Longyka, 2000). Zato je Valvasor prepotoval različne 211
8 Knjižnica 55(2011)4, dežele, meril in zapisoval podatke o naravnih značilnostih, življenju prebivalcev ter upravni ureditvi posameznih pokrajin. Iz popisa Valvasorjeve zapuščine je razvidno, da je pri svojem delu uporabljal Jakobov križ, merilne letve, sferični obroč, kompase, deklinacijski kompas, dvojni diopter z busolo, kvadrante, pedometer in redukcijska šestila (Rojc, 1990). Leta 1678 je na svojem gradu Bogenšperk poleg tiskarne uredil tudi bakroreznico. S pomočjo rezultatov terenskih meritev je Valvasor izboljšal Merianov in Mercatorjev zemljevid naših dežel ter ga v različni izvedbi leta 1681 objavil v Schönlebnovi kroniki Carniolia antiqua et nova, leta 1689 pa v knjigi Die Ehre deß Hertzogthums Crain (Slava Vojvodine Kranjske) (Slika 2). V Slavi vojvodine Kranjske je Valvasor upodobil zemljevid Hrvaške, pet zemljevidov s prikazom izsekov Kranjske, zemljevid Bele krajine, zemljevid Cerkniškega jezera ter načrta rimske Emone in Podpeške jame. Slika 2: Valvasor, Janez Vajkard: Carniolia, Karstia, Histria et Windorum Marchia. Laybach,
9 Fridl, J,; Šolar, R. Vpliv razvoja kartografskih tehnik na podobe zemljevidov slovenskega ozemlja od 16. do 19. stoletja Na Valvasorjevih zemljevidih je zaradi velikih deformacij papirja in izkrivljenih relacij nemogoče ugotoviti vrste projekcij, čeprav so zemljevidi opremljeni z okvirjem in stopinjsko mrežo. Rojc (1990) v svoji študiji o Valvasorjevem kartografskem delu meni, da je uporabljal stožčno projekcijo, ki jo je uvedel že Ptolemaj in so jo kartografi 17. stoletja še vedno najpogosteje uporabljali. Izhodišče stopinjske mreže za določanje geografskih širin je vsesplošno uveljavljen ekvator, medtem ko je izhodiščni poldnevnik za geografske dolžine tisti, ki teče prek kanarskega otoka Ferro, današnji Hierro. Zaradi leta 1689 v Nürnbergu izdane zbirke štirih obsežnih knjig Slave vojvodine Kranjske je moral Valvasor prodati vse premoženje (Korošec, 1978), zato do rane smrti ni uspel uresničiti svoje največje želje, izdati podrobnejši zemljevid dežele Kranjske. Kartografski prikaz in še izčrpnejši opis fenomena presihajočega Cerkniškega jezera je poleg Valvasorja prispeval tudi Franc Anton pl. Steinberg ( ). Po prodaji graščine na Kalcu se je njihova družina preselila v Cerknico, zato je že kot otrok lahko spremljal nenavaden pojav. Napisal je odmevno delo Gründliche Nachricht von dem in dem Inner-Crain gelegenen Czirknitzer-See (Izčrpno poročilo o Cerkniškem jezeru na Notranjskem), ki je izšlo leta Podobno kot Valvasor se je tudi Steinberg trudil z vrsto mehanskih fizikalnih poskusov dokazati vzroke za presihanje in polnjenje jezera. Zanimivi so njegovi opisi jezera in okolice ter življenja ljudi ob njem. Knjiga je opremljena s topografskim zemljevidom, ki prikazuje območje med Cerkniškim jezerom in Ljubljano. Franc Anton pl. Steinberg je kot nadzornik kranjskih deželnih cest ter upravnik idrijskega rudnika imel tudi vlogo preiskovalca gozdov, cest, plovnosti rek in morja na Reki. Narisal je načrt idrijskega rudnika in mesta Idrije. Valvasorjevo kartografsko delo je imelo velik vpliv tudi na župnika in cistercijana Ivana Dizmo Florjančiča de Grienfelda (Joannes Dismas Floriantschitsch de Grienfeld) (1691 okrog 1757). Njegov stenski zemljevid Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica (Topografski zemljevid vojvodine Kranjske) v približnem merilu 1 : , ki je izšel leta 1744, je bil najnatančnejši zemljevid dežele v tistem obdobju. Merilo zemljevida ni povsem enotno in se giblje med 1 : do 1 : , predvsem zaradi krčenja papirja in določanja koordinat in višin z inštrumenti, ki takrat še niso zagotavljali današnje natančnosti (Kambič, 2011). Robovi zemljevida so opremljeni z razdelbo stopinjske mreže, ki se deli na minute. Podobno kot večina kartografov tedanjega časa je tudi Florjančič za izhodiščni poldnevnik stopinjske mreže izbral meridian, ki teče čez kanarski otok Ferro, današnji Hierro. Zemljevid je sad avtorjevih desetletnih popisovanj in geodetskih meritev, o čemer priča tudi pojasnilo, ki sledi naslovu zemljevida:»... Jussu, Sumptúque Inclytorum Provinciae Statuum geometricè exhibita, per Ioannem Dismam 213
10 Knjižnica 55(2011)4, Floriantschitsch de Grienfeld, Paroch: et Consist.: Archid: Officij Sitticiensis, et per Abrahamum Kaltschmidt aeri incisa Labaci (... ki jo je na ukaz in s stroški slavnih deželnih stanov geometrično prikazal Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, župnik in konzistorialni svetnik arhidiakonskega urada v Stični in v baker vrezal Abraham Kaltschmidt v Ljubljani). Kot dokaz, da so bile njegove meritve zelo natančne, predvsem glede višin, ki so bile do tedaj manj dorečene, je na rob zemljevida za najvišjo goro Kranjske zapisal:» dviga se navpično 1399 pariških šestkratnih čevljev nad ljubjanskim horizontom.