Glasilo obèine Logatec, 15. oktober 2008, letnik XXXIX, št. 10 Notranjski poslanec dr. Peter Verliè, SDS Soglasje rebalansu Tudi svetnike moti gora gu

Transkripcija

1 Glasilo obèine Logatec, 15. oktober 2008, letnik XXXIX, št. 10 Notranjski poslanec dr. Peter Verliè, SDS Soglasje rebalansu Tudi svetnike moti gora gum v Zapolju Podeljena najvišja obèinska priznanja 50- letnica ZŠAM Zborovali upokojenci osrednje regije Asfalt na Lavrovec in v Žibrše Nagrajene najlepše ocvetlièene domaèije 100 let knjižnice v Hotedršici Jesenska literarna žetev IV. ex tempore Devetletka šola dobrih obetov Enaindvajsetiè na Triglavu 1

2 Najprej Sloni pač ne bodo leteli v nebo Vršala so uničujoča neurja, padal je preobilen dež, padala je uničujoča toča, padale so črvive hruške, padal je»nepotreben«omet, padale so lepe predvolilne obljube. In kdo bi dvomil o njih. Nasprotno, prepričani smo, da nam bo poslej prav zaradi njih lepo. Lepo nam bo, ker se bo začela pravičnejša delitev ustvarjenega. Lepo nam bo, ker bo s konsenzualno politiko zagotovljen napredek. Lepo nam bo, ker bomo preprečili razkroj demokracije. Lepo nam bo, ker nam bodo vrnili dostojanstvo, poštenost, demokracijo in blagostanje. Lepo nam bo, ker bo zagotovljen strateški razvoj. Lepo nam bo, ker se bo politika umaknila iz gospodarstva in iz življenja državljanov. Lepo nam bo, ker bomo državljani rešeni konfliktov, zakrčenosti in strahu. Lepo nam bo, ker se bodo nagrade članom nadzornih svetov in uprav znižale. Lepo nam bo, ker vlada ne bo več pogoltna, pač pa nam bo znižala davke. Lepo nam bo, ker ne bo več korupcije. Lepo nam bo, ker bo spet funkcionirala pravna država. Lepo nam bo, ker ne bo več nastavljanja kadrov po politični pripadnosti, pač pa bodo zagotovljene najboljše kadrovske rešitve, kar jih premore Slovenija ta čas.. Lepo nam bo, ker ne bo več kadrovskih cunamijev. Lepo nam bo, ker bo konec socialnega razslojevanja. Lepo nam bo, ker bomo živeli v normalni državi brez ekscesnih situacij. Lepo nam bo, ker bo odpravljena revščina. Lepo nam bo, ker se bo Slovenija rešila potopa. Lepo nam bo, ker nas mediji ne bodo več vodili v otopelost, v ukinitev lastnega razmišljanja in v ukinitev delovanja lastnih možganov. Lepo nam bo, ker bomo zadihali s polnimi pljuči. Lepo nam bo, ker sloni ne bodo leteli v nebo. Lepo nam bo, ker bo poleg vsega lega še veliko lepšega. Urednik Župan Janez Nagode Na naslovnici: Kdo bo prvi v šoli? Foto: France Brus Dober dan gospod župan! Naravnost iz županove pisarne Samo še oprema manjka Dela pri prenovi Zdravstvenega doma lepo napredujejo, tako da bodo gradbena in obrtniška dela v vrednosti enega milijona evrov končana konec oktobra; na račun več del (zaradi nedorečenega projekta in sprememb med gradnjo) se utegne investicija podražiti za 2 do 3%. Razpis za tehnični pregled naj bi stekel v prvi polovici novembra, nakar naj bi v mesecu dni pridobili uporabno dovoljenje za možnost selitve v nove prostore. Pred vselitvijo pa bo potrebna ustrezna oprema, ki naj bi veljala blizu evrov. Za nakup opreme tečejo pogovori med občino in vodstvom zavoda glede plačila. Odprti sta dve možnosti: ali da zavod pokrije stroške opreme s prihranki iz amortizacije ali da plača opremo občina, ki pa ta čas nima potrebnih sredstev ne v proračunu ne v rebalansu proračuna. Če bo vse urejeno z opremo, bo selitev v novi del Zdravstvenega doma možna konec tega leta. Do normiranih šolskih prostorov Septembra je stekla tudi II. faza dograditve osnovne šole Tabor. Izvedbo gradbenih in obrtniških del je kot najugodnejši ponudnik prevzel Tehnik iz Škofje Loke. Izvajalec bo dokončal investicijo,vredno evrov, do začetka prihodnjega šolskega leta. V dveh etažah bodo na novo zgradili dve učilnici in dva kabineta, garderobe in sanitarije. Tako kaže, da bo osnovna šola Tabor z novogradnjo prišla do normiranih prostorov. Temelji za dograditev šole Tabor. Morda najbolj žgoča tema Vse tako se zdi, da je ta čas najbolj žgoča težava zagotavljanje prostorov za otroško varstvo. Občina se je odločila za gradnjo novih prostorov za otroško varstvo na Tržaški 105 (Stara sodnija). Pripravljen je idejni projekt, ki se usklajuje med občinsko upravo in vodstvom vrtca. Projekt predvideva prostore za 9 oddelkov z drugimi dopolnjujočimi prostori: za pedagoško delo, za kuhinjo in za rekreacijo. Občina je projekt priglasila na razpis pri Ministrstvu za šolstvo in šport, ki ga je postavilo na 7. mesto. Kolikšen bo delež sofinanciranja in kdaj bo odobreno 2

3 Najprej sofinanciranje, pa Ministrstvo ne pove. Občina mora dostaviti ministrstvu celotno dokumentacijo, Ministrstvo pa bo šele v 60 dneh odgovorilo, kako in kaj s sofinanciranjem. Po veljavnih predpisih pa investitor ne sme začeti z deli pred odobritvijo sofinanciranja. Postopki se tako vlečejo in z njimi se oddaljuje rok za dograditev prepotrebnih prostorov; od decembra, ko naj bi bil zgrajen prvi oddelek, pa do maja, ko naj bi zgradili prostore za 5 oddelkov. Upoštevajoč postopke z ministrstva, ne kaže, da bi lahko do maja realizirali načrte. Druga možnost je, da gre občina v investicijo, vredno evrov, z lastnimi sredstvi in najetimi krediti; te bi si občina lahko privoščila, ker doslej še ni zadolžena. Čakanje bi pomenilo odlašanje in podražitve. Žal, premalo kooperativnosti Intenzivno se odvijajo projektne priprave za izvedbo kanalizacije proti Kalcam, na Martinj Hribu, v Jakovici, Rovtah, Grčarevcu in v Hotedršici. V aktivnosti so vključeni občinski urad (bolje rečeno: župan), Komunalno podjetje in krajevne skupnosti. V nekaterih krajevnih skupnostih so že daleč s služnostnimi pogodbami, ponekod pa posamični občani se na vse pretege branijo in odklanjajo prepotrebno kooperativnost. Za izvedbo tovrstnih projektov se lahko nadejamo tudi evropskih nepovratnih sredstev; tem pa se počasi izteka čas. Zato vsakršno zavlačevanje pomeni tudi vse manj možnosti za pridobitev evropskih sredstev in obenem višjo obremenitev občanov s sofinanciranjem naprav. Škoda! Špela Istenič Odgovornost za spremembe Parlamentarne volitve na Logaškem Št.glasov %glasov SD Miroslav Levar ,13% LDS Janez Smole 225 2,90% Iz predvolilnih spopadov med parlamentarnimi strankami je na