SKUPN ST. Mladina in narodnostna identiteta Jugendliche und nationale Identitåt

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "SKUPN ST. Mladina in narodnostna identiteta Jugendliche und nationale Identitåt"

Transkripcija

1 SKS_casopis_11_15.qxp_Layout :58 Seite 1 SKUPN ST Østerreichische Post AG / Sponsoring Post / GZ 05Z / Poštni urad/verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Celovec November november 2015 Številka 1 (49) Vabilo na / Einladung zur obœni zbor SKS Hauptversammlung SKS Nedelja/Sonntag, , 14:30 Kulturni dom Danica Št. Primož/St. Primus Prisrœno vabljeni / Herzlichst eingeladen Besedilo in slika: Pia Kulmesch Izobraževanje izboljšuje komunikacijo, pospešuje sožitje in združuje: spet so se zaœeli jezikovni teœaji! Weiterbildung verbessert Kommunikation, beschleunigt die Verständigung und hat eine verbindende Wirkung: die Sprachkurse haben wieder begonnen! Delovna doba je pretekla Arbeitsperiode ist verstrichen Mladina in narodnostna identiteta Jugendliche und nationale Identitåt Sele najlepši kraj Koroške Zell schønster Ort Kårntens Pred obœnim zborom: glavni odbor o najvažnejših temah in uspehih Ali se mlada generacija pojmuje kot avstrijska ali slovenska? Planinska vas je zmagala na tekmovanju ORF-a Vor der Hauptversammlung: der Vorstand über die wichtigsten Erfolge Fühlt sich die junge Generation österreichisch oder slowenisch? Bergsteigerdorf gewann ORF-Wettbewerb Stran / Seite 2 5 Stran / Seite 6 Stran / Seite 7

2 SKS_casopis_11_15.qxp_Layout :59 Seite 2 2 Skupnost 1/2015 Vir/Quelle: Dolinschek Skupni nastop vseh treh organizacij je uspel Zusammenarbeit der Organisationen war Erfolg Pred obœnim zborom (22. novembra v kulturnem domu v Št. Primožu) glavni odbor nudi vpogled v najvažnejše teme pretekle delovne dobe. Predsednik Bernard Sadovnik o izzivih in strankarskopolitiœnih funkcijah. Vor der Hauptversammlung: Der Vorstand über die Arbeitsperiode. SKS: Štiriletna delovna doba polna ustvarjanja je pretekla. Prosim, da kot predsednik naštejete najvažnejše uspehe za manjšino in za organizacijo. Bernard Sadovnik: Skupnost koroških Slo - vencev in Slovenk je kot œlanica bila sprejeta v Federalistiœno unijo evropskih narodnih skupnosti (FUENS) in v Slovensko ma - nj šinsko koordinacijo (SLOMAK). Tudi v so - svetu se je za predsedovanje uveljavil rota - cij ski princip. Naša uspešnica je še vedno Jezikovna iniciativa, ki jo zelo angažirano in uspešno vodi Rozvita Vospernik. Seveda pa smo bili v zadnjem letu zelo uspešni tudi na podroœju skrbi za starejšo generacijo, ker smo skupno z AACC-jem izvedli uspe - šen projekt Dnevnega centra za aktivnosti starejše generacije v Podjuni, ki ga je koordinirala Jasmin Gutovnik s podporo naše vodje pisarne Bernadke Hribernik in gene - ralnega tajnika AACC Filipa Warascha. Nad 1300 obiskovalcev je bilo pri ponudbah tega centra. Višek pa je, da je iz tega projekta letos nastalo društvo Activitas, ki vodi dnevni center s poslovodkinjo Jasmine Gutovnik uspešno naprej. Pomembno je, da je SKS kljub skromnim finanœnim sredstvom v pomoœ našim ljudem. SKS: Kakšno je bilo in je sedanje sodelovanje med vsemi organizacijami? Sadovnik: Sodelovanje je po prevzemu predsedstva NSKS Valentina Inzka zelo konstruktivno in dobro, pri œemer je treba dodati, da je predsednik ZSO Marjan Sturm vseskozi upošteval pluralnost naše politiœne organiziranosti. V zadnjih letih smo na raznih podroœjih uspeli prav zaradi us - kla jenosti in skupnega nastopanja. Navse - zadnje smo na ta naœin razrešili tudi vpra - šanje Glasbene šole in omembe Slovencev v koroški deželni ustavi. Pomembno bo, da bomo razrešili tudi vprašanje Novic tako, da bomo zagotovili vsaj en skupen kva - liteten œasopis za koroške Slovenke in Slovence. Skrbi me pa gospodarska prihodnost naše narodne skupnosti glede na spremembe, ki jih je priœakovati. SKS: S katerimi izzivi bo se treba baviti v prihodnosti? Sadovnik: Kot SKS se bomo tudi v prihodnje posvetili vsebinskim vprašanjem kot je to jezikovna iniciativa, ponudbe za starejšo generacijo in prioritarno tudi ponudbi za našo podeželsko mladino in naše rojake in rojakinje, ki živijo v mestih kot so Dunaj in Gradec. Zavedati se moramo, da je zaradi odseljevanja vedno veœ œlanic in œlanov na - rodne skupnosti naseljenih na urbanih podroœjih in vedno manj na avtohtonem podroœju naše manjšine. Drugi izziv pa je radikalna sprememba glede pogovornega jezika po naših obœinah, ki moœno upada. Potrebno bo izdelati tudi koncepte za izven - šolsko ponudbo tistim, katerim slovenšœina ni družinski pogovorni jezik. SKS: Postali ste župan obœine Globasnica. Kaj pomeni ta nova politiœna funkcija naœelno za organizacijo? Sadovnik: Seveda dejstvo, da so v pred - sedstvu SKS zastopani deželna poslanka Zalka Kuchling, zastopnik Team Stronach Lojze Dolinar kot tudi župan na listi SP Heribert Kulmesch in jaz kot župan EL, pomeni neko dodatno politiœno težo. Kvali - teta tega pristopa je, da vsak strankarski pripadnik v nadaljevanju vnaša skupno sklenjene vsebine v svoje strankarske struk ture, in to ni nepomembno. Zato ugovarjam tudi izpovedi, da ima slovenska na - rodna skupnost samo dva župana. Mar župani na listi SPÖ, kot na primer naš tajnik Heribert Kulmesch, niso Slovenci? Vsi slovenskogovoreœi ali dvojeziœni župani, ne glede na strankarsko pripadnost, so izrednega pomena, tudi za ohranitev naše jezi - kovne in kulturne dedišœine. SKS: Bitte zählen Sie die wichtigsten Erfolge der vergangenen Arbeitsperiode auf. Bernard Sadovnik: Die Gemeinschaft der Kärntner Slowenen wurde als Mitglied in die Föderalistische Union europäischer Volksgruppen (FUEV) und Koordination slo - we nischer Volksgruppen (SLOMAK) aufge - nommen, im Volksgruppenbeirat hat sich das Rotationsprinzip durchgesetzt. Unser größter Erfolg ist die Sprachinitiative unter der Leitung von Frau Mag. Roswitha Vos - pernik. Außerdem konnten wir für die ältere Generation das Tagesaktivitätenzentrum im Jauntal einrichten. SKS: Wie war und wie ist die aktuelle Zusammenarbeit zwischen allen Organisationen? Bernard Sadovnik: Seit der Übernahme des Rates durch Valentin Inzko ist die Zusammenarbeit sehr konstruktiv, zu betonen ist auch, dass Zentralverband-Obmann Marjan Sturm immer die Pluralität unserer politischen Organisation berücksichtigt hat. Gemeinsam konnten wir die Frage der Slowenischen Musikschule lö - sen und die Erwähnung der Slowenen in der Kärntner Landesverfassung erreichen. Gelöst werden muss nun die Frage der Wochenzeitung Novice. SKS: Sie wurden zum Bürgermeister der Gemeinde Globasnitz gewählt. Was bedeutet dies für die Organisation? Sadovnik: Mit einem Vorstand bestehend aus der Landtagsabgeordneten Zalka Kuch ling, dem Vertreter des Team Stro - nach Lojze Dolinar, Bürgermeister Heribert Kulmesch (SPÖ) und mir als EL-Bürgermeister, kann ein weiterer politischer Schwerpunkt gesetzt werden. Qualitativ ist, dass jeder Parteizugehörige beschlos - se ne Organisationsinhalte in Parteistrukturen einbringen kann.