«današnjo višino Triglava je torej Florjančičeva meritev presegala le za 162 m (Reisp, 1994). Posebej je treba omeniti, da se je na zemljevidu, namenjenemu javnosti, prvič pojavilo ime naše najvišje gore v slovenščini kot Terglou (Slika 3). Florjančičev zemljevid je tudi prvi zemljevid našega ozemlja, iz katerega je mogoče bolje razbrati razgibanost površja. Kljub temu, da je uporabil podobno stilizirano metodo prikaza kot njegovi predhodniki, jo je dopolni tako, da se višine gričev spreminjajo sorazmerno z višinskimi razlikami terena. Še več, sledil je tudi dejanskim smerem slemenitev in prikazu planot. Za prikaze vinogradov, gozdov in močvirij je uporabil podobne kartografske znake, ki jih na topografskih zemljevidih v nekoliko bolj posplošeni obliki uporabljamo še danes. Florjančičev zemljevid je sestavljen iz dvanajstih listov, ki so bili za tisk vrezani v bakrene plošče. Višina posameznih odtisov je približno 45 cm, dolžina med 62 in 63 cm brez upoštevanja roba plošč. Sestavljena karta meri torej v višino več kot 180 cm, v dolžino pa več kot 188 cm in prikazuje območje od Gradišča ob Soči na zahodu do Karlovca na vzhodu ter Železne Kaple na severu in Crikvenice na jugu. Posebnost zemljevida je veduta Ljubljane iz Šišenskega hriba v desnem zgornjem kotu. Pod njo je izrisan do takrat najnatančnejši in prvič objavljen tloris glavnega mesta Kranjske s seznamom najvažnejših objektov v merilu 1 : Tlorisna podoba je dobra ponazoritev, kako se je Ljubljana v tistem obdobju pospešeno širila prek srednjeveških meja (Fridl in Mihevc, 2001). V Idriji, ki je v 18. stoletju zaradi rudnika živega srebra postala eno od cesarskih znanstvenih središč, je med letoma 1766 in 1773 deloval kirurg in naravoslovec Baltazar Hacquet ( ). Stoletje kasneje je nadaljeval Valvasorjevo pionirsko topografsko delo in napisal sloviti naravoslovni in mineraloški opis tedanje Kranjske Oryctographia Carniolica (Paleontologija Kranjske) v štirih delih. V njem je Hacquet opisal predvsem svoje raziskave rudnikov, zlasti idrijskega, ter fužin, rudnin in kamnin. Ti opisi so bili več desetletij izključni vir podatkov o geoloških in montanističnih razmerah, ne samo na Kranjskem, temveč na vsem slovenskem etničnem ozemlju, razen v Pomurju in Benečiji (Longyka, 2000). Prvi del Paleontologije Kranjske je Hacquet obogatil z zemljevidom v približnem merilu 1 : , ki prikazuje celotno Kranjsko s pokrajinskim imenom»krainska deschela«. Tematsko vsebino zemljevida predstavljajo 214
11 Fridl, J,; Šolar, R. Vpliv razvoja kartografskih tehnik na podobe zemljevidov slovenskega ozemlja od 16. do 19. stoletja Slika 3: Florjančič de Grienfeld, Ivan Disma: Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica. Labaci, Izsek iz zemljevida, ki prikazuje Triglav na meji Kranjske dežele. nahajališča kamnin in rudnin, ki do tedaj še niso bila kartirana in jih je Hacquet označil na osnovi lastnih opažanj in preizkusov. Po Hacquetovi vsebinski zasnovi je tretjemu zvezku priložen zemljevid Leopolda Lieberja Mappa litho-hydrographica Nationis Slavicae (Litološko-hidrografska karta slovanskih narodov) iz leta V približnem merilu 1 : je prikazano območje med porečjema Save in Drave (Gašperič, 2007). V četrtem zvezku z letnico 1787 je objavljen zemljevid Continuatio Mappae litho-hydrographicae Nationis Slavicae (Nadaljnja litološko-hidrografska karta slovanskih narodov), kartografa C. Reiderja v merilu 1 : , ki prikazuje predvsem hrvaško ozemlje. Posebnost 215
12 Knjižnica 55(2011)4, vseh treh zemljevidov je, da so topografska imena zapisana pretežno v enem od slovanskih jezikov (npr. H. Terglov kot hrib Triglav ipd.) in le izjemoma v latinščini ali nemščini. Omenjeni zemljevidi so prvi natančnejši tematski zemljevidi na naših tleh. 4 Na svetovnem zemljevidu se pojavijo tudi Slovenci Leta 1848 smo Slovenci na Dunaju formulirali program Zedinjene Slovenije. V njem smo zahtevali upravno ali politično združeno slovensko narodnostno ozemlje, ki naj bi nastalo s predvideno preobrazbo avstrijskega cesarstva v meščansko parlamentarno monarhijo in z notranjo upravno preureditvijo države (Kladnik et al., 2006). Mejo slovenskega etičnega ozemlja je na zemljevid v merilu 1 : prvi začrtal Peter Kozler leta 1853, čeprav Slovenija administrativno še ni obstajala. Peter Kozler ( ) je kot pravnik in politik želel z Zemljovidom Slovenske dežele in pokrajin jasno predstaviti idejo programa Zedinjene Slovenije in z njim povezane zahteve po rabi narodnega jezika. Zaradi izrazito propagandne vsebine je bil zemljevid takoj ob izidu zaplenjen z obrazložitvijo, da že z naslovom ruši zakonito zvezo avstrijskih dežel (Fridl in Urbanc 2006). V javnosti se je pojavil osem let kasneje. V relativno kratkem času je doživel dva ponatisa, in sicer leta 1864 in 1871 (Mihevc, 1998). Zemljevid je izredno podroben, saj prikazuje vsa mesta, trge in večje vasi, vendar so zaradi tega napisi zelo majhni in težko berljivi. Pokrajinskih in ledinskih imen ni, izpisani so le pomembnejši vodotoki. Kraji so med seboj povezani z gosto mrežo cest. K slabši preglednosti zemljevida pripomore tudi ponazoritev reliefa z metodo črtic. Omembe vredno je, da so vsa krajevna imena znotraj slovenskega etničnega ozemlja zapisana izključno v slovenskem jeziku, česar na dotedanjih zemljevidih ni bilo. Prvič se na zemljevidu pojavi oblika zapisa Triglav (Slika 4). Izdaja zemljevida iz leta 1864 je bila dopolnjena s prilogo Imenik mest, tergov in krajev. Vsebina zemljevida žal zasenči natančnost izdelka, ki ga je v bakrorez vgraviral Anton Knorr. Prav z izidom Kozlerjevega zemljevida leta 1864 je začela delovati Slovenska matica, ki je bila ustanovljena z namenom krepiti narodno zavest, ali kakor so zapisali:»skrbeti po svoji moči, da bi se širilo izobraževanje slovenskega naroda in da bi se torej podpiralo slovensko slovstvo«(melik, 1997). Zato ni naključje, da so bili pri matici enotni, da morajo izobražence, šolarje in širšo javnost opremiti tudi z atlasom sveta v domačem jeziku. Urednikovanje prvega atlasa sveta v slovenskem jeziku, ki so ga poimenovali Atlant (Slika 5), je Slovenska matica zaupala znanemu jezikoslovcu in pravniku Mateju Cigaletu 216