državni ravni izšla kot zmagovalka z relativno večino stranka Socialnih demokratov, ki tako prevzema»odgovornost za spremembe«sns Franc Mišič 248 4,66% LIPA Franc Bavec 94 1,20% DeSUS Branko Mišić 235 3,41% N.Si Andrej Bajuk 403 6,80% SLS Nada Skuk 318 5,75% ZARES Bogdan Urbar 517 7,38% SDS Peter Verlič ,22% Skupaj: ,44%* * V razliki do 100% so neveljavne glasovnice. Dr. Petru Verliču je uspelo. Na ravni volišč naše občine je največ glasov prejel Peter Verlič, SDS, ki je bil na ravni volilnega okraja uvrščen tako, da se je dokopal do poslanskega mandata. Nedaleč stran je pristal cerkniški župan Miroslav Levar, SD. ur Izza svetniških klopi Rebalans soglasno sprejet Občina se bo zadolžila zaradi ravnovesja proračuna in zaradi zagotavljanja likvidnosti za evrov Soglasje k imenovanju Jasne Čuk Rupnik za direktorico Zdravstvenega doma sprejeto z aklamacijo Aleksander Česnik Svetniki so povsem konstruktivno in soglasno sprejemali odločitve. Uvodoma so svetniki brez sleherne razprave sprejeli Odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma, kakor ga je v drugi obravnavi predstavil Aleksander Česnik, predsednik Odbora za zdravstvo in socialno varstvo. Rebalans proračuna z najetjem kredita Župan Janez Nagode je uvodoma pojasnjeval razloge za manjše prihodke od planiranih. Med temi je posebej navajal: zmanjševanje poprečnine, manj prihodkov zaradi manj dovažanih odpadkov, višja inflacija od pričakovane, neugodne možnosti za prodajo zemljišč, zaradi upočasnjevanja projektov»čiste Ljubljanice«ni mogla občina uveljavljati programiranih kohezijskih sredstev, angažma investicijskih sredstev zaradi prenove Zdravstvenega doma, gradnje Upravnega centra in dograjevanja šole 3

4 Izza svetniških klopi Tabor, gradnja oddelka vrtca v Rovtah. Potrebe se hkrati kažejo v prerazporeditvi nekaterih proračunskih postavk: za prostore za Pihalni orkester, za občinske ceste, za obnovo vodovoda v Logatcu in v KS Log-Zaplana, za zaključna dela pri Zdravstvenem domu, za pridobivanje prostorov za otroško varstvo, za stroške prevozov otrok v šolo, za prenovo stare šole v Hotedršici, za kanalizacijo v Logatcu in še kaj. Ker rebalans kliče po zagotovitvi proračunskih prihodkov, primanjkljaj pa ogroža likvidnost, je župan predlagal možnost najetja kredita v znesku 1,5 milijona evrov, še posebej zato, ker občina ta čas ni zadolžena. Zadolžitev bo šla na račun izgradnje vrtca, Upravnega centra, dozidavo Zdravstvenega doma in izgradnjo II. faze OŠ Tabor. V razpravi je Vladislav Puc opozoril na potreben limit pri morebitnih kreditih za nadaljnje investicije. Župan je pojasnjeval, da so limiti sprejemljivi. Ta čas pa limit dopušča občini najetje kredita do 4 milijone evrov. Petra Stavanjo pa je zanimala vizija prihodkov pred kreditom. Župan je odvrnil, da je boj za prihodke vselej naporen in negotov. Še vedno občina računa na več prihodkov od dovoza odpadkov, od ugodne prodaje zemljišč, od povišanja taks za stavbna zemljišča, kohezijska sredstva Peter Stavanja ob pospešenih aktivnostih v zvezi z gradnjo čistilne naprave. Boris Hodnik je predstavil nekoliko drugačen pogled na problematiko kredita, ki je svojska realnost, pri kateri je treba računati na vse bolj povečevane obresti. Nekaj rezerve ima občina pri prodaji komunalno opremljenih zemljišč, pri odpadkih, pri izterjavi Boris Hodnik komunalnih prispevkov kaže pa razmisliti o najetju kratkoročnega kredita za eno leto in črpanje kredita po potrebi Na koncu razprave so svetniki soglasno sprejeli rebalans proračuna za leto 2008 in sklep o najetju evrov kredita. Poslovnik Prostorski načrt za del Stare ceste Dokumentacija za poslovilno vežico v Planini Marjan Gregorič, predsednik Statutarno-pravne komisije je v kratkem predstavil predlog Poslovnika občinskega sveta v I. obravnavi. Svetniki so brez obravnave sprejeli predlagano besedilo, ki naj za drugo branje upošteva prispele amandmaje. Izdelovalec prostorskega akta Mojmir Slaček je poročal o razgrnitvi osnutka podrobnega prostorskega načrta za območje dela Stare ceste, na katerega ni bilo pripomb. Prostorski akt bo omogočil delno zazidavo ob Stari cesti. Akt bo z mnenji dajalcev soglasij šel v drugo obravnavo. K razpravi se je oglasil le Marjan Gregorič, ki je opozoril na premajhno racionalnost pri preveč parcialnem prostorskem načrtovanju. Sicer pa je svet predlagani akt sprejel soglasno. Župan je poročal da pripravlja Postojna dokumentacijo za gradnjo poslovilne vežice v Planini, kar obvezuje tudi našo občino za soinvestiranje, ker se na tamkajšnjem pokopališču pokopavajo tudi pokojni iz Grčarevca, Jakovice in Laz. Logatec naj bi sofinanciral projekt do 42% vrednosti, pač glede na število prebivalcev navedenih zaselkov. Občinski svet je potrdil predlagano investicijsko dokumentacijo in pooblastil župana za pogajanja o soinnvestirabnju in o obveznem lastninskem deležu naše občine. Soglasje k imenovanju Jasni Čuk Rupnik za direktorico Zdravstvenega doma Pred izdajo soglasja je kandidatka za direktorico Jasna Čuk Rupnik predstavila svoje poglede na razvoj Zdravstvenega doma, upoštevajoč vse vidike zdravstvene oskrbe logaških občanov. Marjan Gregorič je nato opozoril kandidatko na problematiko zobozdravstva, zlasti na kritične čakalne dobe. Na Jasna Čuk Rupnik županovo vprašanje o kandidatkinem odnosu do koncesij je Jasna Čuk Rupnik pojasnjevala, da možnosti za koncesijo so odprte, koncesija da je sprejemljiva z dobrim sodelovanjem Zdravstvenega doma. Vsekakor bo poudarjala skrb za socialni motiv zdravstva. In soglasje je bilo sprejeto z aklamacijo. Martin Koren Svetniki sprašujejo župan odgovarja Marjan Gregorič, SD, je želel pisne odgovore na dvoje vprašanj. 1. Deponija gum v IOC Zapolje ostaja, kjer je bila in kakršna je bila. Zato sprašuje, kakšni ukrepi so bili storjeni, da bi se preprečila nevarnost ekološke bombe? Kaj se sploh lahko stori? Kako ukrepajo inšpekcije? 2. Ali je nujno, da so na Pavšičevi ob Marijan Gregorič gradnji nove soseske tako nevzdržne razmere? Težave nastajajo zaradi slabih možnosti parkiranja, kar povzroča nenehno prometno nevarnost. Iz garažnih boksov bo izvoz vozil na preozko Pavšičevo, kar bo še dodatno povzročalo prometni kaos, še posebej ob nujnih dovozih intervencijskih vozil (gasilci!). Vprašljiva je tudi izdaja Z oktobrske seje Občinskega sveta gradbenega dovoljenja, ker naj bi se garaže gradile na delu občinskega zemljišča, ki ni lastninsko urejeno niti služnostno. Kaže, da projekt ne predvideva nujnih ekoloških otokov in še česa. Župan je sicer obljubil pisne odgovore, je pa mimogrede navedel, da gradnja teče skladno z veljavnim gradbenim dovoljenjem. Garaže se gradijo za potrebe sedanjih prebivalcev Pavšičeve. Med gradnjo prihaja do motenj, ki so značilne za vsakršno podobno gradnjo. Slavko Šinkovec, SLS je opozoril 1. na nezadostnost telekomunikacijskih možnosti v Rovtah, kjer ni več možnih priključkov. 2. na revno vodno oskrbo Vrha Sv. Treh Kraljev in na težave z vodo na šoli. Stanislav Šinkovec 4

