FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE VARSTVO VOLKA (CANIS LUPUS) V SLOVENIJI Diplomsko delo Majda Oštir Kranj, 2014

Transkripcija

1 FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE VARSTVO VOLKA (CANIS LUPUS) V SLOVENIJI Diplomsko delo Majda Oštir Kranj, 2014

2 FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE VARSTVO VOLKA (CANIS LUPUS) V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Kandidatka Majda Oštir Univerzitetni študijski program I. stopnje Javna uprava Mentor doc. dr. Jernej Letnar Černič Kranj, 2014

3 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Jerneju Letnarju Černiču, ki mi je pomagal pri odločitvi, da temo, ki sem jo obravnavala v seminarski nalogi, razširim in nadgradim v diplomskem delu. Zahvaljujem se za strokovno pomoč in usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se Marjani in Neni, ki sta mi pomagali pri izdelavi diplomskega dela in sodelavcem, ki so me podpirali v času študija. Posebna zahvala pa gre mojim domačim, za njihovo potrpežljivost in podporo v času študija in ob pripravi tega dela.

4 POVZETEK Predmet obravnave v diplomskem delu je bilo varstvo volka (Canis lupus) v Sloveniji. Volk je zaščitena prostoživeča zver tako v Sloveniji, kot tudi mednarodno. Njegovo varstvo urejajo številni mednarodni in domači predpisi. Najpomembnejše smo preučevali v diplomskem delu. Zanimalo nas je, ali ti predpisi dovolj varujejo volka, kajti v javnosti so se večkrat pojavljale nevladne organizacije z zahtevami za zmanjšanje odstrela volkov. Po preučitvi predpisov, ki urejajo to področje in s pomočjo ugotovitev okoljske Pravne klinike, smo opozorili na pomanjkljivosti v veljavnih predpisih. Preučevali smo tudi delo nevladnih organizacij na področju varstva volka. Zanimalo nas je, na kakšen način lahko nevladne organizacije vplivajo na varstvo volka. Ugotovili smo, da imajo največji vpliv na področju informiranja in osveščanja javnosti. Na drugi strani smo želeli ugotoviti, na kakšen način lahko rejci domačih živali, predvsem drobnice, zavarujejo svoje živali pred plenjenjem volkov. Rejci so namreč največji zagovorniki odstrela volkov. Kot najbolj učinkovit način se je izkazala uporaba varovalnih električnih ograj. Volk je tako aktualna tema, ob kateri sta se na nasprotni strani znašla dva interesa. Prvi je varstvo prostoživečih živali in drugi varstvo pravic rejcev domačih živali. KLJUČNE BESEDE: Varstvo volka, volk, Canis lupus, zavarovanje prostoživečih živali, nevladne organizacije. ii

5 ABSTRACT The topic of the thesis is protection of wolves (Canis Lupus) in Slovenia. A wolf is a protected wild carnivorous mammal of the dog family who lives free in Slovenia as well as international. Its protection is regulated by many Slovene and international regulations. The most important ones have been studied in the thesis. We wanted to find out if the wolves are protected enough by these regulations because many requests of different non-governmental organizations used to occur for decreasing of wolves' shooting. After studying of these regulations and with the help of environmental Law clinic (Faculty of Law) findings we noted the deficiency in valid regulations. The work of non-governmental organizations in wolves' protection has also been studied. We have been interested in how can non-governmental organizations affect on wolves' protection. We have found out that they have the largest influence on informing and awareness of public. At the same time we wanted to find out how can farmers keepers of domestic animals, sheep and goats mostly, protect their animals from wolves' predation. The farmers are the greatest defenders of wolves' shooting. The most effective way is using the safety electric fences. A wolf is an important topic at which two different interests have been headed. The first one is protection of wild animals and the second one is farmers' rights protection. KEY WORDS: protection of wolves, a wolf, Canis Lupus, protection of wild animals, non-governmental organizations. iii

6 Kazalo vsebine 1 UVOD VOLK (CANIS LUPUS) OPIS VOLKA PREHRANJEVANJE IN RAZMNOŽEVANJE VOLKA ŽIVLJENJSKI PROSTOR IN RAZŠIRJENOST VOLKOV PRAVNO VARSTVO VOLKA V SLOVENIJI USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZAKON O OHRANJANJU NARAVE ZAKON O GOZDOVIH ZAKON O DIVJADI IN LOVSTVU UREDBA O EKOLOŠKO POMEMBNIH OBMOČJIH UREDBA O POSEBNIH VARSTVENIH OBMOČJIH (OBMOČJIH NATURA 2000) UREDBA O RAVNANJU IN NAČINIH VARSTVA PRI TRGOVINI Z ŽIVALSKIMI IN RASTLINSKIMI VRSTAMI UREDBA O ZAVAROVANIH PROSTOŽIVEČIH ŽIVALSKIH VRSTAH PRAVILNIK O ODVZEMU OSEBKOV VRST RJAVEGA MEDVEDA (URSUS ARCTOS) IN VOLKA (CANIS LUPUS) IZ NARAVE KONVENCIJA O VARSTVU PROSTOŽIVEČEGA EVROPSKEGA RASTLINSTVA IN ŽIVALSTVA TER NJUNIH NARAVNIH ŽIVLJENJSKIH PROSTOROV BERNSKA KONVENCIJA ALPSKA KONVENCIJA PROTOKOL O IZVAJANJU ALPSKE KONVENCIJE IZ LETA 1991 O VARSTVU NARAVE IN UREJANJU KRAJINE KONVENCIJA O MEDNARODNI TRGOVINI Z OGROŽENIMI PROSTOŽIVEČIMI ŽIVALSKIMI IN RASTLINSKIMI VRSTAMI - WASHINGTONSKA KONVENCIJA DIREKTIVA SVETA 92/43/EGS Z DNE 21. MAJA 1992 O OHRANJANJU NARAVNIH HABITATOV TER PROSTOŽIVEČIH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST DIREKTIVA O HABITATIH UREDBA SVETA (ES) ŠT. 338/97 Z DNE 9. DECEMBRA 1996 O VARSTVU PROSTOŽIVEČIH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST Z ZAKONSKO UREDITVIJO TRGOVINE Z NJIMI UREDBA SVETA 338/ NEVLADNE ORGANIZACIJE IN VARSTVO VOLKA iv

7 4.1 PROJEKT SLOWOLF Označevanje volkov s telemetričnimi ovratnicami Informacijske in izobraževalne aktivnosti Raziskava o odnosu ljudi do volka in upravljanja z njim Mednarodna konferenca OCENA DOSEDANJIH RAZISKOVANJ ANALIZA OBSTOJEČIH SISTEMOV KMETOVANJA NA OBMOČJU POJAVLJANJA VOLKA ANALIZA STALNO PONAVLJAJOČIH ŠKODNIH DOGODKOV, V KATERIH SO ŠKODO POVZROČILE ŽIVALI ZAVAROVANIH PROSTOŽIVEČIH VRST RAZISKAVE O PREHRANJEVANJU VOLKOV GENETSKE RAZISKAVE OKOLJSKA PRAVNA KLINIKA ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE ČLANKI, OBJAVLJENI V PUBLIKACIJAH PRAVNI VIRI SEZNAM VIROV NA SPLETU DRUGI VIRI SLIKE IN GRAFIKONI SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV PRILOGE v

8 1 UVOD OPREDELITEV TEME NALOGE Volk je ena izmed prostoživečih divjih zveri v Sloveniji. Človeku ni nevaren, povzroča pa škodo z napadi na domače živali, predvsem na drobnico, ki je njegov plen. V zadnjem času je to precej aktualna tema. Predvsem glasni so rejci drobnice, ki želijo, da se poveča odstrel volkov, ker jim povzročajo veliko škodo s plenjenjem v njihovih čredah. Tako sta se znašla na nasprotni strani dva interesa. Na eni strani pravica rejcev drobnice in na drugi strani varstvo pravic živali. Poraja se vprašanje, na kakšen način zaščititi volka pred prekomernim odstrelom, na drugi strani pa tudi vprašanje, kako preprečiti škodo in pokol med čredami drobnice. Človek ni preveč naklonjen volku, saj je bil volk, v nasprotju z medvedom, ki je prav tako divja zver, vedno predstavljen kot hudobna in krvoločna zver (Rdeča kapica, volkodlaki ). Volk nikoli ni veljal za prijazno žival, v nasprotju z medvedom. Otroci»medvedka«zelo radi stisnejo k sebi, da zvečer lažje zaspijo. Tega za volka nikakor ne moremo trditi. Verjetno je v tem tudi lahko iskati vzrok za številne zahteve po večjemu odstrelu volkov, ki da so človeku nevarni in povzročajo škodo. Ohranitev volka v Sloveniji je velikega pomena, saj populacija volkov v Sloveniji predstavlja most med Dinarskim gorstvom in Alpami ter tako omogoča širjenje volkov v zahodno Evropo, kjer je populacija manjša (SloWolf, Pomen slovenskih volkov). Preko medijev smo s simpatijami spremljali volka Slavca, opremljenega z elektronsko ovratnico, ki se je iz Slovenije preseli v Italijo, si tam našel svojo družico ter tako združil Dinarsko in Apeninsko populacijo. To spremljanje je omogočil projekt SloWolf, ki se je izvajal v Sloveniji od leta 2010 do konca leta 2013, s pomočjo sredstev iz Evropske unije. Projekt je bil namenjen spremljanju in preučevanju populacije volkov v Sloveniji in je hkrati skrbel za osveščanje ljudi. Izvedli so številne akcije in raziskovanja. Ena izmed teh je tudi raziskava o odnosu ljudi do volka in upravljanja z njim. NAMEN IN CILJ NALOGE Namen naloge je bil ugotoviti ali veljavni predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih zveri v Sloveniji, dovolj varujejo volka pred različnimi interesi ljudi. Predpise pišejo ljudje, kar pomeni, da ima človek v tem primeru prednost pred živalmi. Ker se same ne morejo braniti, smo skušali ugotoviti, kakšen vpliv imajo razne nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva živali. V nalogi smo se osredotočili na varstvo volka. Na drugi strani volkovi človeku povzročajo škodo, zato smo skušali dobiti odgovor na vprašanje, kako lahko ljudje zaščitijo svojo drobnico pred volkovi in na kakšen način jim pri tem lahko pomaga država. V nalogi smo tako skušali odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali veljavni predpisi v Sloveniji dovolj varujejo volka? 1