13 Fridl, J,; Šolar, R. Vpliv razvoja kartografskih tehnik na podobe zemljevidov slovenskega ozemlja od 16. do 19. stoletja Slika 4: Kozler, Peter: Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin. [Dunaj], 1953, na katerem je prvič zarisana meja slovenskega etičnega ozemlja. ( ). Ta je na Dunaju v slovenščino prevajal uradne državne odredbe in kot strokovni ocenjevalec vplival na jezik v šolskih knjigah (Urbanc, 2005). Matej Cigale je za Atlant opravil izjemno delo, saj je številna tuja imena s prevodi in podomačitvijo prvič sistematično zapisal v slovenskem jeziku. Izmed zapisi zemljepisnih imen in posameznih občih pojmov je Cigale poslovenil 5907 ali 21 % zapisov. Slovenjena so vsa pomembnejša zemljepisna imena, zato lahko Cigaleta ob Jesenku upravičeno razglasimo za utemeljitelja rabe slovenskih toponimov. Pri slovenjenju imen je Cigale sledil takrat še vedno živemu duhu panslovanstva, zato so povsod, kjer so bila v rabi tudi slovanska imena, le-ta zapisana v Atlantu. Tako najdemo na primer na ozemlju zdajšnje Romunije Kraljevo (Craiova), Belgrad (Alba Iulia) in Oraštje (Oraştie). Podomačena je glavnina poljskih in ruskih imen, slovenjena pa so tudi številna imena na Balkanskem polotoku, na primer Baker (Bakar), Kladenj (Kladanj), Čaček (Čačak), Kragujevec (Kragujevac) in Belgrad (Beograd) (Kladnik et al., 2006). Na vizualno podobo zemljevidov Atlanta je v precejšnji meri vplivala iznajdba nove tiskarske tehnike, litografije ali kamnotiska, ki se je v kartografiji upora- 217
14 Knjižnica 55(2011)4, Slika 5: Prikaz Avstrije v komaj uveljavljeni večbarvni litografiji (Atlant, ) bljala vse do prve polovice 20. stoletja. Na področju večbarvnega tiska je litografija pomenila pravo revolucijo, saj je občutno pocenila in pospešila tiskarske postopke (Fridl, 2005). Kljub temu zaradi velikega finančnega zalogaja, kar je izdaja Atlanta vseeno bila, žal ni prišlo do knjižne oblike, temveč so tiskali le posamezne liste. V obdobju od leta 1869 do 1877 je v šestih snopičih s po tremi listi izšlo 18 zemljevidov, ki prikazujejo svet v celoti in njegove posamezne dele. Edina dva ohranjena kompleta Atlanta hrani Kartografska in slikovna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Z namenom, da bi to, za Slovence izredno pomembno delo, obudili iz pozabe, je Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU leta 2005 izdal faksimile zemljevidov s spremno študijo in obsežnim imenskim kazalom. 5 Sklep Že najzgodnejša knjižna dela, še zlasti potopisna, so bila v redkih primerih opremljena tudi z zemljevidi, ki pa se večkrat niso ohranili. Na ohranjenih 218
15 Fridl, J,; Šolar, R. Vpliv razvoja kartografskih tehnik na podobe zemljevidov slovenskega ozemlja od 16. do 19. stoletja antičnih zemljevidih je zaradi trgovskih povezav med zahodno Evropo in Bližnjim vzhodom mnogokrat upodobljeno tudi območje današnje Slovenije, a zelo nenatančno. V srednjem veku so na portulanih zaradi potreb pomorščakov večjo pozornost posvečali izrisom obalne črte, obsežna neraziskana območja v notranjosti celin pa so prekrili z mitičnimi podobami živali, ljudi ali rastlin. Zemljevidi Evrope so prepoznavnejše poteze začeli dobivati šele v 16. stoletju, ko so za določitev geografskih koordinat uporabili vse bolj izpopolnjene astronomske in merske inštrumente. To velja tudi za današnje slovensko ozemlje, ki je nenehno prehajalo iz rok v roke različnih vladarjev. Za slaven atlas Theatrum orbis terrarum Abrahama Orteliusa so zemljevide s prikazom našega ozemlja prispevali Augustin Hirschvogel, Wolfgang Lazius in Ioannes Sambucus. Na Orteliusove kartografske prikaze se je oprl tudi Gerhard Mercator, ki je posebno pozornost posvečal projekcijam zemljevidov in postavil temelje matematični kartografiji. V 17. in 18. stoletju so se ob tujih avtorjih zemljevidov in geografskih raziskav uveljavili prvi slovenski ustvarjalci: Janez Vajkard Valvasor, Franc Anton pl. Steinberg, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld in Baltazar Hacquet. S svojimi meritvami, raziskavami in opazovanji so dopolnili ali popravili vsebinske in položajne netočnosti, ki so jih zaradi nepoznavanja dežele zagrešili njihovi predhodniki. Sredi 19. stoletja so se Slovenci kot narod prvič pojavili v političnem evropskem prostoru z Zemljovidom Slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja. Z izrisom slovenske etične meje in slovenskimi zapisi krajev je avtor jasno predstavil zahteve po rabi narodnega jezika. Te je uspešno nadgradil Matej Cigale, ki je za Atlant, prvi atlas sveta v slovenskem jeziku, izdan pod okriljem Slovenske matice, poslovenil petino vseh imen. Predstavili smo najpomembnejše kartografe, ki so vplivali na upodobitve slovenskega ozemlja in neposredno tudi na razvoj kartografije ter postavili smernice za vsebinsko, položajno in tehnološko izvedbo zgodovinskih in sodobnih zemljevidov. Navedeni viri 1. Allen, P. (1997). The atlas of atlases: mapmaker's vision of the world. London: Marshall Editions Developments. 