5 Izza svetniških klopi Župan je pojasnjeval, da je bil sprejet sklep za pripravo dokumentacije za pridobitev nepovratnih sredstev za pokritje telekomunikacijskih sivih lis. Šele na drugi, septembrski razpis sta se javila dva izvajalca, od katerih bo izbran eden. Za pridobitev ustreznih sredstev za sofinanciranje projekta bo do novembra dostavljena vloga na Ministrstvo za gospodarstvo. S Zaradi vode na Vrhu Sv. Treh Kraljev je naročeno Komunalnemu podjetju, da po preizkusu vrtine se naj v naslednjih mesecih uredi tudi vodna oskrba šole in drugih gospodinjstev. Peter Stavanja, N.Si, je ugotavljal, da gornjelogaško pokopališče ponoči ni razsvetljeno, pa bi naj bilo, glede na utemeljevanje, da je taksa za pokopališke storitve enaka dolnjelogaški ravno zaradi osvetlive, ki da jo imata obe pokopališči. Župan je pojasnjeval, da je razsvetljava že funkcionirala; bo pa treba Komunalnemu podjetju naročiti, naj stvari uredi. Ob tem pa je opozoril na vprašanje javne razsvetljave, ki postaja vse dražja. Potrebna bo ustrezna redukcija v nočnih urah. Boris Hodnik, LDS, je spraševal o primernosti umestitve poslopja za Jehove priče na utesnjen prostor na Zelenici. Glede na velik objekt je vprašljiva prometna infrastruktura, še posebej obseg parkirišč. Svetnika je zanimalo, v kakšni fazi je zadeva, kako je z gradbenim dovoljenjem. Župan je pojasnjeval, da mu zadeva ni znana kaj prida. Občina sicer lahko zahteva ustrezen odmik objekta od javne ceste, priključek na kanalizacijo. Upravna enota, ki izdaja gradbena dovoljenja, mora upoštevati ustrezne predpise. Martin Koren Med seboj Tudi letos podeljena najvišja občinska priznanja V sklopu prireditev ob prazniku občine Logatec je prav gotovo izstopala slavnostna akademija v petek, 19. septembra Občinski praznik se praznuje 20. septembra, ko je z delom pričelo Okrajno glavarstvo Logatec, preseljeno iz Planine Letošnja slovesnost je bila s častno udeležbo občinskih svetnikov namenjena nagrajencem, ki so letos prejeli najvišja priznanja občine Logatec. Župan Janez Nagode se je v svojem nagovoru dotaknil še posebnih razlogov za praznovanje, spomnil se je uspešno izvajanih investicij v zadnjem obdobju in čestital letošnjim prejemnikom najvišjih občinskih priznanj. Poudarki iz županovega nagovora V svojem nagovoru je župan Janez Nagode pozdravil vse prisotne na akademiji, še posebej pa prejemnike letošnjih občinskih priznanj. V nadaljevanju je navedel troje razlogov za zadovoljstvo ob Župan, slavnostni govornik. Foto: F. Brus letošnjem prazniku občine. Prvič: gre po ustaljeni navadi za podelitev najvišjih občinskih priznanj trem prejemnikom: za dosedanjo humanitarno pomoč ljudem v stiskah Župnijski Karitas Rovte in Župnijski Karitas Dol. Logatec, Vojku Paniču pa za 20-letno uspešno organizacijo Kmečkega praznika na Medvedjem Brdu. Drugič: to pot Logatec prvič praznuje svoj praznik pod novo zastavo in novim grbom. Tretjič: opozorilo je veljalo 21. septembru, prazniku demokracije, kot se rado reče volitvam; ker bodo tedaj državnozborske volitve, je bil župan prepričan, da se naj ljudje udeležijo volitev v čim večjem številu, glasujejo pa naj po svojem preudarku. Še s posebnim zadovoljstvom je župan navedel tudi nekatere odprte investicije, med njimi zlasti nadgradnjo Zdravstvenega doma, ki bo nared do konca leta, gradnjo Upravnega centra, ki bo končana jeseni 2009, začetek prenove Osnovne šole Tabor, ki bo dokončana do začetka prihodnjega šolskega leta, in pripravo za gradnjo novega vrtca, ki bo deležen tudi denarne pomoči Ministrstva za šolstvo in šport. S čestitko prisotnim na akademiji, vsem občanom in še zlasti prejemnikom občinskih priznanj je župan Janez Nagode sklenil svoj nagovor. Mladinski zbor iz Rovt, zborovodja M. Logar. Foto: F. Brus Letošnja najvišja občinska priznanja so prejeli iz rok župana: župnijska Karitas Dolnji Logatec in župnijska Karitas Rovte, oba na pobudo podpredsednika občine Sandija Česnika, in Vojko Panič na predlog Krajevne skupnost Trate za vsestransko udejstvovanje na Medvedjem Brdu, kjer posebno izstopa pri organizaciji Kmečkih praznikov v domačem kraju. Za letošnja priznanja lahko rečemo, da so prišla v prave roke. V kulturnem programu je kratek skeč dramske skupine z Medvedjega Brda pokazal, kam ob takšnih priložnostih sega nevoščljivost. Nato je presenetil Mladinski pevski zbor iz Rovt pod vodstvom Martina Logarja. Pozdravne besede občinskemu prazniku je namenila tudi pobratena občina Repentabor. Celotno slovesnost je povezovala Maja Filipič, ki je spretno vodila nastopajoče skozi prireditev. Seveda, slovesnost se je prelila v družabno srečanje z zakusko v Prešernovi dvorani. Albin Čuk 5