3 SKS_casopis_11_15.qxp_Layout :59 Seite 3 Skupnost 1/ Vir/Quelle: Kulmesch Uöenje jezikov pogoj za medsebojno spoznavanje Erlernen von Sprachen f r gegenseitiges Kennenlernen Podpredsednik Reginald Vospernik o dvojeziœnem šolstvu, Kugyjevi zamisli in civilno-privatni iniciativi»dialog-workshop«. Der stellvertretende Obmann Reginald Vospernik über das zweispra chige Schulwesen, die Idee der Kugyklassen und den Dialog-Workshop. SKS: Gospod Vospernik, kako kot dolgoletni ravnatelj gimnazije za Slovence v Celovcu ocenjujete tre - nutni razvoj dvojeziœnega šolstva na Koroškem? Reginald Vospernik: Oœitno je uœenje slo - venšœine na osnovi politiœnih sprememb zadnjih desetletij in zahvaljujoœ spreme - njenemu odnosu v deželi postalo tako vabljivo, da obiskuje v tem šolskem letu domala polovica vseh šoloobveznih otrok dvojeziœnega ozemlja v osnovni šoli pouk slovenšœine. Pozitiven odnos do sloven - ske ga jezika pa nam seveda ne sme zamegliti pogleda, da œedalje bolj odmira živi pogovorni jezik v družinah. SKS: Kakšno vlogo igra iz Vašega vidika Kugyjeva zamisel v trenutni šolski situaciji na gimnaziji? Ali se starši prav zaradi Kugyjevih razredov odloœajo za šolanje na Slovenski gimnaziji? Vospernik: Zamisel Kugyjevih razredov je v poldrugem desetletju, odkar deluje ta veœ - kulturna zamisel na Slovenski gimnaziji, prava uspešnica. Da so na šoli odprli letos dva oddelka s Kugyjevim alpsko-jadranskim programom, me navdaja kot iniciatorja te zamisli z veseljem in ponosom. Posebno me še zadovolji dejstvo, da se misli po - služiti za širitev pristojni avstrijski komisar v Bruslju dr. Hahn izkušenj na Slovenski gimnaziji pri naœrtovani ustanovitvi podobnega šolskega projekta v eni izmed evropskih ali severnoafriških držav, ki mejijo na EU. Ko se evropski narodi œedalje bolj združujejo, je seveda uœenje jezikov, zlasti tistih neposrednih sosedov, neogiben po - goj za medsebojno spoznavanje in razu - mevanje. To je brez dvoma tudi gibalo, da vpišejo otroka v Slovensko gimnazijo. SKS: Druga tema: iniciativa Dialog-workshop. Kako ocenjujete njegovo delova - nje? Kateri sklepi oziroma katere spremembe v prid manjšini so postali že vidni in kaj si lahko še priœakujemo? Vospernik: Tako imenovani Dialog-workshop je civilno-privatna iniciativa, ki ga je iniciiral krog okoli konsenzne skupine (Feldner, Sturm, Friedensforschung). Redno se sestaja predvsem v Gradcu in je prav gotovo najvidnejši sad zbliževalnih prizadevanj, ki jih je priœela pred leti konsenzna skupina in v kateri je tvorno sodeloval in še sodeluje tudi predsednik SKS Bernard Sadovnik. Široko zasnovani krog kakih 25 sogovornikov v tem workshopu, predstav - nikov politike, cerkve, znanosti, kulture in drugih podroœij, prihaja iz Koroške, ostale Avstrije in Slovenije. Namen workshopa je, da zasnuje nove tire miroljubja in medse - boj nega spoštovanja. SKS: Herr Vospernik, wie beurteilen Sie als langjähriger Direktor des Gymnasiums für Slowenen in Klagenfurt die aktuellen Entwicklungen des zweisprachigen Schulwesens in Kärnten? Reginald Vospernik: Offensichtlich ist das Erlernen der slowenischen Sprache aufgrund der politischen Veränderungen der vergangenen Jahrzehnte sowie dank der veränderten Verhältnisse im Land so einladend geworden, dass im heurigen Schuljahr im zweisprachigen Grundschulbereich fast die Hälfte aller schulpflichtigen Kinder in der Volksschule den Slowenischunterricht besucht. Der positive Bezug zur slowenischen Sprache darf uns allerdings nicht den Blick dafür verstellen, dass die slowenische Umgangssprache in den Fa - mi lien immer mehr abnimmt. SKS: Welche Rolle spielt die Idee der mehrsprachigen Kugy-Klassen am Gymnasium für Slowenen in Klagenfurt? Ent - schei den sich Eltern gerade wegen der mehrsprachigen Kugy-Klassen für eine Ausbildung ihrer Kinder an dieser Schule? Vospernik: Der Grundgedanke der Kugy- Klassen ist in den eineinhalb Jahrzehnten, seit diese multikulturelle Idee am Sloweni - schen Gymnasium verwirklicht wurde, eine Erfolgsgeschichte. Wenn an der Schule heuer zwei Abteilungen mit dem Kugy Alpen-Adria-Programm eröffnet haben, erfüllt das den Initiator dieser Idee mit Freu - de und Stolz. Vor allem freut mich die Tatsache, dass der zuständige österreichi - sche Kommissar in Brüssel, Dr. Hahn, sich der Idee der Kugyklassen bei einem ähnlichen Schulprojekt in einem europäischen oder nordafrikanischen Land, das an die EU grenzt, bedienen möchte. In Zeiten, in denen sich europäische Staaten immer mehr verbinden, ist natürlich das Erlernen von Sprachen, insbesondere jener der unmittelbaren Nachbarn, eine unumgäng - liche Bedingung für gegenseitiges Kennenlernen und Verstehen. SKS: Ein weiteres Thema: der Dialog- Workshop. Wie bewerten Sie seine Arbeit? Welche Beschlüsse bzw. welche Veränderungen zugunsten der Minderheit sind bereits sichtbar geworden und welche sind noch zu erwarten? Vospernik: Die Teilnehmer des Dialog- Workshops treffen sich regelmäßig vor allem in Graz. Die Gruppe ist sicherlich die sichtbarste Frucht der Bestrebungen, die von der Konsensgruppe begonnen worden sind und in der auch der Obmann der Gemeinschaft der Kärntner Slowenen Ber - nard Sadovnik mitgewirkt hat und es noch tut. Eine breit gestreute Runde von etwa 25 am Dialog Mitwirkenden, Vertreter aus Politik, Kirche, Wissenschaft, Kultur und weiterer Bereiche, kommt aus Kärnten, dem restlichen Österreich sowie Slowenien. Der Zweck der Gruppe ist es, neue Wege des Friedens und gegenseitiger Wertschät - zung zu suchen und zu verwirklichen.