2. Bohinec, V. (1969). Slovenske dežele na zemljevidih od 16. do 18. stoletja. Ljubljana: Cankarjeva založba, Trubarjev antikvariat. 3. Florjančič de Grienfeld, I. D. (1744). Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica, Jussu, Sumptúque Inclytorum Provinciae Statuum geometricè exhibita. Labaci: Aeri Incisa Per Abrah. Kaltschmidt (NUK-G 20745). 219
16 Knjižnica 55(2011)4, Fridl, J. in Mihevc, B. (2001). Geography and cartography in slovenia. V National atlas of Slovenia (str ). Ljubljana: Rokus. 5. Fridl, J. in Urbanc, M. (2006). Sporočilnost zemljevidov v luči prvega svetovnega atlasa v slovenskem jeziku. Geografski vestnik, 78 (2), Fridl, J. (2005). Kartografska podoba zemljevidov 19. stoletja: vrezal na kamen in tiskal. V Atlant (str ). Faksimilirana izdaja. Ljubljana: Založba ZRC. 7. Gašperič, P. (2007). Cartographic images of Slovenia through time / Kartografske upodobitve Slovenije skozi čas. Acta Geographica Slovenica / Geografski zbornik, 47 (2), Goos, J. (1993). The mapmaker's art: an illustrated history of cartography. [S. l.]: Rand McNally. 9. Hirschvogel, A. (1574). Schlavoniae, Croatiae, Carniae, Istriae, Bosniae, finitimarumque regionum nova descriptio. V Theatrum orbis terrarum. Antverpiae: capud Ant. Coppenium Diesth. (NUK-G 2347). 10. Kambič, P. (2011). Analiza karte Kranjske J. D. Florjančiča iz leta Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. 11. Karrow, R. Jr. (1993). Mapmakers of the sixteenth century and their maps. Chicago: Spelcum Orbis Press. 12. Kladnik, D., Urbanc, M., Fridl, J., Orožen Adamič M. in Perko, D. (2006). Ein Kartenfund in Slowenien und sein Faksimiledruck: Ein wichtiges Ereignis für Sloweniens und Österreichs historische Geographie. Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft, 148, Korošec, B. (1978). Naš prostor v času in projekciji: oris razvoja zemljemerstva, kartografije in prostorskega urejanja na osrednjem Slovenskem. Ljubljana: Geodetski zavod. 14. Kozler, P. (1853). Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin. [Dunaj]: P. Kozler. (NUK-G Z 282.6/s86). 15. Lazius, W. (1574). Goritiae, Karstii, Chaczeolae, Carniolae, Histriae et Windorum Marchae descrip. V Theatrum orbis terrarum. Antverpiae: capud Ant. Coppenium Diesth. (NUK-G 2347). 16. Livieratos, E., Tsorlini, A., Boutoura, C. in Manoledakis, M. (2008). Ptolemy s Geographia in digits. e-perimetron, 3 (1), Pridobljeno s spletne strani: Longyka, I. (2000). Prikazi slovenskega ozemlja. V M. Vidic, L. Brenk, M. Ivanič (Ur.), Ilustrirana zgodovina Slovencev (str ) Ljubljana: Mladinska knjiga. 18. Mela, P. (1518). Libri de situ orbis tres, adjectis Joachimi Vadiani Viennae: Expens. Luca Alantse. (NUK-G 1225). 19. Melik, V. (1997). Slovenska matica. V Enciklopedija Slovenije, 11 (str ). Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. 220
17 Fridl, J,; Šolar, R. Vpliv razvoja kartografskih tehnik na podobe zemljevidov slovenskega ozemlja od 16. do 19. stoletja 20. Mercator, G. (1589?). Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia. Duisburg. (NUK-G Z 282.6\s266). 21. Mihevc, B. (1998). Slovenija na starejših zemljevidih. V Geografski atlas Slovenije (str ). Ljubljana: DZS. 22. Ortelius, A. (1574). Theatrum orbis terrarum. Antverpiae: capud Ant. Coppenium Diesth. (NUK-G 2347). 23. Perko, D. (2001). Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. 24. Reisp, B. (1994). Florjančičev veliki zemljevid Kranjske iz leta V Deželnopisna karta vojvodine Kranjske (str. 7 20). Ljubljana: Slovenska knjiga. 25. Rojc, B. (1990). Kartografsko delo Janeza Vajkarda Valvasorja. V Valvasorjev zbornik (str ). Ljubljana: SAZU; Odbor za proslavo 300-letnice izida Valvasorjeve Slave. 26. Slava vojvodine Kranjske (2011, 14. julij). Pridobljeno s spletne strani: Cigale, M. (Ur.). ( ). Slovenski atlant. [Ljubljana]: Matica Slovenska. (NUK-G A III 1). 28. Urbanc, M. (2005). Okoliščine nastanka Atlanta: od zamisli zanesenjakov do knjižnih polic narodno zavednih slovencev. V Atlant (str. 8 9). Ljubljana: Založba ZRC. 29. Valvasor, J. V. (1689). Carniolia, Karstia, Histria et Windorum Marchia. V Die Ehre deß Hertzogthums Crain Laybach: czu finden bey Wolfgang Moritz Endter. (NUK-R 6632\1-4). 30. Valvasor, Janez Vajkard. (2009, 15. junij). V Slovenski biografski leksikon. Pridobljeno s spletne strani: VIEW/ 31. Zsámboki, J. (1574). Illyricum. V Theatrum orbis terrarum. Antverpiae: capud Ant. Coppenium Diesth. (NUK-G 2347). Mag. Jerneja Fridl je zaposlena na Geografskem inštitutu Antona Melika, ZRC SAZU. Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: jerneja@zrc-sazu.si Dr. Renata Šolar je zaposlena v Narodni in univerzitetni knjižnici. Naslov: Turjaška 1, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: renata.solar@nuk.uni-lj.si 221