6 Med seboj Prejemniki občinskih priznanj Na letošnji svečani akademiji v čast občinskemu prazniku je župan Janez Nagode podelil troje najvišjih občinskih priznanj: Spominsko plaketo z znakom Župnijski Karitas Dolenji Logatec in Župnijski Karitas Dolnji Logatec ter Vojku Paniču Iz utemeljitev Župnijska Karitas Dolnji Logatec je dobrodelna ustanova, ki uresničuje karitativno, socialno in vzgojno poslanstvo Cerkve in vse druge oblike pomoči ljudem, ki so pomoči potrebni. Ustanovljena je bila 22. februarja 1991; v njej deluje 22. članov. Njihovi cilji so pomagati človeku od rojstva do smrti zlasti v obdobju krize duhovne, socialne in gmotne narave, podpirati socialno ogrožene družine, ostarele, invalide in druge, sodelovati pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, pomagati ljudem v stiski v tretjem svetu, zlasti v sodelovanju s slovenskimi misijonarji in misijonarkami, ki tam delujejo, vzgajati mlade za karitativno delo. Samo lani je Župnijska Karitas dajala humanitarno pomoč v denarju in dobrinah tistim, za katere so izvedeli, da so jih potrebni, pomagali so šibkim, organizirali razna predavanja in organizirali praznovanje rojstnih dni in praznikov za tiste, ki si tega ne morejo privoščiti zaradi različnih razlogov. Letos bodo podelili humanitarno pomoč družinam, posameznikom, organizirali bodo predavanja, delavnice in organizirali samopomoč v skupinah. Župnik Janez Kompare. Foto: F. Brus Zato je na predlog podžupana Aleksandra Česnika Občinski svet sprejel sklep, da se SPOMINSKA PLAKETA Z ZNAKOM podeli Župnijski Karitas Dolnji Logatec. V imenu Župnijske Karitas je plaketo prevzel župnik Janez Kompare. Župnik Janez Petrič. Foto: F. Brus Župnijska Karitas Rovte je dobrodelna ustanova, ki župnijskemu občestvu, skupinam in družinam pomaga odkrivati, spoznavati in reševati razne potrebe v župniji in v širšem okolju. Je tesno povezana z vsemi pastoralnimi dejavniki v župniji, dekaniji in škofiji in z drugimi organizacijami. Deluje na prostovoljni osnovi in spodbuja prostovoljnost posameznikov, gibanj in skupin, predvsem pri odkrivanju novih oblik revščine in na področjih, ki jih nihče ne pokriva. Župnijska Karitas Rovte deluje že skoraj 15 let in v vseh teh letih so njeni člani pomagali neštetim posameznikom in skupinam. Samo lani so izvedli že trinajsti dobrodelni koncert, pomagali ljudem v stiski in šoloobveznim dijakom in učencem, organizirali predavanja, da vseh ostalih, a kljub temu nič manj pomembnih dejavnosti, niti ne omenjamo. Zato je na predlog podžupana Aleksandra Česnika Občinski svet sprejel sklep, da se SPOMINSKA PLAKETA Z ZNAKOM podeli Župnijski Karitas Rovte. V imenu Župnijske Karitas je plaketo prevzel župnik Janez Petrič. Vojko Panič je aktiven na vseh področjih življenja in ustvarjanja Krajevne skupnosti Trate. Kot predsednik turističnega društva je z organizacijo, idejami in motivacijo skupaj s sočlani poskrbel za lepo bero sprememb in novosti na turi- stičnem področju. Prevzel je tudi vodenje gospodarskega sveta pri obnovi cerkve svete Katarine na Medvedjem Brdu, ki s prenovljeno fasado in notranjščino že kaže nov obraz. Vojko je tudi velik športni navdušenec, po čigar zaslugi je na Veharšah zraslo nogometno igrišče. Svoje vodstvene sposobnosti je pokazal tudi v gasilskih vrstah. V času njegovega predsedovanja je bilo v društvu največ aktivnih članov in članic. Najbolj pa nam ostaja v spominu njegovo organizacijsko ustvarjanje ene najbolj prepoznavnih turističnih prireditev na Notranjskem Kmečkega praznika na Medvedjem Brdu. Na prvo letošnjo avgustovsko nedeljo so izvedli že 20. prireditev, ki je z Vojkovo pomočjo in motivacijo ter čutom za vodenje zrasla iz razstave pridelkov, prikaza kmečkih opravil z naslovom Čič ne da nič, v Praznik košnje in 1992 v Kmečki praznik. S pomočjo prireditve, ki na Medvedje Brdo privabi več tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, se ohranjajo izročila kmečkih opravil, ljudje se poveselijo, družijo in spoznavajo lepoto kraja ter turistično ponudbo. Vojko Panič. Foto: F. Brus Zato je na predlog Bojana Rupnika, predsednika KS Trate, Občinski svet sprejel sklep, da se SPOMINSKA PLA- KETA Z ZNAKOM podeli Vojku Paniču. 6

7 Med seboj V vrtcih vendar dovolj prostora Kot večina občin v Sloveniji se je tudi logaška v poletnih mesecih ukvarjala s prostorsko stisko za potrebe predšolske vzgoje Sprememba zakonodaje in povečano število rojstev sta pripomogla k temu, da je še junija več kot sto otrok ostalo pred vrati vrtca Na prvi vrtčevski dan, 1. septembra, pa je bilo popolnoma drugače. Vrtec Kurirček Logatec je v poletnih mesecih naknadno sprejel 54 otrok, in sicer 14 otrok v Rovtah, kjer je Občina Logatec odprla nov (začasni) oddelek v zasebni hiši, in 40 otrok po ostalih enotah. Naknadno so bili opravljeni sprejemi zaradi tistih otrok, katerih starši so odklonili sprejem v vrtec (podaljšanje porodniškega dopusta, otroci, sprejeti v kak drug vrtec, ipd.). Občina pa je uredila še dodaten (začasen) oddelek v stavbi stare šole v Gor. Logatcu, kjer se bodo otroci igrali, bodo počivali in jih bodo varovali, vse do ureditve nove enote Tičnica, ki bo čez cesto na Tržaški cesti 105. Tudi vodstvo Miklavževega vrtca Logatec je v začetku septembra po pregledu seznama čakajočih (na njem so namreč še vedno nekateri otroci, ki so že sprejeti v Vrtec Kurirček Logatec) ugotovilo, da sta na tem seznamu le dva otroka, katerih starši izrecno želijo, da bi bila sprejeta v ta katoliški vrtec, in čakata na prosto mesto, pri čemer imata zagotovljeno varstvo. Dejstvo je, da so z ureditvijo novih začasnih oddelkov, ki jih je obljubil župan Občine Logatec Janez Nagode, v vrtec sprejeti vsi otroci, ki potrebujejo varstvo z letošnjim 1. septembrom. Omenjena nova oddelka sta si v začetku septembra ogledala ravnateljica vrtca Frida Rupnik in župan Janez Nagode s sodelavkama Marjetko Treven in Nevenko Malavašič, pri čemer V prenovljeni igralnici. so skupaj ugotovili, da prostora ustrezata normativom in standardom. Obenem so slišali mnenje vzgojiteljic ter staršev, da so zadovoljni z rešitvijo prostorskih težav. Poleg navedenih novih začasnih oddelkov si je župan s sodelavci ogledal še prenovljene prostore vrtca v Hotedršici in pa začasna oddelka, spomladi preurejena iz telovadnice enote Tabor, pri čemer je župan ugotavljal, da bo tudi v prihodnje potrebna prostorska preureditev še nekaterih delov objekta, kar bo zagotovilo nove oddelke, ki jih potrebujejo otroci ob koncu tega in v začetku prihodnjega leta. NevM Pet desetletij logaške ZŠAM Foto: D. Malavašič V Centru veteranov vojne za Slovenijo je Zveza šoferjev in avtomehanikov Logatec 12. julija praznovala 50-letnico ustanovitve Daljnega leta 1958 se je namreč zbralo 5 mladih fantov, veščih šoferskega in mehaničnega poklica, in ustanovilo Društvo šoferjev in avtomehanikov Logatec. Društvo je v vseh teh letih delalo izključno v dobro naših občanov. V sedemdesetih letih je prav to društvo poskrbelo za šolanje mladih fantov, ki so si v tistem času pridobili poklic šoferja-avtomehanika. Prav tako si je preko tisoč kandidatov s pomočjo tega društva pridobilo vozniški izpit. Več desetletij člani ZŠAM skrbijo v prvih šolskih dneh za varnost otrok na poti v šolo in domov. Žal, je težko strniti petdeset let delovanja društva v nekaj kratkih stavkih. Boj za delo in preživetje sega stoletje v preteklost, ko so predhodniki današnjih»furmanov«opravljali prevoze in tako lajšali življenje ljudem doma pa vse od vzhoda do zahoda tja do Trsta in Ogleja.»Danes so drugačni časi,«je poudaril predsednik logaškega združenja Janez Lukančič.»Včasih je bil problem, ali bomo z gorivom pripeljali do naslednje črpalke, danes je problem v tem, ali bomo imeli gorivo s čim plačati.