4 SKS_casopis_11_15.qxp_Layout :59 Seite 4 4 Skupnost 1/2015 Skrajni öas, da pridemo iz negativne drže žrtve Vir/Quelle: facebook.com/gruenekaernten Høchste Zeit, sich aus der Opferrolle zu befreien Podpredsednica Zalka Kuchling o delu in izkušnjah deželne poslanke, o osebnih obœutkih in najvažnejših uspehih na deželno-politiœni ravni. Die stellvertretende Obfrau Zalka Kuchling über ihre Arbeit und Erfahrungen als Landtagsabgeordnete, über persönliche Empfindungen und die größten Erfolge auf landespolitischer Ebene. SKS: Veliki poklicni uspeh ste do - segli marca 2013, ko ste bili izvo - ljeni za deželno poslanko pri Zelenih. Kako obœutite ta uspeh na osebni ravni, kako pa ga obœutite tudi kot koro - ška Slovenka? Zalka Kuchling: Svojo nalogo kot deželna poslanka vidim v doslednem zavzemanju za politiœne vsebine, zaradi katerih sem bila izvoljena v Koroški deželni zbor. Uspeh pa je v politiki zelo relativen pojem. Œe s svojim posredovanjem prepriœam tudi zelo skeptiœen del koalicije, je to lepo. Kot Slovenka pa se zavedam, da sem na Koroškem v svoji vlogi pionirka. SKS: Kakšno vlogo igrate kot koroška Slovenka v deželnem zboru? Kaj pomeni to za Slovence na Koroškem, da lahko izvajate to funkcijo? Kuchling: Vedno se œudim nad dejstvom, da mnogo ljudi še tako malo ve o nas koroških Slovencih. Deloma so informacije, ki prevladujejo tudi pri mojih kolegicah in kolegih v deželnem zboru, zelo enostran - ske in pavšalne. Vsekakor zaznam, da je skrajni œas, da pridemo sami iz negativne drže žrtve v posredovalno. SKS: Katere teme oziroma katera delovna podroœja Vas obogatijo? Kuchling: Bogatijo me seveda teme, ki nazorno ponakazujejo pozitivni razvoj družbe, kot na primer šolstvo, delo z mladino, kulturno bogastvo dvo- in veœjeziœnosti; pa tudi oprijemljiva politika Zelenih na energetskem podroœju ali zavzemanje za socialni mir in dolgotrajno zašœito narave. SKS: Prosim, da naštejete najpomembnejše diskusije in tudi uspehe za slovensko manjšino na deželno-politiœno ravni. Kuchling: Tu bi omenila najprej vsekakor sistemsko rešitev Slovenske glasbene šole. Zavedajmo se, da se dežela Koroška nahaja v najveœji finanœni krizi minulih desetletij. Rešili smo šolo, pa œeprav ne v zaželenem obsegu. Pozitivna omemba slovensko govoreœih rojakinj/ rojakov v Koroški deželni ustavi pa je velik politiœni uspeh. Dejstvo, da v svojih govorih vedno spet spregovorim samoumevno tudi v slovenšœini, je moja osebna izkaznica. S tem ustvarjam na koroškem politiœnem odru dejstva. SKS: Einen großen beruflichen Erfolg feierten Sie im März 2013, als Sie zur Landtagsabgeordneten bei den Grünen gewählt wurden. Wie empfinden Sie diesen Erfolg auf persönlicher Ebene, wie empfinden Sie ihn aber auch als Kärntner Slowenin? Zalka Kuchling: Meine Aufgabe als Landtagsabgeordnete sehe ich im konsequenten Einsatz für politische Inhalte, für die ich ja auch in den Kärntner Landtag gewählt worden bin. Allerdings ist Erfolg in der Politik ein sehr relativer Begriff. Aber wenn ich mit meiner Vermittlung auch den überaus kritischen Teil der Koalition über - zeugen kann, ist das schön. Als Slowenin bin ich mir der Tatsache bewusst, dass ich in Kärnten in meiner Rolle Pionierin bin. SKS: Welche Rolle spielen Sie als Kärntner Slowenin im Landtag? Was bedeutet es für die Slowenen in Kärnten, dass Sie diese Funktion ausüben können? Kuchling: Ich wundere mich immer, dass manche Menschen noch so wenig über uns Kärntner Slowenen wissen. Teilweise sind die Informationen, die auch bei meinen Kolleginnen und Kollegen im Landtag überwiegen, sehr einseitig und pauschal. Auf jeden Fall nehme ich wahr, dass es höchste Zeit ist, sich aus der negativen Opferrolle zu befreien und tätig zu werden. SKS: Welche Themen bzw. welche Arbeitsbereiche bereichern Sie? Kuchling: Selbstverständlich bereichern mich Themen, welche die positive Entwicklung der Gesellschaft anschaulich dar - stellen, wie etwa das Schulwesen, die Arbeit mit der Jugend, der kulturelle Reichtum der Zwei- und Mehrsprachigkeit; aber auch die handfeste Politik der Grünen im Energie-Bereich sowie das Einstehen für sozialen Frieden und langfristigen Schutz der Natur. SKS: Bitte zählen Sie die wichtigsten Diskussionen und auch Erfolge für die slowenische Minderheit auf landespoliti - scher Ebene auf. Kuchling: Hierbei würde ich zuerst die sy - stemische Lösung der Slowenischen Mu - sikschule erwähnen. Seien wir uns bewusst, dass sich das Land Kärnten in der größten finanziellen Krise der vergangenen Jahrzehnte befindet. Wir haben die Schule gerettet, auch wenn nicht im gewünschten Ausmaß. Die positive Erwähnung der slo - wenischen Landsleute in der Kärntner Landesverfassung ist ein großer politischer Erfolg. Die Tatsache, dass ich in meinen Reden immer wieder selbstverständlich auch slowenisch spreche, ist meine persönliche Visitenkarte. Damit schaffe ich auf der Kärntner Politik-Bühne Fakten.

5 SKS_casopis_11_15.qxp_Layout :59 Seite 5 Skupnost 1/ Nove oblike dialoga med organizacijami Neue Formen des Dialogs notwendig Tajnik Heribert Kulmesch o razvoju organizacijskih stikov z manjšino in o novih oblikah dialoga z ostalima organizacijama. Sekretär Heribert Kulmesch über das Verhältnis zwischen Organisation und Minderheit sowie über neue Formen des Dialogs. Vir/Quelle: Kulmesch bedeuten für die Gemeinschaft, noch energischer mit der Landespolitik zusammenarbeiten, Verbindungen knüpfen zu können und so der Minderheit eine lautere Stimme zu verleihen. SKS: Kako kot tajnik ocenjujete preteklo delovno dobo? Heribert Kulmesch: V pretekli delovni dobi je SKS kot tretji zastopniški organizaciji uspel važen korak naprej. SKS se je še globlje zakoreninila v javnosti, pri partnerjih in inštitucijah doma, na Dunaju, v Republiki Sloveniji in tako dobila med zastopniškimi organizacijami status enakovrednosti. Po - sebno je treba omeniti delo gremija Dialogforum, poleg tega pa tudi dejstvo, da so v zadnji delovni dobi kar trije œlani odbora politiœno napredovali na deželni oziroma na obœinski ravni. Dva župana in ena deželna poslanka v odboru pomeni za SKS, da še bolj energiœno sodelujemo s splošno Koroško deželno politiko, da navežemo stike in damo manjšini moœnejši glas. SKS: Kakšni so organizacijski stiki z manj - šino samo? Kulmesch: Razvoj je v celoti zadovoljiv, ne smemo pa prezreti dejstva, da je mnogo œlanov narodne skupnosti in predvsem tudi mladina nadvse nezadovoljna z delom, ki ga opravljajo organizacije. Mnogo dela že itak prevzema Dialogforum ali pa tudi de želna koalicija, po drugi strani pa so se najnujnejše potrebe narodne skupnosti zmanj šale. SKS: Ali sploh še potrebujemo tri organizacije koroških Slovencev? Kulmesch: Osebno nisem mnenja, da so organizacije nepotrebne, najti pa bomo morali nove, œasu primerne oblike, do - stope, oprijeme in metode organiziranosti in dialoga med organizacijami. Tudi v smislu optimiranja stroškev upravnih teles na - rodne skupnosti. Ideološke igrice nimajo pri teh vprašanjih nobenega prostora. Medijska oskrba, mislim tukaj predvsem na tednik Novice, kaže obupno sliko. Finanœne težave so samo nerazveseljiv simptom splošne aktualne situacije. Naœin razdelitve subvencij s strani Slovenije in Avstrije bo pravtako treba premisliti in postaviti na nove temelje. Še bi lahko naštevali probleme, ki so namešœeni v središœu naših notranjih struktur in za katere ni odgovoren zunaj stojeœi nasprotnik. Zastopstvo naše organizacije se teh izzivov zaveda. V dialogu z ostalima dvema organizacijama pa smo skupno pozvani, da najdemo pravilne odgovore na razne potrebe œasa. SKS: Wie beurteilen Sie die verstrichene Arbeitsperdiode als Se - kretär? Heribert Kulmesch: In der vergangenen Arbeitsperiode ist es der Gemeinschaft der Kärntner Slowenen als dritter Interes sens - vertretung gelungen, einen wichtigen Schritt nach vorne zu setzen. Die Gemeinschaft hat sich noch stärker in der Öffentlichkeit positioniert, bei Partnern und Insitutionen zu Hause, in Wien, in der Republik Slowenien, und so innerhalb der Interessensvertretungen einen gleichge - stell ten Status erlangt. Vor allem ist es notwendig, die Arbeit des Gremiums Dia - logforum zu betonen, aber auch die Tatsache, dass in der vergangenen Arbeitsperiode gleich drei Vorstandsmitglieder auf Landes- bzw. Gemeindebene politisch aufsteigen konnten. Zwei Bürgermeister und eine Landtagsabgeordnete im Vorstand SKS: Wie ist das Verhältnis zwischen der Organisation und der Minderheit selbst? Kulmesch: Die Entwicklung ist im Ge - samten zufriedenstellend, wir dürfen aller - dings die Tatsache nicht leugnen, dass viele Angehörige der Volksgruppe und vor allem die Jugend absolut unzufrieden mit der Arbeit der Organisationen sind. Einen großen Teil der Aufgaben übernimmt ohnehin schon das Dialogforum oder auch die Landeskoalition, auf der anderen Seite haben sich die allerwichtigsten Anliegen der Volksgruppe verringert. SKS: Brauchen wir denn überhaupt noch alle drei Interessensvertretungen? Kulmesch: Persönlich bin ich nicht der Meinung, dass die Organisationen nicht mehr notwendig wären. Wir werden allerdings neue, an unsere Zeit angepasste Formen, Zugänge und Organisationsmuster des Dialogs innerhalb der Kärntner sloweni - schen Interessensvertretungen finden müs sen. Ideologische Spielchen haben bei diesen Fragen keinen Platz. Die me - diale Versorgung, ich denke hierbei vor allem an die Wochenzeitung Novice, zeigt ein erschütterndes Bild. Die finanziellen Probleme sind nur ein unerfreuliches Symptom der generellen aktuellen Situation. Die Art der Aufteilung der Subventionen von Seite Sloweniens und Österreichs wird ebenfalls überdacht werden müssen. Als Vorstand unserer Organisation sind wir uns der Herausforderungen bewusst. Im Dialog mit den restlichen beiden Interessensvertretungen sind wir aufgefordert, die richtigen Antworten auf die verschie - densten Bedürfnisse unserer Zeit zu fin - den.

