ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA

Transkripcija

1 XXXXXXXXXXXXXXXXXX Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU France Stele Institute of Art History ZRC SAZU ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA LJUBLJANA 2020

2 XXXXXXX XXXXXXXXXX Acta historiae artis Slovenica, 25/1, 2020 Znanstvena revija za umetnostno zgodovino / Scholarly Journal for Art History ISSN (tiskana izdaja / print edition) ISSN (spletna izdaja / web edition) Vsebina Contents Izdajatelj / Issued by ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta / ZRC SAZU, France Stele Institute of Art History Založnik / Publisher Založba ZRC Glavna urednica / Editor-in-chief Tina Košak Uredniški odbor / Editorial board Renata Komić Marn, Tina Košak, Katarina Mohar, Mija Oter Gorenčič, Blaž Resman, Helena Seražin Mednarodni svetovalni odbor / International advisory board Günter Brucher (Salzburg), Ana María Fernández García (Oviedo), Hellmut Lorenz (Wien), Milan Pelc (Zagreb), Sergio Tavano (Gorizia-Trieste), Barbara Wisch (New York) Lektoriranje / Language editing Maria Bentz, Amy Anne Kennedy, Alenka Klemenc, Tjaša Plut, Blaž Resman Prevodi / Translations Nika Vaupotič, Polona Vidmar Oblikovna zasnova in prelom / Design and layout Andrej Furlan Naslov uredništva / Editorial office address Acta historiae artis Slovenica Novi trg 2, p. p. 306, SI Ljubljana, Slovenija E-pošta / ahas@zrc-sazu.si Spletna stran / Web site: Revija je indeksirana v / Journal is indexed in Scopus, ERIH PLUS, EBSCO Publishing, IBZ, BHA Letna naročnina / Annual subscription: 35 Posamezna enojna številka / Single issue: 25 Letna naročnina za študente in dijake: 25 Letna naročnina za tujino in ustanove / Annual subscription outside Slovenia, institutions: 48 Naročila sprejema / For orders contact Založba ZRC Novi trg 2, p. p. 306, SI-1001, Slovenija E-pošta / zalozba@zrc-sazu.si AHAS izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. AHAS is published with the support of the Slovenian Research Agency. 2020, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Založba ZRC, Ljubljana Tisk / Printed by Tiskarna PRESENT d.o.o., Ljubljana Naklada / Print run: 400 DISSERTATIONES Tadeusz J. Żuchowski Technische Probleme und Zufälle als Väter des Erfolgs. Die Fundierung und der Bau der Jesuitenkirche in Posen 7 Tehnični problemi in naključja kot botri uspeha. Ustanovitev in gradnja jezuitske cerkve v Poznanju 26 Ana Lavrič Bratovščine v klariških samostanih na Kranjskem. Njihova umetnostna in duhovna dediščina 27 Confraternities in the Convents of the Poor Clares in Carniola. Their Artistic and Spiritual Heritage 61 Boris Golec Najzgodnejše omembe umetnikov v slovenskem jeziku. Ljubljanska oklicna knjiga kot vir za slovensko umetnostno zgodovino 63 The Earliest References of Artists in the Slovenian Language. The Ljubljana Register of Banns as a Source for Slovenian Art History 79 Lilijana Žnidaršič Golec Mnoge sledi bratovščine sv. Mihaela v Mengšu pri nastanku poslikav Franca Jelovška 81 The Many Traces of the Confraternity of St Michael in Mengeš in the Commissions of Franc Jelovšek s Frescoes 101 Tina Košak Janez Ernest II. grof Herberstein in naročila opreme za župnijsko cerkev sv. Lenarta v Slovenskih goricah 103 Johann Ernst II Count Herberstein and the Commissions for the Parish Church of St Leonard in Slovenske gorice 123 Boštjan Roškar Poslikave in pozlate Holzingerjevih oltarjev in prižnic 125 Fassungen und Vergoldungen der Altäre und Kanzeln von Josef Holzinger 147

3 Simona Kostanjšek Brglez Kipar, pozlatar in restavrator Ivan Sojč življenje in delo od začetka samostojnega delovanja 149 Sculptor, Gilder and Restorer Ivan Sojč. His Life and Work since the Start of his Independent Career 179 Damjan Prelovšek Plečnikova cerkev sv. Antona Padovanskega v Beogradu 181 The Church of St Athony of Padua in Belgrade by Jože Plečnik 212 Katarina Mohar Nacistično plenjenje umetnostne dediščine na Gorenjskem med drugo svetovno vojno in primer oltarjev iz cerkve sv. Lucije v Dražgošah 213 The Nazi Plunder of Artistic Heritage in Gorenjska during the Second World War and the Case of Altars from the Church of St Lucy in Dražgoše 230 Marcela Rusinko In the Public Interest? Dispossessing Art Collections in Communist Czechoslovakia between 1948 and V»javnem interesu«? Razlastitve umetniških zbirk v komunistični Češkoslovaški med letoma 1948 in Agnieszka Zabłocka-Kos Bemerkungen zur Barockforschung im Kontext der Entwicklung der Kunstgeschichte im sozialistischen Polen 253 Opažanja o raziskavah baroka v kontekstu umetnostne zgodovine v socialistični Poljski 271 DISSERTATIONES APPARATUS Izvlečki in ključne besede /Abstracts and keywords 275 Sodelavci / Contributors 283 Viri ilustracij /Photographic credits 285

4 DOI: ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA , Janez Ernest II. grof Herberstein in naročila opreme za župnijsko cerkev sv. Lenarta v Slovenskih goricah Tina Košak Grofje Herbersteini so bili na Slovenskem do nedavnega deležni poglobljenih umetnostnozgodovinskih študij predvsem kot zbiratelji in naročniki grajske opreme, 1 vedenje o njihovi vlogi pri naročilih cerkvene opreme pa je izrazito parcialno. Pred kratkim so bili z vidika naročništva analizirani nagrobniki z betnavskega protestantskega pokopališča, ki jih hrani mariborski pokrajinski muzej, 2 od oltarne opreme pa sta bila doslej izpostavljena veliki oltar in prižnica, ki sta ju pri mariborskem kiparju Jožefu Holzingerju ( ) za župnijsko cerkev sv. Ruperta v Spodnji Voličini naročila Janez Ernest II. (tudi Janez Ernest Siegfried) grof Herberstein in njegova soproga Marija Jožefa, rojena grofica Trauttmansdorff. 3 Podobno stanje raziskav beležimo tudi na Avstrijskem. Herbersteini so kot naročniki cerkvene opreme in ustanovniki omenjeni zlasti v genealoških in topografskih pregledih, 4 1 Za zbirke grofov Herberstein in opremo njihovih gradov na Slovenskem gl. Marjeta CIGLENEČKI, Družini Leslie in Herberstein ter oprema njihovih gradov Hrastovec, Vurberg in Ptuj, Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu (ur. Marjeta Ciglenečki, Maximilian Grothaus), Pokrajinski muzej Ptuj, Ptuj 1992, str ; Marjeta CIGLENEČKI, Oprema gradov na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1997 (tipkopis doktorske disertacije), zlasti str , 60 73, 77 90; Marjeta CIGLENEČKI, Vurberške slike iz 17. stoletja na ptujskem gradu, Razprave iz evropske umetnosti za Ksenijo Rozman (ur. Barbara Jaki), Narodna galerija, Ljubljana 1999, str ; Polona VIDMAR, Pogum, moč, lepota in razkošje. Vurberška galerija slik 17. stoletja, Podoba Turkov v Evropi 17. stoletja, Muzej Sakipa Sabancija, Istanbul 2005, str ; Polona VIDMAR, Turkerije, orientalci in krepostni junaki/ Turqueries, orientals and virtuous heroes, Pokrajinski muzej Ptuj, Ptuj 2007; Tina KOŠAK, Žanrske upodobitve in tihožitja v plemiških zbirkah na Kranjskem in Štajerskem v 17. in 18. stoletju, Ljubljana 2011 (tipkopis doktorske disertacije), str , passim; Tina KOŠAK, Slikarske zbirke grofov Herberstein. Zbirka Erazma Friderika grofa Herbersteina v gradu Hrastovec in v Gradcu, Acta historiae artis Slovenica, 19/1, 2014, str ; Tina KOŠAK, Slikarske zbirke grofov Herberstein. Zbirki Janeza Ernesta I. in Janeza Ernesta II. v Gradcu in gradu Hrastovec, Acta historiae artis Slovenica, 20/1, 2015, str ; Tatjana ŠTEFANIČ, Raziskovanje provenience pohištva v ptujskem gradu, Razkošje na podeželju. Pohištvo v ptujskem gradu (ur. Tatjana Štefanič), Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Ptuj 2014, str ; Tina KOŠAK, Early Modern Picture Collections of the Counts of Herberstein. The Legacies of Erasmus Friedrich Count of Herberstein, Johann Ernst I and Johann Ernst II Count of Herberstein, Auftraggeber als Träger der Landesidentität. Kunst in der Steiermark vom Mittelalter bis 1918 (ur. David Franz Hobelleitner, Edgar Lein), Graz 2016, str Gl. Polona VIDMAR, Protestantski nagrobniki z betnavskega pokopališča, Dvorec Betnava (ur. Franci Lazarini, Miha Preinfalk), Ljubljana 2018 (Castellologica Slovenica, 1), str Gl. Sergej VRIŠER, Mariborski baročni kiparji, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 4, 1957, str , 112, 115; Sergej VRIŠER, Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1992, str ; Sergej VRIŠER, Jožef Holzinger, Maribor 1997, str Gl. npr. Joseph KUMAR, Geschichte der Burg und Familie Herberstein, 1, Graz 1817, str. 7 11, passim; Rochus 103