«v tem poklicu je boj za vsakdanji kruh že celo stoletje trd. Prav zato se nam je zdelo prav, da obletnico društva proslavimo kar se da slavnostno. Slovesno praznovanje se je začelo z mimohodom praporov, godbe in mažoret ter uniformiranih članov. V povorki so sodelovali tudi ljubitelji starodobnih vozil in nekaj najnovejših pridobitev naših prevoznikov in gasilcev, ki so predstavili razvoj vozil v teh 50 letih. Po nagovorih župana Janeza Nagodeta in predsednika Na jubilejni slovesnosti. ZŠAM Slovenije Igorja Pipana so svoje čestitke in želje dodali tudi gostje-predstavniki sosednjih združenj in društev ter policije. Na proslavi so bila podeljena tudi priznanja posameznikom, ki si za delovanje društva najbolj prizadevajo. Priznanja so bila podeljena tudi sosednjim društvom in ustanovam, s katerimi društvo sodeluje. Prav sodelovanja si želimo tudi v naprej, kajti s skupnimi močmi smo močnejši in laže izvajamo skupne interese. Kljub dopustniškemu času se je proslave udeležilo veliko članov in občanov, ki so naše društvo vzpodbujali z dobrimi željami k nadaljnjemu delu. Da bi nas dobre stvari spremljale še do 100-letnice in naprej. Vida Lukančič 7

8 Med seboj Upokojencev kot še nikoli V Centru veteranov za Slovenijo je bilo na srečanju upokojencev osrednje slovenske regije nadvse živo Ker se je skozi vremenske napovedi ponujalo negotovo vreme, je organizator srečanja Društvo upokojencev (DU) Logatec na ploščadi Centra veteranov za Slovenijo postavil razsežno šotorišče z omizjem za kakih 2000 udeležencev. In dosti manj se jih tudi ni nabralo tistega petka, 5. septembra. Obsežen spored dogodkov sta družno napovedovala Franca Čuk in Marcel Štefančič. Uvodoma sta ženska zbora Društva upokojencev Loška dolina in Društva invalidov in upokojencev iz Logatca zapela slovensko in evropsko himno pod vodstvom Matija Logarja. Nakar sta zbrane pozdravila Vladislav Puc, predsednik DU Logatec, in Janez Nagode, župan občine Logatec, ki je navdušeni množici v kratkem predstavil našo občino. Posebna pozornost je veljala uspešnim upokojencem-športnikom, ki jim je Stane Tomšič, predsednik komisije za šport, podelil pokale. Prehodni pokal je ostal pri KU Maksa Perca, ki velja tudi letos za pokrajinskega prvaka. Ob tej priložnosti, se je Marjan Sedmak, sicer idejni oče regijskega srečanja upokojencev, s posebnim darilom zahvalil Francu Kušarju za večletno predsedovanje komisiji za šport. Najboljši ekipi iz Notranjske koordinacije DU pa sta Miro Levar, župan občine Cerknica, in Vladislav Puc izročila vabilo za večerjo. V kulturnem programu sta Veličastno srečanje upokojencev. nastopila oba ženska zbora s po tremi pesmimi prvi pod vodstvom Matija Logarja, drugi pod vodstvom Jasne Lekan. Vmes pa je odrecitirala Francka Čuk svojo Tančico drugačnosti. Prav vihravo ploskanje in navdušenje pa je izvabila Ivanka Kavčič s svojo razpotegnjeno frajtonarico in z izvirnim satiričnim besedilom na melodijo popevke Zvezde žarijo. Nakar so udeležence srečanja nagovorili še nekateri častni gostje, med njimi minister Karel Erjavec, ki je prek obrambnega ministrstva poskrbel za spodoben golaž, dalje Zoran Janković, župan slovenske prestolnice, državni poslanec Miran Potrč, kandidatka za poslanko Nada Skuk in predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak, ki je svoj nastop med vrsticami, žal, nekoliko predvolilno obarvala! Kulturni spored sta sklenila združena ženska zbora. Po okusnem golažu, postreženem v priložnostnih skodelah, so za zabavo poskrbeli Notranjci domači ansambel, ki se vse bolj uveljavlja med slovenskimi narodnozabavnimi skupinami. Artemis Naj bo vsaj en dan drugačen! Dan je enak dnevu./ Včeraj, danes, jutri./ V starosti še toliko bolj./ Naj bo vsaj en dan drugačen. To so besede, ki jih je namenil predsednik krajevne skupnosti Vrh Sv. Treh Kraljev Rafko Krvina vsem zbranim na srečanju starejših vaščanov na Vrhu pri Svetih treh kraljih. In res je bil ta dan drugačen... Klub borilnih veščin vabi k vpisu V novi sezoni bi v Klubu borilnih veščin Logatec spet radi povečali število članstva. Na treningih delamo predvsem tehnike in taktike francoskega boksa, kjer se uporabljajo ročni in nožni udarci po vsem telesu. Učimo se tehnik»na dotik«, kdor pa želi lahko postopoma prehaja na močnejšo izvedbo udarcev. Na treninge vabimo vse starejše od 14 let, ki jih ta šport rekreativno ali tekmovalno zanima. Naši treningi potekajo v Centru vojnih veteranov v Logatcu. Treningi za začetnike bodo ob ponedeljkih in sredah med 20. in 21:30. Za začetek potrebujete le športno oblačilo in obutev, vso ostalo opremo pa nato dobite prek kluba. Za vse dodatne informacije si lahko ogledate našo spletno stran: ali pokličete na tel. 040/900/909. Simon Merlak Na seji sveta krajevne skupnosti se je bila porodila ideja, da bi namesto vsakoletnega obdarovanja starejših ob koncu leta organizirali srečanje starejših vaščanov. Tako srečanje pa je najbolje organizirati v poletnih mesecih, ko je vreme bolj prijazno. Tako smo se 23. avgusta zbrali pri sveti maši za»zdravje krajanov«ob 11. uri dopoldan in nadaljevali s pogostitvijo v bližjem farovžu. Nekateri se še vedno redno srečujejo pri nedeljskih mašah, drugi pa se med seboj že zelo dolgo niso videli. Prav prijetno je bilo opazovati zadovoljne obraze ob snidenju. Kmalu se je med razpoloženo družbo zaslišala pesem pa tudi vriskanje. Pohvalo si zaslužijo vsi udeleženci srečanja, saj so si brez posebnega programa in»ceremonij«pripravili prijetno popoldne. Pridne vrhovske gospodinje pa so tudi tokrat»posladkale«prireditev. Udeleženci srečanja pa ob odhodu niso skrivali zadovoljstva in želje, da se še kdaj snidejo. Organizatorji pa smo razmišljali, da bi prihodnje srečanje razširili prek meja krajevne skupnosti vse do farne meje. Morda bi tako razveselili še koga? M. Petrovčič 8

