KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU. Izboljšanje posvetovanja o upravljanju ribištva v Skupnosti

Transkripcija

1 KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, COM(2006) 246 konč. SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU Izboljšanje posvetovanja o upravljanju ribištva v Skupnosti SL SL

2 KAZALO 1. Uvod Napovedovanje in upravljanje ribolovnih možnosti Svetovalne metode in potreba po podatkih Obstoječi postopek Stališča zainteresiranih strani priporočila za izboljšanje sistema Spreminjanje ribolovnega leta Spreminjanje znanstvenega časovnega okvira ocen staleža Vidiki tretjih držav Zgodnejše posvetovanje z zainteresiranimi stranmi EU o odločitvah glede upravljanja ribištva Spreminjanje časovne razporeditve zakonodajnih predlogov in odločitev Ločevanje predpisov glede kvot od drugih predpisov glede upravljanja Sklep: nov koledar za razpravo o upravljanju ribištva SL 2 SL

3 1. UVOD Za zagotovitev široke vključenosti udeležencev v vseh fazah politike od zasnove do izvajanja (člen 2(2) Uredbe Sveta 2371/2002) morajo biti spremenjeni trenutni postopki za sprejemanje letnih odločitev o upravljanju ribištva v Skupnosti. Ribolovne možnosti, ki so na voljo ribičem Evropske skupnosti, so navadno določene na letni seji Sveta za kmetijstvo in ribištvo konec decembra. Sprejeta uredba začne veljati 1. januarja naslednje leto in vključuje odločitve, ki določajo celotni dovoljeni ulov in kvote, ki so na voljo državam članicam, dovoljene stopnje ribolovnega napora po tipu orodja in po območju ter nekatere tehnične ukrepe, ki zadevajo dovoljeno ribolovno orodje, ki se ga bo uporabljajo v tem letu. Odločitev Sveta je osnovana na predlogu Komisije, kot to zahtevajo pogodbe. Do sedaj je Komisija izdala svoj predlog zelo pozno v letu, da je lahko upoštevala najnovejše strokovne in tehnične informacije. Ta časovna razporeditev pomeni, da je na voljo zelo malo časa za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi. Izčrpanost številnih staležev rib je pred kratkim zahtevala bolj obširne ohranitvene ukrepe. Samo zmanjšanje celotnega dovoljenega ulova se je izkazalo za nezadostno, zato je nujno potreben paket ukrepov, ki vključuje upravljanje napora, tehnične ukrepe ter določbe o nadzoru in pregledovanju. Opredelitev takšnih ukrepov znotraj kratkega časovnega obdobja, ki velja za letni postopek sprejemanja odločitev, kot je opisan zgoraj, se je izkazala za težavno. Komisija je v letu 2005 sprožila neformalen postopek posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in državami članicami o nadomestnih delovnih metodah za pripravo odločitev o upravljanju ribištva v Skupnosti. Številne države članice so bile dovzetne za preučitev sprememb, čeprav večina ni naklonjena spremembi obdobja, za katero veljajo celotni dovoljeni ulovi. V začetku leta je bila Komisija pozvana, da preuči možnosti pridobitve znanstvenega nasveta za upravljanje ribištva. Številne države članice so spodbujale Komisijo, da sodeluje v začetnih dogovarjanjih z regionalnimi svetovalnimi sveti v zvezi z ribolovnimi možnostmi. Vendar so nekatere države članice menile, da je časovni pritisk, ki je del trenutnega sistema, pomagal pri učinkovitem doseganju odločitev. Komisija je že sprejela ukrepe za zmanjševanje kopičenja odločitev o upravljanju ribištva ob koncu leta. Leta 2005 je Komisija predstavila ločen in predhodni predlog v zvezi s celotnimi dovoljenimi ulovi za staleže v Baltskem morju. Tehnične razprave so potekale z državami članicami