6 SKS_casopis_11_15.qxp_Layout :59 Seite 6 6 Skupnost 1/2015 Smo Avstrijci ali Slovenci? Österreicher oder Slowenen? Kako je usmerjena nacionalna identiteta 95 let po plebiscitu? Ali je slovenska, ali avstrijska, ali dvojna? Maturanta pojasnjujeta. Wie ist unsere nationale Identität 95 Jahre nach der Volksabstimmung ausgerichtet? Zwei Maturanten geben Aufschluss dan, ko smo Slovenci na Koroškem postali dokonœna na - rodna manjšina Republike Avstrije. Dan, ko je narodnostna identiteta dobila do tedaj nepoznan pomen. Postaviti meje in tako zakoliœiti jezik in etnijo bistveni del našega znaœaja je bila obiœajna politiœna smernica. Spravila je slovensko govoreœo skupino v precep. Kaj smo podedovali iz teh œasov? Kako je usmerjena nacionalna identiteta danes in kakšen razvoj si lahko priœakujemo? Pogovor z maturantoma Slo - venske gimnazije, Katarino Wrolich in Da - vidom Ressmannom, razodeva, kako raz - mišlja mlada generacija. Oba se na vsak naœin pojmujeta kot Avstrijca. Identiteta pa je slovenska, samo da se ne razlaga po državni pripadnosti, paœ pa po jeziku.»ne razumem prav, zakaj se nekateri koroški Slovenci poœutijo bolj povezani s Slovenijo, to je œisto druga država. Œe imam na primer na izbiro koroško ali Pia Kulmesch Maturantka Katarina Wrolich je letos kot œlanica šolarskega zastopstva imela možnost, da slavnostno spregovori v okviru velike prireditve v Celovcu. Maturantin Katarina Wrolich hatte heuer die Gelegenheit, als Mitglied der Landesschülervertretung im Rahmen einer großen Veranstaltung in Klagenfurt eine Fest-Rede zu halten. Vir/Quelle: facebook.com/gruenekaernten pristno slovensko nošo, bi oblekla prvo, ker se poœutim bolj povezana z Avstrijo, meni Katarina. Tudi dvojna, slovenskonemška identiteta, ni tema. Sem œlovek z eno slovensko identiteto, pravi David. Maturanta spomina na plebiscit ne obœutita kot dan, ki se posebno praznuje: ne kot dan rojstva narodnostne identitete, niti nasplošno. Predvsem v šoli se malo govori o tej temi, tako da si želita maturanta veœ informacij o zgodovini in o koroško slovenski identiteti sem letos bil na koncertu srbskega, hrvaškega in bosanskega benda malo ironiœno, se nasmeje David. In naprej: Nikoli še nisem bil na takih prire - ditvah. Slišal sem, da je premalo slo venš - œine, tako da me ne vleœe tja..!. Drugaœe Katarina, ki je letos kot œlanica šolarskega zastopstva imela možnost, da slavnostno spregovori v okviru velike pri reditve v Ce - lovcu. Koroški Slovenci se na ta dan spom nimo svojih korenin. Œe jezika ne damo veœ naprej kaj pa smo potem še? der Tag, an dem die Slowenen in Kärnten zur ethnischsprachlichen Minderheit der Repu - blik Österreich wurden. Sprache und Ethnie durch Grenzen zu trennen, war das Gebot der Stunde: ein Dilemma für die slowenischsprachige Gruppe in Kärnten. Was ist das Erbe dieser Geschehnisse? Wie ist die Volksgruppenidentität heute ausgerich tet? Das Gespräch mit den Maturanten des Gymnasiums für Slowenen, Katarina Wro lich und David Ressmann, offenbart, wie die junge Generation da rü - ber denkt. Beide nehmen sich auf jeden Fall als Österreicher wahr. Die Identität allerdings sei slowenisch, nur dass sich diese nicht über die (Staats)nation definiere, sondern über die Sprache. Ich verstehe nicht, warum sich manche Kärntner Slowenen mehr zu Slowenien als zu Österreich hingezogen fühlen, das ist ein völlig anderes Land. Wenn ich beispielsweise eine Kärntner und eine originale slowenische Tracht zur Auswahl hätte, würde ich die erstere anziehen, weil ich mich mehr mit Öster - reich verbunden fühle, meint Katarina. Auch eine slowenisch-deutsche Doppel- Identität sei kein Thema. Ich habe eine slowenische Identität, betont David. Die Maturanten empfinden den Tag der Volksabstimmung nicht als Tag, der besonders gefeiert werde. Vor allem in der Schule werde darüber kaum gesprochen, sodass sich die beiden Maturanten mehr ge - schichtliche und identitätsbildende Informationen wünschen. Am war ich heuer auf einem Konzert einer serbischen, kroatischen und bosnischen Band ein wenig ironisch, lacht David. Und weiter: Ich war noch nie auf solchen Fest-Veranstaltungen. Mir wurde gesagt, es gäbe einen zu geringen slowenischen Anteil, sodass es mich dort nicht hinzieht! Anders Katarina, die heuer als Mitglied der Landesschülervertretung die Möglichkeit hatte, im Rahmen einer großen Veranstaltung in Klagenfurt eine Fest-Rede zu halten. Wir Kärntner Slowenen gedenken an diesem Tag unserer Wurzeln. Wenn wir die Sprache nicht weitergeben was sind wir denn dann noch?

7 SKS_casopis_11_15.qxp_Layout :59 Seite 7 7 Skupnost 1/2015 Med hribi in gorami se bleüöi lepota Koroške Zwischen Wald und Gr n die Schønheit Kårntens Majhno obœino Sele so razglasili za najlepši kraj Koroške. Die Zwerggemeinde Zell wurde zum schönsten Platz Kärntens gekürt. Skale mogoœne Košute služijo slikarski kulisi kot okvir (pogled s Šajde). Die mächtigen Felswände der Koschuta umrahmen die malerische Kulisse (Blick von Zell-Schaida). Homeliško jezero: œudoviti jesenski utrinki. Freibacher Stausee: bezaubernde herbstliche Eindrücke. Vir/Quelle: Dieter Arbeiter Vir/Quelle: Dieter Arbeiter M ajhen kraj, a neizmeren znaœaj: Sele! Utrinki in slike vasi so prepriœali vse tiste, ki so v okviru ORF-tekmovanja 9 Plätze, 9 Schätze (slov. 9 krajev, 9 zakladov ) glasovali za Sele. Planinska obœina je bila vredna vse pozornosti in je zmagala po predhodni odloœitvi pod pojmom najlepši prostor na Koroškem. Po ozkih ovinkih, strmo navzgor, pelje pot v Sele, više in više nad 950 metrov. Deloma tik ob skalnatih stenah ali tik ob bregovih. Že marsikdo se je tu vprašal: ali sploh še kaj pride? A vtisi na vrhu odškodujejo in te napolnijo s œim veœjim navdušenjem: Sonœni žarki se prelivajo v mehkih hribih. Skale mogoœne Košute služijo slikarski kulisi kot okvir. Globlje v gozdovih se razodevajo steze, ki vodijo do vrhov naokrog vsaka smer ima svojega: znani Košutnikov vrh na jugu, Setiœe na severu, Obir na vzhodu. Nekako odmaknjen si od vrveža življenja, zašœiten in skrit se tu poœutiš, zaœaran od nedotaknjene narave. Vsaka zvezna dežela v Avstriji je imela po predhodni odloœitvi ORF-tekmovanja prilož- Sonœni vzhod na Setiœah. / Tagesanbruch in Zell: atemberaubender Sonnenaufgang am Freiberg. nost, da si s klici in SMS-i izbere svoj dragulj narave. V finalni odloœitvi so nastopili vsi zmagovalci vseh zveznih dežel, da bi razglasili najlepši kraj Avstrije. Na Dunaju je konec oktobra padla zadnja odloœitev: Predarlska je konec koncev postala najlepši kraj Avstrije. Glasovanje je bilo sestavljeno iz klicev in SMS-ov domaœih gledalcev ter iz toœk iz kroga žirije. Moœan glas pri odloœitvi pa je imela zanesljivo tudi uvrstitev štartnih številk. Druga štartna številka za Sele verjetno ni bila najbolj ugodna. Œe tudi tokrat še ni zadostovalo za najvišje odlikovanje: Ponos Selanov je odmeval preko medijev in socialne mreže (Facebook), predvsem pa tudi v obœini sami, ki se je v objemu tega uspeha poœutila tesneje združena D ie Gemeinde Zell ist vielleicht klein, ihr Charakter aber ist unübersehbar. Die Eindrücke und Bilder dieses Ortes konnten kürzlich all jene überzeugen, die im Rahmen des ORF-Wettbewerbs 9 Plätze, 9 Schätze ihre Stim- Vir/Quelle: Heribert Kulmesch me abgegeben haben. Das Bergsteigerdorf hat den Vorentscheid als schönster Ort Kärntens gewonnen. Über steile, enge Kurven führt der Weg nach Zell, höher und höher auf über 950 Meter. Im Hochtal angekommen wird die Reise mit einem zauberhaften Ausblick belohnt: Die Sonnenstrahlen fließen sanft in die hügelige Landschaft, die Felswände der mächtigen Koschuta umrahmen die malerische Kulisse. Tiefer in den Wäldern führen schmale Pfade auf die Gipfel der Hausberge: auf den Koschutnik-Turm im Süden, den Freiberg im Norden, den Obir im Osten. Jedes Bundesland Österreichs konnte im Vorentscheid des ORF-Wettbewerbs per Televoting sein Naturjuwel ermitteln. Im Finale in Wien wurde schließlich aus allen neun Vorentscheid-Gewinnern der schönste Ort Österreichs gekürt, die Auszeichnung ging letztendlich an Vorarlberg. Wenngleich es für den endgültigen Sieg nicht gereicht hat: Die Bewohner Zells sind mächtig stolz auf die mediale Aufmerksamkeit und fühlen sich in Anbetracht des Erfolgs näher verbunden...