9 Kakšen vpliv imajo nevladne organizacije pri varstvu volka? Na kakšen način lahko rejci drobnice zavarujejo svoje črede pred volkom in s tem zmanjšajo zahteve po odstrelu volka? Na kakšen način jim pri tem lahko pomaga država? METODE DELA Pri delu smo uporabljali različne metode dela. Z opisno metodo smo na začetku predstavili volka, njegove osebne značilnosti, način prehranjevanja, njegovo razmnoževanje, habitat in razširjenost ter zgodovino poselitve volka. Pri tem smo uporabili razpoložljivo literaturo in podatke, ki smo jih pridobili na spletnih straneh projekta SloWolf. V nadaljevanju, kjer smo preučevali predpise in delo nevladnih organizacij na področju varovanja živali, predvsem volka, ki je bil predmet našega preučevanja, smo uporabili razlagalno metodo. Preučevali smo slovenske in mednarodne predpise, ki urejajo varstvo volka. O delu nevladnih organizacij smo največ podatkov pridobili na spletu, predvsem o delu projekta SloWolf. Preučevali smo tudi odločitve Ustavnega sodišča. V poglavju o oceni dosedanjih raziskovanj smo primerjali podatke, pridobljene v različnih raziskavah in opravljenih analizah. Primerjali smo tudi podatke iz tujih in naših raziskav. Podatke smo pridobili iz razpoložljive literature, tako iz samostojnih publikacij, kot iz različnih člankov. Veliko podatkov smo pridobili tudi iz virov, objavljenih na spletu. Pri tem smo uporabili normativno metodo. Normativno metodo smo uporabili tudi v zaključku, kjer smo ocenili argumente in predlagali nekatere rešitve. V diplomsko delo smo vključili intervju z dr. Mihom Kroflom z Biotehniške fakultete, ki je strokovnjak na področju spremljanja in proučevanja volkov. Sodeloval je tudi v projektu SloWolf. Pri tem je bila uporabljena empirična metoda. STRNJENI OPIS PO POGLAVJIH Diplomsko delo se začne s kratkim opisom volka. Opisali smo njegove osebne značilnosti, s čim se prehranjuje in kako se razmnožuje. Ker je volk zelo prilagodljiva zver, ga lahko najdemo v različnih tipih habitata, ki so v nalogi na kratko navedeni. Predstavili smo tudi razširjenost volkov v Evropi in Sloveniji ter zgodovino poselitve. V nadaljevanju smo predstavili pravno varstvo volka. Pri obravnavi teme varstva volka v Sloveniji so bili tako predmet obravnave nekateri najpomembnejši slovenski predpisi, od ustave, do zakonov, ki urejajo varstvo volka, uredb, ki implementirajo evropske zahteve v naš pravni red in pravilnikov. Obravnavali smo tudi evropske in mednarodne predpise, ki urejajo varstvo prostoživečih divjih živali v Sloveniji, predvsem konvencije in direktive. Ugotavljali smo, ali veljavni predpisi dovolj varujejo volka in opozorili na pomanjkljivosti, ki smo jih ugotovili. 2

10 Eno poglavje v nalogi je bilo namenjeno obravnavi nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom živali. Ugotavljali smo, ali nevladne organizacije lahko vplivajo na varstvo volka v Sloveniji. Zanimalo nas je, na kakšen način lahko vplivajo, bodisi pri sprejemanju predpisov ali pri osveščanju in informiranju ljudi. V tem poglavju smo preučevali tudi odločitve Ustavnega sodišča v zvezi z obravnavano temo. V nadaljevanju smo predstavili projekt SloWolf, ki se je od leta 2010 do konca leta 2013 ukvarjal s preučevanjem populacije volkov v Sloveniji in skrbel za osveščenost ljudi. Predstavili smo njihovo delovanje in akcije, ki so jih izvajali za čim boljšo osveščenost in obveščenost prebivalstva o volkovih. Projekt je sofinancirala Evropska unija s programom LIFE+, ki podpira projekte ohranjanja okolja in narave. V posebnem poglavju smo preučevali rezultate dosedanjih raziskovanj na področju varstva volka in na drugi strani varstva drobnice pred volkom. Opravljene so bile že nekatere raziskave in analize obstoječega stanja ter dani predlogi za izboljšanje. Tako smo obravnavali analizo o obstoječih sistemih kmetovanja na območju pojavljanja volka in analizo o stalno ponavljajočih škodnih dogodkih, v katerih so škodo povzročile živali zavarovanih prostoživečih vrst. Obravnavali smo opravljene raziskave o prehranjevanju volkov v tujini in pri nas, genetske raziskave in rezultate okoljske Pravne klinike. Ta je pod drobnogled vzela predpise, ki urejajo pravno varstvo volka v Sloveniji. Na področju pravnega varstva so bili že podani predlogi za spremembo zakonodaje. Pri varstvu drobnice so se izkazale nekatere dobre prakse, predvsem gre za uporabo električnih ograj, ki varujejo drobnico pred plenjenjem volkov in uporabo psov ovčarjev. Podali smo oceno stanja. V zaključnem delu smo povzeli ugotovljena dejstva in odgovorili na zastavljena vprašanja ter podali nekaj predlogov za izboljšanje stanja. 3

11 2 VOLK (CANIS LUPUS) 2.1 OPIS VOLKA Volk (Canis lupus) spada v red zveri in je največji predstavnik družine psov. Dolg je od 100 do 120 cm, njegova plečna višina pa je od 45 do 75 cm. Samci so večji od samic in sicer tudi za tretjino. Odrasel volk tehta od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, na prvih stopalih pet prstov, na zadnjih pa samo štiri. Na prstih ima močne kremplje, ki pa jih ne more skriti v šapo, kot to lahko storijo mačke. Glava je tipično pasja s koničastim gobcem. V gobcu ima 42 stalnih zob, ki so prilagojeni prehranjevanju z mesom, tako da ima daljše podočnike s katerimi zgrabi svoj plen. Ušesa so pokončna in trikotne oblike. Njegov rep je dolg, košat in povešen. Kožuh je rumeno rjav s sivimi toni, v zimski dlaki pa so ti sivi toni bolj izraženi. Kožuh je pozimi tudi bolj gost, da ga varuje pred mrazom. Od psa se razlikuje po značilni črni progi na podlakti. Ima zelo dober sluh in dobro razvit voh (po SloWolf, Opis volka). Slika 1: Fotografija volka. Vir: Kovač (Siol.net, 2011). 4

12 2.2 PREHRANJEVANJE IN RAZMNOŽEVANJE VOLKA Volk je plenilec, ki dnevno potrebuje od 3 do 5 kg mesa. V naših gozdovih je njegov plen predvsem srnjad in jelenjad ter divji prašiči. Hrani se tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji in nevretenčarji. Če dobi priložnost, napada tudi domače živali, predvsem drobnico. Običajno volkovi lovijo v tropu, pa tudi samostojno. Volk je dober in vztrajen tekač. Pri iskanju hrane lahko volčji trop prepotuje tudi do 70 km. Med tekom dosežejo hitrost med 56 in 64 km/h. Plen po navadi utrudijo s hitrim tekom in tako ujamejo živali, ki so šibkejše (po SloWolf, Hrana volka). Parjenje volkov poteka enkrat letno, od sredine januarja do sredine marca. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja nosi mladiče od 62 do 64 dni, skoti pa jih v brlogu. Običajno skoti 5 do 8 volčičev, ki so ob rojstvu slepi, spregledajo pa po desetih oziroma štirinajstih dnevih. Mladiči so poraščeni s kratko, temno dlako. Brlog začno zapuščati po 4 do 14 tednih. Tudi do 50 odstotkov volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. V začetku samec prinaša hrano tako materi kot mladičem, kasneje pa hrano prinaša tudi samica. Po približno šestih mesecih se mladiči že skupaj s starši odpravijo na lov. Spolno in socialno pa dozorijo pri dveh letih. V ujetništvu volk doživi 16 let in več, v divjini pa običajno manj (po SloWolf, Razmnoževanje volka). 2.3 ŽIVLJENJSKI PROSTOR IN RAZŠIRJENOST VOLKOV Volk se je zmožen prilagoditi na zelo različne razmere za življenje, tako da ga lahko najdemo v zelo različnih tipih habitata. Najdemo ga na območjih tundre, v prerijah, v pol puščavskem svetu, v gorah, v severnih gozdovih, v stepah, v Evropi pa predvsem v gozdovih. V Sloveniji ga najpogosteje najdemo v gozdovih Dinarskega krasa, ki je poraščen z bukvami in jelkami (po SloWolf, Življenjski prostor volkov). Volkovi živijo v tropih, ki štejejo od 2 do 20, najpogosteje pa od 5 do 8 živali. Trop sestavljajo voditeljski par in ostali člani, ki so običajno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija, kjer živijo, je predvsem odvisna od gostote volkov, njihovega plena in človekovega dostopa. Meje teritorija označijo in ga tudi branijo pred drugimi tropi (po SloWolf, Način življenja volkov). Volkovi so prvotno poseljevali večino Evrope in območje do Indije in Kitajske. V 19. in 20. stoletju pa so volka iztrebili iz celotnega centralnega in severnega dela Evrope. Za ubite zveri so na območju Avstro-ogrske monarhije celo podeljevali nagrade. V dokaz so morali predložiti glavo ali kožuh ubite živali (po Jonozovič, 2003, str ). V zadnjih dveh desetletjih se volkovi zopet pojavljajo na teh območjih. Najbolj številčni so v Romuniji, Bolgariji in na Poljskem. V Sloveniji na srečo volk ni bil nikoli iztrebljen, tako, da sedanja populacija predstavlja naslednike avtohtonega volka. Volk je v Sloveniji preživel na račun priselitve volkov s Hrvaške. V današnjem času ga najdemo predvsem na Kočevskem in Notranjskem (po SloWolf, Razširjenost volkov). 5

13 3 PRAVNO VARSTVO VOLKA V SLOVENIJI Populacija volka, ki živi v Sloveniji, je avtohtona populacija in ena izmed redkih, ki je še ostala v Evropi. Ohranitev volkov v Sloveniji je tako zelo velikega pomena (SloWolf, Pomen slovenskih volkov). Po podatkih raziskav iz projekta SloWolf ta populacija predstavlja tudi most med Dinarskim gorstvom in Alpami, kar je pomembno za širitev volkov v zahodno Evropo, kjer je populacija zelo majhna (Prav tam.). Pravno varstvo volka v Sloveniji urejajo naslednji pravni akti: SLOVENSKI PREDPISI: Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006.), Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/2004.), Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/1993, 13/98-odločba US, 56/1999-ZON, 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 115/2006 in 110/2007.), Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/2004, 120/2006, 17/2008.), Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/2004, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/149.), Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/2004, 33/2013.), Uredba o posebnih varstvenih območjih (Uradni list RS, št. 49/2004, 110/2004, 59/2007, 43/2008, 8/2012, 33/2013 (35/13 popr.), 39/2013 Odl.US: U- I-37/10-16.), Uredba o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS, št. 39/2008, 106/2010, 78/2012.), Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/2002.), Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in o vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju (Uradni list RS, št. 74/2005.), Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 28/2009, 12/2010, 76/2010, 76/2011, 73/2012, 104/2013.). MEDNARODNI PREDPISI: Konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov Bernska konvencija, Alpska konvencija Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o varstvu narave in urejanju krajine, Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami CITES, Washingtonska konvencija, 6

14 Konvencija o biološki raznovrstnosti, Rio de Janeiro, 1992, Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst Direktiva o habitatih, Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi Uredba Sveta 338/ USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Ustava Republike Slovenije v 5. členu določa, da država»skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine «(Ustava RS, 5. člen), kar pomeni, da mora država aktivno skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter izpolniti svoje pozitivne obveznosti. 1 To ne pomeni samo spoštovati, temveč tudi prizadevati si in ustvarjati pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine. 2 Volka, kot zavarovano prostoživečo živalsko vrsto pri nas, uvrščamo med naravno bogastvo. V 73. členu ustava določa:»vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike.«(ustava RS, 73. člen). Tu ne gre le za spoštovanje te določbe, temveč za neko obveznost, da država izpolni vsaj minimalne pogoje za uresničevanje teh določb. 3 Prav tako je vsak posameznik dolžan spoštovati te določbe in ne le spoštovati, temveč ima tudi obveznost varovati. To pomeni, tudi obvestiti pristojne službe, če ugotovi, da nekdo krši te določbe. 4 S tem členom je povezan tudi 72. člen (Ustava RS, 72. člen), ki izhaja iz 5. člena (Ustava RS, 5. člen) in govori o pravici do zdravega življenjskega okolja.»vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje.«(ustava RS, 72. člen). Skrb za zdravo življenjsko okolje je pomembna tako za človeka, kot tudi za živali. 5 Varstvo volka je tako urejeno z najvišjim pravnim aktom v Sloveniji. 3.2 ZAKON O OHRANJANJU NARAVE Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2) 6 je temeljni sistemski predpis, ki celovito ureja ohranjanje narave. Vsebuje sistem varstva naravnih vrednot in ukrepe za ohranitev sestavin biotske raznovrstnosti. Raznovrstnost živih organizmov zajema tako raznovrstnost znotraj vrst, kot tudi raznovrstnost med različnimi vrstami (ZON-UPB2, 2. člen). Gre za ohranjanje raznovrstnosti živih organizmov in ukrepe, s katerimi se ureja 1 Iz zapiskov s predavanja pri predmetu Upravno pravo posebni del (2012). 2 Prav tam. 3 Iz zapiskov s predavanja pri predmetu Upravno pravo posebni del (2012). 4 Prav tam. 5 Iz zapiskov s predavanja pri predmetu Upravno pravo posebni del (2012). 6 Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2). Uradni list RS, št.: 96/