skozi vse leto za pripravo odločitev o upravljanju napora, določitvi celotnih dovoljenih ulovov in s tem povezanimi zadevami. Celotni dovoljeni ulovi za globokomorske vrste so že določeni v ločeni uredbi za dvoletna obdobja. Potrebnih je več izboljšav, zlasti za omogočanje smiselnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. Ta dokument predlaga novo delovno metodo za pripravo odločitev Sveta o letnih ribolovnih možnostih in s tem povezanimi pogoji v Skupnosti. Cilj je izboljšati postopek posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in doseči boljše usklajevanje med Komisijo, državami članicami in strokovnimi svetovalci glede dolgoročnih ciljev upravljanja ribištva in glede sredstev za dosego teh ciljev pred predstavitvijo predlogov Komisije za letno upravljanje ribištva. Vsaj deloma bi se spremenil tudi čas predstavitve predlogov Komisije. SL 3 SL

4 Okrepljeno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi ne bo vplivalo na pravico Komisije do pobude. Cilj takšnega posvetovanja je izboljšati temelje znanj za predlog Komisije in pridobiti nasvet zainteresiranih strani. 2. NAPOVEDOVANJE IN UPRAVLJANJE RIBOLOVNIH MOŽNOSTI 2.1. Svetovalne metode in potreba po podatkih Sistem svetovanja in upravljanja za ribištvo, ki se običajno uporablja v Skupnosti, je bil razvit na začetku skupne ribiške politike v zgodnjih osemdesetih letih. Takrat staleži rib niso bili ogroženi in glavna skrb ni bila v tolikšni meri upravljanje trajnostnega razvoja ribištva kot napovedovanje kratkoročnega ulova iz posameznega staleža rib z namenom vzpostavitve državnih kvot in deležev relativne stabilnosti. Kratkoročna možnost ulova kot vrsta predloga znanstvenih teles, kot je ICES, je odražala to zaznavanje in je bila oblikovana ob upoštevanju predvidenega ulova ob nespremenjenih ribolovnih stopnjah, dokler velikost staleža ni padla pod najnižjo biološko raven. Z razvojem previdnostnega pristopa v upravljanju ribištva po sprejetju sporazuma ZN o čezconskih staležih leta 1995 se je nasvet iskalo ob upoštevanju največjega ulova, ki je bil lahko izveden brez vpliva na biomaso za drstenje staležev na kratki rok ali brez razvoja ribolovnih stopenj umrljivosti, ki bi povzročile preveliko tveganje za drstenje staležev na daljši rok. Leta 2002 je Skupnost vključila previdnostni pristop in izvedbo ekosistemskega pristopa za upravljanje ribištva v svojo okvirno uredbo za skupno ribiško politiko. Poleg tega so se Skupnost in države članice leta 2002 zavezale, da bodo ohranjale in obnavljale staleže do stopenj, ki omogočajo visok donos, kakor je opredeljeno v načrtu uresničevanja svetovnega vrha o trajnostnem razvoju, sprejetem v Johannesburgu leta Obstoječi postopek Tradicija Skupnosti glede upravljanja ribištva, ki je osnovana na kratkoročni metodologiji napovedovanja, je nenamerno otežkočila odločanje. Prvič, ker so odločitve osredotočene bolj na kratki kot na dolgi rok, je ovirala ustrezno razpravo o dolgoročnem upravljanju. To je bilo ugotovljeno v postopku reforme skupne ribiške politike, katere rezultat je bil nastanek pravne podlage za dolgoročno upravljanje 1. Drugič, povzročila je potrebo po čim bolj točnih kratkoročnih napovedih. To je pomenilo, da so morale biti znanstvene ocene podane kasneje v letu, da so bili v postopku napovedovanja lahko uporabljeni najnovejši podatki. 1 Člena 5 in 6 Uredbe (ES) 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v skladu s skupno ribiško politiko, UL L 388, , str. 59. SL 4 SL