Stari zemljevidi ozemlja Slovenije Primož Gašperič* IZVLEČEK V Sloveniji hranimo zelo bogato kartografsko dediščino. Naše ozemlje je bilo prikazano že
Stari zemljevidi ozemlja Slovenije Primož Gašperič* IZVLEČEK V Sloveniji hranimo zelo bogato kartografsko dediščino. Naše ozemlje je bilo prikazano že na najstarejših evropskih zemljevidih. V 16. stoletju,
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večOsnovni podatki o karti
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Visokošolski program geodezija, Smer Geodezija
Prikaži večDODATEK_F8
COMARC/B F.8 F.8 Tabela polj/podpolj s stopnjo obveznosti za posamezen bibliografski nivo V tabeli je podana obveznost polj/podpolj (o - obvezen podatek, p - obvezen podatek, če obstaja, in n - neobvezen
Prikaži večJavni razpis za sofinanciranje izdajanja periodičnih publikacij v letu 2005
Priloga I.: PERIODIČNE PUBLIKACIJE 2005 NARAVOSLOVNE MATEMATIČNE VEDE 2005 14.07.2005 45 akademije znanosti in umetnosti Hacquetia 2 20 366 980.000 41 Slovensko farmacevtsko društvo Farmacevtski vestnik
Prikaži večDrago Perko PROGRAM DEGAS Drago Perko* Priprava in risanje kart, kartogramov, diagramov in podobnega zahtevata veliko dragocenega časa, računalniški g
PROGRAM DEGAS Drago Perko* Priprava in risanje kart, kartogramov, diagramov in podobnega zahtevata veliko dragocenega časa, računalniški grafični programi pa nam ga precej prihranijo, saj omogočajo hitro
Prikaži večIme Priimek
Številka: 622-32/2016-15 Datum: 14. 11. 2017 Mestna občina Ljubljana Mestni svet ZADEVA: Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana PRIPRAVIL: Mestna uprava Mestne občine Ljubljana,
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži večIme Priimek
OSNUTEK Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12 in 111/13) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št.
Prikaži večPriloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime
Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priimek ter naslov naročnika oziroma firma in sedež naročnika
Prikaži večMicrosoft Word - P113-A _mod.docx
Državni izpitni center *P113A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 7. februar 2012 POKLICNA MATURA RIC 2012 2 P113-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno
Prikaži večRobert Hooke
Robert Hooke Robert Hooke se je 18. julija leta 1635 rodil na otoku Wight v Freshwaterju v Angliji. Njegov oče je bil duhovnik, John Hooke, ki je deloval v cerkvi Vseh svetih. Pri Robertovih 10 letih je
Prikaži večO B Č I N A
PRISTOJNOST: PREDLAGATELJ: POROČEVALEC: OBČINSKI SVET OBČINE KRANJSKA GORA ŽUPAN OBČINE KRANJSKA GORA Služba za splošne in premoženjsko pravne zadeve ZADEVA: UKINITEV STATUSA JAVNEGA DOBRA IN DOPOLNITEV
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večNAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV
Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard Družboslovje Opisi dosežkov učencev 9. razreda pri NPZ-ju Slika: Porazdelitev točk pri družboslovju (NIS), 3. obdobje ZELENO OBMOČJE V zeleno območje sodijo
Prikaži večAlbert Einstein in teorija relativnosti
Albert Einstein in teorija relativnosti Rojen 14. marca 1879 v judovski družini v Ulmu, odraščal pa je v Münchnu Obiskoval je katoliško osnovno šolo, na materino željo se je učil igrati violino Pri 15
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - krstulovic
PROST DOSTOP DO DOSEŽKOV SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV PREK PORTALA dlib.si mag. Karmen Štular Sotošek mag. Zoran Krstulović Daša Pokorn Narodna in univerzitetna knjižnica 3 Uporabniki in prosto dostopne zbirke
Prikaži večN
Državni izpitni center *N19141132* 9. razred FIZIKA Ponedeljek, 13. maj 2019 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N191-411-3-2
Prikaži večNa podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat
Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaboratu ekonomike I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) Ta
Prikaži večPoročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj
Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod
Prikaži več(Microsoft PowerPoint _IZS_izobraevanje ZK_1_del.ppt [Zdru\236ljivostni na\350in])
Geodetski postopki in izdelava elaborata Darinka Bertole, september 2017 NAMEN IZOBRAŽEVANJA: obnova znanja s področja izvedbe geodetske storitve in izdelave elaborata poenotenje dela in dvig kvalitete
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večDRUGG – Digitalni repoziturij UL FGG
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži večNeuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večNAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite
NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih
Prikaži večPowerPoint Presentation
Geodetski načrt kot osnova za izdelavo državnega prostorskega načrta geodetskih načrtov Miran Brumec, univ. dipl. inž. geod. LGB, geodetski inženiring in informacijske tehnologije, d.o.o. Ljubljana, 14.