5 TINA KOŠAK JANEZ ERNEST II. GROF HERBERSTEIN IN NAROČILA OPREME ZA ŽUPNIJSKO CERKEV SV. LENARTA V SLOVENSKIH GORICAH podrobnejše arhivske raziskave njihovih cerkvenih ustanov in naročil pa so bile doslej osredotočene predvsem na Bistriško dolino (Feistritztal), pri čemer je bilo največ pozornosti posvečene vlogi članov glavne štajerske linije pri ustanovitvi avguštinskega samostana pri St. Johannu in po župnijah v okviru gospostev Herberstein in Stubenberg pod njihovim odvetništvom. 5 V pričujočem prispevku so v primerjalnem okviru, z ozirom na naročniško dejavnost grofov Herberstein, analizirana naročila opreme za župnijsko cerkev sv. Lenarta. Za razliko od dosedanjih arhivskih raziskav naročil cerkvene opreme, ki so se osredotočale predvsem na gradivo iz župnijskih arhivov, prispevek izhaja iz dolgo spregledanega dela graščinskega arhiva gospostva Hrastovec v Zgodovinskem arhivu Ptuj, 6 v katerem se je ohranilo več računskih knjig župnije sv. Lenarta ter priloženih pobotnic, specifikacij in pogodb z umetniki in rokodelci. 7 Desetletje in pol po smrti ambicioznega lastnika gradu Hrastovec, strastnega zbiratelja Erazma Friderika grofa Herbersteina ( ), je do vratu zadolženo gospostvo Hrastovec od upnikov odkupil član glavne linije Herbersteinov, Janez Ernest I. ( ). 8 Iz hrastovške linije je takrat v glavno prešlo tudi odvetništvo bližnjih župnijskih cerkva sv. Lenarta pri Lenartu in sv. Ruperta v Spodnji Voličini, v katerih je imela hrastovška linija grofov Herbersteinov družinski grobnici. 9 Sin Janeza Ernesta I., Janez Ernest II. grof Herberstein ( ), je lastništvo gospostva Hrastovec formalno prevzel leta 1731, takoj zatem pa nadaljeval z ureditvijo grajskih interierjev. 10 Malce kasneje se je lotil obnovitvenih del v grajski kapeli. Da je glavnina del v kapeli potekala po poroki z Marijo Jožefo grofico Trauttmansdorff leta 1738, 11 je razvidno iz stropnih štukatur, ki vključujejo aliančni grb Herbsteinov in Trauttmansdorffov. Mašno licenco je Janez Ernest II. pridobil oziroma obnovil 5. decembra leta 1739, 12 približno takrat ali kmalu zatem sta bila pridobljena oltar in oltarna slika Križanega. 13 Slednja je signirano delo moravskega slikarja Karla Josefa Aigna ( ), ki je od okrog leta 1720 deloval na Dunaju. 14 Že pred sredino 18. stoletja sta bila morda izdelana tudi kipa grofovih imenskih zavetnikov sv. Janeza Nepomuka in sv. Ernesta na stenah kapele, 15 s katerima je Janez Ernest II. zamenjal sliki sv. Erazma in sv. Regine iz druge polovice 17. stoletja, godovnih zavetnikov starega graščaka Erazma Friderika grofa Herbersteina in njegove prve soproge Regine Renate, rojene grofice Breuner. 16 Verjetno je sliki zavetnikov že kmalu zatem»preselil«v župnijsko cerkev, kjer sta bila Erazem Friderik in Regina Renata pokopana. 17 Na stenah prezbiterija sta, kot poroča župnijska kronika in kot je razvidno s Stegenškove fotografije cerkvene notranjščine, viseli še v začetku 20. stoletja. 18 Kmalu po grajskih prenovah oziroma delno še sočasno z njimi so potekali prenova obeh cerkva pod Herbersteinovim odvetništvom in naročila nove oltarne opreme zanju. Lenarško cerkev naj bi KOHLBACH, Die Barocken Kirchen von Graz, Graz 1951, str. 121, 131, 142; Graz (ur. Horst Schweigert), Wien 1979 (Dehio-Handbüch. Die Kunstdenkmäler Österreichs), passim; Steiermark ohne Graz (ur. Kurt Woisetschläger, Peter Krenn), Wien 1982 (Dehio-Handbüch. Die Kunstdenkmäler Österreichs), passim. 5 Gl. Gottfried ALLMER, Stubenberg am See. Größte Vielfalt auf kleinstem Raum in der Oststeiermark, Stubenberg 1997, str , ; za izbrane ustanovne listine v rodbinskem arhivu grofov Herberstein, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu, gl. Steiermärkisches Landesarchiv, Graz (StLA), Familienarchiv Herberstein, Urkundenreihe, Abteilung Herberstein; Die Steiermark. Brücke und Bollwerk (ur. Gerhard Pferschy, Peter Krenn), zlasti str Za ustanove in naročila glavne štajerske linije gl. Gottfried ALLMER, Sankt Johann bei Herberstein. Beiträge zur Kulturgeschichte des mittleren Feistritztale, St. Johann bei Herberstein 1995, str , 79 80, 81 98; Gottfried ALLMER, Kirchen und Kapellen im mittleren Feistritztal, Salzburg 2009; Gottfried ALLMER, Das Augustiner-Kloster in St. Johann bei Herberstein, Mitteilungen der Korrespondentinnen und Korrespondenten der Historischen Landeskommission für Steiermark, 11, 2014, str , Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, , šk (zlasti 68 70). Gradivo je uredila in inventarizirala Marija Hernja Masten. 7 Za odvetništvo grofov Herberstein pri Sv. Lenartu gl. Jože MLINARIČ, Župnije na slovenskem Štajerskem v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro , Ljubljana 1987 (Acta Ecclesiastica Sloveniae, 9), str , O zadolženosti in prodaji gradu leta 1716 gl. KOŠAK 2015 (op. 1), str V župnijski cerkvi sv. Lenarta so imeli člani hrastovške linije Herbersteinov listinsko izpričano družinsko grobnico že pred koncem 16. stoletja (gl. Jože MLINARIČ, Evangeličanska postojanka pri gradu Betnava pri Mariboru. 1: , Maribor 2009 (Gradivo za zgodovino Maribora, 34), str. 74; VIDMAR 2018 (op. 2), str. 326). Rodbinska tradicija pokopov se je nadaljevala tudi v času Erazma Friderika grofa Herbersteina. Po navedbah Puffa in Janischa naj bi bili v drugi polovici 19. stoletja v kripti še vedno štirje veliki bakreni sarkofagi Herbersteinov iz 17. stoletja, na njih pa plošče z imeni pokojnikov, Erazma Friderika grofa Herbersteina, njegovega očeta Günterja ( ), sestre Eve Elizabete, poročene Scherfenberg ( 1656), in sina Wolfganga Erazma ( ). Po podatkih iz župnijske kronike so med temeljito prenovo cerkve sredi 19. stoletja z dovoljenjem Herbersteinov odstranili kamniti epitaf Wolfganga Erazma Herbersteina na evangeljski strani, ki so ga župljani imenovali»luteranski oltar«in naj bi bil že po mnenju vizitatorja, ki je cerkev obiskal leta 1760, moteč za bogoslužje. Leta 1867 so odprli grobnico, v kateri so bili štirje bakreni sarkofagi, od katerih so se ohranile le napisne plošče, ki so jih prepeljali na ptujski grad in so danes del zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož. Po Janischu naj bi bilo osem Herbersteinov pokopanih tudi pri Sv. Rupertu, vendar podatek zaenkrat ni listinsko podprt. V okviru arheoloških raziskav med prenovo cerkve leta 2001 so v tamkajšnji ladji odkrili kar enaintrideset grobov. Gl. Župnijski arhiv (ŽA) Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Kronika župnije sv. Lenart (prepis), str ; Rudolf Gustav PUFF, Marburger Taschenbuch für Geschichte, Landes-und Sagenkunde der Steiermark und der an dieselben angrenzenden Länder, Graz 1859, str. 81, 83; Josef Andreas JANISCH, Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark. Mit historischen Notizen und Anmerkungen, 2, Graz 1885, str. 82, 750; MLINARIČ 1987 (op. 7), str , 290 (za omembe epitafa in grobnice Herbersteinov v vizitacijskih zapisnikih za lenarško cerkev); Viljem PANGERL, Župnija sv. Lenarta v zadnjih 200 letih, Zbornik občine Lenart (ur. Slavko Kramberger), Lenart 1996, str. 72; Ivan TUŠEK, Voličina. Cerkev in župnišče sv. Ruperta. Arheološko poročilo o delu in strokovnih izsledkih, Ptuj Za prezidavo gradu v 18. stoletju gl. Igor WEIGL, Dvorec Dornava in druge arhitekture Jožefa Hueberja na slovenskem Štajerskem, Dornava. Vrišerjev zbornik (ur. Marjeta Ciglenečki), Ljubljana 2003, str ; prim KOŠAK 2015 (op. 1), str , Za vpis poroke Janeza Ernesta II. in Marije Jožefe 18. februarja 1738 v matično knjigo gl. Diözesanarchiv Graz-Seckau (DAG), Graz-Hl. Blut, Trauungsbuch X, , p. 657, flashbook?id=540&currentpage=343 ( ); gl. tudi Ludwig SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN, Der Adel in den Matriken der Stadt Graz, Graz 1909, str Ignaz OROŽEN, Das Bisthum und die Diözese Lavant. 1: Das Bisthum, Das Domkapitel und die Dekanate Marburg, Mahrenberg, Jaring, St. Leonhard in W. B., Kötsch und Zirkoviz, Marburg 1875, str Najstarejši znani vir, ki izpričuje oltar Križanega, je škofovski vizitacijski zapisnik iz leta Gl. MLINARIČ 1987 (op. 7), str. 67, Signatura l. sp.: CAROLUS Aigen / Fecit; za atribucijo gl. CIGLENEČKI 1997 (op. 1), str. 57. Za Karla Josefa Aigna gl. Rose LEHMANN, Aigen Karl Josef, Allgemeines Künstlerlexikon. Die Bildenden Künstler aller Zeiten und Völker, 1, 1992, str. 649; gl. tudi Petr ARIJČUK, Dominikáni a hrabě Kuefstein. K zakázkám maliře Karla Josefa Aigena na Moravě, Opuscula historiae artium, 52, 2008/09, str Za predlog atribucije in reprodukciji kipov gl. spodaj. 16 Za navedbi slik sv. Erazma in sv. Regine v inventarnem popisu hrastovške kapele leta 1691 gl. KOŠAK 2014 (op. 1), str. 69, 88 (št ). 17 Čeprav se med dokumentiranimi sarkofagi omenja zgolj Erazmov, lahko domnevamo, da je bila v cerkvi pokopana tudi njegova soproga Regina, ki je preminila leto dni pred njim, leta 1690 (za leto njene smrti gl. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1909 (op. 11), str. 277). 18 ŽA Lenart v Slovenskih goricah, Kronika župnije Lenart (prepis), str. 11. V župnijski kroniki so sliki, ki sta bili leta 1850 restavrirani pri slikarju Johannu Paierju v Gradcu, nevedoč, da izvirata iz hrastovške kapele, napačno označili kot oltarni. Polkrožno zaključeni platni sta viseli na stenah ob glavnem oltarju. Na stari Stegenškovi fotografiji je na steni še razvidno eno od obeh. Kot poroča kronist, je drugo viselo na nasprotni, južni steni prezbiterija. Stegenškovo fotografijo hrani Pokrajinski arhiv Maribor, trenutno se nahaja v fototeki osebnega fonda Sergeja Vrišerja (SI_PAM/1658, Vrišer Sergej, fototeka), objavljena pa je bila v: Jože CURK, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Ljubljana 1988 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 160), str