8 SKS_casopis_11_15.qxp_Layout :59 Seite 8 8 Skupnost 1/2015 Botrstvo veöjeziönosti / Patenschaft f r Mehrsprachigkeit Peter Paco Wrolich Bivši profesionalni kolesar/ ehemaliger Radrennfahrer V svojem aktivnem œasu kot športnik mi veœjeziœnost nikoli ni škodovala, vedno le koristila. Kjerkoli sem bil, sem se lahko sporazumeval. Žal pa sem zamudil priložnost, da bi se še dodatno nauœil ta ali oni jezik. Jeziki nam odpirajo vrata v svet. Tega naj bi se zavedali naši otroci. Jeziki nadomešœajo deloma študije, lajšajo življenje v tujini in ustvarjajo prijateljstva. Moja zgledna država glede poznavanja jezikov je Luksemburg. Pravijo, da obvlada dober izobražen Luksemburžan najmanj 7 jezikov. Manj izobražen samo 4! Koliko jezikov govorimo mi? Vir/Quelle: Christian Jansky Die Mehrsprachigkeit geriet mir während meiner aktiven Zeit als Sportler nie zum Nachteil. Wo immer ich war, konnte ich mich mehr oder weniger verständigen. Ich habe es aber leider verabsäumt, noch die eine oder andere Sprache zusätzlich zu erlernen. Sprachen öffnen einem das Tor zur Welt. Dessen sollten sich unsere Kinder bewusst sein. Sprachen ersetzen teilweise Studien, erleichtern das Leben im Ausland und schaffen Freundschaften. Mein großes Musterland für Sprachkenntnisse ist Luxemburg. Es heißt, dass ein gut ausgebildeter Luxemburger mindestens 7 Sprachen spricht. Ein schlecht ausgebildeter nur 4! Wie viele Sprachen sprechen wir? Mehrsprachigkeit Osebe in osebnosti / Persønlichkeiten Vir/Quelle: facebook.com/erika.wrolich Tamburaški ansambel Loœe, ki ga vodi Erika Wrolich, je izdal novo zgošœenko. Imenuje se»nmav œriez izaro«in vsebuje med drugim duet Bernarde Fink s hœerko Valentino. Das Tamburizza-Ensemble aus Latschach, das von Erika Wrolich geleitet wird, hat kürzlich eine neue CD herausgegeben. Sie heißt»nmav œriez izaro«und beinhaltet unter anderem ein Duett von Bernarda Fink mit ihrer Tochter Valentina. Vir/Quelle: volksgruppen.orf.at Novice +++ Neuigkeiten +++ Novice +++ Neuigkeiten Doživeti jezik navdušuje / Erlebte Sprache begeistert Voditeljica teœajev slovenšœine Rozvita Vospernik poroœa. Slowenischkurs-Leiterin Roswitha Vospernik berichtet. Jezikovno izobraževalni projekt Botrstvo veœjeziœnosti se uspešno razvija. V tem semestru imam tedensko pet teœajev po šest do trinajst teœajnikov in teœajnic. Na teœaj prihajajo, ker ne le bogati življenje, ampak tudi iz - boljšuje poklicne perspektive v procesu ev - ropske integracije. Udeleženci/ke se glede na starost, poklic, socialno okolje in jezikovno predznanje med sabo zelo razlikujejo. Nekateri obvladajo nareœje, drugi pa se šele v teœaju prviœ se - znanijo s slovenš œi no. V ospredju pouka je praktiœno funkcio nalna uporaba jezika v vsakdanjih komuni kacijskih položajih. Veœina teœajnikov/teœajnic prihaja iz Celovca, posamezni pa celo iz Brež, Velikovca ali Šentvida. Za slovenšœino so se odloœili, ker bi konœno radi razumeli svoje slovenske so - deželane, brali slovensko literaturo, poslu - šali tovrstne radijske in televizijske oddaje. V ospredju zanimanja nekaterih pa je tudi Milan Predan je postal novi generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu in se bo v bodoœe trudil, da okrepi medna - rodne stike. SKS želi mnogo uspeha pri izvajanju te funkcije. Milan Predan ist der neue slowenische Generalkonsul in Klagenfurt, der sich künftig um die Stärkung internationaler Beziehungen bemühen möchte. Die Gemeinschaft der Kärntner Slowenen wünscht viel Erfolg bei der Ausführung dieser Funktion. Vir/Quelle: vfacebook.com/voxon Priljubljena skupina Voxon se po kratkem odmoru vraœa v novi zasedbi: pridružila sta se izkušena pevca Mateja Mackenzie (œlanica znane skupine Perpetuum Jazzile) in Edi Oraže. Veselimo se nove glasbene poslastice. Die beliebte Gruppe Voxon startet mit neuer Besetzung durch: Die erfahrenen Sän - ger Mateja Mackenzie (Perpetuum Jazzile-Mitglied) und Edi Oraže sind ab sofort da - bei. Wir freuen uns schon auf neue musikalische Leckerbissen. is kanje lastne jezikovne in kulturne istovetnosti. Pomen jezikovnih teœajev in literarnega krožka vidim v odprtem dostopu do znanja in v medgeneracijskem povezovanju razliœ - nih poklicnih in starostnih skupin, kar je glede na demografske spremembe sodobne družbe še kako pomembno. Das Projekt Patenschaft für Mehrsprachig - keit entwickelt sich erfolgreich. In diesem Semester habe ich wöchentlich fünf Kurse mit sechs bis 13 Kursteilnehmern/Innen. Sie unterscheiden sich hinsichtlich des Alters, Berufes, sozialen Umfelds und des Vorwissens. Die meisten kommen aus Klagenfurt, manche auch aus Friesach, Völkermarkt oder St. Veit. Im Vordergrund des Kurses steht der funktionelle Gebrauch der Sprache, das Interesse, slowenische Lands - leute und Literatur verstehen sowie Medien konsumieren zu können. Izdajatelj in zaloænik: Skupnost koroøkih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 10/ Novi trg 10, 9020, Klagenfurt/ Celovec, Telefon: (0463) Fax: (0463) infolist@skupnost.at Urednica: Pia Kulmesch Naša banœna povezava / Unsere Bankverbindung: Zveza Bank, banœna št , konto št , IBAN: AT , BIC: VSGKAT2K Tisk in obdelava slik: Druckreif Albert Bostjanœiœ, Økofiœe, www. druck-reif.at Oblikovanje in priprava za tisk: Johann Golavœnik, (0660) , Podjuna Tisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju.