9 V zadnjem času sta v središču Logatcu zrasli dve veliki gradbišči. Na prostoru nekdanjega Griča gradi GP Eurogradnja z Vrhnike medgeneracijski dom, katerega investitor je župnija sv. Nikolaja iz Dolenjega Logatca. Na vogalu Tržaške in Titove ceste gradi SGP Tehnik iz Škofje Loke Upravni center, katerega investitor je logaška občina z nekaterimi sovlagatelji. Obsežne gradnje so tudi v Industrijsko obrtni coni (IOC) v Zapolju, kjer rastejo poslovni in drugi prostori kot gobe po dežju, kar bo nedvomno pripomoglo k ugodnemu gospodarskemu razvoju občine. Med gradnjami v IOC ob Gostinsko rekreativnem centru gradi Konzorcij obrtnikov in podjetnikov pod vodstvom Tim-Impeksa, ki vodi tudi koordinacijo gradnje dveh logaških in okoliških gradbenikov, mogočno večnamensko stavbo. Po novem letu bo znano, čemu vse bo namenjena in kaj vse se bo odvijalo v tej razsežni novogradnji. Do boljših cestnih povezav Ta čas mineva dvanajst let, odkar smo se lahko iz Logatca v Žibršre prvič popeljali po posodobljeni in asfaltirani cesti. Takrat je bil asfaltiran le glavni del poti, ki jo Žibršani dnevo prevozijo na delo in sicer. Kasneje so se asfaltirali posamični klanci, širili posamezni deli cestišča, zgrajeni so bili nekateri prepusti za vode ob večjih nalivih; koder so bile speljane ceste prek dvorišč, so zgradili obvoze. Vsake nove pridobitve smo bili Žibršani veseli, v svoji skromnosti nismo teh radosti pretirano razglašali. Velja zato zapisati, da se je Franci Gantar, po domače Mihevc, prejšnjo jesen, ko je bil asfaltiran Turkov klanec, odločil proslaviti dogodek. In v septembrskih prazničnih dneh je bil prenovljeni del ceste tudi slovesno predan uporabi. Gospodarske diagonale Gradenj ničkoliko Upravni center se lepo razrašča. Med prvimi gradnjami, ki sta vzbudili precej hude krvi med okoliškimi stanovalci predvsem zaradi prometne gneče parkiranja, ki tudi onemogoča dostop intervencijskim vozilom, sta stanovanjska objekta s parkirnimi prostori za trg v Grapovčniku. Ta stanovanjska objekta gradi SG Energoplan iz Ljubljane. Besedilo in foto: France Brus Urejeno pokopališče Komunalnemu podjetju Logatec je uspelo urediti pokopališče v Dolenjem Logatcu, ki sodi daleč naokrog med najlepša poslednja počivališča pokojnih. Prenovljena cesta tudi v Žibrše. To pot so na novi cesti imeli prednost konji. Andrej Pečkaj je namreč na zapravljivčku popeljal poslanca Stanislava Brenčiča, župana Janeza Nagodeta in predsednika KS Tabor Jožeta Rožmanca do obcestnega znamenja pri Mihevcu, kjer je po županonvem nagovoru blagoslovil novo cesto župnik Janez Selan. Slovesnost pa je ves čas motilo deževje, ki je prisotne kar priganjalo v prostore Mihevčeve domačije, od koder se je že oglašala harmonika in je prijetno dišalo po golažu. In med prijetnim srečanjem so lahko domačini predstavnikom oblasti poleg veselja nad novo pridobitvijo izrazili tudi upravičene želje po hitrejši nadaljnji posodobitvi žibrških cest. Besedilo in foto: Branko Rupnik Urejeno zadnje počivališče. K temu sta veliko prispevala delavca Komunalnega podjetja Marko Tominc in Gorazd Bošnjak, ki jima je uspelo v celoti usposobiti še prostor za poslednjih nekaj več kot osemdeset prostorov za žarne grobove. Preko vsega leta sta se trudila, da je nanovo urejeno površino na»novem pokopališču«prekrila gosta travnata zelenica. France Brus 9

10 Gospodarske diagonale Asfalt po eni najdaljših krajevnih cest Ta dolga cesta pelje od poti Smrečje-Žiri proti Lavrovcu Pri Sovetu v Spodnjem Lavrovcu je bila 26. septembra krajša slovesnost ob otvoritvi posodobljene krajevne ceste. Iz priložnostnega govora predsednika KS Vrh Sv. Treh Kraljev Rafaela Krvina smo zvedeli, da so 3,23 km dolgo cesto (ki bržčas sodi med najdaljše krajevne ceste v občini) začeli asfaltirati že leta 1995, nadaljevali leta 1998, nato še predlanskim, letos pa prenovili 700 m te ceste od Česna do Orla. Svoje trojno zadovoljstvo pa je govornik izrazil takole:»prvič: Ti Lavrovčani, ki se danes veselijo dogodka, so celo vrsto let potrpežljivo čakali na asfalt in včasih kako luknjo, kanal ali prepust sami zakrpali in očistili. Drugič: Včasih sem slišal kako opazko, češ da kot predsednik sveta krajevne skupnosti in kot Lavrovčan premalo naredim za svojo vas. Pa vendar, vselej sem zagovarjal načelo, da mora predsednik videti krajevno skupnost kot celoto, zato izključujem vsako ozko zavzemanje za posamezne interese. Tretjič: Ob vsaki investiciji se zgodi, da je denarja premalo Tudi tokrat ga je nekaj zmanjkalo Našla pa se je rešitev, zato se ob tej priložnosti še posebej zahvaljujem Avtoprevozništvu Jesenko in županu Janezu Nagodetu. In priložnost smo zagrabili z obema rokama.«potem, ko se je predsednik zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je investicija dokončana, je prisotne pozdravil tudi župan Janez Nagode. Kulturni program so prispevali šolarji z Vrha Sv. Treh Kraljev in domači harmonikar. Cesto in vse, ki jo Cesta na Lavrovec je odprta. bodo uporabljali pa je blagoslovil žirovski (in obenem vrhovski) župnik Igor Jereb. Potem ko je kvartet logaški župan, predsednik KS, ter domačina Niko Oblak in Simon Žakelj prerezal otvoritveni trak, so se prisotni popeljali ali sprehodili do Orlove domačije, kjer so domačini poskrbeli za obilno zakusko ob harmoniki in veselem druženju. maš Cerkev v Rovtah z novo podobo September je za farane Rovt prazničen, saj v tem mesecu obhajajo žegnanje; zavetnik tamkajšnje cerkve je namreč nadangel Mihael, ki goduje predzadnjega septembrskega dne Letos je bil praznik še veliko lepši, saj je cerkev dobila popolnoma novo preobleko Aprila so se na cerkvi pričela temeljita prenovitvena dela. Najbolj vidna je seveda nova fasada, zamenjana pa so bila tudi