15 varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst in zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja. Naravno ravnovesje se poruši, ko nek poseg povzroči uničenje, bodisi številčne ali kakovostne strukture živih organizmov, uniči ali kako drugače okrni njihove habitate (ZON-UPB2, 3. člen). Pravni subjekti so dolžni prispevati k ohranjanju biotske raznovrstnosti in varovati naravne vrednote. Zakon določa, da so rastline in živali pod posebnim varstvom države (ZON-UPB2, 12. člen). Poseg v prostoživeče živali je prepovedan (ZON-UPB2, 3. odst. 14. člena). Zakon izjeme dopušča, vendar morata biti izpolnjena dva pogoja. Dejanje mora imeti koristne posledice in mora biti družbeno sprejemljivo (ZON-UPB, 6. odst. 14. člena). V nadaljevanju določa, da mora vsakdo, ki posega v naravo, pri posegu uporabljati take načine in metode, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste (ZON-UPB2, 15. člen), kar zagotavlja obstoj vrste. V 81. členu določa posebno varstvo za zavarovane vrste. Določa, da država sprejme akt o zavarovanju, predpiše pravila ravnanja in posebni varstveni režim ter sprejme ukrepe za varstvo njihovih habitatov (ZON-UPB2, 81. člen). Za varstvo volka so najpomembnejši ukrepi zavarovanje, začasno zavarovanje in omejitev ravnanj, ki ogrožajo zavarovane živalske vrste (SloWolf, Varstvo volka). Z zakonom so v slovenski pravni red prevedene zahteve Evropske unije, ki se nanašajo na varstvo narave. Tu je upoštevana predvsem Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst Direktiva o habitatih ZAKON O GOZDOVIH Zakon o gozdovih (ZG) 8 ureja gojenje, varstvo, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z njimi (SloWolf, varstvo volka). Gozdovi so obravnavani kot naravno bogastvo in predstavljajo pomemben ekosistem. S programom razvoja gozdov se določi nacionalna politika sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in usmeritve za ohranjanje in razvoj gozdov ter njihovo izkoriščanje ter raba. V programu se določijo tudi usmeritve za trajnostno gospodarjenje s prostoživečimi živalmi in ohranitev ter izboljšanje njihovih življenjskih razmer (ZG, 7. člen). 3.4 ZAKON O DIVJADI IN LOVSTVU Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) 9 je lex specialis, ki ureja upravljanje z divjadjo. Ta pa obsega načrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje, spremljanje stanja divjadi in načine njihovega izvajanja (ZDLov-1, 1. člen). Pri upravljanju z divjadjo 7 Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. 8 Zakon o gozdovih (ZG). Uradni list RS, št.: 30/93, 13/98-odločba US, 56/99-ZON, 67/02, 110/02-ZGO-1, 115/06 in 110/07. 9 Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1). Uradni list RS, št.:16/2004, 120/2006, 17/

16 pa je potrebno upoštevati splošni varstveni režim po predpisih o ohranjanju narave (ZDLov-1, 2. člen). Volk ni umeščen med divjad, je pa divjad njegov glavni plen in hrana, zato stanje populacije divjadi vpliva tudi na razširjenost volkov. 3.5 UREDBA O EKOLOŠKO POMEMBNIH OBMOČJIH Uredba 10 določa ekološko pomembna območja in varstvene usmeritve za ohranitev oziroma doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, kot tudi njihovih habitatov na teh območjih (Uredba, 1. člen). Ekološko pomembna področja vključujejo take habitatne tipe, ki so na območju države redki, ranljivi ali ogroženi. Vključujejo tudi habitate, katerih ohranjanje je v interesu Evropske unije ali se izvajajo na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb (Uredba, 3. člen). Med drugim določa območja in varstvene usmeritve za velike zveri, kamor spada tudi volk. 3.6 UREDBA O POSEBNIH VARSTVENIH OBMOČJIH (OBMOČJIH NATURA 2000) Uredba 11 prenaša v slovenski pravni red zahteve Direktive o habitatih, ki se nanašajo na varstvo habitatov vrst in habitatnih tipov. Določa posebna varstvena območja (območja Nature 2000) in varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Ohranjanje le teh je v interesu Evropske unije. Določa pa tudi druga pravila ravnanja za ohranjanje teh območij (Uredba, 1. člen). Določitev Natura območij poteka v skladu s Strokovnimi merili za določitev Natura območij, ki so sestavni del uredbe (Uredba, 3. člen). Na teh območjih poteka spremljanje stanja živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov. Glede na ugotovitve stanja se prilagajajo območja, ki jih pokriva območje Natura (Uredba, 3. člen). V Sloveniji volka najdemo v štirih območjih Natura UREDBA O RAVNANJU IN NAČINIH VARSTVA PRI TRGOVINI Z ŽIVALSKIMI IN RASTLINSKIMI VRSTAMI 10 Uredba o ekološko pomembnih območjih. Uradni list RS, št.: 48/2004, 33/ Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Uradni list RS, št.: 49/2004, 110/2004, 59/2007, 43/2008, 8/2012, 33/2013 (35/13 popr.), 39/2013Odl.US: U-I-37/ Območja Natura 2000 v Sloveniji, kjer je razširjen volk so naslednja: Trnovski gozd Nanos, Krimsko hribovje Menišija, Kočevsko in Javorniki Snežnik. 9

17 Uredba 13 določa ravnanje in načine varstva pri trgovini z osebki živalskih in rastlinskih vrst, ki so zavarovane s predpisi o varstvu zavarovanih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ter pogoje za komercialno dejavnost z osebki prosto živečih živalskih vrst (Uredba, 1. člen). V 16. členu določa izjeme za uporabo teh osebkov v komercialne namene, ki pa mora biti skladna s predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Uredba izjemoma dovoljuje uporabo osebkov zavarovanih vrst v komercialne namene v naštetih petih primerih (Uredba, 16. člen (2)): če so pridobljeni v Republiki Sloveniji, če so osebki živalskih vrst rojeni in gojeni v ujetništvu, če so nujno potrebi za napredovanje znanosti ali nujne biomedicinske namene, če so namenjeni za gojitev ali razmnoževanje v korist ohranjanja obravnavane vrste, če so namenjeni raziskovanju ali izobraževanju, katerega cilj je varstvo ali ohranitev obravnavane vrste. O dovolitvi uporabe v komercialne namene upravni organ izda potrdilo (Uredba, 16. člen (3)). Potrdilo na podlagi vloge izda Agencija Republike Slovenije za okolje. 3.8 UREDBA O ZAVAROVANIH PROSTOŽIVEČIH ŽIVALSKIH VRSTAH Uredba 14 je akt o zavarovanju živalskih vrst, ki so v Sloveniji določene za tako ogrožene, da je treba vzpostaviti varstvo za njihovo ohranitev. Predpisuje smernice za ohranitev habitatov teh živalskih vrst za ohranitev ugodnega stanja. Ureja tudi varstvo mednarodno varovanih vrst (Uredba, 1. člen). Volk je zavarovana vrsta tako v Sloveniji, kot tudi mednarodno. V prilogi 1 je volk naveden kot zavarovana vrsta (Uredba, priloga 1, poglavje A) in v prilogi 2 kot vrsta, katere habitat se varuje (Uredba, priloga 2, poglavje A). Vsakršen poseg v naravni razvoj vrste je prepovedan, razen izjem, ki so natančno določene v Uredbi (Uredba, 6. člen). Ministrstvo, ki je pristojno za ohranjanje narave, 15 lahko dovoli poseg,» če ni druge možnosti in če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije«zaradi preprečitve resne škode, zagotavljanja varnosti in zdravja ljudi, zaradi zagotavljanja varstva živalskih in rastlinskih vrst in njihovih habitatov, doseljevanja ali ponovnega naseljevanja vrst ter selektivnega ali omejenega ujetja živali (Uredba, 7. člen). Na podlagi tega člena je tudi izdan pravilnik, ki določa odvzem rjavega medveda in volka iz narave. 13 Uredba o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami. Uradni list RS, št.: 39/2008,106/2010,78/ Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Uradni list RS, št.: 46/2004, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. 10

18 3.9 PRAVILNIK O ODVZEMU OSEBKOV VRST RJAVEGA MEDVEDA (URSUS ARCTOS) IN VOLKA (CANIS LUPUS) IZ NARAVE Pravilnik 16 določa pogoje odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave ter obseg odvzema medvedov in volkov iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem. V svojem 2. členu določa, da je odvzem osebkov iz narave dopusten:»če ni druge možnosti za uravnavanje populacije z okoljem, in to ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja zavarovane živalske vrste.«(pravilnik, 2. člen). V 4. členu govori o dopustnem obsegu odvzema. Ta je lahko tolikšen,» da skupni seštevek osebkov odvzetih iz narave zaradi ujetja, povoza ali drugih izgub ter izjemnega in načrtovanega odstrela ne preseže dopustnega obsega odvzema osebkov iz narave, s katerim se zagotavlja ohranitev ugodnega stanja vrste.«(pravilnik, 4. člen). V nadaljevanju ureja način določitve obsega odvzema volkov iz narave. Sam obseg in prostorska razporeditev odvzema» morata biti v koledarskem letu skladna s cilji za doseganje ugodnega stanja vrste volka.«(pravilnik, 6. člen). Nikjer pa pravilnik ne določa, kakšno je ugodno stanje volka, kolikšen je še dopusten obseg osebkov, s katerimi se zagotavlja ohranitev ugodnega stanja vrste. Ta ocena je prepuščena Zavodu za gozdove, ki vsako leto v sodelovanju z območnimi združenji upravljavcev lovišč pripravi predlog za odstrel osebkov po posameznih loviščih (Pravilnik, 7. člen). Načrtovani odstrel volkov se izvaja od 1. oktobra do 28. februarja. 17 O odvzemu osebkov iz narave Zavod za gozdove vodi evidenco in na podlagi podatkov ob koncu leta pripravi poročilo o odvzemu in oceno vpliva odvzema osebkov iz narave na ugodno stanje vrste (Pravilnik, 12. člen). Pravilnik je za obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 predvidel odvzem 12 volkov (Pravilnik, Priloga 2). Po številnih protestih in zahtevah 18 za zmanjšanje odstrela oziroma moratorija na odstrel volka, je bil objavljen dopolnjen pravilnik, ki je predvidel nižji odvzem volka - od predlaganih 12 na 8 in moratorij lova na volka v loviščih s posebnim namenom. Sprejetih je bilo še nekaj drugih ukrepov: Lovna doba se je skrajšala za en mesec; 19 Volkulje z mladiči poleženimi v istem letu se ne lovi; 16 Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave. Uradni list RS, št.: 28/2009, 12/10, 76/10, 76/11, 73/12, 104/ Prav tam. 7. člen, (6). 18 Spletna skupnost Tretji člen je kmetijskemu ministrstvu predala več kot 1500 podpisov državljanov in organizacij pod peticijo za moratorij na odstrel volkov v načrtovalskem obdobju 2012/2013. Okoljevarstvena organizacija Umanotera je sporočila, da bodo z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi dokazali nezakonitost predlaganega odstrela volka in razveljavitev pravilnika, kar pa jim ni uspelo, ker v postopku niso izkazali pravnega interesa. Ustavno sodišče je njihovo pobudo zavrglo. Pobuda je obravnavana v naslednjem poglavju. 19 Lov v februarju ni več dovoljen. 11