5 Tretjič, na splošno visoke stopnje ribolova so zlasti pri ribolovu pridnenih vrst pripeljale do stanja, kjer je velik delež ulova v katerem koli letu sestavljen iz mladih rib, ki niso bile na voljo za ribolov v prejšnjem letu. To je utrdilo potrebo po uporabi raziskav v zadnji minuti za namene napovedovanja ulova. Četrtič, pri številnih pomembnih staležih (npr. staleži trske v Severnem morju, v Kattegatu, v Irskem morju, v Baltskem morju, morske plošče v Skagerraku in Kattegatu, vahnje Severnega morja, sardoni Biskajskega zaliva) iz leta v leto preživi le majhen delež rib. To lahko povzroči nestabilnost ribolovnih možnosti, ker se lahko stopnje obnavljanja staleža med leti znatno spreminjajo. Na primer, celotni dovoljeni ulov vahnje Severnega morja se je v obdobju vsako leto v povprečju spremenil za 32 %. Velika nihanja ribolovnih možnosti je težko obvladovati, tako glede trga za ribe kot glede zaposlovanja ribičev. Ta sklop težav je vodil do natrpanega časovnega razporeda za znanstveno analizo in za odločitve glede upravljanja za večino pridnenih staležev: septembra so dokončane zadnje raziskave in podatke se analizira na krovu raziskovalnih plovil; v začetku oktobra se zaključijo znanstvene ocene in rezultati so predstavljeni Svetovalnemu odboru za upravljanje ribištva Mednarodnega sveta za raziskovanje morja ( ICES); konec oktobra ICES predstavi nasvet svojim strankam, Evropski skupnosti, Norveški, Islandiji, NEAFC in drugim; novembra znanstveni nasvet analizira Komisija, ki se posvetuje z Znanstvenim, tehničnim in gospodarskim odborom za ribištvo, in pride do pogajanj z Norveško in drugimi obalnimi državami glede skupnega upravljanja staležev; v začetku decembra Komisija sprejme svoj predlog za uredbo o ribolovnih možnostih in države članice, regionalni svetovalni odbori in zainteresirane strani razpravljajo o njem; sredi decembra uredbo sprejme Svet. V letih 2004 in 2005 je Komisija začela predhodno razpravo (od začetka leta) z državami članicami in zainteresiranimi stranmi glede številnih tehničnih zadev v uredbi o ribolovnih možnostih. Na teh sestankih za izboljšanje kakovosti odločitev so bili podrobno obravnavani tehnični ukrepi, ureditve upravljanja napora in zaprta območja. Ta postopek je olajšal odločanje o tehničnih zadevah v letu 2005, zlasti glede uresničevanju upravljanja ribolovnega napora Stališča zainteresiranih strani Z Regionalnim svetovalnim odborom Severnega morja je bil opravljen posvet o spremembi letnega koledarja za sprejemanje odločitev. Zavzemali so se predvsem za to, da bi moralo biti več časa namenjenega preučitvi pogojev za sprejem celotnih dovoljenih ulovov, še zlasti prehodnih tehničnih ukrepov in sistemov upravljanja napora. SL 5 SL

6 Svetovalni odbor za ribištvo in ribogojstvo je izjavil, da je odprt za preučitev spremembe v časovni razporeditvi pravil ribolovnih možnosti, pod pogojem, da je vsaka sprememba postopna. ACFA je odobraval izvajanje srednjeročnih strategij (zlasti ob vključitvi 15 % omejitve na spremembe celotnega dovoljenega ulova) z večjo vpletenostjo zainteresiranih strani in za nekatere staleže bi se znanstveni nasvet lahko iskalo manj pogosto, celotni dovoljeni ulovi pa bi bili določeni za daljše obdobje (to že velja za norveškega jastoga in globokomorske vrste). Tako kot RSO Severnega morja, se je tudi ACFA zavzemal za to, da bi bilo več časa namenjenega razpravam o dodatnih pogojih za celotne dovoljene ulove, kot so tehnični ukrepi in podrobnosti izvajanja upravljanja napora. ACFA ni podprl ločitve celotnega dovoljenega ulova in kvotnega paketa na ločena elementa in je menil, da bo rešitev, ki vključuje paket ob koncu leta, ostala neizogibna. ACFA je bil pripravljen preučiti možnost, osnovano na spremembi časovne razporeditve ribolovnega leta od (npr.) 1. aprila namesto 1. januarja, vendar se je strinjal s Komisijo, da bi bilo to možno le, če bi se druge obalne države strinjale s spremenjeno časovno razporeditvijo. 