Microsoft Word - P083-A doc

Microsoft Word - P083-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P083A22212* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 11. februar 2009 /

Prikaži več

Microsoft Word - P091-A doc

Microsoft Word - P091-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P091A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Petek, 5. junij 2009

Prikaži več

Microsoft Word - P092-A doc

Microsoft Word - P092-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P092A22212* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Četrtek, 27. avgust 2009

Prikaži več

Microsoft Word - P111-A doc

Microsoft Word - P111-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P111A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 8. junij 2011

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 9. junij 2010

Prikaži več

Microsoft Word - P05C-A doc

Microsoft Word - P05C-A doc [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P063A22212* ZIMSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 2 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek Sobota, 17. februar 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno dodatno

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M08225123* JESENSKI IZPITNI ROK Osnovna raven NEMŠČINA Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Vodeni spis (100 120 besed) B) Daljši pisni sestavek (220

Prikaži več

POLA3

POLA3 Državni izpitni center *P141A22213* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 9. junij 2014 POKLICNA MATURA RIC 2014 2 P141-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsaka pravilna rešitev je

Prikaži več

Microsoft Word - P132-A

Microsoft Word - P132-A Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P132A22212* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160 besed) Dovoljeno

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A doc

Microsoft Word - P113-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P113A22212* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Torek, 7. februar 2012 /

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A _mod.docx

Microsoft Word - P113-A _mod.docx Državni izpitni center *P113A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 7. februar 2012 POKLICNA MATURA RIC 2012 2 P113-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno

Prikaži več

Microsoft Word - P122-A r_mod.doc

Microsoft Word - P122-A r_mod.doc 2 P122-A222-2-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Točke zapisujte v ocenjevalne obrazce. Naloga 1: Wieso, weshalb, warum? 1. der Fallhöhe

Prikaži več

ZALOŽBA VEDI Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice sl

ZALOŽBA VEDI Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice sl Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice slovenska in dvojezična delovna gradiva ob učbenikih v nemščini. Gradiva

Prikaži več

Microsoft Word - P043-A mod.doc

Microsoft Word - P043-A mod.doc Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte

Prikaži več

Layout 1

Layout 1 SKUPN Zugestellt durch Østerreichische Post AG ST November november 2018 Številka 1 (57) Jubilej! Že 20 let obstajajo Kugyjevi razredi, dijaki letošnjega 1.c- in 1.d-razreda pa so priœeli šolsko leto z

Prikaži več

Zugestellt durch Post.at / Dostava: Post.at Boroveljski list Volilna skupnost informira Ferlacher Zeitung Informationen der Wahlgemeinschaft JAHRGANG

Zugestellt durch Post.at / Dostava: Post.at Boroveljski list Volilna skupnost informira Ferlacher Zeitung Informationen der Wahlgemeinschaft JAHRGANG Zugestellt durch Post.at / Dostava: Post.at Boroveljski list Volilna skupnost informira Ferlacher Zeitung Informationen der Wahlgemeinschaft JAHRGANG / LETNIK XVII, Verlagspostamt 9170 Ferlach, Poštni

Prikaži več

HB_Vinska-karta_2019_web

HB_Vinska-karta_2019_web Vinska karta WINE LIST WEINKARTE CARTA DEI VINI Zgodovinski viri pričajo, da je bilo območje, na katerem se razteza Slovenija, zasajeno z vinsko trto že pred več kot 3000 leti. Za Vas smo skrbno izbrali

Prikaži več

Microsoft Word - BILTEN-SAMOTEŽNE 17.docx

Microsoft Word - BILTEN-SAMOTEŽNE 17.docx Spored tekmovanja Programm 10:30 Trening vožnja 10:30 Trainingslauf 12:00 1. vožnja 12:00 1. Rennlauf 14:00 2. vožnja 14:00 2. Rennlauf 15:00 Razglasitev rezultatov 15:00 Siegerehrung Sankaško društvo

Prikaži več

Vsebinska struktura predmetnih izpitnih katalogov za splošno maturo

Vsebinska struktura predmetnih izpitnih katalogov za splošno maturo Ljubljana 2017 NEMŠČINA Predmetni izpitni katalog za splošno maturo Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 2019, dokler ni določen novi. Veljavnost kataloga za leto, v

Prikaži več

Layout 1

Layout 1 Zugestellt durch Post.at INFO Dezember 2011 Rožeška lista (RL) želi vsem obœankam in obœanom blagoslovljene božiœne praznike ter sreœno in uspešno novo leto 2012! Die Rosegger Liste (RL) wünscht allen

Prikaži več

POLA3

POLA3 Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA

Prikaži več

Poslovni tuji jezik 2 - nemscina - Kobe, Marinko

Poslovni tuji jezik 2 - nemscina - Kobe, Marinko POSLOVNI TUJI JEZIK 2 NEMŠČINA TOMAŽ KOBE VESNA MARINKO Višješolski strokovni program: Poslovni sekretar Učbenik: Poslovni tuji jezik 2 - Nemščina Gradivo za 2. letnik Avtorja: Tomaž Kobe, prof. nem. j.

Prikaži več

MEDNARODNO KL AVIRSKO TEKMOVANJE BÉLA BARTÓK NOVEMBRA 2019 GRADEC, AVSTRIJA V PROSTORIH

MEDNARODNO KL AVIRSKO TEKMOVANJE BÉLA BARTÓK NOVEMBRA 2019 GRADEC, AVSTRIJA V PROSTORIH www.konservatorium.steiermark.at www.belabartok.at 6. MEDNARODNO KL AVIRSKO TEKMOVANJE BÉLA BARTÓK 11. 17. NOVEMBRA 2019 GRADEC, AVSTRIJA V PROSTORIH KONSERVATORIJA JOHANNA JOSEPHA FUXA DEŽELE ŠTAJERSKE

Prikaži več

Uradni list RS - 15(50)/1997, Mednarodne pogodbe

Uradni list RS - 15(50)/1997, Mednarodne pogodbe URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 1461 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE MEDNARODNE POGODBE Številka 15 (Uradni list RS, št. 50) 18. avgust 1997 ISSN 1318-0932 Leto VII 53. Na podlagi druge alinee prvega

Prikaži več

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 6. 06. 202 Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Javni sklad

Prikaži več

Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Smernice - Srce Slovenije 1

Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Smernice - Srce Slovenije 1 Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Smernice - Srce Slovenije 1 Smernice za upravljanje z blagovno znamko Srce Slovenije Januar 2009 Avtorji: CENTER ZA RAZVOJ LITIJA (Saša

Prikaži več

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2013 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf JANUAR/JÄNNER 2014 Sprejem g. škofa pred župniščem / Bischofsempfang beim Pfarrhof

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2013 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf JANUAR/JÄNNER 2014 Sprejem g. škofa pred župniščem / Bischofsempfang beim Pfarrhof LETNO POROŒILO 2013 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Sprejem g. škofa pred župniščem / Bischofsempfang beim Pfarrhof Drage faranke, dragi farani! Preteklo leto je bilo zaznamovano z odstopom papeža Benedikta

Prikaži več

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2015 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Januar/Jänner 2016 Drage faranke, dragi farani! Veselje mladih src je nalezljivo Ju

LETNO POROŒILO JAHRESBERICHT 2015 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Januar/Jänner 2016 Drage faranke, dragi farani! Veselje mladih src je nalezljivo Ju LETNO POROŒILO 2015 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Januar/Jänner 2016 Drage faranke, dragi farani! Veselje mladih src je nalezljivo Jugendliche als Sternsinger unterwegs Ko se ozremo na preteklo leto,

Prikaži več

Pr_Zil_ __v2k2_16-stranski.indd

Pr_Zil_ __v2k2_16-stranski.indd Pr Zilә Im Gailtal Info-List Info-list Volilne skupnosti Straja vas in Bistrica na Zili Info-Blatt der Wahlgemeinschaften Hohenthurn und Feistritz/Gail Lutkovna skupina / Puppentheatergruppe Pikcә pr Zilә

Prikaži več

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 01. 07. 2014 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica

Prikaži več

(Microsoft Word - diploma miha karni\350ar.doc)

(Microsoft Word - diploma miha karni\350ar.doc) Smer Organizacija in management delovnih procesov KADROVSKA FUNKCIJA V UPRAVNI ENOTI KRANJ Mentor: doc. dr. Mojca Bernik Kandidat: Miha Karničar Kranj, avgust 2012 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc.dr.