19 V primeru, da število odvzetih spolno zrelih samic 20 doseže 50 % načrtovanega odvzema, se odstrel zaključi; V letu 2013 je bil pripravljen Predlog akcijskega načrta za upravljanje z volkom decembra 2013 je bil sprejet Pravilnik o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za obdobje od uveljavitve Pravilnika do 30. septembra 2014, ki ga je predlagalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO). Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je na predlog Pravilnika podal strokovno mnenje in predlagal odstrel 80 medvedov in 6 volkov. 22 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) je v pisnem stališču potrdil možnost odstrela 80 osebkov medveda, glede volka pa je ugotovil, da odstrel 6 volkov ni mogoč, ker populacija ni v ugodnem stanju in bi odvzem negativno vplival na stanje populacije. (Prav tam.). Na podlagi podanega strokovnega mnenja ZGS in pisnega stališča ZRSVN je MKO odločilo, da za obdobje od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014 ne bo predlagalo odstrela volkov (Prav tam.). Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je prav tako podala pripombe na predlog Pravilnika in je predlagala odstrel 100 medvedov in podprla predlog ZG za odstrel 6 volkov. 23 KGZS je menila, da predlagani odstrel ne varuje dovolj interesov kmetov in je zato zagovarjala smelejše poseganje v populacijo tako medvedov, kot tudi volkov (Prav tam.). Po mnenju KGZS odstrel medvedov ne dosega letnega prirastka, s povečanim odstrelom pa bi omogočili sprejemljivejše sobivanje s prebivalci na področju medvedov (Prav tam.). Po mnenju KGZS je prav tako potreben odstrel volkov, ki delajo škodo predvsem rejcem drobnice. Menili so, da je odstrel potreben predvsem zaradi preprečevanja širjenja volka na nova območja in odstrela osebkov, ki bi napadali drobnico na pašnikih (Prav tam.). Odstrel je po njihovem mnenju potreben tudi kot ukrep proti ilegalnemu odstrelu in zaradi ohranjanja tolerance tistih, ki zahtevajo odstrel (Prav tam.). Sprejeti Pravilnik o spremembah Pravilnika za obdobje od uveljavitve Pravilnika do 30. septembra 2014 določa, da se izvede odstrel 40 medvedov, odstrel volkov pa za to obdobje ni načrtovan in se ne izvede (Pravilnik, Priloga 1 in Priloga 2). 20 Spolno zrele samice so samice starejše od dveh let. 21 Predlog akcijskega načrta za upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje Pripombe na Pravilnik o odstrelu medveda in volka. URL: Predlagani odstrel ne varuje interesov kmetov. URL:

20 3.10 KONVENCIJA O VARSTVU PROSTOŽIVEČEGA EVROPSKEGA RASTLINSTVA IN ŽIVALSTVA TER NJUNIH NARAVNIH ŽIVLJENJSKIH PROSTOROV BERNSKA KONVENCIJA Cilji Bernske konvencije so ohranitev prostoživečega rastlinstva in živalstva v Evropi ter njunih naravnih življenjskih prostorov. Volk je vključen med vrste iz dodatka II. Ta vključuje zelo ogrožene živalske vrste. Konvencija v 4. členu določa, da:»vsaka pogodbenica z ustreznimi in potrebnimi zakonskimi in upravnimi ukrepi zagotovi ohranitev življenjskih prostorov prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih, ki so navedene v Dodatkih I in II, ter ohranitev ogroženih naravnih življenjskih prostorov.«(konvencija, 1. točka 4. člena). Prav tako pogodbenice zavezuje, da upoštevajo varstvene zahteve teh zavarovanih območij, da ne bi prišlo do poslabšanja stanja na teh območjih (Konvencija, 2. točka 4. člena). Na osnovi Bernske konvencije je bil pod okriljem Sveta Evrope pripravljen akcijski načrt za varstvo volka v Evropi. Ta načrt je tudi za Slovenijo predvideval ukrepe za sprejetje državnega akcijskega načrta. 24 Pri ratifikaciji Bernske konvencije je Slovenija izrazila pridržek glede striktne zaščite rjavega medveda in volka. To ji omogoča 9. člen konvencije, ki določa, da lahko vsaka pogodbenica uveljavi izjeme, vendar mora ob tem upoštevati dejstvo, da ni druge zadovoljive rešitve in da ta izjema ne bo ogrozila preživetja populacije, za katero se uveljavlja izjema (Vlada Republike Slovenije, 2009, str ) ALPSKA KONVENCIJA PROTOKOL O IZVAJANJU ALPSKE KONVENCIJE IZ LETA 1991 O VARSTVU NARAVE IN UREJANJU KRAJINE»Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o varstvu narave in urejanju krajine vsako pogodbenico zavezuje, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za varstvo, urejanje in po potrebi obnovo alpske narave in krajine, pa tudi prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, njihove raznovrstnosti in življenjskega prostora, ob upoštevanju ekološko sprejemljive rabe«. (SloWolf. Mednarodni predpisi in dogovori). V 3. členu določa upoštevanje meril za varstvo okolja v politiki urejanja prostora in trajnostnega razvoja. Za volka so predvsem pomembna ohranjanje in ponovno vzpostavljanje ekološkega ravnotežja in biotske raznovrstnosti alpskih regij, varstvo redkih ekosistemov in ponovno vzpostavitev prizadetih življenjskih prostorov (Protokol, 3. člen). Alpska konvencija, ki je bila ratificirana v Sloveniji leta 1995, med drugim predpisuje varstvo narave in krajinske nege na način, da se trajno zagotavlja sposobnost delovanja ekosistemov, ohranja živalstvo in rastlinstvo, vključno z njunim življenjskim okoljem (Konvencija, 2. člen (f)). 24 Akcijski načrt za upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje je bil sprejet januarja

21 3.12 KONVENCIJA O MEDNARODNI TRGOVINI Z OGROŽENIMI PROSTOŽIVEČIMI ŽIVALSKIMI IN RASTLINSKIMI VRSTAMI - WASHINGTONSKA KONVENCIJA Volk je v Konvenciji naveden v dodatku II. V ta dodatek so vključene vrste, ki jim sicer ne grozi izumrtje. Lahko pa bi postale tako ogrožene, če ne bi veljali strogi predpisi glede trgovine z njimi. Po določilih Konvencije je uvoz osebkov vrst iz dodatka II možen le po predhodni predložitvi izvoznega dovoljenja CITES, 25 ki ga izda država izvoznica. Za izdajo izvoznega dovoljenja morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa 4. člen Konvencije. Izvoz ne sme ogroziti preživetja vrste, osebki ne smejo biti pridobljeni v nasprotju z zakoni države izvoznice in prevoz teh živali mora biti organiziran tako, da ne bo ogrožal zdravja živali (Konvencija, 2. točka 4. člena) DIREKTIVA SVETA 92/43/EGS Z DNE 21. MAJA 1992 O OHRANJANJU NARAVNIH HABITATOV TER PROSTOŽIVEČIH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST DIREKTIVA O HABITATIH Direktiva je bila sprejeta s ciljem prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti na način, da se zagotavlja ohranjanje naravnih habitatov in prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst na ozemlju držav članic Evropske unije (Direktiva, člen 2). Predpisuje ukrepe, ki so namenjeni vzdrževanju in obnavljanju ugodnega stanja naravnih habitatov in prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Volk je v Direktivi uvrščen v prilogah II in IV in je označen kot prednostna vrsta. Prednostna vrsta pomeni, da gre za vrsto, ki je tako redka, ranljiva ali prizadeta, da je za njeno ohranitev skupnost še posebej odgovorna (Direktiva, člen 1 (h)). Za vse vrste iz priloge II mora vsaka država, članica EU, določiti posebna varstvena območja za ohranitev ali obnovitev habitatov teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti imenovanem Natura 2000 (Direktiva, člen 3). V prilogi IV so navedene vrste, za katere morajo države članice vzpostaviti sistem strogega varstva na njihovem naravnem območju razširjenosti in prepovedati namerno ubijanje teh vrst, vznemirjanje ali uničevanje zanje pomembnih habitatnih struktur (Direktiva, člen 12). Direktiva dovoljuje izjeme strogega varstva, če gre za ohranjanje prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter ohranjanje naravnih habitatov, preprečevanje resne škode, zdravje in varstvo ljudi ali zaradi javne koristi, raziskovanje, izobraževanje, doseljevanje in ponovno naseljevanje teh vrst (Direktiva, člen 16). Država lahko na podlagi prvega odstavka 16. člena Direktive odstopi od strogega varstva le, če so kumulativno izpolnjeni trije pogoji: 1. Obstoj enega ali več prej naštetih razlogov; 25 CITES je angleška okrajšava za Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora). 14

22 2. Da ni druge možnosti za dosego teh razlogov; 3. Da to ne škoduje ohranjanju ugodnega stanja populacije volkov na njihovem naravnem območju razširjenosti. 26 Države članice imajo obveznost, da vsakih šest let poročajo Komisiji o izvajanju ukrepov, sprejetih po Direktivi (Direktiva, člen 17) UREDBA SVETA (ES) ŠT. 338/97 Z DNE 9. DECEMBRA 1996 O VARSTVU PROSTOŽIVEČIH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST Z ZAKONSKO UREDITVIJO TRGOVINE Z NJIMI UREDBA SVETA 338/97 Cilj te uredbe je varovati prostoživeče živalske in rastlinske vrste ter zagotoviti njihovo ohranitev na način, da se zakonsko uredi trgovina z njimi (Uredba, 1. člen). Uredba vsebuje priloge A, B, C in D, ki pretežno sovpadajo z dodatki I, II in III iz Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Priloge Uredbe pa vsebujejo tudi nekatere vrste, ki jih omenjena konvencija ne vključuje, ker so te vrste strožje varovane samo na področju Evropske unije. Volk je uvrščen tako v Konvenciji, v dodatku II, kot tudi v Uredbi, v prilogo A. Vse osebke iz te priloge je prepovedano kupovati, prodajati, pridobivati v komercialne namene ali javno prikazovati v komercialne namene (Uredba, 1. točka 8. člena). V 3. točki 8. člena dopušča izjeme od prepovedi. Upravni organ države članice lahko za vsak primer posebej izda dovoljenje, kadar gre za osebke: ki so bili pridobljeni v Skupnosti ali vanjo vneseni pred uporabo določb iz Konvencije in Uredbe EGS št. 3626/82, ki so obdelani osebki, pridobljeni pred več kot 50 leti, ki so bili vneseni v skladu s to uredbo in bodo uporabljeni za namene, ki ne bodo škodljivo vplivale na preživetje vrste, ki so rojeni ali gojeni v ujetništvu, ali gre za njih dele ali izdelke iz njih, ki so v izjemnih primerih potrebni za razvoj znanosti ali za nujne biomedicinske namene, če ni drugih primernih osebkov, ki bi bili rojeni v ujetništvu, ki so namenjeni za gojitev ali razmnoževanje v korist ohranjanja obravnavane vrste, ki so namenjeni raziskovanju ali izobraževanju, katerega cilj je varstvo ali ohranitev obravnavane vrste, ki izvirajo iz države članice in so bili vzeti iz narave v skladu z zakonodajo te države članice Borštnar M.[et. al.] Pravno varstvo volkov v Sloveniji. Pravna praksa št. 19/2013, str Prav tam, 3. točka, 8. člen. 15