3. PRIPOROČILA ZA IZBOLJŠANJE SISTEMA 3.1. Spreminjanje ribolovnega leta Celotni dovoljeni ulovi so trenutno določeni za koledarsko leto od 1. januarja, tako v EU kot v sosednjih tretjih državah. Možno bi bilo spremeniti to obdobje upravljanja, da bi trajalo dvanajst mesecev, začenši z drugim datumom. To bi lahko imelo nekatere prednosti za določene staleže, kjer se ribolovna sezona ne konča po naravni poti ob koncu koledarskega leta. Vendar so sezonskosti različnih ribjih populacij tako različne, da bi lahko to pri nekaterih ribjih populacijah lajšalo nekatere težave s časovno razporeditvijo, pri drugih pa povzročalo nove težave. Morda bi bilo treba ugotoviti, ali je za realne skupne dobičke treba sprejeti različno ribolovno leto za različne staleže. To bi povzročilo visoke administrativne stroške. Gledano v celoti, Komisija meni, da če bi alternativne rešitve dajale enak rezultat, bi se bilo kratkoročno treba izogniti prizadevanjem za to možnost Spreminjanje znanstvenega časovnega okvira ocen staleža Znanstveni nasvet Komisiji trenutno priskrbi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo na podlagi ocen in nasveta Mednarodnega sveta za raziskovanje morja. Nasvet je priskrbljen dvakrat: junija za globokomorske vrste, staleže v Baltskem morju in različne staleže sleda in papaline; oktobra za skušo, škampe in najbolj pridneno bokopluto in somerne ribe. SL 6 SL

7 Komisija je z ICES in STECF začela razpravljati o tem, zakaj se junija priskrbi nasvet za več staležev kot oktobra. Treba bi bilo zagotoviti, da je nasvet za staleže, ki so ujeti skupaj v mešani ribji populaciji, priskrbljen istočasno, da se zagotovi usklajenost. Poleg tega je ugotovljeno, da zgodnejši nasvet v nekaterih primerih vodi do manj natančne napovedi, vendar je to lahko sprejemljiva posledica. Komisijo tudi zanima, ali je nasvet lahko priskrbljen nekoliko prej v letu, začenši z letom ICES se je lotil podrobne ocene možnosti za spremembo časovne razporeditve ocen in nasveta, da bi ugodil potrebam Skupnosti. Ta ocena bo vključevala zadeve, kot so: posledice katere koli spremembe glede izgube natančnosti za različne staleže, kadar je nasvet priskrbljen bolj zgodaj za večletne ocene in upravljanje; več strateških svetovalnih rezultatov; protokole za nenačrtne dopolnitve ocen in/ali nasveta, kadar nove informacije kažejo, da je to potrebno; in razpoložljivost znanstvenih delavcev za obravnavanje ocen in opravljanje svetovalnih postopkov v krajšem časovnem obdobju. Na podlagi te ocene bo Komisija poskrbela, da bodo sporazumi z ICES od leta 2007 podvrženi revidiranemu svetovalnemu postopku. Glede nasveta, podanega leta 2006, bo ICES upošteval možnosti za začasni postopek, da se priskrbi nasvet, osnovan na najnovejših ocenah in svetovanju ACFM, ter omogočil spremembe, če se nove informacije štejejo kot dovolj pomembne za bistveno spremembo nasveta. V letu 2006 je pomembna omejitev, da so tisti, ki so prispevali podatke in strokovno znanje ter izkušnje k delu ICES, državni raziskovalni inštituti za ribištvo, načrtovali svojo porabo virov precej