6 TINA KOŠAK JANEZ ERNEST II. GROF HERBERSTEIN IN NAROČILA OPREME ZA ŽUPNIJSKO CERKEV SV. LENARTA V SLOVENSKIH GORICAH prenavljali že leta 1739, za časa Janeza Ernesta II. so ji povišali zvonik, pri cerkvi sv. Ruperta naj bi bili zvonik povišali po letu 1760, leta 1768 pa so zgradili pevski kor. 19 Hkrati z arhitekturno obnovo so pri Sv. Rupertu pridobili tudi novo oltarno opremo. Sergej Vrišer je v pregledih del štajerskih baročnih kiparjev navedel dokumente, ki so bili takrat še dosegljivi v danes žal uničenem voličinskem župnijskem arhivu. Holzinger je pogodbo za prvo arhivsko izpričano delo za voličinsko cerkev in obenem najstarejše kiparjevo dokumentirano delo, oltar sv. Notburge, podpisal 21. maja z župnikom Henrikom Jožefom Frajem. 21 Naročilo velikega oltarja sv. Ruperta dobro leto in pol kasneje pa je podpisal Janez Ernest II. grof Herberstein. 22 Kot razberemo iz Vrišerjeve delne transkripcije, je dogovor določal, da kipar z deli zaključi do maja istega leta, ob podpisu pa je naročniku predočil risbo z oltarno zasnovo. V voličinskem velikem oltarju je bila prvotno oltarna slika, ki je bila v drugi polovici 19. stoletja še ohranjena, 23 pozneje pa so jo nadomestili s kipom sv. Ruperta, medtem ko se je v atiki ohranila prvotna slika Matere Božje z otrokom. Leta 1766 je, kot navaja Vrišer, Marija Jožefa grofica Herberstein pri Holzingerju naročila še tamkajšnjo prižnico. S kiparjevim podpisom potrjeni in takrat še ohranjeni pobotnici, ki ju je v imenu Herbersteina in soproge izstavil vinski dacar Jožef Pečnik, sta bili izdani 10. septembra 1766 in 31. januarja Na podlagi slogovnih primerjav je Vrišer Holzingerju že leta 1957 pripisal tudi oltar sv. Antona Padovanskega v eni od kapel, slavoločna Marijin oltar in oltar Bičanega Jezusa pa naj bi bila delo njegove delavnice. 25 V kasnejših študijah je kot Holzingerjevo delo označil še kip Vstalega Kristusa. 26 Vrišer je že v svojem prvem obsežnejšem prispevku o mariborskih baročnih kiparjih v Zborniku za umetnostno zgodovino Holzingerju na podlagi slogovnih primerjav pripisal tudi veliki oltar v župnijski cerkvi sv. Lenarta, ki ga je datiral v konec šestdesetih let 18. stoletja; podobno je menil tudi leta V leta 1992 izdani monografiji o štajerskem baročnem kiparstvu je datacijo velikega oltarja opredelil konkretneje, z letom 1769, kot Holzingerjeva pa je označil tudi tamkajšnja stranska oltarja, ki naj bi, kot je zapisal, nastala leta Vrišerjeve atribucije in datacije so povzeli tudi drugi avtorji Gl. Jože CURK, Umetnostna podoba severnega dela Podravja v očeh vizitatorjev 17. in 18. stoletja, Časopis za zgodovino in narodopisje, 55 (n. v. 31), 1995, str. 19, 24; Neva SULIČ UREK, Nova dognanja in odkritja v sakralni arhitekturi Slovenskih goric, Časopis za zgodovino in narodopisje, 76 (n. v. 41)/1 2, 2005, str WEIGL 2003 (op. 10), str. 37, je prenovo zvonika župnijske cerkve sv. Lenarta pripisal Josephu Hueberju. V ohranjenih župnijskih računskih knjigah večjih izplačil za gradnjo ni najti, zaradi česar bi lahko domnevali, da je bila izvedena bodisi pred letom 1752 bodisi, verjetneje, med letoma 1752 in 1760, torej v obdobju, za katero računske knjige v fondu hrastovškega gospostva niso ohranjene. 20 VRIŠER 1957 (op. 3), str. 100; Sergej VRIŠER, Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Maribor 1963, str. 156; VRIŠER 1992 (op. 3), str. 215; VRIŠER 1997 (op. 3), str O župniku Fraju (dokumentiran tudi kot Frey, Trey), o katerem je v ruški kroniki zabeleženo, da je bil iz Laškega, v vizitacijah pa se omenja kot Ljubljančan, gl. StLA, Handschriftensammlung Hamerlinggasse, Hs. 2, Notata Rastensia. Ex antiqvissimis documentis desumpta et varijs, fide humana dignis, autographis synoptive descripta, fol. 89v; MLINARIČ 1987 (op. 7), str Za posredovanje rokopisa ruške kronike se zahvaljujem Poloni Vidmar. 22 VRIŠER 1957 (op. 3), str. 102; VRIŠER 1963 (op. 20), str. 156; VRIŠER 1992 (op. 3), str. 215; VRIŠER 1997 (op. 3), str JANISCH 1885 (op. 9), 2, str VRIŠER 1957 (op. 3), str. 102; VRIŠER 1963 (op. 20), str. 156; VRIŠER 1992 (op. 3), str 215; VRIŠER 1997 (op. 3), str VRIŠER 1957 (op. 3), 102, VRIŠER 1963 (op. 20), str. 107, 157; VRIŠER 1992 (op. 3), str VRIŠER 1957 (op. 3), str. 112; VRIŠER 1963 (op. 20), str VRIŠER 1992 (op. 3), str. 216; prim. Sergej VRIŠER, Lenart v Slovenskih goricah, Enciklopedija Slovenije, 6, Ljubljana 1992, str ; prim. VRIŠER 1997 (op. 3), str. 103, kjer v popisu Holzingerju pripisanih del lenarških stranskih oltarjev ne omenja. 29 Prim. CURK 1988 (op. 18), str. 7 8; Jože CURK, Kulturni spomeniki v občini Lenart, Zbornik 1996 (op. 9), str. 97; Arhivski dokumenti v ptujskem arhivu razkrivajo obilico novih podatkov o naročilih za cerkev sv. Lenarta, ki Vrišerjeve atribucije in datacije dopolnjujejo in delno korigirajo, obenem pa pričajo o finančnih vidikih župnijskih naročil in vlogi zakoncev Herberstein kot naročnikov cerkvene opreme. Lenarška župnija je bila pod odvetništvom Herbersteinov in patronatom admontskih benediktincev, ki so imeli izpostavo v bližnji Jarenini. 30 Župnijske računske knjige, ki so se ohranile od leta 1752, je do leta 1769 vodil cerkveni ključar Janez Jurij Pinterič, od leta 1770 pa Franc Rudolf, odobrila oziroma podpisala in pečatila pa sta jih vsako leto upravitelj gospostva Hrastovec (sprva je bil to Jožef Joahim Strenner, v sedemdesetih letih pa Franc Pichler) in upravitelj posestva v Jarenini kot pooblaščenec admontskega samostana. 31 Iz njih je razvidno, da je Pinterič med izdatki beležil prihranke in izdatke za izdelavo stranskih oltarjev. Leta 1763 je tako za ta namen umaknil na stran dobrih 55 goldinarjev, 32 leta 1764 nadaljnjih 122 goldinarjev in 45 krajcarjev, 33 leto kasneje 115 goldinarjev in 15 krajcarjev, 34 leta 1766 pa 118 goldinarjev in 42 krajcarjev. 35 V računski knjigi iz leta 1667 je Pinterič zabeležil dva obroka v skupni vrednosti 206 goldinarjev za pozlatarja, pri čemer je 22 goldinarjev pokril s poravnano zadolžnico, naloženo pri usnjarju Urbanu Striblu, in pa celoten izdatek za kiparska dela na stranskih oltarjih in plačilo oltarnih slik. Od skupnih 420 goldinarjev je šlo za oltarja in slike iz župnijskega proračuna 356 goldinarjev in 42 krajcarjev, 63 goldinarjev in 18 krajcarjev pa je doniral grof Herberstein. 36 Dobrih 129 goldinarjev, ki so po Herbersteinovih izračunih ostali od prihrankov in obresti, so namenili za plačilo pozlatarju. 37 Marjan TOŠ, Zgodovina, Lenart za jutri (ur. Borut Juvanec), Lenart 2010, str. 27; Sašo RADOVANOVIČ, Lenart, Maribor 2011, str MLINARIČ 1987 (op. 7), str. 289, ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk Za obdobje do leta 1780 so ohranjene računske knjige za leto 1752 ter za čas v letih in ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 68, računska knjiga za leto 1763, s. p.: / / Außgaab auf Vnterschildlichen / / Dan weist N: 13: daß an die 2 Seiten altär â Conto gegeben worden 55 fl 7 xr. 33 ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 68, računska knjiga za leto 1764, s. p.: / / Außgaab auf Vnterschildlichen / / Item weist Verrechnung von denen Capitalien daß Intee: so auf die 2 Seiten altär verwendet worden fl 45 xr. 34 ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 68, računska knjiga za leto 1765, s. p.: / / Dan weist Verrechnung an Erhobenem Intee: ist an die 2 seiten altär verwendet worden. Sub N o : fl 15 xr. 35 ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 68, računska knjiga za leto 1766, s. p.: / / Mehr an die 2: seiten altär ist daß erhobene Intee: 766 verwendet worden mit 118 fl 42 xr. 36 ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 68, računska knjiga za leto 1767, s. p.: N: o 9. Dan lauth Contract N: o 9: Von H:rn Fasßer in Mahrburg so an Conto empfangen in 2: Mahlen mit samt leikhauff pr fl. / dan habe Empfangen von Vrban Stribl Ledermaister daß Capital mit 22: fl. samt Intee:, so aber sub N: o 9: dem Mahler Erlegt. / Dan lauth Verrechnung von S:r Hochgräfl: Excellenz als g:dige Vogt obrigkheit von Anno 766: mit der Kirchen St: Leonardi, so 2: Quittungen Von Pilthauer und Mahlen sub Lit A: und B: zu ersehen ist zusam[m]en bezalt worden mit 420: fl: und daß Erhobene Intee: von Anno 764: bis 766: alß 3: Jahren Erhebt worden mit 356 fl: 42 xr: Erscheint also daß 63 fl: 18 xr: Mehres is auß gelegt worden, so aber Von S:er Excellenz in gnaden der Kirchen geschengt worden. V rubriki Kapitalije v isti računski knjigi je zabeleženo, da je Urban Stribl zadolžnico za 22 goldinarjev prejel leta ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 68, računska knjiga za leto 1767, s. p.: N: o 10. Mehr lauth Verrechnung Pro 767 sub. No: 10 so v: S:r Excellenz mit der Kirchen St: Leonardi Verrechnet daß 767.te Erhobene Intee: deren 129. fl: 5: xr: 2: pz: ist aber sub: N: o zu Ersehen daß ich solche dem Mahler oder Fasßer eingehendiget wie ich Von S:r Hochgräfl: Excellenz empfangen habe