23 Konvencija določa milejše pogoje za trgovino z ogroženimi prostoživečimi osebki. Volk je v Konvenciji uvrščen v prilogo II, kar pomeni, da mu ne grozi izumrtje, a bi brez strogih predpisov ki veljajo glede trgovine z njim, lahko postal ogrožen. Uvoz je možen samo na podlagi izvoznega dovoljenja CITES države izvoznice. Ob tem morajo biti izpolnjeni posebni pogoji iz 4. člena Konvencije. Preživetje vrste ne sme biti ogroženo, osebki ne smejo biti pridobljeni v nasprotju z zakoni države izvoznice, prevoz mora biti organiziran tako, da ne bo ogrožal zdravja živali (Konvencija, 2. točka 4. člena). Uredba o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami v 16. členu izjemoma dovoljuje uporabo zavarovanih vrst v komercialne namene. Izjeme so dovoljene samo v primeru, če so osebki pridobljeni v Sloveniji, če so rojeni ali gojeni v ujetništvu, če so nujno potrebni za znanost ali nujne biomedicinske namene, če so namenjeni za gojitev ali razmnoževanje v korist ohranjanja vrste, če so namenjeni raziskovanju ali izobraževanju, katerega cilj je varstvo ali ohranitev vrste (Uredba, 2. točka 16. člena). Izjeme so dovoljene ob upoštevanju predpisov, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Temeljni zakon, ki v Sloveniji ureja varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, je Zakon o ohranjanju narave. Sprejet je bil na podlagi Ustave Republike Slovenije, ki v 5. členu določa, da mora država skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva in ustvariti pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine (Ustava, 5. člen) in na podlagi zahtev Evropske unije z Direktivo o habitatih. Zakon določa, da so živali in rastline pod posebnih varstvom države (ZON-UPB2, 12. člen). Prepoveduje poseganje v prostoživeče živalske in rastlinske vrste (ZON-UPB2, 3. točka 14. člena). V istem členu sicer dopušča izjeme v skladu s predpisi in iz opravičljivih razlogov (Prav tam, 5. in 6. točka). V 81. členu pa določa posebno varstvo za zavarovane vrste (ZON- UPB2, 81. člen). Ta ukrep nam nalaga Direktiva o habitatih, ki v 12. členu določa, da morajo za živali, ki so navedene v prilogi IV, države članice vzpostaviti sistem strogega varstva. Tako jih je prepovedano ubijati, vznemirjati ali uničevati njihove habitate (Direktiva 12. člen). Direktiva dovoljuje izjeme strogega varstva. Državam članicam dovoljuje odstop od strogega varstva, če so izpolnjeni pogoji, da gre za ohranjanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, za ohranjanje njihovih habitatov, če gre za preprečevanje resne škode, zdravje ljudi ali za javne koristi, raziskovanje, izobraževanje, doseljevanje ali ponovno naseljevanje, ob upoštevanju, da ni druge možnosti in da to ne škoduje ohranjanju ugodnega stanja populacije (Direktiva, 16. člen). Zakon v 14. členu določa, da morata biti za opravičljiv poseg izpolnjena najprej dva pogoja, in sicer, da ima dejanje koristne posledice in da je družbeno sprejemljivo (ZON-UPB2, 14. člen). Dovoljuje pa poseg v primeru lova lovnih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo lov, v primeru posegov, do katerih pride pri opravljanju gospodarske ali kmetijske dejavnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje in v primeru odvzema za namene, dovoljene z zakonom (Prav tam, 6. točka). Kot že prej povedano, Zakon v 81. členu določa posebno varstvo zavarovanih živali (Prav tam, 81. člen). Na podlagi tega je Slovenija sprejela Uredbo, 28 ki ureja varstvo zavarovanih živalskih vrst. V Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Uradni list RS, št.: 46/2004, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/

24 členu prepoveduje vsakršen poseg v naravni razvoj zavarovane vrste (Uredba, 6. člen). V 7. členu določa izjeme zaradi preprečitve resne škode, zagotavljanja varstva živalskih in rastlinskih vrst in njihovih habitatov, doseljevanja ali ponovnega naseljevanja vrst ter selektivnega ali omejenega ujetja živali, ob upoštevanju pogojev, da ni druge možnosti in če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije (Prav tam, 7. člen). V 7. a členu pa dopušča pristojnemu ministru, da sprejme predpis, na podlagi katerega določi pogoje in obseg odvzema živali iz narave zaradi uravnavanja populacije (Prav tam, 7. a člen). V Sloveniji poteka odvzem strogo zavarovanega volka in medveda iz narave na podlagi sprejetega Pravilnika, 29 ki je splošni predpis. Direktiva o habitatih tega ne določa. Prepušča državam članicam, da same določijo način selektivnega in omejenega odvzema, ob upoštevanju pogojev, določenih v Direktivi (Direktiva, 16. člen). Direktiva o habitatih nalaga državam članicam tudi določitev posebnih varstvenih območij za ohranitev in obnovitev habitatov za vse vrste, ki so navedene v prilogi II (Direktiva, 3. člen). Tudi Bernska konvencija v 4. členu določa, da mora vsaka pogodbenica z ustreznimi zakonskimi in upravnimi ukrepi zagotoviti ohranitev življenjskih prostorov prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst in upoštevati varstvene zahteve zavarovanih območij (Konvencija, 4. člen). Slovenija je sprejela uredbo, 30 v kateri določa območja in varstvene usmeritve za velike zveri in uredbo, 31 ki v skladu s strokovnimi merili za določitev Natura območij, določa območja Natura 2000 v Sloveniji. Varstvo okolja in ekosistemov ureja tudi Alpska konvencija, 32 ki jo je Slovenija ratificirala leta Zavezuje nas, da varujemo naravo na način, da se trajno zagotavlja sposobnost delovanja ekosistemov, ohranja živalstvo in rastlinstvo, skupaj z njunim življenjskim okoljem (Konvencija, 2. člen (f)). Slovenija, kot članica Evropske unije, je dolžna upoštevati in spoštovati tudi zahteve Evropske unije glede varstva okolja in varstva prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst. Zahteve iz Direktive o habitatih je prenesla v naš pravni red s sprejetjem Zakona o ohranjanju narave in uredbami, vendar pa je v Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah dodala izjemo od strogega varstva (Uredba, 7. člen), ki je Direktiva ne določa in je torej v nasprotju z Evropskim pravnim redom. 29 Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave. Uradni list RS, št.: 28/2009, 12/10, 76/10, 76/11, 73/12, 104/ Uredba o ekološko pomembnih območjih. Uradni list RS, št.: 48/2004, 33/ Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Uradni list RS, št.: 49/2004, 110/2004, 59/2007, 43/2008, 8/2012, 33/2013 (35/13 popr.), 39/2013Odl.US: U-I-37/ Alpska konvencija Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o varstvu narave in urejanju krajine. 17

25 4 NEVLADNE ORGANIZACIJE IN VARSTVO VOLKA V tem poglavju smo preučevali vpliv nevladnih organizacij na varstvo volka. Zanimalo nas je, na kakšen način lahko nevladne organizacije vplivajo na varstvo volka, bodisi pri sprejemanju predpisov ali pri osveščanju in informiranju ljudi. Obravnavali smo tudi nekatere pobude za oceno ustavnosti veljavnih predpisov, ki so jih vložile nevladne organizacije na Ustavno sodišče Republike Slovenije. Leta 2004 je Ustavno sodišče v svoji odločitvi št. U-I-137/04-11 zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Pravilnika o odvzemu velikih zveri iz narave za leto 2004 (Uradni list RS, št. 14/04) (Sklep, Izrek 1). Pobudnika sta bila Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ponikva in Jože Lipej (Sklep, št. U-I-137/04-11). Društvo je svoj pravni interes utemeljevalo s tem, da se bori za življenje živali (Sklep, A, 1. odstavek). V pobudi je navedlo, da deluje v javnem interesu, ker svoja sredstva uporablja izključno za namen boja za živali. 33 Izpodbijani Pravilnik naj bi bil v neskladju z Ustavo (Sklep, A, 2. odstavek in 3. odstavek). Pobudnika sta poudarjala, da so velike zveri naravno bogastvo, država pa naj bi na podlagi Ustave skrbela za ohranjanje naravnega bogastva (Sklep, A, 3. odstavek). S sprejetjem Pravilnika je dovolila odvzem zavarovanih živali iz narave. Menila sta, da je poboj živali hujši od mučenja živali. 34 Izpodbijani Pravilnik naj bi s tem posegal v pravico do nedotakljivosti duševne celovitosti. 35 Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo kot neutemeljeno (Sklep, B - I., 6. odstavek). V svoji odločitvi je trdilo, da je bil Pravilnik sprejet na podlagi strokovne in širše družbene presoje, v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in pristojnimi organi lovskogojitvenih območij, kar je v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (Sklep, B. II, 11. odstavek). Ustavno sodišče je v svoji odločitvi obrazložilo, da Zakon o zaščiti živali ne predvideva absolutnega varstva življenja živali, temveč predvideva dopustne razloge za usmrtitev živali, med katerimi je tudi uravnavanje populacije (Sklep, B II, 14. odstavek). Ustavno sodišče se zaradi zavrnitve pobude v tem delu ni spuščalo v oceno o tem ali pobudnika izkazujeta pravni interes (Sklep, B II, 15. odstavek). Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ponikva, je leta 2009 vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Pravilnika o odvzemu osebkov rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za obdobje 2009/2010 (Sklep, U-I-122/09-7). Društvo je zatrjevalo, da je Pravilnik v neskladju z Ustavo, z Zakonom o ohranjanju narave, Zakonom o zaščiti živali in v nasprotju z Direktivo o habitatih (Sklep, 1. odstavek). Pravni interes je utemeljevalo s tem, da društvo deluje v javnem interesu, da je bilo ustanovljeno s ciljem prizadevanja za uveljavljanje pravic živali in so kot taki dolžni zaščititi vse prostoživeče živali in v zvezi s tem opozarjati na 33 Prav tam, 1. odstavek. 34 Prav tam, 3. odstavek. 35 Prav tam. 18

26 nepravilnosti in nezakonitosti (Prav tam, 1. odstavek). Pobudnik je navajal, da mu je bil pravni interes že priznan v zadevah št. U-I-386/06 in št. U-I-97/07, ki so obravnavale podobno pravno stanje in Ustavnemu sodišču predlagal, da izpodbijani Pravilnik odpravi. 36 Ustavno sodišče je s sklepom številka U-I-122/09-7 dne zavrglo njihovo pobudo z obrazložitvijo, da pobudnik ni izkazal pravnega interesa (Sklep, 7. odstavek). V svoji odločitvi je zapisalo,»da imajo politične stranke, društva, zbornice in združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali v njihov pravni položaj. Za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo v imenu svojih članov ali zaradi njihovih interesov ali ker menijo, da uveljavljajo splošni družbeni interes, njihov pravni interes ni izkazan.«(sklep, 3. odstavek). Ustavno sodišče je obrazložilo tudi zakaj je v zadevi št. U-I-386/06 pravni interes društvu priznalo. Priznalo ga je zgolj zato, ker društvu, kot zainteresiranemu subjektu, ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku priprave predpisov, ki urejajo področje, na katerem društvo deluje (Sklep, 4. odstavek). Pri sprejemanju izpodbijanega Pravilnika pa je bilo društvu omogočeno sodelovanje in pristojno ministrstvo je stališča društva do predlaganega Pravilnika tudi objavilo na svoji spletni strani. 37 Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine so okoljevarstvene organizacije, ki so vložile pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Pravilnika o odvzemu osebkov rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za obdobje 2012/2013 in predlog za zadržanje izvršitve pravilnika (Sklep št. U-I-316/2012-7). Organizacije so zatrjevale, da je Pravilnik v nasprotju z Ustavo, Zakonom o ohranjanju narave in v nasprotju z Direktivo o habitatih, ki predpisuje varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst in njihovih habitatov in dovoljuje le nekaj izjem strogega varstva (Sklep, 1. odstavek). Ustavno sodišče je sklepom št. U-I-316/ dne zavrglo njihovo pobudo, z obrazložitvijo, da niso izkazali pravnega interesa, ker izpodbijana določba neposredno ne posega v njihov pravni položaj (Sklep, 6. odstavek). To je bila že druga pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Pravilnika, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo, ker pobudniki niso izkazali pravnega interesa. Pri tem se poraja vprašanje, kdo sploh lahko izkaže pravni interes, ko gre za pravice živali. Ustavno sodišče raznim društvom, ki delujejo na področju varovanja prostoživečih živali, ne priznava pravnega interesa. Tako ne morejo izpodbijati določb, ki prizadenejo živali, niti ne morejo podati zahteve za presojo zakonitosti nekega akta, ki posega v pravice živali. Kot je v svojem prispevku Varstvo rjavega medveda v slovenskem ustavnem redu ugotovil dr. Jernej Letnar Černič (2012, str. 392), bi moralo Ustavno sodišče priznati pravico društvom, ki delujejo na področju varovanja prostoživečih živali, da zastopajo pravice prizadetih živali. 36 Prav tam, 1. odstavek. 37 Prav tam, 4. odstavek. 19