okna in vrata v zakristiji, Kregarjeva barvna okna pa so URNIK KNJIŽNIC KNJIŽNICA LOGATEC 01/ , knjiznica.logatec@log.sik.si pon., sre., pet.: od 9. do 19. ure tor., čet.: od 12. do19. ure sob.: od 8. do 13. ure KRAJEVNA KNJIŽNICA ROVTE tor.: od 15. do 19. ure čet.: od do 19. ure KRAJEVNA KNJIŽNICA HOTEDRŠICA sre.: od 16. do 19. ure pet.: od 16. do 19. ure KRAJEVNA KNJIŽNICA VRH SV. TREH KRALJEV tor.: od do pet.: od 17. do 19. ure po novem zaščitena z zunanjim steklom. Prav tako so nove tudi okenske police. Posebno lepe so granitne stopnice, ki vodijo na kor. Stopniščna kovinska ograja pa lepo sovpada z zunanjostjo cerkve. Zaključek in blagoslov vseh del je bil 14. septembra ob 10. uri. Svečanost je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, prisostvovali pa so še naš župnik Janez Petrič, ki je še posebej zaslužen za prenovo, župan Janez Nagode, predsednik krajevne skupnosti Anton Treven pa tudi poslanska kandidatka SLS Nada Skuk. Seveda, ne gre prezreti številne množice od blizu in daleč. Manjkale niso niti narodne noše. Nekoliko je zmotilo le precej hladno in nestanovitno vreme. A tudi za tak primer je bilo poskrbljeno. Postavljen je bil namreč šotor za primer dežja. Slovesnost je sovpadala z 265-letnico posvetitve farne cerkve. Med bogoslužno slovesnostjo je bilo slišati mnoge pohvalne besede tistim, ki so ves čas bdeli nad izvajanjem del, in vsem faranom, ki so z denarjem podprli prenovo. Svoje pa je prispevala tudi občina. Po mašni slovesnosti je bila tudi kratka pogostitev z dobrotami rovtarskih gospodinj. Premražene goste pa je ogrel tudi golaž. Vse je minilo v prijetnem razpoloženju in z občutkom, da je bilo opravljeno pomembno delo. Vasi, kot so Rovte, pomeni cerkev središče in ponos kraja. Še naprej bo treba posvetiti nekaj pozornosti tudi notranjosti. Potem pa bo res še večje veselje prisostvovati obredom ali pa si cerkev le ogledati. Metka Bogataj 10

11 Turistične panorame Naj vam ostane v spominu V petek, 26. septembra, je Turistično društvo Logatec pripravilo v Narodnem domu zaključno prireditev projekta»moja dežela lepa in gostoljubna«podeljena so bila priznanja za okrasitev družinskih hiš in drugih javnih objektov Priznanja je po oceni turističnih društev pripravila posebna komisija, ki je v vsaki krajevni skupnosti izbrala najlepše družinske hiše Projekt Moja dežela lepa in gostoljubna zajema vsa turistična društva v Sloveniji. Ob zaključku pa posebna strokovna komisija izbere najlepši turistični kraj. Seveda se je težko uvrstiti med najlepše turistične kraje, vendar pričakujemo, da se bo katera naših vasi le uvrstila med najlepše. Letošnji nagrajenci Domačija Lavričevih, Laze 6a. Domačija Petrovčičevih, Jamnica 3a. Med družinami iz Dolnjega Logatca: Jerina, Ograde 30; Petrovčič, Jamnica 3a; Rus, Mali most 17; Plečnik, Tržaška 48; Maček, Gregorčičeva 12; Nagode, Zelenica 31; iz Gornjega Logatca: Jereb, Tičnica 4; Trček, Tičnica 6; Nagode, Kalce 15a; Hodnik, Gorenjska 33; Turk, Tržaška 104; Nagode, Strmica 23; iz Hotedršice: Nagode, Hotedršica 30, Moroz, Hotedršica 145a; Logar, Hotedršica 4c; iz Rovt: Loštrek, Rovte 72a, Mivšek, Rovte 75; Rupnik, Rovte 55b; s Trat: Žakelj, Medvedje Brdo 12, Treven, Rovtarske Žibrše 16b; iz Loga: Martinčič, Petkovec 1d; Miklavčič Zaplana 61; iz Laz: Lavrič, Laze 60a, Kermavner, Laze 47. Med javnimi ustanovami: Center vojnih veteranov Blekova vas; Bencinski servis Petrol, Tržaška 21; Cerkev sv. Katarine na medvedjem Brdu; Turistična kmetija Urbanovc, Ravnik12; Parkovna zasaditev, Občina Logatec javna dela. V dokaj polni dvorani Narodnega doma so se zbrali predvsem nagrajenci in njihovi prijatelji. Zabaven pričetek je pripadal turističnemu društvu Medvedje Brdo. Zaigrali so na stare kmečke inštrumente od perilnika do žage, pa tudi škaf ni manjkal, in seveda, harmonika. Ob spremljavi harmonikarja Žakja so nastopili predvsem starejši člani folklorne skupine z Medvedjega Brda. Podelitev priznanj s spremno besedo je pripadlo županu Janezu Nagodetu, ki je poleg čestitk nagrajencem osvetlil tudi pomen sodelovanja z društvi v krajevnih skupnostih. Zanimiv nastop sta pripravili tudi članici upokojenskega Pevskega društva s skečem»gospodična in služkinja«. Z majhno zakusko in povabilom na izlet se je prireditev v veselem razpoloženju zaključila v Prešernovi dvorani. Albin Čuk Počez po Krku Na prvo sobotno jutro v septembru smo se logaški planinci odpeljali na štriridnevni pohod po otoku Krku. Otok Krk je tudi hribovit. Na otoku sta dve jezeri, kjer pa je prepovedano ribarjenje. V Dobrinjštini, nedaleč od morja, je podzemna Biserujka. Mesta imajo starodavna imena (Malinska mlin, Košljun grad, Kornić Vrana). Otok je že od davnine najbogatejši na Jadranskem morju. Na otoku je veliko kamnitih glagolskih in rokopisnih spomenikov. Najprej smo se sprehodili po mestu Krku, se ustavili na trgu ob»frankopanskem«gradu, ob cerkvi, kjer ima ura 24 številčnic. Skozi gostinski lokal smo prišli v muzej iz Rimskih časov, kjer hranijo tudi žrtveni oltar. Dalje smo se peljali v turistični Punat in od tam z ladjico na otok Košljun, kjer smo si ogledali muzej, cerkev in kapelo sv. Frančiška. Po vrnitvi v Punat smo se peljali skozi Vrbniško polje do starega naselja Vrbnik na 50-metrski skali nad morjem z najožjo ulico. Popoldne smo se pripeljali v Malinsko, slikovito turistično mesto, ki zaradi ugodne klime, čistega morja in ohranjene narave že več kot 100 let privablja turiste. Nastanili smo se v apartmajski hiši. Drugega dne smo se kmalu po zajtrku peljali do sedla Treskavica in od tam hodili po markirani poti po skalnih tleh na Veli vrh in na najvišji vrh Krka Obzova (569 m), dalje na nekaj nižji vrh Zminja (537 m), čez planino Lipica (400 m) do sedla Vratudih (350 m). Po nekajurni hoji in v pravšnjem vremenu sonce ni močno grelo in je rahlo pihalo smo sredi popoldneva prišli v Batomalj, vas pred Baško. Med povratkom v Malinsko smo imeli zaradi manjše okvare na avtobusu krajši postanek v Korniću, kjer stoji stara cerkvica sv. Dunata, sakralni spomenik iz XII. stoletja. 11