7 TINA KOŠAK JANEZ ERNEST II. GROF HERBERSTEIN IN NAROČILA OPREME ZA ŽUPNIJSKO CERKEV SV. LENARTA V SLOVENSKIH GORICAH 1. Johannes Piringer: oltar sv. Florijana, 1766, ž. c. sv. Lenarta, Lenart v Slovenskih goricah 2. Johannes Piringer: oltar sv. Janeza Krstnika, 1766, ž. c. sv. Lenarta, Lenart v Slovenskih goricah Priloge k računski knjigi za leto 1766 potrjujejo, da je za naročilo novih stranskih oltarjev sv. Florijana in sv. Janeza Krstnika (sl. 1 2), ki sta nadomestila starejša oltarja z istima patrocinijema, 38 osebno poskrbel Janez Ernest II. grof Herberstein. Dela ni zaupal Holzingerju, temveč graškemu kiparju Johannesu Piringerju ( ). Dogovor med grofom in kiparjem je razviden iz t. i. zaznamka (Anmerkung), ki je bil, po vsebini sodeč, morda le priloga neohranjeni pogodbi, mogoče pa je tudi, da je kot dvostranski dogovor pogodbo nadomeščal. 39 Tudi Piringer je, kot lahko preberemo v zaznamku, Herbersteinu priložil zasnovno risbo, na podlagi katere sta dogovor podpisala, obenem pa sta natančno zabeležila tudi načrtovano postavitev in ikonografski program. Dogovor je predvidel postavitev oltarja sv. Florijana na evangeljski strani, oltarno sliko svetnika naj bi flankirala kipa sv. Urbana in sv. Patrika, v atiki pa naj bi bila slika sv. Frančiška Ksaverja, obdana z dvema angelskima figurama. Za južni stranski oltar je bila predvidena oltarna slika sv. Janeza Krstnika, ob straneh naj bi bili figuri mučencev sv. Pavla in sv. Janeza, v atiki pa slika sv. Donata, flankirana s figurama angelov. Za oba 38 O omembah oltarjev sv. Janeza Krstnika in sv. Florijana (ob glavnem oltarju sv. Lenarta ter oltarjih Matere Božje in sv. Boštjana) v zapisniku arhidiakonatske sinode iz leta 1739 gl. Jože MLINARIČ, Župnija sv. Lenart do jožefinske dobe, Zbornik 1996 (op. 9), str ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 68, zaznamek dogovora med Johannesom Piringerjem in Janezom Ernestom II. Herbersteinom o zasnovi in kiparskem delu na stranskih oltarjih, 19. maj Pobotnica s podpisom slikarja Johanna Baptista Antona Raunacherja za plačilo slik v stranskih oltarjih ž. c. sv. Lenarta, Zgodovinski arhiv Ptuj oltarja so plačali 360 goldinarjev, končana pa naj bi bila do septembra Izplačilo prvih 100 goldinarjev je Piringer prejel ob podpisu pogodbe 19. maja 1766, preostalih 260 goldinarjev pa, kot si je na dokument zabeležil Janez Ernest II., 20. julija in 15. novembra (Priloga). Takrat je Piringer izdal tudi končno potrdilo o plačilu. 40 V zaznamku opisana zasnova oltarjev je posebej zanimiva ob primerjavi s stanjem danes. Medtem ko je bila dogovorjena postavitev oltarjev glede na patrocinij in oltarne slike skladna z današnjim stanjem, je namestitev atiških slik in stranskih kipov precej drugačna od prvotne zasnove. Na oltarju sv. Florijana sta tako kipa rimskih mučencev sv. Janeza in sv. Pavla, v atiki pa slika sv. Donata, ki so bili prvotno namenjeni za oltar sv. Janeza Krstnika. Škofovski figuri sv. Urbana in sv. Patrika, ki sta bili predvideni za oltar sv. Florijana, sta nameščeni na oltar sv. Janeza Krstnika, ki ga v atiki dopolnjuje podoba sv. Frančiška Ksaverja, prvotno namenjena za Florijanov oltar. Istega dne kot kiparjev račun, 15. novembra 1766, je bilo na Herbersteinovo ime izdano potrdilo o plačilu oltarnih slik sv. Janeza Krstnika in sv. Florijana ter atiških s podobama sv. Donata in sv. Frančiška Ksaverja (sl. 3 7), ki jih je Janez Ernest II. naročil pri graškem slikarju Johannu Baptistu Antonu Raunacherju ( ). Za vsa štiri platna je iz župnijskih sredstev odštel 60 goldinarjev. 41 Oltarna pozlata je kot običajno predstavljala največji strošek. V Herbersteinovem arhivu se je ohranila pogodba z mariborskim pozlatarjem Francem Antonom Widemanom, pečatena 1. septembra 1767, ki je bila sklenjena v župnišču, kot pogodbeni stranki pa sta s strani naročnika navedena lenarški župnik Boštjan Ignac Heric in ključar Janez Jurij Pinterič. Za pozlato je Wideman zahteval 350 goldinarjev, od tega polovico ob zaključku del, polovico pa v naslednjem letu. 42 Kot že omenjeno, so mu najprej v dveh obrokih izplačali 206, leta 1768 pa še 148 goldinarjev ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 68, račun Johannesa Piringerja za delo na stranskih oltarjih, 15. november ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 68, račun Johanna Baptista Antona Raunacherja za oltarne slike, 15. november ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 68, pogodba in specifikacija pozlatarskih del in poslikave obeh stranskih oltarjev, 1. september Podrobneje o polihromaciji oltarja in Widemanovih delih: Boštjan ROŠKAR, Poslikave in pozlate Holzingerjevih oltarjev in prižnic, Acta historiae artis Slovenica, 25/1, 2020, str , ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 68, računska knjiga za leto 1768, s. p.: N o: 2: Dan weist Quittung No: 2 so ich dem Faßser in Mahrburg vor die 2: Neue Seiten altär bezalt hab mit 148 fl / Negel bezalle zu denen 2en. Seiten altär 36 xr

8 TINA KOŠAK JANEZ ERNEST II. GROF HERBERSTEIN IN NAROČILA OPREME ZA ŽUPNIJSKO CERKEV SV. LENARTA V SLOVENSKIH GORICAH 4. Johann Baptist Anton Raunacher: Sv. Florijan, 1766, levi stranski oltar, ž. c. sv. Lenarta, Lenart v Slovenskih goricah 5. Johann Baptist Anton Raunacher: Sv. Donat, 1766, levi stranski oltar, ž. c. sv. Lenarta, Lenart v Slovenskih goricah 6. Johann Baptist Anton Raunacher: Sv. Frančišek Ksaver, 1766, desni stranski oltar, ž. c. sv. Lenarta, Lenart v Slovenskih goricah 7. Johann Baptist Anton Raunacher: Sv. Janez Krstnik, 1766, desni stranski oltar, ž. c. sv. Lenarta, Lenart v Slovenskih goricah Pogodbe in beležke izdatkov potrjujejo, da je Janez Ernest II. grof Herberstein ob naročilu stranskih oltarjev kot odvetnik nadziral računovodska dela, poskrbel za naročila in bil glede slednjih v stiku s kiparjem Piringerjem in slikarjem Raunacherjem, doniral pa je razmeroma malo. Večina stroškov je bila plačana iz župnijskih prihrankov, naloženih pri štajerskih deželnih stanovih in deloma v obliki zadolžnic pri zasebnikih, ter iz tekočih dohodkov. Ne glede na razmeroma majhen denarni vložek lahko s precejšno gotovostjo sklepamo, da je bila izbira umetnikov, ki so sodelovali pri izdelavi oltarja, Herbersteinova, vprašanje pa je, koliko besede je imel pri določitvi ikonografskega programa oltarjev. Z novimi oltarji je namreč, kot rečeno, nadomestil starejša oltarja z istima patrocinijema. 44 Slikar in naročnik se tudi sicer nista oddaljila od uveljavljenih vzorcev slikarskih upodobitev obeh svetnikov. Na oblaku klečeči sv. Florijan se v spremstvu dveh angelov z njegovima atributoma, zastavo in vedrom, dviga nad gorečim poslopjem. V spremstvu angelov in angelskih glavic se v nebo dviga tudi sv. Janez Krstnik, v ozadju pa prizor dopolnjuje motiv Krsta v Jordanu. Raunacherjevi oltarni sliki delujeta kot tipološko, kompozicijsko in ikonografsko usklajena pendanta. Zanimivejši je izbor kipov na nastavkih. Čeprav nekateri od njih (zlasti sv. Patrik) v spodnještajerskem prostoru niso med najbolj običajnimi, se zdi izbor glede na geografske in družbene 44 Gl. op. 38. značilnosti regije, župnije in gospostva, v okviru katerega je župnija delovala, nenazadnje pa tudi glede na donatorja, povsem smiseln. Izbor sv. Urbana kot zavetnika vinogradništva v Slovenskih goricah in sami lenarški župniji ter tudi v gospostvu Hrastovec nadvse pomembne dejavnosti ne preseneča. Nenazadnje je bil sv. Urban tudi zavetnik bližnje župnije na Destrniku pri Ptuju, za katero je veliki oltar izdelal Holzinger, njegov kip pa je bil tudi na prav tako Holzingerju pripisanem oltarju v kapeli admontskih benediktincev v Jareninskem dvoru, pod protektoratom katerih je bila lenarška župnija. 45 Piringer Urbana ni upodobil kot papeža, kot je denimo to v Breznem pri Mariboru in na velikem oltarju destrniške cerkve storil Holzinger, 46 marveč kot škofa s škofovsko palico in mitro (sl. 9). Takšna podoba je bila zaradi konvergence s soimenjakom, prav tako zavetnikom vinogradništva, sv. Urbanom, škofom iz Langresa, razmeroma pogosta Kipe z oltarja kapele hrani Pokrajinski muzej Maribor. 46 Za atribucijo vseh treh oltarjev Jožefu Holzingerju gl. VRIŠER 1963 (op. 20), str. 104 (sl. 3), 157; VRIŠER 1997 (op. 3), str Za ikonografski pomen in atribute sv. Urbana I. ter zamenjave s sv. Urbanom, škofom iz Langresa, gl. Konrad KUNZE, Thomas ALOIS, Urban I., Lexikon der christlichen Ikonographie, 8, Rom 1974, stp