27 Društvo Dinaricum 38 je leta 2011 poslalo Ministrstvu za okolje in prostor pripombe na Pravilnik o spremembah pravilnika o odvzemu osebkov rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave. 39 Med pripombami so navajali, da so v obrazložitvi osnutka pravilnika zaznali napake pri navajanju in interpretaciji podatkov o številu in širjenju volčje populacije v Sloveniji (Pripombe, B, točka 3). V nasprotju s trditvami, da se populacija volka širi, so zatrjevali, da raziskave kažejo na upadanje populacije, kar pomeni, da je namen odvzema volkov zaradi širjenja populacije neutemeljen (Prav tam, 1. odstavek). Zaradi posega v populacijo bi prišlo v več tropih do rušenja strukture, kar bi vplivalo na ugodno stanje populacije (Pripombe, B, točka 5). Prav tako so ugotavljali, da glede na prostorsko razporeditev nameravanega posega v populacijo, lahko pride do iztrebitve volkov na nekem teritoriju, saj na nekaterih od predvidenih prostorov živi samo po en volk (Prav tam, točka 6). Mnenja so bili, da je časovna razporeditev posega od septembra do konca februarja neprimerna (Pripombe, B, točka 7). Raziskave namreč kažejo, da je pri volkovih višek parjenja v mesecu februarju, zato so predlagali, da se posegi v populacijo zaključijo do konca meseca januarja 40 (Prav tam.). Na koncu so očitali neprimeren obseg načrtovanega posega (Pripombe, B, točka 8). Mnenja so bili, da bi bil cilj odstrela dosežen z manjšo kvoto (Prav tam.). Njihove pripombe niso bile upoštevane. Društvo za zaščito živali Ljubljana je septembra leta 2012 posredovalo pripombe Ministrstvu za kmetijstvo in okolje na načrt odstrela volkov za leto 2012/2013 (DZZŽ, 2012). Predlagali so drugačen način odstrela, saj se niso strinjali z načrtovanim načinom in obsegom odstrela volkov. Kot rešitev so predlagali tarčni odstrel volkov v neposredni bližini pašnikov, ki pomenijo nevarnost za drobnico. Odstrel naj bi se izvajal po individualnih odločbah. Postopek izdajanja odločb bi izvajala Intervencijska skupina Zavoda za gozdove Slovenije. Tak način odstrela so predlagali, ker so menili, da bi se tako zmanjšal konflikt med velikimi zvermi in lokalnim prebivalstvom (po DZZŽ, 2012). Njihovih pripomb niso upoštevali in način odstrela je ostal nespremenjen. Leta 2011 je v Sloveniji potekala medijska kampanja Ohranimo slovenskega volka, v kateri so sodelovali tudi znani Slovenci s področja televizije, glasbe in gledališča. 41 Kampanja je nastala zato, da se ljudem pokaže prava pot za ohranjanje narave,» da se začnemo zavedati naravnih danosti, živalske in rastlinske pestrosti naše države in da ne mislimo samo nase, ampak tudi na druge...«je povedal idejni vodja in organizator kampanje, Simon Cirkulan za Lifestyle natural (2011). Kampanja je bila namenjena izobraževanju in ozaveščanju ljudi o volku in na splošno o varovanju 38 Dinaricum - Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov. 39 Pripombe na Pravilnik o spremembah pravilnika o odvzemu osebkov rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, Ribnica, Lovno dobo so skrajšali šele leta 2012, po prejetju peticije za moratorij na odstrel volkov v načrtovalskem obdobju 2012/ Lifestyle natural. Znani Slovenci: Volk, ena od treh velikih zveri, je na robu izumrtja. URL: 20

28 narave (Lifestyle natural, 2011). Povod za izvedbo kampanje je bila objava Ministrstva za okolje prostor, ki je odredilo odstrel 12 volkov (Prav tam.). Priredili so različne delavnice in razstave. Sodelovali so tudi z živalskim vrtom v Ljubljani, kjer so prav tako izvedli nekaj delavnic na temo volka in drugih živali, ki se jih ljudje bojijo, kot so na primer pajki, kače, kuščarji (Cirkulan, 2013). Kampanja je v večini naletela na pozitiven odziv pri ljudeh, bilo pa je tudi nekaj nerazumevanja, saj so se pojavljali tudi nekateri komentarji, da bi bilo bolje, če bi namesto volkov ohranjali slovenske delavce (Prav tam.). Pomembno je skrbeti tudi za slovenske delavce, vendar menimo, da na račun varstva volkov slovenski delavci niso nič bolj ogroženi, kot so sicer. Javno mnenje je običajno deljeno. Nanj lahko precej vplivajo razne akcije in kampanje z namenom ozaveščanja in izobraževanja ljudi, na drugi strani pa nanj vpliva tudi senzacionalistično pisanje o povzročenih škodah in o nevarnih zvereh. V enem izmed časopisov smo lahko prebrali, da volkovi koljejo drobnico po vaseh v Loški dolini (Ozmec, 2013, str. 6). Članek je bil opremljen s slikami pobitih živali. Lastnik je v članku zatrjeval, da so divje živali pri nas bolj zaščitene kot človek in da je njihovo število večje, kot ga prikazujejo (Prav tam.). Z lastnikom pobitih živali vsekakor sočustvujemo, obenem pa se postavlja vprašanje, ali je sam svojo čredo zavaroval pred napadom volkov. Naselil jih je namreč na področju, ki je bilo prej zaraščeno in zapuščeno. 42 Verjetno so volkovi pred naselitvijo drobnice na tem področju neovirano lovili srnjad in jelenjad. Zavedati se moramo, da človek s posegi v naravo, posega tudi v življenjsko področje divjih živali. Pomembno je, da obstajajo nevladne organizacije, ki s svojim delovanjem pripomorejo k boljši informiranosti in ozaveščanju ljudi. Ljudje smo običajno nezainteresirani za stvari, s katerimi neposredno nimamo opravka, nam ne povzročajo škode ali nam neposredno ne prinašajo kakšne koristi. Politika ima moč sprejemanja predpisov. V njej se skrivajo različni interesi posameznikov in posameznih skupin. Predpise lahko priredijo glede na interese teh posameznikov. Nevladne organizacije se s svojim opozarjanjem na nepravilnosti trudijo vplivati na javno mnenje in na ta način pritiskajo na politiko, da spremeni veljavne predpise, ki škodujejo živalim, če že ne morejo zastopati pravic prizadetih živali. 4.1 PROJEKT SLOWOLF Projekt SloWolf je bil prvi obsežni projekt, ki je preučeval in spremljal populacijo volkov v Sloveniji. Delovati je pričel 1. januarja 2010 in je trajal do konca leta Prijavitelj in vodja projekta je bila Skupina za ekologijo živali, ki deluje na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, projekt pa so izvajali partnerji Univerza v Ljubljani, Zavod za gozdove Slovenije in Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov Dinaricum (po SloWolf, projekt-slowolf). 42 Prav tam. 21

29 Projekt je sofinancirala Evropska unija s programom LIFE+, ki podpira projekte ohranjanja okolja in narave. 43 Cilj projekta je bil dolgoročno ohranjanje populacije volkov, njihovega glavnega plena in življenjskih prostorov v Sloveniji ter izboljšanje njihovega sobivanja z ljudmi. Volkovi potrebujejo velik življenjski prostor (SloWolf, projekt-slowolf). Posamezne skupine ljudi, kot so na primer lovci in živinorejci, lahko pridejo zaradi plenjenja divjadi ali drobnice z volkom v konflikt, zato volkovom niso najbolj naklonjeni. Na drugi strani pa so zagovorniki varovanja volkov, ki zagovarjajo dejstvo, da je volk del naravnega bogastva, divjine in neokrnjene narave. 44 V okviru projekta so se izvajale številne informacijske in izobraževalne aktivnosti. Opravljene so bile raziskave, na podlagi katerih je bilo pridobljenih veliko koristnih informacij, ki so bile kasneje uporabljene za pripravo predloga akcijskega načrta upravljanja z volkovi (SloWolf, projekt-slowolf). Laična in strokovna javnost je na ta način prvič dobila verodostojne podatke o stanju populacije volka v Sloveniji. Pred tem so bile podane le približne ocene stanja. Spremljanje populacije volkov je potekalo od leta 2010 do konca leta Spremljevalno obdobje je trajalo od 30. junija do 1. julija naslednjega leta. S tem so se izognili vključevanju več generacij volkov. Uporabljali so 4 metode, ki so se med seboj dopolnjevale (Jelinčič, 2013, str. 237): telemetrija, izzivanje oglašanja volkov s tuljenjem, sledenje v snegu, genetika. S telemetrijo so ugotavljali aktivnost volkov, njihovo gibanje in razporeditev volčjih tropov. Z izzivanjem oglašanja volkov s tuljenjem so spremljali prisotnost teritorialnih tropov na določenem območju. S tuljenjem so lahko razlikovali odrasle volkove od mladičev. S sledenjem v snegu so spremljali velikost tropov, njihovo razporejenost na terenu in ob tem tudi zbirali genetske vzorce sline, urina, iztrebkov in na ta način pridobivali podatke o plenjenju (po Jelinčič, 2013, str. 237). Projektno območje je obsegalo velik del južne Slovenije in je vključevalo tudi štiri območja Natura 2000: 1. Trnovski gozd Nanos, 2. Krimsko hribovje Menišija, 3. Kočevsko, 4. Javorniki Snežnik. 43 Sloveniji LIFE projekt za varstvo volka. URL: tt_news%5d= SloWolf. URL:

30 Slika 2: Projektno območje spremljanja volkov. Vir: SloWolf (2010). S pomočjo genetske metode so leta 2011 podali prvo oceno velikosti volčje populacije za leto Leta 2012 so z enako metodo podali oceno za drugo sezono in z njo potrdili prvo oceno. Za natančnejšo oceno so vključili tudi statistično metodo, s katero so ocenili, koliko osebkov je bilo v tem vzorčenju zgrešenih. Vključili so tudi vzorce volkov s hrvaškega Gorskega kotarja, saj se volkovi gibljejo na obeh straneh meje. Število teh so razdelili na pol in polovico populacije prišteli Sloveniji, drugo polovico pa Hrvaški (po Jelinčič, 2013, str. 238). Na podlagi teh podatkov so ocenili, da je bilo številčno stanje volkov v Sloveniji (Jelinčič, 2013, str. 239): jeseni 2010: 41 volkov, marca 2011: 31 volkov, jeseni 2011: 41 volkov, marca 2012: 35 volkov. V nasprotju s temi podatki, pa naj bi po uradnih podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje, leta 2012 v Sloveniji živelo med 70 in 100 volkov. Na podlagi teh ocen je ministrstvo tudi odredilo odstrel volkov. Razhajanja v oceni števila volkov so bila očitna Označevanje volkov s telemetričnimi ovratnicami 23