vnaprej in da je zgodnejše zagotavljanje podatkov ali novo načrtovanje sestankov potemtakem težko izvedljivo Vidiki tretjih držav Trenutno so načini upravljanja za staleže, ki se upravljajo skupaj z Norveško (trska Severnega morja, morska plošča, saj, sled in mol) in običajno z drugimi obalnimi državami (sinji mol, atlantski sled, skuša) ter ukrepi, sprejetimi v NEAFC (globokomorske vrste, skuša, rdeči okun), sprejeti v novembru. Običajno se pripravi sklop ukrepov, ki pokrivajo načine upravljanja, kot so celotni dovoljeni ulovi, tehnični ukrepi, nadzorni ukrepi in transferji, da se zagotovi biološka usklajenost in politično ravnotežje. Komisija bo z drugimi obalnimi državami začela razpravljati o premiku nekaterih izmed teh odločitev na zgodnejši čas v letu. Čeprav se nekatere izmed teh skupnih odločitev opirajo na zagotovitev najnovejših znanstvenih informacij, druge niso tako odvisne in zato obstaja možnost spremembe Zgodnejše posvetovanje z zainteresiranimi stranmi EU o odločitvah glede upravljanja ribištva Odločitve glede upravljanja so lahko bolje pripravljene in posvetovanja so lahko obširnejša kot trenutno. Čeprav bo ocena številčnosti obnovljenih staležev rib na voljo pozno v letu, bodo nekatere splošne lastnosti ribištva znane vnaprej, kot npr. umrljivost rib in ribolovni napor glede na preventivne omejitve, zahteve sektorja na trgu in odnosi z drugimi vrstami v ribištvu. Priprava odločitev glede upravljanja se lahko izboljša s predlogom Komisije o pravilih ulova, ki bodo določila sprejemanje odločitev glede celotnega dovoljenega ulova. Takšna pravila ulova, ki jih je že sprejel Svet pri načrtih obnove in načrtih upravljanja za posamezne staleže, bi lahko, na primer, vključevala: SL 7 SL

8 določanje pravil o spreminjanju celotnega dovoljenega ulova med letom; določanje pravil o zmanjšanju stopnje ribolovne smrtnosti na sprejemljivo raven; prilagajanje ribolovnega napora (dni na morju) v skladu s stopnjami ribolovne smrtnosti (delež rib v morju, ulovljenih med letom). Pristop k upravljanju, ki temelji na pravilih ulova, bi se načeloma lahko razširil na vse staleže, ki so predmet upravljanja ribištva v Skupnosti. To bi predstavljalo prednost, saj bi bilo na voljo več časa za razpravo o ciljih in sredstvih za njihovo doseganje. Ker se znanstvene ocene natančnih količin zadevnih rib še vedno obravnavajo skupaj z ICES in STECF, bi bila lahko organizirana razprava o načelih upravljanja z zadevnimi strankami. V idealnem primeru bi bila takšna pravila ulova sprejeta kot del uredb Sveta, ki zadevajo osnovno ribištvo in ribje staleže, in bi se le redko posodabljala. Vendar je kratkoročno nujno, da Skupnost razpravlja o primernih postopkih določanja celotnega dovoljenega ulova za staleže, pri katerih ni dogovorjenega dolgoročnega načrta. To bi bilo lahko storjeno na naslednji način: Kot prvi korak bi Komisija aprila lahko predstavila politično izjavo glede svojih namenov pri določanju celotnih dovoljenih ulovov v naslednjem letu. S tem bi bila predstavljena strategija Komisije in delovne predpostavke, ki temeljijo na osnovnih trendih najnovejšega znanstvenega nasveta (tj. predstavljenega prejšnje leto). Predstavila bi elemente splošnega pristopa, kot so na primer: (a) (b) obveznost, da se staleži postopoma razvijejo do najbolj primernih ravni, da se zagotovi njihovo trajnostno izkoriščanje, medtem ko so priskrbljeni visoki donosi; celotni dovoljeni ulovi in stopnje naporov za naslednje leto naj bodo določeni v skladu s pravili v načrtih