Prikaži večO DELU KNJIŽNICE ODDELKA ZA GEOGRAFUO FILOZOFSKE FAKULTETE Tatjana Šifrer* - Janja Turk" IZVLEČEK - UDK 02:91 (497.12) Članek na kratko predstavlja ra
O DELU KNJIŽNICE ODDELKA ZA GEOGRAFUO FILOZOFSKE FAKULTETE Tatjana Šifrer* - Janja Turk" IZVLEČEK - UDK 02:91 (497.12) Članek na kratko predstavlja razvoj in delo knjižnice Oddelka za geografijo Filozofske
Prikaži večPOLA3
Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ID02_ANALIZA REZULTATOV JAMOMERSKIH MERITEV ZA IZGRADNJO JAŠKA NOP II - predstavitev skok čez kožo.pptx
43. SKOK ČEZ KOŽO Analiza rezultatov jamomerskih meritev za izgradnjo jaška NOP II Matjaž Koželj 1, Jure Slatinšek 2, Tomaž Ambrožič 3 1 Premogovnik Velenje d.d., Velenje 2 PV Invest, d.o.o., Velenje 3
Prikaži več1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove
1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni
Prikaži večZadeva: [Klikni tukaj in natipkaj jasen opis zadeve]
OBČINA MENGEŠ Slovenska cesta 30 1234 Mengeš, SLOVENIJA tel.: +386 (0)1 723 70 81 fax: +386 (0)1 723 89 81 e-mail: obcina@menges.si Številka: 3500-1/2015 Datum: 26.9.2018 ZADEVA : OBRAVNAVA DOPOLNJENEGA
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M16155112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Likovna naloga Četrtek, 2. junij 2016 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda
Prikaži večDatum: IZBOR DELOVNIH ZVEZKOV IN DRUGIH ŠOLSKIH POTREBŠČIN V PRVEM RAZREDU ZA ŠOLSKO LETO 2016/ RAZRED naziv M. Kramarič, M. Kern,
IZBOR DELOVNIH ZVEZKOV IN DRUGIH ŠOLSKIH POTREBŠČIN V PRVEM RAZREDU ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 1. RAZRED M. Kramarič, M. Kern, et al.: LILI IN BINE, zvezek za opismenjevanje v dveh delih, prenova 2013 založba:rokus-klett,
Prikaži večVOZI ME VLAK V DALJAVE
VOZI ME VLAK V DALJAVE P R O J E K T D R U Ž I N S K E P I S M E N O S T I M O D E R A T O R K A M A G. H E L E N A K R A M P L N I K A Č N A K L O, M A J 2 0 1 8 VOZI ME VLAK V DALJAVE VOZI ME VLAK V
Prikaži večMicrosoft Word - P122-A r_mod.doc
2 P122-A222-2-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Točke zapisujte v ocenjevalne obrazce. Naloga 1: Wieso, weshalb, warum? 1. der Fallhöhe
Prikaži več10_MatjazZalokar_BiserkaFortuna
Matjaž Zalokar, Biserka Fortuna Predstavitev Splošnega geslovnika COBISS.SI (SGC) Kaj je SGC? SGC je enoten abecedno urejen enciklopedični kontrolirani slovar, namenjen predmetnemu označevanju v sistemu
Prikaži večŠtevilka:
Projektna naloga za KARTIRANJE NEGOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA LIFE- IP NATURA.SI PROJEKTNIH OBMOČJIH SKLOP 1: Območje: SLOVENSKA ISTRA vzhod Območje: SLOVENSKA ISTRA zahod 1. UVOD SKLOP 2: Območje: VOLČEKE
Prikaži večTEČAJ GNO ORIENTACIJA, KARTOGRAFIJA IN TOPOGRAFIJA
TEČAJ GNO ORIENTACIJA, KARTOGRAFIJA IN TOPOGRAFIJA Darko Muhič, VKGČ II. st Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom
Prikaži večN
Državni izpitni center *N13164132* REDNI ROK 3. obdobje TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Torek, 14. maj 2013 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NAIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3. obdobja RI 2013 2 N131-641-3-2 SPLOŠNA
Prikaži večNAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV
Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard matematika Opisi dosežkov učencev 6. razreda na nacionalnem preverjanju znanja Slika: Porazdelitev točk pri matematiki (NIS), 6. razred 1 ZELENO OBMOČJE
Prikaži večPowerPointova predstavitev
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje
Prikaži večOsnovna šola Antona Globočnika Postojna Cesta na Kremenco Postojna IZBOR DELOVNIH ZVEZKOV, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020 PREDLAGA STROKOVNI A
Osnovna šola Antona Globočnika Postojna Cesta na Kremenco 2 6230 Postojna IZBOR DELOVNIH ZVEZKOV, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020 PREDLAGA STROKOVNI AKTIV 3. RAZRED M. Kramarič, M. Kern, et al.: LILI IN
Prikaži večMicrosoft Word - bibliografske-zbirke-medicina.doc
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Sistemi za poizvedovanje Bibliografske zbirke področje medicine Mentor: doc.dr. Jure Dimec Avtorja:
Prikaži večMicrosoft Word Updated FAQ-EN_SL.docx
TVOJA PRVA ZAPOSLITEV EURES Pogosta vprašanja Splošno Kje najdem informacije o programu Tvoja prva zaposlitev Eures? Informacije lahko prenesete z Euresovega portala na naslovu http://eures.europa.eu ali
Prikaži večSklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris
23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo
Prikaži večN
Državni izpitni center *N15164132* 9. razred TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Ponedeljek, 11. maj 2015 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA 9. razred RIC 2015 2 N151-641-3-2 SPLOŠNA NAVODILA Prosimo,
Prikaži večMATEMATIKA Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Jana Draksler in Marjana Robič 9+ znam za več
MATEMATIKA Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Jana Draksler in Marjana Robič 9+ znam za več ZBIRKA ZNAM ZA VEČ imatematika 9+ Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Avtorici: Jana Draksler
Prikaži večMicrosoft Word - P043-A mod.doc
Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte
Prikaži večSEZNAM DELOVNIH ZVEZKOV IN POTREBŠČIN ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020 MATIČNA ŠOLA 1. RAZRED naziv predmet cena ZVEZEK ABC 1, 11 mm črtovje, količina: 3 ZVEZ
1. RAZRED ZVEZEK ABC 1, 11 mm črtovje, količina: 3 ZVEZEK veliki A4, TAKO LAHKO, 1 cm karo, količina: 2 ZVEZEK LILI IN BINE, veliki A4, veliki karo 123 s številkami, količina: 1, EAN: 3831075929074 SVINČNIK,
Prikaži več7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o
7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor
Prikaži večKOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE
KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, 11. 11. 2017 1. in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE 1. 20 2. 17 3. 20 4. 20 Skupaj 77 Opombe: pri 1. nalogi se tabela
Prikaži večNAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV ZA SIMPOZIJ REGIONALNI RAZVOJ V SLOVENIJI
NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV V KNJIŽNI ZBIRKI GIS V SLOVENIJI 1 Uvod Knjižno zbirko GIS v Sloveniji izdaja Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, zalaga pa Založba ZRC. Uredniški odbor
Prikaži večGeometrija v nacionalnih preverjanjih znanja
Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja Aleš Kotnik, OŠ Rada Robiča Limbuš Boštjan Repovž, OŠ Krmelj Struktura NPZ za 6. razred Struktura NPZ za 9. razred Taksonomska stopnja (raven) po Gagneju I
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.
Prikaži večUntitled-1
-$-... 1 100 95 75 25 5 0...... -$- -$web slo prospekt KOLOFON 9. december 2016 18:29:46 Narodna galerija Narodna galerija v Ljubljani, s stoletno tradicijo, utrjuje položaj najodličnejše slovenske kulturne
Prikaži večresitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so
Prikaži večMatematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 23. april 2014 Soda in liha Fourierjeva vrsta Opomba Pri razvoju sode periodične funkcije f v Fourierjevo vrsto v razvoju nastopajo
Prikaži večKratka biografija soavtorja knjige Dr. Marko Žerovnik geograf, kartograf in svetovni popotnik Marko Žerovnik se je rodil leta 1932 v Mengšu. Po osnovn
Kratka biografija soavtorja knjige Dr. Marko Žerovnik geograf, kartograf in svetovni popotnik Marko Žerovnik se je rodil leta 1932 v Mengšu. Po osnovni in vajeniški šoli se je izučil za mizarja ter hkrati
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - petek A-sambolicbeganovic [Read-Only] [Compatibility Mode]
KAKO PRI POUČEVANJU MATEMATIKE UPORABLJAM INTERAKTIVNO TABLO? Amela Sambolić Beganović SGGEŠ Ljubljana ŠOLSKI CENTER LJUBLJANA, Srednja lesarska šola amela.beganovic@guest.arnes.si Sirikt 2009, 17.4.2009
Prikaži večOBČINA LOGATEC ŢUPAN e: Trţaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: , f: Številka:007-31/201
OBČINA LOGATEC ŢUPAN www.logatec.si e: obcina.logatec@logatec.si Trţaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20 Številka:007-31/2011-1 Datum: 18. 10. 2011 Zadeva: Odlok o programu opremljanja
Prikaži več1. julij 2019 Številka: 11/2019 X. mesec 2005 Številka: XX/2005 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (Urad
1. julij 2019 Številka: 11/2019 X. mesec 2005 Številka: XX/2005 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37a Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 1/2016 - uradno prečiščeno besedilo)
Prikaži večMicrosoft Word - Delovni list.doc
SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama
Prikaži večKnjižica Hiša nepremičnine.cdr
HIŠA NEPREMIČNINE 1 d.o.o. VAŠ OSEBNI SVETOVALEC Delujemo učinkovito s poštenim in odkritim pristopom v najvišje dobro vseh. Pri prodaji ali nakupu nepremičnin so največkrat skupne želje, interesi in potrebe
Prikaži večDiapozitiv 1
KAKO JE NAPOLEON USTVARIL EVROPSKI IMPERIJ učb.75-76 Učenec: > opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, > opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, > pozna glavne vzroke in posledice
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večPriloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČIL
Priloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČILO O PREGLEDU MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE Z ZMOGLJIVOSTJO,
Prikaži večZbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks
Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 01. 07. 2014 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica
Prikaži večOBRAZLOŽITEV PREDLOGA ODLOKA O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE IN DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE P
OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ODLOKA O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE IN DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA V OBČINI RADLJE OB DRAVI: 1. RAZLOGI ZA SPREJEM,
Prikaži več(IZVLEČEK ZA VLAGATELJE)
Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 82 72 F: 01 478 87 54 E: gp.mzp@gov.si Izvleček pravnih podlag zakona in pravilnika, ki vplivajo na uveljavljanje pravic do subvencioniranega prevoza dijakov
Prikaži večMicrosoft Word - 17 petek.doc