Prikaži več

PRVA STRAN_5 copy

PRVA STRAN_5 copy Ko bojevniška rdeča poda žogo preudarni modrini, eksplodirata v nepremagljivo moč tajfuna. Za domače moštvo navijamo v en glas, z igralci zadržujemo dih, ne popuščamo do zadnjega žvižga, do nove zmage!

Prikaži več

TEHNIČNO NAVODILO

TEHNIČNO NAVODILO 48. VELIKA NAGRADA KRANJA MEMORIAL FILIPA MAJCNA NEDELJA, 31. julij 2016 TEHNIČNA NAVODILA 1. člen ORGANIZACIJA Kolesarsko dirko za 48. Veliko nagrado Kranja Memorial Filipa Majcna organizira: Kolesarski

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za germanistiko DIPLOMSKO DELO Anesa Benkovič Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za germanistiko DIPLOMSKO DELO Anesa Benkovič Maribor, 2017 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za germanistiko DIPLOMSKO DELO Anesa Benkovič Maribor, 2017 Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija Oddelek za germanistiko DIPLOMSKO DELO RECEPCIJA TISKANIH

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Microsoft Word - Wir2

Microsoft Word - Wir2 PREDLOG ZA DNEVNE UČNE PRIPRAVE NEMŠČINA KOT IZBIRNI PREDMET V 8. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE UČBENIŠKI KOMPLET WIR 2 PRIPRAVILA: MONIKA KRANČIČ, prof. ZAPOREDNA URA: 1 TEMATSKI SKLOP: NI SKLOP UČNA

Prikaži več

Uradni list RS - 10(36)/1996, Mednarodne pogodbe

Uradni list RS - 10(36)/1996, Mednarodne pogodbe URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 165 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE MEDNARODNE POGODBE Številka 10 (Uradni list RS, št. 36) 12. julija 1996 ISSN 1318-0932 Leto VI 37. Na podlagi druge alinee prvega

Prikaži več

Erasmus+ mag. Robert Marinšek

Erasmus+ mag. Robert Marinšek Erasmus+ mag. Robert Marinšek Program Erasmus+ Uredba št. 1288/2013 (11. dec. 2013) Področje izobraţevanja, usposabljanja, športa in mladine trajanje: 2014 2020 proračun: 14,7 G Pričakovanja: >4 M mobilnosti

Prikaži več

farno6-2015

farno6-2015 Zugestellt durch Post AG Dostavljeno po pošti! R E P T A + U E L P Pliberški farni list Bleiburger Kirchenblatt Jahrgang - letnik 21 bleiburg@kath-pfarre-kaernten.at Nr. - štev.: 6 / 2015 PFARRFEST und

Prikaži več

SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije Komisija za Mednarodno sodelovanje Podutiška LJUBLJANA Internat

SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije Komisija za Mednarodno sodelovanje Podutiška LJUBLJANA Internat SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije Komisija za Mednarodno sodelovanje Podutiška 149 1000 LJUBLJANA International ski instructors Association ISIA MEDNARODNA ZVEZA

Prikaži več

INTERNATIONAL SKI INSTRUCTORS ASSOCIATION INTERNATIONALER SKILEHRERVERBAND ASSOCIATION INTERNATIONALE DES MONITEURS DE SKI PRAVILNIK TEKMOVANJA ISIA-

INTERNATIONAL SKI INSTRUCTORS ASSOCIATION INTERNATIONALER SKILEHRERVERBAND ASSOCIATION INTERNATIONALE DES MONITEURS DE SKI PRAVILNIK TEKMOVANJA ISIA- INTERNATIONAL SKI INSTRUCTORS ASSOCIATION INTERNATIONALER SKILEHRERVERBAND ASSOCIATION INTERNATIONALE DES MONITEURS DE SKI PRAVILNIK TEKMOVANJA ISIA- Synchro WC, Maribor 2009 ISIA TC Davos, 11.12.2008

Prikaži več

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija junij ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, :00 Tedenski izbor Tedenski izbor Ted

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija junij ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, :00 Tedenski izbor Tedenski izbor Ted 1. - 4. junij ČETRTEK, 1. 6. PETEK, 2. 6. SOBOTA, 3. 6. NEDELJA, 4. 6. 6:00 Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor 11.00 Vina sveta Na obisku redni blok 12:20 (6,0 EUR) redni blok

Prikaži več

OBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg Kamnik Številka: /07 Datum: OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH

OBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg Kamnik Številka: /07 Datum: OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH OBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg 24 1240 Kamnik Številka: 007-23/07 Datum: 18. 11. 2014 OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vrtec pri OŠ Polhov Gradec Z ROKO V ROKI OTROCI IN ODRASLI JERICA KREFT, NATAŠA PELJHAN POBUDA Na enem od srečanj ravnateljev in koordinatorjev v okviru Mreže vrtcev/šol Korak za korakom, ki ga organizira

Prikaži več

OBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg Kamnik Številka: /07 Datum: OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH

OBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg Kamnik Številka: /07 Datum: OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH OBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg 24 1240 Kamnik Številka: 007-23/07 Datum: 18. 11. 2014 OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA

Prikaži več

Staro kolo za novo življenje Rad für Rad eine gute Tat Volontariat Ana Filipič in Verena Gorenschek v Angoli Velika noč Ostern Utrip ImPulse 15. Konce

Staro kolo za novo življenje Rad für Rad eine gute Tat Volontariat Ana Filipič in Verena Gorenschek v Angoli Velika noč Ostern Utrip ImPulse 15. Konce Staro kolo za novo življenje Rad für Rad eine gute Tat Volontariat Ana Filipič in Verena Gorenschek v Angoli Velika noč Ostern Utrip ImPulse 15. Koncert za Angolo Ausgabe 1/2015 Koncert za Angolo je 21.

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

NEKTEO_E_NEWSLETTER_6_FINAL-1

NEKTEO_E_NEWSLETTER_6_FINAL-1 NEKTEO Nachhaltige Energie für Kommunen / Trajnostna energija za občine April 2019 / April 2019 Vsebina Inhaltsverzeichnis IZOBRAŽEVANJA, STROKOVNE EKSKURZIJE NEKTEO partnerski sestanek in ogled energetsko

Prikaži več

-

- Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov REDNI LETNI RAZGOVORI V PODJETJU INDRAMAT ELEKTROMOTORJI, D. O. O. Mentor: doc. dr. Mojca Bernik Kandidat: Tatjana Svoljšak Kranj, junij

Prikaži več

CORDLESS EXTENDABLE HEDGE TRIMMER PTHSA 20-Li A1 AKUMULATORSKE TELESKOPSKE ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO Prevod originalnega navodila za uporabo AKKU-TELESKOP-H

CORDLESS EXTENDABLE HEDGE TRIMMER PTHSA 20-Li A1 AKUMULATORSKE TELESKOPSKE ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO Prevod originalnega navodila za uporabo AKKU-TELESKOP-H CORDLESS EXTENDABLE HEDGE TRIMMER PTHSA 20-Li A1 AKUMULATORSKE TELESKOPSKE ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO Prevod originalnega navodila za uporabo AKKU-TELESKOP-HECKENSCHERE Originalbetriebsanleitung IAN 306215 Pred

Prikaži več

– Aktualna problematika beguncev v luči prava Evropske unije Reševanje investicijskih sporov v trgovinskih in investicijskih sporazumih Evropske Unije s tretjimi državami: ustanovitev Mednarodnega investicijskega

Prikaži več

Smučarska zveza Slovenije Ljubljana, Združenje smučarskih panog Izvršilni odbor Z A P I S N I K 14. redne seje Izvršilnega odbora Smučars

Smučarska zveza Slovenije Ljubljana, Združenje smučarskih panog Izvršilni odbor Z A P I S N I K 14. redne seje Izvršilnega odbora Smučars Smučarska zveza Slovenije Ljubljana, 13. 11. 2018 Združenje smučarskih panog Izvršilni odbor Z A P I S N I K 14. redne seje Izvršilnega odbora Smučarske zveze Slovenije, ki je potekala v torek, 13. 11.