obnove ali dolgoročnih načrtih upravljanja, če obstajajo, ali z načelom, da se umrljivost rib ne bi smela povečati za kateri koli stalež, kjer umrljivost presega stopnjo, ki bi vodila k visokemu dolgoročnemu donosu; (c) staleži, ki so na podobnih stopnjah izkoriščanja ali izčrpavanja, naj se obravnavajo podobno; (d) pravila o spreminjanju celotnega dovoljenega ulova med letom naj bodo podvržena posebnim okoliščinam, ki bi lahko zahtevale večjo spremembo za posamezne staleže. Komisija bi predstavila svoj pristop s praktičnimi primeri za najbolj pomembne gospodarske staleže rib in pokazala, kako bi ga prenesla v celoten dovoljeni ulov ali stopnje napora, ob predpostavki, da je znanstveni nasvet za naslednje leto enak kot za tekoče leto. (Besedilo bi moralo vsebovati opozorilo, da lahko predstavitve v nekaterih primerih močno prizadenejo prihodnji znanstveni nasvet o, na primer, najnovejši obnovi staleža). SL 8 SL

9 Za staleže, ki jih že pokrivajo obstoječi obnovitveni ali organizacijski načrti, se njihov celotni dovoljeni ulov oceni s samodejno uporabo določb takšnih dolgoročnih načrtov. Politična izjava ne bo vključevala stališča Skupnosti pri pogajanju glede udeležbe Skupnosti v regionalnih ribiških organizacijah. Krog posvetovanj z RSO-ji in državami članicami bi lahko potekal poleti na osnovi politične izjave Skupnosti. To bi okrepilo postopek izboljšanja kakovosti odločitev in bi predstavljajo priložnost, da zainteresirane strani prisostvujejo v bolj strateški razpravi glede ribiških dejavnosti. Razprava o politiki bi lahko potekala tudi oktobra v Svetu, na kateri bi bil Svet povabljen, da predloži svoje pripombe glede predlagane strategije Komisije, ob upoštevanju odziva RSO-jev Spreminjanje časovne razporeditve zakonodajnih predlogov in odločitev Ni nujno, da so predlogi Komisije glede letnega upravljanja ribištva v enem sklopu in da pokrivajo vse vire. Staleži, za katere so napovedi močno odvisne od najnovejših znanstvenih ocen (in drugi staleži, s katerimi se jih lovi), bodo morali biti še naprej obravnavani ob koncu leta. Za druge staleže, ki živijo dlje, bi bil postopek odločitve lahko pospešen. Kjer staleži niso bili preveč izkoriščani in je velikost staleža dovolj velika, da se velik del staleža prenese iz leta v leto, najnovejša raziskava doda relativno malo informacij o možnostih ulova za naslednje leto. Predlogi so lahko oblikovani prej in odločitve glede staležev, pri katerih je ribolovna smrtnost nižja, so lahko prej sprejete. Zato Komisija predlaga naslednji dvostopenjski pristop k letnim odločitvam o upravljanju ribištva: Korak 1 (junij oktober) (i) Za ribje staleže, ki jih upravlja Skupnost sama in za katere je znanstveni nasvet ICES na voljo junija, bo Komisija pridobila nasvet ustreznih regionalnih svetovalnih svetov glede ustreznih celotnih dovoljenih ulovov v juniju in juliju. Nato bo Komisija do začetka septembra pripravila predlog za uredbo, Svet bi lahko potem oktobra sprejel te celotne dovoljene ulove. Trenutno je predlagan ločen zakonodajni predlog za staleže v Baltskem morju in za globokomorske vrste. Ta pristop bi se v prihodnosti lahko razširil na pelagične staleže, s katerimi upravlja Komisija sama in (odvisno od doseganja zgodnejšega sporazuma z drugimi obalnimi državami) na sinji mol, skušo in skupne staleže sleda. SL 9 SL