9 TINA KOŠAK JANEZ ERNEST II. GROF HERBERSTEIN IN NAROČILA OPREME ZA ŽUPNIJSKO CERKEV SV. LENARTA V SLOVENSKIH GORICAH 8. Johannes Piringer: Sv. Patrik, 1766, desni stranski oltar, ž. c. sv. Lenarta, Lenart v Slovenskih goricah 9. Johannes Piringer: Sv. Urban, 1766, desni stranski oltar, ž. c. sv. Lenarta, Lenart v Slovenskih goricah Tudi Urbanov pendant, kip sv. Patrika (sl. 8), kljub redkosti na spodnjem Štajerskem in v slovenskem prostoru ni edina kiparska upodobitev tega svetnika v Slovenskih goricah. V bližnji cerkvi sv. Trojice mu je namreč, skladno z njegovo vlogo pri širjenju češčenja sv. Trojice,48 posvečen eden od desetih stranskih oltarjev, na katerem je podobno kot na lenarškem ob kipu sv. Patrika tudi sv. Frančišek Ksaver.49 Izbiro sv. Patrika pri Sv. Lenartu lahko razumemo tudi v povezavi z župnijskim zavetnikom tako sv. Lenart kot sv. Patrik sta bila priprošnjika zoper bolezni živine. Topografski pregledi potrjujejo, da oltarne upodobitve sv. Patrika tudi na avstrijskem Štajerskem niso bile redke in da se večkrat pojavljajo prav v kombinaciji s sv. Lenartom.50 Kot zaščitnik živine je bil sv. Patrik upodobljen tudi na freski, pripisani Johannu Mayerju in datirani v pozna trideseta leta oziroma začetek štiridesetih let 18. stoletja, v kapeli sv. Janeza od Boga v cerkvi usmiljenih bratov v Gradcu,51 kjer so imeli od druge polovice 17. stoletja naprej ustanove Herbersteini, tako iz glavne kot tudi iz hrastovške linije Gl. Confessio. Izpoved svetega Patrika (prevod Gašper Kvartič), Ljubljana 2014, str. 6. Za atribute sv. Patrika prim. Georg Sigmund ADELMANN, Patricius (Patrick). Bischof, Lexikon der christlichen Ikonographie, 8, Rom 1974, stp. 126; Jože DOLENC, Sv. Patrik (Patricij, Patrick), Leto svetnikov (ur. Marijan Smolik), 1, Celje 1999, str Gl. CURK 1988 (op. 18), str Steiermark 1982 (op. 4), passim; za kombinacijo s sv. Lenartom zlasti str. 221, 281, 348, Graz 1979 (op. 4), str. 148; KOHLBACH 1951 (op. 4), str Janez Jurij grof Herberstein je v cerkvi usmiljenih bratov ustanovil Lavretansko kapelo, za posteljo v tamkajšnjem 10. Johannes Piringer: Sv. Janez, levi stranski oltar, ž. c. sv. Lenarta, Lenart v Slovenskih goricah 11. Johannes Piringer: Sv. Pavel, 1766, levi stranski oltar, ž. c. sv. Lenarta, Lenart v Slovenskih goricah Kipa mučenikov sv. Janeza in Pavla (sl ) so, kot rečeno, prvotno predvideli za oltar sv. Janeza Krstnika. Medtem ko za sv. Patrika in sv. Urbana velja, da je njuno zavetništvo povezano z značilnostmi regije, njun izbor pa je bil verjetno dogovorjen z župnikom in admontskimi benediktinci kot župnijskimi patroni, se zdi prvotni načrt za program oltarja sv. Janeza Krstnika s kipoma mučenikov sv. Janeza in sv. Pavla če naročnik z njim ni sledil zasnovi starih oltarjev malce bolj personaliziran. Izbor stranskih figur bi namreč lahko ob umestitvi dveh Janezov na isti oltar odražal željo naročnika soimenjaka Janeza Ernesta II. Današnja postavitev figur rimskih mučencev na oltar sv. Florijana je sicer pomensko bolj smiselna in likovno skladnejša od prvotno načrtovane. Kot legionarja in mučenca imata namreč sv. Janez in sv. Pavel podoben historični pomen in vizualno podobo kot sv. Florijan in sv. Donat na oltarnih slikah, obenem pa se z njima pomensko povezujeta tudi kot priprošnjika zoper nevihte, udare strel in točo.53 Ob očitnih razlikah med ikonografsko zasnovo oltarjev, zabeleženo v dogovoru, in današnjim stanjem ne moremo mimo vprašanja, kdaj in v kakšnih okoliščinah je prišlo do prerazporeditve. špitalu pa je doniral tudi hrastovški gospod Erazem Friderik grof Herberstein. Gl. StLA, Familienarchiv Herberstein, Urkundenreihe, Abteilung Herberstein, Nr. 396, ustanovna listina Janeza Jurija grofa Herbersteina, 4. september 1669; nr. 417, legat Erazma Friderika grofa Herbersteina, 2. februar 1686; prim. KOHLBACH 1951 (op. 4), str Gl. Gregor Martin LECHNER, Johannes und Paulus von Rom, Lexikon der christlichen Ikonographie, 8, Rom 1974, 7, stp