Dela 18 2002 213-225 Napovedi sprememb rabe tal v Sloveniji do leta 2012 Franci Petek Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail:
Prikaži večEVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI
NOVA UNIVERZA, EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA - Delpinova ulica 18b, 5000 Nova Gorica - tel: (05) 338-44-00 - e-pošta: info@epf.nova-uni.si Informativno mesto: - Referat za študijske zadeve, Delpinova ulica
Prikaži večŠtevilka: /2019 Datum: OBČINSKI SVET OBČINE KANAL OB SOČI ZADEVA: Obravnava predloga Odredbe o uvedbi časovno omejenega parkiranj
Številka: 9000-0005/2019 Datum: 22. 5. 2019 OBČINSKI SVET OBČINE KANAL OB SOČI ZADEVA: Obravnava predloga Odredbe o uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Kanal ob Soči - predlog
Prikaži večPRISTOJNOST: PREDLAGATELJ: POROČEVALEC: OBČINSKI SVET OBČINE KRANJSKA GORA ŽUPAN OBČINE KRANJSKA GORA Služba za splošne in premoženjsko pravne zadeve
PRISTOJNOST: PREDLAGATELJ: POROČEVALEC: OBČINSKI SVET OBČINE KRANJSKA GORA ŽUPAN OBČINE KRANJSKA GORA Služba za splošne in premoženjsko pravne zadeve 1. (prve) SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NAČRTA RAVNANJA Z
Prikaži večEVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI
NOVA UNIVERZA, EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA - Delpinova ulica 18b, 5000 Nova Gorica - tel: (05) 338-44-00, fax: (05) 338-44-01 - e-pošta: info@evro-pf.si Informativno mesto: - Referat za študijske zadeve,
Prikaži večMicrosoft Word - Vsebinska_izhodisca_nakupa_knjiznicnega_gradiva.doc
VSEBINSKA IZHODIŠČA NAKUPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Knjižnica v letu 2010 načrtuje 74.993 enot prirasta z nakupom oziroma 6.330 naslovov. V okolju s 325.312 prebivalci je to 231 enot na 1000 prebivalcev. Načrtujemo
Prikaži večDiapozitiv 1
Čezmejno sodelovanje Mestne občine Nova Gorica na področju trajnostne mobilnosti Vanda Mezgec, Aleksandra Torbica Mestna občina Nova Gorica Ljubljana, 2.6.2016 NOVA GORICA GORICA GORICA Kolesarska steza
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži večACAD-BAU-Analiza-prostorov
ANALIZA PROSTOROV Ko obdelujemo večje projekte, je analiza prostorov zelo pomembna v vseh fazah projektiranja. Pri idejnem snovanju moramo npr. za določeno površino trgovske namembnosti zagotoviti primerno
Prikaži večOsnovna šola Kungota, podružnica SVEČINA 2. RAZRED naziv NOVO M. Kramarič, M. Kern, et al.: LILI IN BINE 2, KOMPLET C - samostojni delovni zvezki za s
2. RAZRED NOVO M. Kramarič, M. Kern, et al.: LILI IN BINE 2, KOMPLET C - samostojni delovni zvezki za slovenščino in matematiko s prilogo za angleščino + koda LILBI, NOVO 2018, založba ROKUS-KLETT, EAN:
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 71 / / Stran Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPRE
Uradni list Republike Slovenije Št. 71 / 13. 12. 2017 / Stran 10477 Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPREMIČNINE SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST OKVIRNA VELIKOST
Prikaži večESTONIJA
ESTONIJA GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Estonija je najsevernejša od treh majhnih republik, ima samo dve sosedi, Latvijo na jugu in Rusijo na vzhodu. Na drugi strani Baltskega morja, ki predstavlja Estoniji naravno
Prikaži večBibliografija prof. dr. Jakoba Medveda Znanstveni in strokovni prispevki Diafilm pri pouku geografije. Geografski obzornik 12 (1965), št. 4, str. 137
Bibliografija prof. dr. Jakoba Medveda Znanstveni in strokovni prispevki Diafilm pri pouku geografije. Geografski obzornik 12 (1965), št. 4, str. 137 139. Spreminjanje agrarnega gospodarstva v gorskem
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži več%
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)
Prikaži večProstorski informacijski sistem občin e-mesečnik 4 / 2008, Vsebina vsebinske novosti 1 poslovni subjekti 84. občina v sistemu pomoč uporabniko
Prostorski informacijski sistem občin e-mesečnik 4 / 2008, 14.5.08 Vsebina vsebinske novosti 1 poslovni subjekti 84. občina v sistemu pomoč uporabnikom Izbran nasvet Vas zanima opis posameznega sloja ali
Prikaži večŠtevilka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI
Stran 1 od 10 1. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI - naslovna stran IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica inženiring biro, investicijsko svetovanje Trg Alfonza Šarha 1, Slov. Bistrica Št. projekta: 19/2011 Datum:
Prikaži večDNEVNIK
POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..
Prikaži večOsnove matematicne analize 2018/19
Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko
Prikaži večŠolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica
Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte
Prikaži večPisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi
Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar franc.brcar@gmail.com http://www.uporabna-statistika.si/ Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Novo mesto: 1
Prikaži večPOLA3
Državni izpitni center *P141A22213* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 9. junij 2014 POKLICNA MATURA RIC 2014 2 P141-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsaka pravilna rešitev je
Prikaži več