10 Korak 2 (oktober december) (ii) Za ribje populacije, odvisne od obnavljanja, kjer je stalež rib, ki je na voljo za ulov v enem letu, v glavnem sestavljen iz mladih rib, ki na novo okrepijo stalež, bo še naprej neizogibno, da se določitev celotnega dovoljenega ulova izvede, ko se lahko oceni moč razreda prihajajočega leta. To bo pomenilo preložitev predstavitve predloga Komisije do dokončnega izoblikovanja jesenskega nasveta ICES (trenutno oktobra, z možnostjo nekoliko zgodnejšega datuma v prihodnosti). To predstavlja zelo majhno spremembo časovne razporeditve za predlog Komisije (konec novembra). Kljub temu predhodno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in Svetom na podlagi izjave o politiki Skupnosti pomeni, da bo olajšano posvetovanje z zainteresiranimi stranmi glede novega nasveta. Končni predlog Komisije ne bi vseboval nobenih presenečenj za zadevne stranke. Drugi korak bo prav tako vključeval celotne dovoljene ulove in tudi začasno izvajanje tehničnih ukrepov, ki izhajajo iz letnih srečanj regionalnih ribiških organizacij, kot so NAFO, ICCAT, CCAMLR ali NEAFC Ločevanje predpisov glede kvot od drugih predpisov glede upravljanja Zainteresirane strani in države članice so predlagale, da vključitev pravil o omejitvi ribolovnega napora kot del letnega sklopa o upravljanju ribištva otežuje postopek pogajanj in da bi morala biti takšna pravila obravnavana v ločeni uredbi. Komisija se strinja, da bi podrobna pravila za merjenje, prenos in spremljanje ribolovnega napora lahko bila predmet samostojne uredbe. Določitev omejitev ribolovnega napora bi vendarle morala ostati del letnega postopka odločanja. Ker bodo veljavna pravila Skupnosti o omejitvi ribolovnega napora ponovno preučena kot del načrtovanega pregleda načrta o okrevanju trske, ki se bo začel kasneje v tem letu, Komisija meni, da bi bilo primerno počakati do leta 2007 preden se predlaga nova in ločena uredba o pravilih Skupnosti za upravljanje ribolovnega napora. SL 10 SL

11 4. SKLEP: NOV KOLEDAR ZA RAZPRAVO O UPRAVLJANJU RIBIŠTVA Za povečanje možnosti za dialog in razpravo o upravljanju ribištva bi se lahko sledilo naslednji časovni razporeditvi: Datum april začetek junija junij julij začetek septembra oktober Dejanje Komisija objavi svojo politično izjavo glede določitve ribolovnih možnosti za naslednje leto. Odprt je dialog s sektorjem o političnih zadevah, ki se nadaljuje skozi vse leto. Vključuje razpravo o pravilih ulova za celotni dovoljeni ulov in stopnje napora ter druge tehnične zadeve, kot je upravljanje napora. ICES in STECF priskrbita znanstveni nasvet za nekatere staleže (predvsem za baltske, pelagične in (vsako drugo leto) globokomorske vrste). Komisija se posvetuje z RSO-ji o uporabi ribolovne politike Skupnosti za staleže iz junijskega nasveta. Začnejo se pogajanja s tretjimi državami o skupnem upravljanju pelagičnih staležev, če se s tem strinjajo. Komisija izda svoj predlog za uredbo o ribolovnih možnostih za staleže iz junijskega nasveta. Svet sprejme uredbo o celotnih dovoljenih ulovih za staleže iz junijskega nasveta. ICES in STECF priskrbita nasvet za ostale staleže. Z zainteresiranimi stranmi se nadaljujejo razprave o možnostih ribolovne politike in najnovejšem znanstvenem nasvetu za staleže iz oktobrskega nasveta. november Pogajanja z Norveško in drugimi obalnimi državami glede staležev iz oktobrskega nasveta. Komisija pri pripravi svojega drugega predloga za ribolovne možnosti, ki bo izdan konec novembra, upošteva razprave z RSO-ji. december januar Svet sprejme uredbo o ribolovnih možnostih za staleže iz oktobrskega nasveta. Uredbe o ribolovnih možnostih začnejo veljati za naslednje koledarsko leto. SL 11 SL