Prikaži več

von 10. Mai bis 31. Mai 2019 Kunstverein Kranj zu Gast im Kunstwerk KRASTAL / Gostovanje likovnega društva Kranj WELT DER BILDER / SVET PODOB

von 10. Mai bis 31. Mai 2019 Kunstverein Kranj zu Gast im Kunstwerk KRASTAL / Gostovanje likovnega društva Kranj WELT DER BILDER / SVET PODOB von 10. Mai bis 31. Mai 2019 Kunstverein Kranj zu Gast im Kunstwerk KRASTAL / Gostovanje likovnega društva Kranj WELT DER BILDER / SVET PODOB Melita Ažman WELT DER BILDER Der Kunstverein Kranj ist ein

Prikaži več

NEKTEO_E_NEWSLETTER_5_FINAL1

NEKTEO_E_NEWSLETTER_5_FINAL1 NEKTEO Nachhaltige Energie für Kommunen / Trajnostna energija za občine November 2018 / November 2018 Vsebina Inhaltsverzeichnis IZOBRAŽEVANJA, STROKOVNE EKSKURZIJE SCHULUNGEN, FACHEXKURSIONEN NEKTEO Katalog

Prikaži več

Microsoft Word _KOŀARKA_Oŀ_mlajši

Microsoft Word _KOÅ€ARKA_OÅ€_mlajÅ¡i Košarka za učence in učenke, letnik 2005 in mlajši Datum in kraj tekmovanja Šolska tekmovanja: od oktobra 2017 do maja 2018. Občinska tekmovanja: od decembra 2017 do februarja 2018. Področna tekmovanja:

Prikaži več

Šolski center Celje Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Janez Petek SPLETNO NAKUPOVANJE V PROGRAMU AVTOSERVISER ONLINE SHOPPING IN THE

Šolski center Celje Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Janez Petek SPLETNO NAKUPOVANJE V PROGRAMU AVTOSERVISER ONLINE SHOPPING IN THE Šolski center Celje Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Janez Petek SPLETNO NAKUPOVANJE V PROGRAMU AVTOSERVISER ONLINE SHOPPING IN THE PROGRAMME FOR CAR MECHANICS Povzetek Razvoj informacijsko-komunikacijske

Prikaži več

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje) Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo

Prikaži več

TEHNIČNO NAVODILO

TEHNIČNO NAVODILO 50. VELIKA NAGRADA KRANJA MEMORIAL FILIPA MAJCNA NEDELJA, 29. julij 2018 TEHNIČNA NAVODILA 1. člen ORGANIZACIJA Kolesarsko dirko za 50. Veliko nagrado Kranja Memorial Filipa Majcna organizira: Kolesarski

Prikaži več

-

- Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE V PODJETJU XY Mentorica: red. prof. ddr. Marija Ovsenik Kandidatka: Katja Pogorevc Kranj, maj 2016 ZAHVALA Zahvaljujem

Prikaži več

1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6.

1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6. 1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6. Sodelovanje šole s (starši) priseljenci Medkulturna

Prikaži več

Generating report ....

Generating report .... Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 09.08.2010 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LIONS KLUB 10 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040

Prikaži več

Strani 2006-zacmyk.qxd (Page 1)

Strani 2006-zacmyk.qxd (Page 1) An einen Haushalt in der Pfarre 9072 Ludmannsdorf/Bilœovs/Postgebühr bar bezahlt LETNO POROŒILO 2005 Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Januar/Jänner 2006 Jo ko Bostjanœiœ je zadnjiœ zaigral na starih orglah.

Prikaži več

PDF generator

PDF generator RadoSt 22.03.2016 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: RADO STOJAVNOVIČ FESTIVAL KULINARIKE Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax:

Prikaži več

NASLOV PRISPEVKA

NASLOV  PRISPEVKA 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za fiziko DIPLOMSKO DELO Doroteja Kardum Maribor 2016

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za fiziko DIPLOMSKO DELO Doroteja Kardum Maribor 2016 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za fiziko DIPLOMSKO DELO Doroteja Kardum Maribor 2016 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za fiziko

Prikaži več

SKUPŠČINSKA PRILOGA Vabilo in gradivo za Skupščino PZS Tržič, 12. januar 2013, ob 11. uri

SKUPŠČINSKA PRILOGA Vabilo in gradivo za Skupščino PZS Tržič, 12. januar 2013, ob 11. uri SKUPŠČINSKA PRILOGA Vabilo in gradivo za Skupščino PZS Tržič, 12. januar 2013, ob 11. uri VSEBINA Sklic Skupščine Planinske zveze Slovenije 3 Program praznovanja 120-letnice organiziranega planinstva v

Prikaži več

Knjižica Hiša nepremičnine.cdr

Knjižica Hiša nepremičnine.cdr HIŠA NEPREMIČNINE 1 d.o.o. VAŠ OSEBNI SVETOVALEC Delujemo učinkovito s poštenim in odkritim pristopom v najvišje dobro vseh. Pri prodaji ali nakupu nepremičnin so največkrat skupne želje, interesi in potrebe

Prikaži več

Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena

Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena S. H., G. P. in U. Z. KLJUČNE TOČKE: Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena na splošno Prednosti programov Zakonodaja Spreminjanje programskih

Prikaži več

Zbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12

Zbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12 Zbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12. člena Pravilnika o organiziranosti vodnikov Planinske zveze Slovenije, dne 29. 11. 2003 sprejel in 21. 11. 2008 potrdil spremembe ter Zbor predstavnikov

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci

Prikaži več

Album OBHAJILO notranjost.indd

Album OBHAJILO notranjost.indd V spomin na prvo sveto obhajilo Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že! Tukaj nalepi svojo najljubšo fotografi jo z dne, ko si prvič prejel/a sveto obhajilo. Moje ime in

Prikaži več

Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013 Predstavitev projekta Organizator:

Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013 Predstavitev projekta Organizator: Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013 Predstavitev projekta Organizator: O projektu Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013, je nadaljevanje uspešne zgodbe, ki smo jo pričeli graditi v letu 2011.

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 KAKO JE NAPOLEON USTVARIL EVROPSKI IMPERIJ učb.75-76 Učenec: > opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, > opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, > pozna glavne vzroke in posledice

Prikaži več

KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA maj 2019, GH Bernardin, Portorož

KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA maj 2019, GH Bernardin, Portorož KJER SE RAZVIJA NAJBOLJŠA PODPORA MENEDŽMENTU KONGRES ADMA 2019 16. 18. maj 2019, GH Bernardin, Portorož www.adma.si/kongres 2 ADMA KONGRES www.adma.si/kongres Kongres ADMA bo od 16. do 18. maja 2019 v

Prikaži več

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 09. 10. 2013 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila_SPIDER_815_PRO_slo_hrv_nem_ang_kpl.doc

Microsoft Word - Navodila_SPIDER_815_PRO_slo_hrv_nem_ang_kpl.doc EC - Declaration of Conformity according to Directive 98/37/EC, EG - Konformitätserklärung entsprechend der EG-Richtlinie 98/37/EC EC - Izjava o skladnosti v skladu z EC-smernico 98/37/EC We/ Wir/ mi SIP

Prikaži več

Dopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte

Dopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve! Nosíte bremena drug drugemu... in tako boste izpolnili Kristusovo postavo. Tistemu, ki te udari po enem licu,... nastavi še drugo. Kar koli

Prikaži več

Microsoft Word - katalog informacij javnega znaēaja TRŽIŀĄE 2019

Microsoft Word - katalog informacij javnega znaÄ“aja TRŽIŀĄE 2019 KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu: naziv organa, ki je izdal katalog: Osnovna šola Tržišče odgovorna uradna oseba, ki je katalog sprejela: Zvonka Mrgole, prof., ravnateljica

Prikaži več

_URADNI OBISK PRS V TURČIJI

_URADNI OBISK PRS V TURČIJI Predsednik Republike Slovenije na uradni obisk v Republiko Turčijo Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se bo na povabilo predsednika Republike Turčije Abdullaha Güla 15. in 16. januarja 2014 mudil

Prikaži več

Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z

Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet za 9. razred (nadaljevalna stopnja) osnovne šole BESTE

Prikaži več

RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA LJUBITELJSKE KULTURE V OBČINI SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI ZA LETO OSNOVNI PODATKI O IZVA

RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA LJUBITELJSKE KULTURE V OBČINI SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI ZA LETO OSNOVNI PODATKI O IZVA RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA LJUBITELJSKE KULTURE V OBČINI SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI ZA LETO 2013 1. OSNOVNI PODATKI O IZVAJALCU (DRUŠTVU) Izvajalec (polno ime): Naslov oz. sedeţ

Prikaži več

Poročilo medijskih objav LIONS KLUB Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LEO KLUB LIONS KLUB Press CLIPPING d.o.o., Kraljevič

Poročilo medijskih objav LIONS KLUB Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LEO KLUB LIONS KLUB Press CLIPPING d.o.o., Kraljevič Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 27.08.2012 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LEO KLUB LIONS KLUB 2 3 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386

Prikaži več

Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z

Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet za 8. razred (nadaljevalna stopnja) osnovne šole BESTE

Prikaži več

Generating report ....

Generating report .... Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 03.05.2010 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LEO KLUB LIONS KLUB 3 11 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386

Prikaži več