10 TINA KOŠAK JANEZ ERNEST II. GROF HERBERSTEIN IN NAROČILA OPREME ZA ŽUPNIJSKO CERKEV SV. LENARTA V SLOVENSKIH GORICAH Ob podatku iz župnijske kronike, da so bili oltarji sredi 19. stoletja prenovljeni in na novo polihromirani, 54 sicer ne gre povsem izključiti možnosti, da bi do zamenjave kipov prišlo takrat. Zaradi usklajenosti oltarnih figur in kompozicij obeh oltarnih in obeh atiških slik, na katerih so svetnikih povsem skladno in pravilno obrnjeni proti glavnemu oltarju, pa se zdi verjetneje, da je umestitev oltarnih slik in verjetno tudi kipov prvotna ter da so naročniki v dogovoru določeno zasnovo oltarja spremenili, že preden je Raunacher začel z delom. Na vprašanje, ali so z reorganizacijo»popravili«prvotno Herbersteinov ali skupni načrt, ni mogoče odgovoriti z gotovostjo, čeprav bi iz ohranjenega dela pogodbe lahko sklepali prvo. Na prvotnem dogovoru sta bila namreč podpisana zgolj Piringer in Herberstein, slednji pa je svoje zahteve oziroma pričakovanja podal z lastnoročnim pripisom. Če lahko o Herbersteinovi vlogi pri izbiri ikonografskega programa stranskih oltarjev le ugibamo, lahko z veliko večjo gotovostjo domnevamo, da je imel ključno vlogo pri izbiri umetnikov. Tako Raunacher kot tudi Piringer sta bila graška meščana, za Herbersteine pa sta delala že pred naročilom za lenarško župnijsko cerkev. Johannes Piringer je graško meščanstvo pridobil leta 1742, v tamkajšnji slikarski in kiparski ceh pa se je včlanil dve leti kasneje. 55 Med letoma 1757 in 1767 je izdelal dekorativne lesene okvirje slik v glavni dvorani dvorca Eggenberg v lasti Marije Eleonore kneginje Eggenberg ( ), poročene s Karlom Leopoldom grofom Herbersteinom ( ) iz pusterwaldske rodovne linije, med letoma 1757 in 1759 pa je izvedel tudi več rezbarskih in kiparskih naročil v graški palači zakoncev Eggenberg-Herberstein na Sackstrasse 16 in v dvorcu Plankenwarth zahodno od Gradca. 56 Na podlagi slogovnih primerjav s kipi na lenarških stranskih oltarjih, zlasti s figurama sv. Patrika in sv. Urbana, lahko Piringerju pripišemo tudi že omenjena kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Ernesta v grajski kapeli v Hrastovcu (sl. 12, 13). Tudi ta sta najverjetneje nastala pred lenarškimi oltarji, morda še pred izpričanimi deli za zakonca Herberstein-Eggenberg. Za Marijo Eleonoro in Karla Leopolda grofa Herbersteina je sočasno s Piringerjem delal tudi Johann Baptist Anton Raunacher, sin in naslednik bolj poznanega očeta Johanna Baptista Jakoba ( ). 57 Prvo izplačilo je od zakoncev Herberstein-Eggenberg prejel leta 1757, torej istega leta, kot je dokumentirano prvo Piringerjevo izplačilo; sodeč po izplačilih, zabeleženih v računskih knjigah, pa je zanju delal vse do leta Raunacherjevo najpomembnejše delo v dvorcu Eggenberg so 54 ŽA Lenart v Slovenskih goricah, Kronika župnije sv. Lenart (prepis), str Za Piringerja gl. zlasti Eduard ANDORFER, Pieringer Johann, Allgemeines Lexikon der Bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart (ur. Hans Vollmer), 26, Leipzig 1932, str. 600; Rochus KOHLBACH, Sterische Bildhauer. Vom Römerstein zum Rokoko, Graz 1956, str ; Udo ILLIG, Zwei frühe Hauptwerke des Grazer Bildhauers Johannes Piringer im Burgenland, Blätter für Heimatkunde, 45, 1971, str ; Horst SCHWEIGERT, Der Grazer Bildhauer Johannes Piringer ( ), Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark, 66, 1975, str SCHWEIGERT 1975 (op. 55), str. 167, Piringerjeva dela za zakonca Herberstein (Pusterwald)-Eggenberg so izpričana v računskih knjigah v rodbinskem arhivu grofov Herberstein (StLA, Familienarchiv Herberstein). Za lastništvo gradu Plankenwart gl. Robert BARAVALLE, Burgen und Schlösser der Steiermark, Graz 1995 (prva izdaja 1961), str Arhitekturna prenova dvorca Plankenwart se kot druge prenove rezidenc para Herberstein- Eggenberg pripisuje Josephu Hueberju; gl. Steiermark 1982 (op. 4), str ; Gunther PRISCHING, Joseph Hueber, spätbarocker Hofbaumeister in Graz, Graz 1994 (tipkopis doktorske disertacije), str Za omembo obeh slikarjev v deželnostanovskih aktih gl. Steirische Miscellen. Zur Orts- und Culturgeschichte der Steiermark (ur. Joseph von Zahn), Graz 1899, str Trude ALDRIAN, Die Mahlerfamilie Raunacher, Graz 1941 (tipkopis doktorske disertacije), str Johannes Piringer (pripisano): Sv. Janez Nepomuk, grad Hrastovec, kapela 13. Johannes Piringer (pripisano): Sv. Ernest, grad Hrastovec, kapela slikane stenske tapete v petih sobah drugega nadstropja severnega grajskega krila. 59 Lahkotni žanrski prizori v slikanih rokajskih okvirjih, ki jih je najverjetneje dokončal pred sredino šestdesetih let, 60 vključujejo upodobitve kvartopircev in igralcev šaha, lova in gozdnih motivov, vrtnih prizorov fête galante, igrivih pastoralnih glasbenih in plesnih prizorov in upodobitve commedie dell arte, naslikane v naslonu na sočasno augsburško prevodno grafiko ALDRIAN 1941 (op. 58), str. 24, 32 76; Trude ALDRIAN, Bemalte Wandbespannungen des XVIII. Jahrhunderts. Ein Beitrag zur Dekorationskunst des Rokoko, Graz 1952, str , 50 51; Rudolf LIST, Kunst und Künstler in der Steiermark. Ein Nachschlagewerk, 20 21, Ried im Innkreis 1978, str. 829; Barbara KAISER, Schloss Eggenberg, Landesmuseum Joanneum, Graz 2006, str ; Barbara KAISER, Paul SCHUSTER, Schloss Eggenberg. Architecture and Furnishings, Universalmuseum Joanneum, Graz 2016, str Glavnino opravljenih del opredeljujejo izdatki v računskih knjigah gospostva Eggenberg, katerih zneski so se po letu 1762 vidno zmanjšali (za izpiske iz računskih knjig gl. ALDRIAN 1941 (op. 58), priloga št. 91, str ). KAISER 2006 (op. 59), str. 24, opredeljuje kot leto zaključka del 1763, brez navedbe reference. 61 Za uporabo predlog augsburških slikarjev in bakrorezcev Johannesa Esaiasa Nilsona ( ) in Johanna Eliasa Ridingerja ( ) gl. ALDRIAN 1941 (op. 58), str. 77 in nasl.; prim. KAISER 2006 (op. 58), str

11 TINA KOŠAK JANEZ ERNEST II. GROF HERBERSTEIN IN NAROČILA OPREME ZA ŽUPNIJSKO CERKEV SV. LENARTA V SLOVENSKIH GORICAH Za razliko od del v dvorcu Eggenberg je oltarni in cerkveni opus Johanna Baptista Antona Raunacherja na avstrijskem Štajerskem precej slabše raziskan. Pripisujejo mu slikane tapete v kapeli Žalostne Matere Božje v graški stolnici, ki bi jih lahko izdelal še pred študijem na dunajski akademiji, kjer je dokumentiran v letih 1751 in Leta 1762 so mu avguštinski korarji v Stainzu zaupali naročilo oltarne slike z upodobitvijo Smrti sv. Jožefa za Jožefov oltar, 63 leta 1767 pa je za oltar sv. Rešnjega telesa v stolnici naslikal atiško sliko z upodobitvijo Jožefovih sanj in restavriral de Pomisovi oltarni sliki. 64 Štiri lenarške slike predstavljajo doslej najobsežnejše Raunacherjevo ohranjeno in arhivsko izpričano naročilo na spodnjem Štajerskem ter so kot primerjalno izhodišče velikega pomena za nadaljnje slogovne analize slikarjevega opusa in ločevanje le-tega od očetovega. 65 Ob omenjenih eggenberških naročilih in seriji 24 manjših podob za mrliški voz, s katerim so v Gradcu k zadnjemu počitku odpeljali lastnika dvorca Novo Celje Janeza Karla grofa Gaisrucka, 66 pa so slike v lenarških stranskih oltarjih eno redkih znanih plemiških naročil temu slikarju. Nadaljnje raziskave arhivske zapuščine štajerskega plemstva bodo bržkone razkrile še kakšno, saj je slikar štajerskim deželnim stanovom po očetovi smrti leta 1757 v prošnji za prevzem njegovega naziva štajerskega deželnega slikarja obljubil, da bo zvesto služil»visokemu plemstvu«. 67 Leta 1770 so se lenarške župnijske oblasti odločile zamenjati tudi veliki oltar. Kot je pravilno domneval Vrišer, a leto pozneje od njegove datacije, so oltar naročili pri Jožefu Holzingerju. Ta je 3. februarja 1770 potrdil plačilo 100 goldinarjev predujma, 16. septembra 1771 pa je podpisal pobotnico za 400 goldinarjev končnega plačila. 68 Iz omenjenih dokumentov lahko razberemo, da Janez Ernest II. grof Herberstein pri naročilu velikega oltarja ni imel tako pomembne vloge kot pri stranskih. Kot je razvidno iz izdatkov v računski knjigi, lastnih sredstev zanj ni prispeval, pa tudi izplačil zanj ni poravnaval osebno, kot je to storil pri stranskih oltarjih, marveč je to opravil ključar Franc Rudolf. Da je kot odvetnik posredno spremljal naročilo, lahko sklepamo po specifikaciji kamnoseških del, ki jo je 24. junija 1771 v Hrastovcu podpisal mariborski kamnosek Antonio Bombasi. 69 Za podstavek s tremi stopnicami iz poliranega belega pohorskega marmorja, ki naj bi jih lenarški župnik prevzel 14. Pobotnica s podpisom slikarja Antona Jantla za plačilo slik v velikem oltarju ž. c. sv. Lenarta, 1772, Zgodovinski arhiv Ptuj v Mariboru, je Bombasi zaračunal 50 goldinarjev, od katerih je 20 goldinarjev prejel kot predujem. Nadzor nad deli na oltarju je v imenu Janeza Ernesta II. opravljal upravitelj gospostva Hrastovec Franc Pichler, dela pa so spremljali tudi jareninski benediktinci kot predstavniki admontskega samostana, kar je razvidno iz pogodbe, ki jo je pozlatar Franc Anton Wideman maja 1772 sklenil s Pichlerjem in jareninskim upravnikom. Za marmoracijo nastavka in tabernaklja ter poslikavo in pozlato kipov sv. Petra in sv. Pavla, angelskih figur, kapitelov stebrov ter ornamentike, okvirjev slik in kiparskega dela tabernaklja je v več obrokih prejel 620 goldinarjev, od tega 200 kot predujem 22. maja 1772, prejem verjetno zadnjih 100 goldinarjev pa je s pobotnico potrdil 5. decembra Sočasno z zaključnimi deli na oltarju so v lenarški župniji poskrbeli tudi za orgle, ki jih je leta 1772 za 100 goldinarjev plačila predelal Simon Otoničer ( ). 71 Ali je grof Herberstein osebno sodeloval pri tem naročilu, iz ohranjenih arhivskih dokumentov ni mogoče razbrati. Če se Janez Ernest II. grof Herberstein, kot kaže, pri samem oltarju ni posebej angažiral, pa se je bolj zavzel pri naročilu oltarnih slik (sl ), ki ju je tudi tokrat naročil osebno, denar pa je primaknil iz župnijskega proračuna (sl. 14). 72 Del ni naročil pri Kremser Schmidtu, kot so domnevali nekateri avtorji, 73 temveč pri graškem deželnem slikarju Antonu Jantlu (tudi Jandl, ). Medtem ko je osrednji prizor pastirjeve vizije sv. Lenarta resda blizu Kremser Schmidtovim kompozicijam, 74 je atiška slika Zadnje večerje nastala v naslonu na invencijo Giovannija Battiste Tiepola ( ) v cerkvi Santa Maria Maddalena 62 Steirische Miscellen 1899 (op. 57), str. 293; ALDRIAN 1941 (op. 58), str Rochus KOHLBACH, Die Stiften Steiermarks. Ein Ehrenbuch der Heimat, Graz 1953, str. 216; Steiermark 1982 (op. 4), str Rochus KOHLBACH, Der Dom zu Graz, Graz 1948, str (sl. 76), 240; Graz 1979 (op. 4), str. 18, Za atribucijo dveh oltarnih slik v Marijini cerkvi v Celju Johannu Baptistu Antonu Raunacherju gl. Polona VIDMAR, Slike in slikane tapete naročnika Janeza Karla grofa Gaisrucka za dvorec Novo Celje, Acta historiae artis Slovenica, 21/1, 2016, str. 45, op. 59. Prim. Marijan MAROLT, Dekanija Celje. 1: Cerkveni spomeniki v Celju, Maribor 1931, str ; Anica CEVC, Stari tuji slikarji XV. XIX. stoletja. 2: Slovenska Štajerska in Prekmurje, Narodna galerija, Ljubljana 1964, str. 34, kat. št Marolt in Cevčeva sta deli pripisala očetu Johannu Baptistu Jakobu. 66 VIDMAR 2016 (op. 65), str Steirische Miscellen 1899 (op. 57), str ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Gospostvo Hrastovec, šk. 69, pobotnici za plačilo velikega oltarja, 3. februar 1770, 16. september 1771; računska knjiga za leto Za Bombasija gl. Blaž RESMAN, Bombasi, družina kamnosekov, Novi Slovenski biografski leksikon (ur. Barbara Šterbenc Svetina), 3, Ljubljana 2018, str ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 69, pogodba in specifikacija pozlatarskih del in poslikave, 19. maj 1772; pobotnica za izplačilo pozlatarskih del, 5. decembra V istem ovoju je ohranjena tudi pobotnica za 100 goldinarjev, pečatena 10. maja Pogodba je sicer predvidela tri obroke (po 200, 220 in 200 goldinarjev), a izplačane vsote, zabeležene na ohranjenih pobotnicah, kažejo, da jih je bilo več. 71 ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 69, pobotnica Simona Otoničerja za 100 goldinarjev, 23. oktober Za Otoničerja gl. Darja KOTER, Izdelovalci glasbil na Slovenskem , Muzikološki zbornik, 39, 2003, str. 143 (z nadaljnjo literaturo). 72 ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 69, računska knjiga za leto CURK 1988 (op. 18), str. 7; VRIŠER 1992 (op. 28), str ; CURK 1996 (op. 29), str Kompozicijsko izstopajo denimo paralele s sliko Sv. Lenart kot priprošnik zapornikov v velikem oltarju župnijske cerkve v Groß-Schönauu, ki jo je Kremser Schmidt naslikal istega leta kot Jantl lenarško, medtem ko figura angela spominja na detajl na kompoziciji Jakobove pridige v župnijski cerkvi v Schwechatu pri Dunaju, ki je bila reproducirana v prevodni grafiki. Gl. Der Maler Martin Johann Schmidt genannt der Kremser Schmidt (katalog Rupert Feuchtmüller), Wien 1955, str. 249,