31 V Sloveniji je bilo v projektu SloWolf s telemetričnimi ovratnicami 45 opremljenih šest volkov. Spremljali pa so še tri volkove, ki so jih z ovratnicami opremili na Hrvaškem, saj so se gibali tudi po naših gozdovih. Od skupno devetih označenih, je vsaj eno leto preživel le en volk. To je bil samec Slavc, ki se je kasneje odselil v Italijo. Štirje volkovi so bili odstreljeni v okviru rednega odstrela, trije so izginili, enega pa je povozil avto. Spremljanje volkov, opremljenih s telemetričnimi ovratnicami, se je končalo konec meseca septembra 2012, ko so našli odrezano ovratnico volkulje Tonke (po SloWolf. Gibanje volkov z ovratnico). Ker so sumili, da je šlo za krivolov, so uvedli preiskavo (Prav tam.). V preiskavi je bilo ugotovljeno, da volkulja ni bila nezakonito ubita. Izsledki genske raziskave so pokazali, da je bila povožena, niso pa še ugotovili, na kakšen način je izgubila ovratnico (Izjava za medije, 2013). Zadnja je bila ustreljena volkulja Tia iz Kočevskega roga in sicer pomotoma, v okviru rednega odstrela Informacijske in izobraževalne aktivnosti Izdana je bila brošura Volk v Sloveniji. Izdelani so bili plakati o volku. Predvajani so bili izobraževalni filmi o volkovih. Izvajali so se seminarji za učitelje biologije. Izdelani so bili izobraževalni kompleti za šole, ki so vsebovali DVD 47 z izobraževalnim filmom, projektni poster o volkovih, predstavitev in kviz za testiranje znanja učencev o volkovih. Izdajali so projektno glasilo. Izvajali so seminarje za kmetijske svetovalce. Potekalo je informiranje medijev o projektu in ciljih projekta Raziskava o odnosu ljudi do volka in upravljanja z njim Raziskava 49 je bila izvedena s širšo javnostjo, z lovci in z rejci drobnice na območju stalnega in občasnega pojavljanja volka. Z raziskavo so želeli ugotoviti kakšen odnos imajo do volka posamezne interesne skupine, predvsem lovci, rejci drobnice in širša javnost. Ohranitev volkov v Sloveniji je odvisna od številnih dejavnikov in eden izmed njih je tudi odnos ljudi do volka in upravljanje z njim (Marinko in Majić Skrbinšek, 2011, str. 1). Raziskava je pokazala, da imajo najbolj pozitiven odnos do volka lovci, nato širša javnost, najbolj negativen pa rejci drobnice, kar je bilo verjetno tudi pričakovati. Ne glede na odnos do volka, pa po pridobljenih podatkih kaže na to, da več kot polovica anketirancev podpira ohranitev volkov, saj so mnenja, da so volkovi simbol neokrnjene narave in imajo pomembno vlogo v ekosistemu (Marinko in Majić 45 Ovratnica deluje eno leto, potem pa samodejno odpade. 46 Gibanje volkov z ovratnico. URL:» 47 DVD je angleška okrajšava za digitalni pomnilniški medij (Digital Video Disc). 48 Povzeto po Informiranje javnosti in izobraževanje. URL:» SloWolf. Odnos javnosti do volka in upravljanja z njim URL:» 24

32 Skrbinšek, 2011, str. vii). Do podobnih podatkov je v svoji magistrski nalogi»odnos slovenske javnosti do varovanja volka«leta 2000 prišla tudi Korenjakova (Korenjak, 2000, str. 132), kar kaže na to, da se stanje na tem področju od takrat ni bistveno spremenilo. V raziskavi so ugotavljali tudi znanje o volku. Ugotovili so, da največ o volku vedo lovci, najmanj pa rejci drobnice (Marinko in Majić Skrbinšek, 2011, str. viii). Posledica strahu ljudi pred volkom je običajno odklonilen odnos javnosti do volka. Ta strah pa je posledica slabega poznavanja volka. Raziskava je opozorila tudi na dejstvo, da so mediji močan dejavnik pri oblikovanju odnosa javnosti do volka (Marinko in Majić Skrbinšek, 2011, str. viii).»pisanje medijev o napadih volka na domače žvali je srž problema pri upravljanju z volkom, ker so ljudje ekonomsko in čustveno vpleteni.«(kaczensky, 1999 in Boitani, 2000 V: Kastelic, 2013). Takšne medijske objave so za ohranjanje volka zelo škodljive (Prav tam, str. 52). Mediji bi morali imeti dostop do»znanstvenih informacij o vrsti, njenih vplivih na naravo kot celoto in rešitvah, ki omogočajo kakovostno sobivanje«človeka in volka (Prav tam, str. 59). Raziskovalci so mnenja, da je poglobljeno razumevanje odnosa in stališč ljudi do volka, ključnega pomena za uspešno izvedbo projekta ohranjanja in varovanja vrste (Marinko in Majić Skrbinšek, 2011, str. 1). Vključevanje javnosti v odločanje pa postaja nujen pogoj za doseganje družbene sprejemljivosti okoljskih problematik, ki vplivajo na kakovost življenja, tako posameznikov, kot družbene skupnosti (Mirković, 2001, V: Marinko in Majić Skrbinšek, 2011, str. 2). Podatki, pridobljeni v raziskavi, so bili uporabljeni za oblikovanje Akcijskega načrta upravljanja z volkom v Sloveniji Mednarodna konferenca SloWolf je bil v okviru projekta LIFE+ organizator mednarodne konference o varstvu volkov v kulturni krajini, ki je potekala v Postojni od do Namen mednarodne konference je bil vzpostavitev mednarodnega sodelovanja na področju varstva volka in izmenjava znanj ter izkušenj raziskovalcev volkov. Potekala so predavanja in delavnice, organiziran pa je bil tudi terenski ogled volčjega habitata v Sloveniji (po Izjava za javnost. www. volkovi.si). Zelo uspešen projekt SloWolf se je zaključil Dr. Miha Krofel, 51 ki je sodeloval pri projektu, je v intervjuju 52 povedal, da s projektom ne bodo nadaljevali. Nadaljevale pa se bodo nekatere od aktivnosti, ki so jih opravljali v tem projektu in sicer v malo drugačni obliki. Večino teh aktivnosti so opredelili v reviziji akcijskega načrta upravljanja z volkovi. Kot je povedal, so v okviru strokovne skupine pripravili tudi predlog glede monitoringa populacije volkov, vendar še niso dobili odgovora od 50 SloWolf. Odnos javnosti do volka in upravljanja z njim Dr. Miha Krofel, univ. dipl. biol., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. 52 Intervju z njim smo opravili dne

33 Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Tako še ni znano, ali se bo spremljanje populacije nadaljevalo oziroma kako se bo nadaljevalo. Krofel je še povedal, da zelo dobro sodelujejo s hrvaškimi raziskovalci. Opravljajo skupne projekte in raziskave ter skupno terensko delo. Redno se srečujejo in si izmenjujejo podatke. Slabše pa je sodelovanje z vidika upravljavcev in pristojnih državnih institucij. Kljub drugačnim obljubam, se stanje na tem področju ne izboljšuje. Hrvaška ima na tem področju že precej izkušenj. Podoben projekt imenovan CroWolf, so s podporo Evropske unije (program LIFE-III 53 ) uspešno izvajali od leta 2003 do leta 2005 (CroWolf. O projektu.). Tako je bil prvi načrt upravljanja z volkom (Plan upravljanja vukom u Hrvatskoj) na Hrvaškem sprejet že leta LIFE-III projekt EU za finančno pomoč tretjim državam pri projektih ohranjanja okolja in narave. 26

34 5 OCENA DOSEDANJIH RAZISKOVANJ 5.1 ANALIZA OBSTOJEČIH SISTEMOV KMETOVANJA NA OBMOČJU POJAVLJANJA VOLKA V analizi je sodelovalo 250 anketirancev. Anketiranje je potekalo v poletnih mesecih, pri anketirancih osebno in sicer na kmetijah na območju pojavljanja volkov (Udovč et al., 2011, str. 10). 46 kmetij so nato izbrali za podrobnejšo analizo. 27 od teh se je že soočilo z napadi volkov (Prav tam.). Analiza je pokazala, da največ drobnice redijo v Beli krajini, sledita pa Primorska in Notranjska. Najmanj drobnice redijo na Idrijsko-cerkljanskem in v Suhi krajini (Udovč et al., 2011, str. 11). Delež napadov na drobnico je bil največji na Primorskem, nato na Notranjskem in v Beli krajini. Najmanj napadov je bilo na Idrijsko-cerkljanskem in v Suhi krajini (Prav tam.). Analizirali so učinkovitost varovalnih sistemov. Ugotovljeno je bilo, da so varovalne ograje, ki jih rejci uporabljajo, namenjene predvsem zadrževanju živali na domačem pašniku in ne varovanju živali pred zvermi (Udovč et al., 2011, str. 35). Med sistemi, ki so bili v uporabi, so bili z analizo ugotovljeni dobri in slabi primeri. Ugotovljeno je bilo, da je izrednega pomena uvedba dobrih praks, tako z demonstracijo primernih varovalnih ograj in opreme, kot tudi s svetovalnim ter izobraževalnim delom z rejci. Pomembna je prava oprema, predvsem pa pravilna uporaba te opreme (Udovč et al., 2011, str. 35). V omenjenem poročilu je bilo poudarjeno, da je nujno potrebno začeti uporabljati dodatno varovanje pašnih živali pred napadi divjih zveri (Prav tam.). Rejci so bili nezadovoljni, saj so sledili napotkom in zahtevam kmetijske politike za pospeševanje reje drobnice za zagotavljanje količinsko in kakovostno ustrezne lastne pridelave hrane (Prav tam.). Eden od ciljev je tudi boj proti zaraščanju pašnikov. Na področjih, kjer se pokrajina zarašča, se širi življenjski prostor divjih živali. To pomeni, da so te površine blizu kmetij in tako prihaja do pogostejšega stika divjih živali s pašnim prostorom domačih živali (Pogačnik, 2006 V: Muhič, 2013, str. 8). Ti cilji žal niso upoštevali razmer na terenu, kjer se pojavlja volk in je zato prihajalo in še prihaja do konfliktnih situacij med volkom in drobnico. Reja drobnice na področjih, ki so opuščeni, pomeni širitev v življenjski prostor plenilcev (Pogačnik, 2006, V: Muhič, 2013, str. 9). Država bi morala ob zahtevah po pospeševanju reje drobnice na zaraščenih in opuščenih pašnikih rejcem svetovati tudi način zavarovanja te drobnice pred plenjenjem divjih zveri in s subvencijami pomagati pri nabavi zaščitnih ograj. Na ta način bi se tudi izognili večjemu številu izplačila odškodnin. Na območju pojavljanja volka je izziv in cilj najti take sisteme reje živali, ki bodo hkrati usmerjeni k varovanju pašne živali pred divjimi zvermi in večkratnemu izkoriščanju travne ruše (Udovč et al., 2011, str. 35). 27