12 TINA KOŠAK JANEZ ERNEST II. GROF HERBERSTEIN IN NAROČILA OPREME ZA ŽUPNIJSKO CERKEV SV. LENARTA V SLOVENSKIH GORICAH 15. Anton Jantl: Sv. Lenart kot priprošnjik, 1772, veliki oltar, ž. c. sv. Lenarta, Lenart v Slovenskih goricah 16. Anton Jantl: Zadnja večerja, 1772, veliki oltar, ž. c. sv. Lenarta, Lenart v Slovenskih goricah je potoval na Dunaj, v München in Salzburg, naziv štajerskega deželnega slikarja pa je dobil leta Kot Piringer in Raunacher je tudi Jantl sodeloval pri prenovi rezidenc zakoncev Herberstein-Eggenberg, zanju je po prevzemu lastništva mestne palače na Sackstraße in dvorca Eggenberg naslikal celopostavni posthumni portret Janeza Ulrika Eggenberga v nadnaravni velikosti, ki visi v zrcalni dvorani nekdanje mestne palače Eggenberg-Herberstein. 78 Eggenbergov monumentalni portret je bil okvirno datiran v začetek sedemdesetih let 18. stoletja, 79 vendar bi lahko nastal tudi prej, saj sta zakonca s prenovo palače v Gradcu verjetno začela kmalu po letu 1754, ko jo je Marija Eleonora podedovala po pokojni materi. 80 Podatek, da so trije graški umetniki delali tudi za Karla Leopolda grofa Herbersteina, pritegne ob analizi grofovih naročniških vzgibov in iskanju vplivov nanje posebno pozornost. Po poroki s kneginjo Eggenberg leta 1740 dobro stacionirani Karel Leopold, ki je leta 1765 postal štajerski deželni glavar, 81 bi lahko vplival na svojega tri leta starejšega daljnega sorodnika. Na drugi strani pa bi bila odločitev za Jantla povsem mogoča oziroma logična tudi brez rodbinskih povezav oziroma vplivov. Po Raunacherjevi smrti leta 1771 je bil Jantl ob Philippu Carlu Laubmannu ( ) edini kvalitetnejši in dovolj prepoznaven graški slikar. Njegovi oltarni sliki pri Sv. Lenartu konec koncev nista bili edini na spodnjem Štajerskem; za celjsko župnijsko cerkev sv. Danijela je leta 1770 naslikal oltarno sliko sv. Barbare, 82 pripisana pa mu je bila tudi oltarna slika v Holzingerjevem velikem oltarju v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru, ki so jo po sredini 19. stoletja nadomestili z novo. 83 Ob nadaljnjem preučevanju doslej razmeroma slabo raziskanega oltarnega slikarstva v Slovenskih goricah in okolici ne bi presenečalo, če mu bo v prihodnje mogoče pripisati še kakšno delo. Pridobitev novega velikega oltarja so v lenarški župniji gotovo primerno proslavili. Morda je ob tej priložnosti soproga Janeza Ernesta II., Marija Jožefa grofica Herberstein leta 1773 poskrbela za primerno opravo za župnika. 27. februarja je pri Oswaldu Marhoneku v Gradcu naročila 100 lotov in 105 komolcev zlatega lanenega sukanca za vezenje (Plasch) 84 in 22 komolcev rumenega francoskega tafta za kazulo, dve dalmatiki in pluvial, za kar sta s soprogom založila 335 goldinarjev in 59 krajcarjev. 85 Kot je Herberstein 10. oktobra skrbno zabeležil v poračunu, mu je cerkveni ključar v Desenzanu pri Gardskem jezeru, ki jo je v prevodno grafiko prenesel njegov sin Domenico Tiepolo ( ). 75 Prejem plačila 100 goldinarjev od»njegove visoke ekscelence«za dokončano oltarno in atiško sliko je slikar s pobotnico potrdil 13. avgusta Vprašanje, ki pri tem ostaja odprto, je, ali so ostali predstavniki župnije in admontski pooblaščenec prispevali k Herbersteinovi odločitvi ali so mu izbor povsem prepustili; po navedbah izključno njegovega imena v pobotnicah in računski knjigi bi lahko sklepali slednje. Herbersteinova osebna naročila za stranske oltarje in veliki oltar razkrivajo medsebojne paralele in kažejo na grofove osebne preference. Dela je naročal v Gradcu, med deželnimi in privilegiranimi umetniki. Kot Raunacher se je tudi Jantl izučil v delavnici Raunacherjevega očeta, študijsko 75 Gl. Alexandre de VESME, Le peintre-graveur italien, Milan 1906, str. 402, št. 33; org/research/collection_online/search.aspx?searchtext=tiepolo+last+supper ( ). Za prijazno opozorilo na to, da je slika nastala po prevodni grafiki po Tiepolovi invenciji, se zahvaljujem Mateju Klemenčiču. 76 ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 69, pobotnica za plačilo oltarnih slik, 13. avgust Gl. Josef WASTLER, Steirisches Künstler-Lexicon, Graz 1883, str ; Robert MEERAUS, Jandl Anton, Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart (ur. Hans Vollmer), 18, Leipzig 1925, str. 382; Rudolf LIST, Kunst und Künstler in der Steiermark. Ein Nachschlagewerk, 8, Ried im Innkreis 1971, str Edina monografska študija o Antonu Jantlu je neobjavljeno diplomsko delo Gerlinde JÜTTNER, Anton Jandl, Graz Die Kunstdenkmäler der Stadt Graz. Die Profanbauten des 1. Bezirkes Altstadt (ur. Wiltraud Resch), Wien 1997 (Österreichische Kunsttopographie, 53), str Za atribucijo Jantlu gl. tudi WASTLER 1883 (op. 74), str. 49; JÜTTNER 1988 (op. 77), str. 97, , kat. št JÜTTNER 1988 (op. 77), str Prim. Die Kunstdenkmäler 1997 (op. 78), str Hannes P. NASCHENWENG, Die Landeshauptleute der Steiermark , Graz 2002, str MAROLT 1931 (op. 65), str. 32; CEVC 1964 (op. 65), str , kat. št WASTLER 1883 (op. 77), str. 50; prim. Fran KOVAČIČ, Ljutomer. Zgodovina trga in sreza, Maribor 1926, str. 67 (kot I. Jandl); Jože CURK, Ljutomer in njegova okolica, Maribor 1990, str. 15 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 172), str (kot Janez Jandl); Sergej VRIŠER, Ljutomer. Umetnostni spomeniki, Enciklopedija Slovenije, 6, Ljubljana 1992, str. 305 (kot J. Jandl). 84 Za opis te vrste lanenih niti gl. npr. Handwörterbuch der Textilkunde aller Zeiten und Völker (ur. Max Heiden), Bremen 2012, str ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 69, račun za nabavo blaga za mašne plašče, 27. februar

13 TINA KOŠAK JANEZ ERNEST II. GROF HERBERSTEIN IN NAROČILA OPREME ZA ŽUPNIJSKO CERKEV SV. LENARTA V SLOVENSKIH GORICAH iz župnijskih sredstev odplačal 236 goldinarjev, 99 goldinarjev in 27 krajcarjev pa je imel še v dobrem (sl. 17). Dejstvo, da je kot je pomenljivo zapisal v obračun dolgovano vsoto župniji namenil»kot miloščino«in ne kot darilo ali legat, kaže na njegovo izkazovanje statusa in moči tudi v odnosu do župnije. 86 Leta 1778 so pri Jožefu Holzingerju poskrbeli še za zadnji pomembnejši kos lenarške opreme v času delovanja odvetnika Janeza Ernesta II. Herbersteina prižnico, ki se ni ohranila. S stare Stegenškove fotografije cerkvene notranjščine je videti, da je bila pred menjavo cerkvenega tlaka, ki so jo izvedli kmalu po letu 1905, še v cerkvi, pozneje pa so jo nadomestili z novo. 87 Kot je razvidno iz pogodbe, pečatene 5. septembra, je bil za naročilo odgovoren pater Meinrad Blasser, predstavnik admontskih benediktincev v Jarenini, 88 kjer so v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja Holzingerjevo prižnico pridobili že dvanajst let prej. 89 Herberstein se pri naročilu ni posebej angažiral, vsekakor pa ni več prisostvoval nastanku pogodbe za pozlatarska dela in poslikavo, ki jo je dva meseca po 17. Poračun Janeza Ernesta II. Herbersteina s cerkvenim ključarjem glede nakupa blaga za liturgična oblačila za ž. c. sv. Lenarta, Zgodovinski arhiv Ptuj njegovi smrti, 2. avgusta 1780, podpisal pozlatar Franc Anton Wideman, čeprav je v njej»kot njegova odvetniška visokost«osebno naveden. 90 Lenarške računske knjige in njihove priloge razkrivajo, da je bil cerkveni odvetnik in hrastovški graščak Janez Ernest II. grof Herberstein kot donator pri naročilih cerkvene opreme zadržan in preudaren. Čeprav je, kot pričajo skrbno hranjene računske knjige s prilogami, skupaj s cerkvenim ključarjem in grajskim upraviteljem vestno skrbel za župnijske finance, je k naročilom opreme primaknil le toliko, da je poravnal vsote, ki jih z župnijskimi sredstvi ni bilo mogoče pokriti. Za večino plačil je uporabil obresti od naloženih župnijskih sredstev. Prav tako znani arhivski viri ne beležijo Herbersteinovih mašnih ustanov in legatov pri tej cerkvi, medtem ko je pri Sv. Rupertu slabo leto dni pred smrtjo z ustanovnim pismom legiral njivo, pašnik in kos gozda na svoji pristavi v Štraleku. 91 Ko je 31. maja 1780 umrl, so se ga pri bližnjem Sv. Rupertu z nekrologom v mrliški knjigi in posebnim zapisom o njegovem legatu spomnili kot posebnega dobrotnika. 92 O tem, kako so se ga spominjali pri Sv. Lenartu, viri molčijo ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 69: / / Summa gegen Vorderung 335 fl 59 xr. Von solche gegen dem Empfang deren 236 fl. gehalten worden, so erscheinet das mir der Kirchen Probst annnoch Restire 99 fl 27 xr. Welcher Rest nebst den ganzen zeug zur Kirchen als ein Allmosen nachgesehen worden. 87 CURK 1988 (op. 18), str. 9. Izvirno Stegenškovo fotografijo hrani Pokrajinski arhiv Maribor (gl. op. 17). Odobritev in pogoje za zamenjavo tlaka je leta 1905 objavil korespondent Centralne komisije Arnold Luschin v Mittheilungen der kaiserl. königl. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Baudenkmale, 3/4, 1905, str ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 69, pogodba za izdelavo prižnice, 5. septemebr VRIŠER 1997 (op. 3), str ZAP, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 70, pogodba za pozlato prižnice, 2. avgust 1780: / / euer höchgräff: excel: graffen von Hiermstein [sic!] auch alß Fockt Obrik keit / /. Za pozlato prižnice gl. ROŠKAR 2020 (op. 42), str Jože MAČEK, Mašne in svetne ustanove ter legati v Lavantinski škofiji. 3/1: Dekanije Dravograd, Dravsko polje, Jarenina, Lenart v Slovenskih goricah, Ljutomer, Celje 2015, str , Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAM), Župnija sv. Rupert v Slovenskih goricah, mrliška matična knjiga , str. 9. Gl. tudi Marija KRAJNC, Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah skozi stoletja, Voličina 2007, str Prispevek je nastal v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Umetnost v času zatona plemstva. Transformacije, translokacije in reinterpretacije (J6-1810) in raziskovalnega programa Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru (P6-0061), ki ju iz državnega proračuna financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

14 TINA KOŠAK JANEZ ERNEST II. GROF HERBERSTEIN IN NAROČILA OPREME ZA ŽUPNIJSKO CERKEV SV. LENARTA V SLOVENSKIH GORICAH PRILOGA Zgodovinski arhiv Ptuj, SI_ZAP/0009/002/001, Herbersteinov arhiv, Gospostvo Hrastovec, šk. 68, dogovor med Johannesom Piringerjem in Janezom Ernestom II. Herbersteinom o zasnovi stranskih oltarjev in kiparskem delu zanju, 19. maj 1766 Johann Ernst II Count Herberstein and the Commissions for the Parish Church of St Leonard in Slovenske gorice Summary /recto/ Anmerkhung 94 Deren zweÿen Seiten altar, wie solche Neuer solten stehen, Rechter Handt wann man Von hoch altar hinunter schaut. In der Mitten, Floriani. Beder seÿts aber H. Vrbanum und Patricium. In der Hoch, in Mitten Franciscum Xaverium beder seÿts 2 Engel. Linkher Handt. In der Mitten, Joannes Baptista. Beder seÿts Joanem und Paulum. [unser Patron] (dopisano s svinčnikom) In der hoch in Mitten Donatum Beder seÿts zweÿ Engel /verso/ accordirt nach dem Risß, so undterschreiben, jedoch mit 2 Figuren und oben mit Creiz blatt vor zweÿ Seÿten altär nach der Comunicirten Mäßereÿ vor dischler und bildhauer arbeit nebst Eüsßen, und nägl nebst auffßezen, ausßer das fuhrweßen, und Köst beÿm auffßezen, zußamen 360 fl förtig in 7ber zum frauen dag Gräz den 19. ten Maÿ 766. â Conto empfangen 100 fl sage hundert gulden den 19 May 766 Mehr empfangen 100 fl den 20 Julÿ fl den 15ten 9ber 766 ist bezahlt worden Vollich Mehr hat der Maller Raunacher Vor die 4 Stückh bilder Empfangen 60 fl Joh Ernst gr Herberstein m. p. Johannes Pieringer Kaÿ: König: Privilegirter Bilthauer in Gräz 94 Zasnovo postavitve na prednji strani dokumenta je zapisal Piringer, sklep pred podpisom na hrbtni strani in del podatkov o izplačilih pa je lastnoročno pripisal Herberstein. Za kritično branje prispevka se najlepše zahvaljujem dr. Blažu Resmanu, dr. Ani Lavrič pa za pregled transkripcije. Research into the role of the Counts of Herberstein as patrons in the present-day territories of early modern Lower Styria has hitherto been limited mainly to commissions of residential furnishings and private collections. Among the church furnishings, so far only the pulpit and high altar in the parish church of St Rupert in Spodnja Voličina near their main Lower Styrian estate Hrastovec Castle (Germ. Gutenhaag) by Maribor sculptor Josef Holzinger ( ) have been documented based on archival sources. Although it has long been known that they were commissioned by Johann Ernst II (also Johann Ernst Siegfried, ) Count Herberstein and his wife Maria Josepha, née Countess of Trauttmansdorff, the context surrounding these commissions has remained unexplored. Based on newly analysed archival documents in the Hrastovec estate archive, now kept in the Ptuj Historical Archives, this paper discusses Johann Ernst II Count Herberstein s commissions of church furnishings and mass garments for the parish church of St Leonard in Lenart in Slovenske gorice. Herberstein inherited the Hrastovec estate from his father Johann Ernst I in 1731, he formally took over the estate with two incorporated parishes, St Rupert and St Leonard, and he immediately embarked upon renovating his new castle residence. He renovated northern residential wing of the castle and the castle chapel first. Thereafter, he commenced renovations of both of the churches. The well-preserved ledgers of St Leonard parish with the corresponding artists contracts, invoices, and specification enable reliable attributions of the side altars of St Florian and St John the Baptist and the corresponding altar paintings. Moreover, they shed light on the close connections of Herbersteins commissions of residential and church furnishings. In 1766, Herberstein commissioned both altars from Graz sculptor Johannes Piringer ( ), whereas the four altarpieces, St Florian, St John the Baptist, and St Donatus and Francis Xavier, were simultaneously commissioned from painter Johann Baptist Anton Raunacher ( ). Based on the stylistic and formal comparison, the sculptures of St John Nepomuk and St Ernest in the nearby Hrastovec chapel can also be ascribed to Johannes Piringer. The attributions of church furnishings thus create a departing point for further analyses and attributions of furnishing commissions in Hrastovec Castle. Johann Ernst II Count Herberstein also commissioned altarpieces for the high altar in St Leonard church, which was made in 1770/71 by Josef Holzinger. He entrusted the altarpieces of St Leonard and the Last Supper to Johann Jantl (Jandl, ), who received a payment of 100 guilders for both of them in Herberstein s personal commissions for the side and high altars in St Leonard parish church reveal his personal preferences; he tended to commission privileged Styrian artists from the provincial capital Graz, who had also been working for other, renown members of the House of Herberstein. Thus, since the late 1750s, both Piringer and Raunacher had already taken part in the renovations of Eggenberg Manor and Eggenberg-Herberstein palace in Sackstraße in Graz, both commissioned by Carl Leopold Count Herberstein ( ) and his wife Maria Eleonora, nee Princess of Eggenberg, after 1754, when the latter inherited the estates from her late mother. Similarly, Anton Jantl also worked for the Herberstein-Eggenberg couple, for whom he painted a monumental full figure portrait of Maria Eleonora s ancestor Hans Ulrich Eggenberg. As revealed in archival sources, St Leonard parish church advocate and owner of Hrastovec estate Johann Ernst II. Count Herberstein was rather reserved as a patron. Despite being a diligent advocate

15 TINA KOŠAK and despite carefully supervising all transactions, when commissioning church furnishings and equipment for St Leonard parish, he only donated enough to compensate for the lacking funds. As he himself wrote in one of the confirmations enclosed in the ledger, he considered his donation a mercy rather than a gift, thereby exhibiting his status and power over the rest of the parish community. 124

16 APPARATUS