35 5.2 ANALIZA STALNO PONAVLJAJOČIH ŠKODNIH DOGODKOV, V KATERIH SO ŠKODO POVZROČILE ŽIVALI ZAVAROVANIH PROSTOŽIVEČIH VRST Analiza je pokazala, da je bil izmed zavarovanih živali, ki so povzročile škodo na analiziranih kmetijskih gospodarstvih, volk največkrat prepoznan kot povzročitelj škode in sicer skoraj v 44 % (Ulamec, 2007, str. 32). Ugotovljeno je bilo tudi, da se pri posameznih oškodovancih škode stalno ponavljajo. Po opravljeni analizi so podali mnenje, da bi morali dopolniti Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju (Uradni list RS, št. 74/05). Predlagali so, da se v primerih stalnega ponavljanja škode pri posameznih oškodovancih, ustanovi posebna komisija za vsak škodni primer, ki bi jo s sklepom imenoval generalni direktor Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Komisija bi proučila vsak primer in oblikovala strokovni predlog za primernejše zavarovanje premoženja. Po poteku prehodnega obdobja ali ob nastanku novega škodnega dogodka, bi komisija preverila ali je oškodovanec ravnal kot dober gospodar in upošteval navodila komisije (Prav tam.). Ob napadih volka na domače živali nastaja neposredna in posredna škoda. Posredna škoda lahko nastane zaradi stresa živali, kar poveča možnost splavitve, živali lahko zbolijo ali ostanejo brez mleka (Černe, 2009, str. 32). Razporejenost pašnikov blizu gozdov je lahko vzrok za povečanje škodnih primerov (Černe et. al., 2010, V: Muhič, 2013, str. 9). Ne glede na to, da je stanje parkljarjev, ki so glavna hrana volkov v Sloveniji, ugodno, se kljub temu pojavljajo škode na domačih živalih (Muhič, 2013, str. 61). V letih, odkar se sistematično spremlja število škodnih primerov, so ugotovili, da je teh vedno več (Vlada Republike Slovenije, 2009, str. 17). Med možne razloge pa so uvrstili naslednje: neustrezno varovanje pašne živine, upad populacije naravnega plena, povečanje števila volkov, obveščenost rejcev o odškodninskem sistemu. 54 Število prijavljenih škodnih primerov je naraščalo od nekaj posameznih primerov, pa vse do okoli štiristo primerov (Vlada Republike Slovenije, 2009, str. 15). Največjo porast so zaznali v letih 2007 in 2008, kar je razvidno iz Grafikona Prav tam. 28

36 Število prijavljenih škodnih primerov od volka v Sloveniji Grafikon 1: Število prijavljenih škodnih primerov zaradi volka v Sloveniji v obdobju od 1994 do LETO Vir: Zavod za gozdove Slovenije Strokovno mnenje za odstrel velikih zveri v letu 2009 dopolnitev, Ljubljana, 2009, v: Vlada RS (2009, str. 15). Plačilo za škodo je lahko uspešen in enostaven, a kratkoročen način reševanja tega problema (Černe, 2009, str. 32). Tak način reševanja ne bi smel postati stalna praksa. Za preprečitev škode je zato najbolj učinkovito varovanje domačih živali (Muhič, 2013, str. 61). To varovanje pa se lahko izvaja na različne načine, kot je zapiranje živine ponoči, varovanje s psi, varovanje s pastirjem, kar je v današnjih časih sicer redkost in varovanje živine z varovalnimi ograjami (Prav tam.). Z električnimi varovalnimi ograjami sta se v Sloveniji veliko ukvarjala dr. Tone Vidrih in dr. Matej Vidrih. 55 Poudarjala sta, da mora biti električna ograja pravilno postavljena, da bi dosegla svoj namen (Vidrih, T., 2013). V nasprotnem primeru ograja služi samo za zadrževanje živine v ogradi, ne varuje pa je pred napadi plenilcev (Prav tam.). Ograja mora biti prilagojena terenu. Najbolj optimalna mora imeti vsaj pet do šest žic. Spodnja žica ne sme biti več kot 15 cm dvignjena nad tlemi, naslednji dve žici morata biti nameščeni v razmiku 15 cm, četrta in peta v razmiku 20 do 25 cm proti vrhu in šesta še 30 cm, kar je razvidno na Sliki 3. Električna ograja s petimi žicami naj bi bila visoka 90 cm oziroma 120 cm s šestimi žicami. Vedno mora biti pod električno napetostjo. Na ta način učinkovito preprečuje dostop volkovom zaradi bolečine, ki jo volk začuti ob dotiku z električno ograjo (po Vidrih, T., 2013). Obstaja možnost, da se volk nauči preskočiti ograjo. Da se rejci izognejo tej nevarnosti, morajo nastaviti vabo 55 Dr. Tone Vidrih in dr. Matej Vidrih, profesorja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za agronomijo. 29

37 za volka nižje na ograji in ga s tem privabiti, da se približa ograji s smrčkom (Vidrih, T., 2013). Seveda postavitev take električne ograje pomeni tudi velik strošek za rejca. Vidrih meni, da bi moralo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje kriti del stroškov (Prav tam.). Verjetno je eden izmed razlogov, zakaj rejci ne postavljajo takih električnih ograj, prav v velikih stroških. Raje prijavijo škodo, da jim država izplača odškodnino. Slika 3: Pet žična in šest žična stalna elektroograja. Vir: Vidrih in Vidrih (2009). Učinkovit način odganjanja volkov je tudi uporaba ovčarskih psov. Ovčarski psi so najbolj uporabni v sodelovanju s pastirji. Če se pastir oddalji od črede, ga pes z lajanjem opozori, da se je približal vsiljivec. V primeru, da pes deluje sam, vsiljivca lahko z lajanjem prežene. Če pride do spopada med njima, ga pes odžene in ga ne zasleduje, temveč ostane v bližini črede (po Saftič, 2010). Rejci drobnice največkrat prihajajo v konflikt z volkom. Oni so tudi največji zagovorniki odvzema volkov iz narave, saj menijo, da bo s tem manj škode na drobnici. Podobno je v svoji diplomski nalogi menil Saftič (2010, str. 32), ko je postavil naslednji sklep:» da s posegom v populacijo sivega volka oziroma z njihovim odvzemom iz populacije, predvsem vodnikov tropa, vplivamo na zmanjšanje števila napadov sivega volka na drobnico.«nasprotno meni dr. Krofel (O pravnem varstvu volka v Državnem zboru, 2013), da v primeru odstrela alfa samca ali alfa samice trop razpade in se škode lahko celo povečajo. Razbije se struktura tropa in volkovi tako težje lovijo naravni plen, kot so jelenjad in srnjad in se preusmerijo na lažje dostopen plen, kar predstavlja nezavarovana drobnica. Krofel je poudaril, da to kažejo tudi raziskave, ki so bile opravljene pri nas in v tujini (Prav tam.). Volk nima naravnega sovražnika, zato se je v času evolucije razvil sistem samoregulacije, ki preprečuje, da bi se volkovi preveč namnožili (Krofel, 2012, str. 6). Samoregulacija deluje na principu teritorialnosti. Na določenem teritoriju živi samo en trop, ki se lahko preživi s plenom, ki je na tem področju na voljo. Ta teritorij branijo in lahko celo ubijejo vsiljivca. Na ta način skrbijo za trajnostno rabo plena. Volkove tako 30

38 omejujeta prostor in lasten nadzor populacije (po Krofel, 2012, str. 6). Svojo številčnost omejujejo tudi znotraj lastnega tropa (Krofel, 2012, str. 7). Ko število preseže še dopustno mejo, morajo mladiči zapustiti svoj trop. Veliko mladih volkov ne najde prostega teritorija, zato jih preživi zelo malo. Z odstrelom se spremeni struktura tropa, postanejo manj učinkoviti pri plenjenju divjadi in se obrnejo k lažje dostopnemu plenu, kar je običajno nezavarovana drobnica (po Krofel, 2012, str. 7). Menimo, da rejci premalo naredijo, da bi zavarovali svojo drobnico. Seveda pa tega ne moremo posploševati, saj so opravljene analize pokazale, da so nekateri rejci dobro poskrbeli za zavarovanje. 56 Država bi morala spodbuditi rejce, da bi se ti posluževali uporabe električnih ograj, ki so se do sedaj pokazale za najbolj učinkovit način zavarovanja živali pred napadi volkov (Vidrih T., 2013). Namesto odškodnin bi del teh sredstev namenili za pomoč pri nabavi električnih ograj. Eden izmed ciljev v akcijskem načrtu 57 je tudi subvencioniranje zaščite. Država želi na ta način za 50 % zmanjšati število škodnih primerov in znižati izplačila za nastalo škodo (Prav tam, 1. poglavje, Posebni cilji I.I.I). Pravilnik bi morali dopolniti (Prav tam, Nujni ukrepi) in izboljšati nadzor nad njegovim izvajanjem ter tako zmanjšati zlorabe pri izplačevanju odškodnin. Zavod za gozdove Slovenije je izdal priročnik, 58 s katerim se lažje ugotavlja povzročitelja škode. Priročnik je pomemben za ocenjevalce škod. Z njegovo pomočjo odkrijejo, če gre za škodo, ki jo je povzročila velika zver. Na ta način hitreje pride do izplačila škode. Pri ugotavljanju povzročitelja je potrebno upoštevati več znakov hkrati, ne zgolj enega (Černe et al., 2011, str. 9). Pregledati je potrebno tudi okolico napada. Sledi volka in psa se le malo razlikujejo. Voljča stopinja je bolj podolgovate oblike, saj sta srednji prstni blazinici rahlo pomaknjeni naprej, kar je razvidno tudi na Sliki 4. Volčji kremplji so običajno bolj dolgi in koničasti. Sledi psa običajno vodijo cikcak, krožno ali pentljasto, naprej in nazaj, volčje sledi pa so običajno bolj v ravni liniji. Če gre poleg sledi živali še človekova sled, gre verjetno za človeka, sprehajalca psa (po Černe et al., 2011, str. 25). Tudi iztrebki psa in volka se razlikujejo. Volčji iztrebki običajno vsebujejo veliko dlak, imajo močan neprijeten vonj in so temnejše barve kot pasji (Prav tam.). 56 Npr. Analiza obstoječih sistemov kmetovanj na območju pojavljanja volka Akcijski načrt za upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje Prepoznavanje znakov prisotnosti in plenjenja večjih zveri (Černe et. al., 2011). 31

39 Slika 4: Sled volka Slavca v snegu. Vir: Krofel, SloWolf (2012). 5.3 RAZISKAVE O PREHRANJEVANJU VOLKOV V Nemčiji so opravili raziskavo o prehranjevanju volkov. Raziskovalci z inštituta Senckenberg so za namen raziskave zbrali in pregledali več kot 3000 vzorcev volčjih izločkov. Po ostankih plena v izločkih so ugotovili, da srnjad predstavlja 55,3 %, jelenjad 20,8 % in divji prašiči 17,7 % plena. Manjši del plena predstavljajo divji zajci, drobnica pa manj kot 1 % plena volka (po Nemški volkovi ne napadajo drobnice, 2012). Podatke, pridobljene v nemški raziskavi, smo grafično prikazali v Grafikonu 2. Vodilni raziskovalec Hermann Ansorge 59 je po opravljeni raziskavi ugotovil, da volkovi ne bodo napadali drobnice, če bo ta dobro zavarovana in ne bodo tvegali spopada z električnimi ograjami ali psi čuvaji, dokler bodo imeli na razpolago dovolj divjih živali za svoj plen (Prav tam.). Z njegovimi ugotovitvami se strinjamo, saj je znano, da se volk prilagaja pogojem v naravi. V tej raziskavi so namreč ugotavljali tudi, kako so se spreminjale prehranjevalne navade volkov. V Nemčijo so se volkovi preselili s Poljske. Tam je bil njihov plen v glavnem jelenjad, v Nemčiji pa se je z leti večal odstotek srnjadi. To je bila posledica večjega števila srnjadi v nemških gozdovih. Tem okoljskim pogojem se je prilagodil tudi volk. Po raziskavah je ta okoljska prilagoditev trajala manj kot dve generaciji (po Nemški volkovi ne napadajo drobnice, 2012). To področje je v Sloveniji po ugotovitvah naših strokovnjakov malo raziskano. Dr. Krofel in dr. Kos, sodelavca projekta SloWolf, sta leta 2010 opravila analizo Hermann Ansorge je vodja oddelka za zoologijo v Senckenberškem prirodoslovnem muzeju v Görlitzu in eden izmed avtorjev raziskave o prehrani volkov. Nemški volkovi ne napadajo drobnice. URL: Analiza vsebine iztrebkov volka (Canis lupus) v Sloveniji,