12 Turistične panorame V spomin na glagolico so ob cesti kot spomeniki postavljene velike kamnite črke. Po večerji je bilo veliko navdušencev za nočno kopanje v toplem morju, drugi smo se sprehodili ob morju. Naslednji dan smo se peljali s potrebno opremo do recepcije Bunculuka nad Baško, od tam pa po markirani planinski poti do Vele Luke. Pot nas je peljala po dokaj razgibanem kamnitem kanjonu Vrženica in dalje na Rebico (311 m), od koder je bil lep razgled. Po strmi lepo speljani stezi smo se spustili do morja do Vele Luke. Tam je bilo na opoldanskem kosilu veliko gostov, ki so se sem pripeljali s čolni, ker se z avti sem ne da; zato je kraj ohranjen v neokrnjeni naravi poseben čar. Po dveh urah kopanja se nas je deseterica vrnila do izhodišča poti, drugi pa so se peljali s čolnom do Baške. Pri večerji sva dobili»devici«in»devičnik«posrečena darila ob praznovanju rojstnega dne, nakar se je družba razživela. Zadnji večer so nekateri še skočili na nočno kopanje ali se sprehodili ob obali. Torek dan odhoda. Po zajtrku smo si ob manjših nakupih ogledali Malinsko. Sredi dopoldneva smo se odpeljali do Baške za krajši ogled mesta. Nekaj se jih je povzpelo do cerkve sv. Ivana nad mestom. Popoldne smo se odpeljali do Čižičev na ogled kraške jame Biserujka podzemni biser otoka Krka, odkrit pred več kot 100 leti. Legenda pravi, da je v jami skrito ti- Na vrhu Krka. hotapsko blago, pa je jami, dolgi 100 m, od tod tudi ime. Podzemne galerije so prepolne številnih stalaktitov, stalagmitov in kalcitnih stebrov. Posebno vrednost Biserujki daje endemitski rakec Krčka špiljska babura, ki mu je jama edino prebivališče na svetu. Jama je bila prenovljena leta 1997, ko so za obiskovalce uredili in osvetlili steze. Po vrnitvi iz jame smo imeli v vasi skupno malico. V bližnji hiši so nam gostoljubno dovolili skuhati kavo. Po okrep- Med mikavnostmi slovenskega obmorja Sodelavci programa»starejši za starejše«po ogledih na Koprskem Sredo, 10. septembra, je potekalo srečanje sodelavcev programa»starejši za starejše za boljše življenje doma«v gostiteljski Luki Koper. Tam se je dvajsetim sodelavcem iz logaške občine pridružila še skupine iz vseh drugih regij Slovenije. S posebnim vodičem smo se po skupinah popeljali po zanimivi Luki Koper. Začetek gradnje koprske Luke sega v leto Luka je nato začela vračati sloves pristanišču, ki je bilo nekoč pomembnejše od Trsta in Reke. Zaradi nje je dobil Koper leta 1967 tudi železnico. Uspešen razvoj in najsodobnejša tehnologija uvrščata Luko Koper med najpomembnejša pristanišča za celo vrsto srednjeevropskih držav. Sredi koprske luke. Foto: M. Petkovšek Foto: M. Petkovšek čilu smo se odpeljali v Soline, ki slovijo po zdravilnem blatu. Oblečeni v kopalke smo se namazali z blatom in bili vsi enako črni. Potem smo plavali in se kopali v tamkajšnji nizki in topli vodi in se tako znebili zdravilnega blata. V vročem popoldnevu smo se zadovoljni pripeljali v Slovenijo še pred sončnim zahodom. Alenki smo se zahvalili za skrbno vodenje pohoda, šoferju Slavku pa za varno vožnjo. Marinka Petkovšek Po ogledu Luke smo se sprehodili po mestnem jedru, si ogledali na glavnem trgu Pretorsko palačo, nekdanji sedež beneških podestatov (županov) in kapitanov (vojaških poveljnikov); s svojo renesančno zunanjščino in bogatim heraldičnim okrasjem sodi med najpomembnejše arhitekturne znamenitosti Kopra. Fasado koprske stolnice karakterizira sožitje beneške gotike in renesanse, k njej primaknjeni zvonik s svojo značilno rustično strukturo kaže značilne poteze romanske utrdbene arhitekture. Podoba in ustroj mestnega jedra izhajata iz 15. in 16. stoletja, ko je bila gradbena dejavnost najintenzivnejša. V koprskem grbu je simboliziran relief sonca. Dalje smo se sprehodili po Čevljarski ulici, ki je najznačilnejša in najživahnejša koprska ulica, saj je skoraj v celoti ohranila svojo prvotno strukturo in značilnosti srednjeveške trgovskoobrtniške ulice. Eno značilnih zgodovinskih napisnih plošč smo opazili na zunanjščini Pretorske palače, to so»levja usta«za anonimne ovadbe. Potem ko smo prečkali glavno ulico, smo prišli do pokritega šotora, kjer so nam postregli z golažem, polento in sokom. Popoldne smo se odpeljal v Izolo, kjer je ena najsodobnejših marin v Istri. Pri hotelu Delfin smo preživeli lepo popoldne ob morju, v morju in v bazenih. Sodelavci projekta»starejši za starejše za boljše življenje doma«so hvaležni vsem, ki so organizirali ogled Luke Koper s pogostitvijo in prijetno popoldansko druženje. Marinka Petkovšek 12

13 Turistične panorame Pod plaščem Marije Zavetnice Logaški upokojenci so obiskali Ptujsko Goro in tamkajšnji sakralni biser Logaški upokojenci smo se 18. septembra odpeljali na izlet v Haloze. V hladnem jutru smo prispeli na Ptuj. Pod vodstvom vodiča Vinka smo si ogledali ptujsko Vinsko klet, kjer hranijo tudi stara ustekleničena vina najstarejše iz leta Po ogledu kleti smo bili povabljeni na pokušino vin, nato smo si ogledali film o pridelavi vin, s čimer imajo že 800-letno znanje; zaradi kakovosti so pri ocenjevanju vin dobili več priznanj, za enega od vin tudi naziv svetovnih šampionov in naziv nacionalnega šampiona. Pred odhodom smo dobili steklenico vina. Pot smo nadaljevali na Ptujsko Goro (352 m) k Mariji Zavetnici s plaščem. Romarsko svetišče je priča evropske vere in kulture, ki se v cerkvi zrcali v izjemnih umetniških stvaritvah od gotike do moderne dobe. Na prostranem in na novo urejenem trgu pod cerkvijo stoji sramotilni kamen»pranger«z vklesano letnico 1855 in je naslednik starejšega iz 15. stoletja. Baročno stopnišče, ki ga stražita sv. Janez Nepomuk in sv. Florjan, nas je pripeljalo do svetišča. Cerkev obdaja obzidje, v katero sta vpeta zgradba sedanjega samostana in eden od štirih obrambnih stolpov iz časov turških vpadov, ko je bila Gora spremenjena v tabor. S Ptujske Gore je ob lepem, jasnem vremenu razgled na vse strani; vidnih je prek trideset cerkva in cerkvic. Pogled se odpira proti Ptuju, Slovenskim goricam, Mariboru in Pohorju, Donački gori. Pod vodstvom patra minorita smo odšli v kapelo ob cerkvi in si ogledali film o Ptujski Gori. Potem smo si ogledali še cerkev, ki jo pridno obnavljajo. Nastanek Marijinega svetišča je še vedno zavit v skrivnost. Nedvomno pa se je moralo zgoditi nekaj posebnega, da so v sivi davnini pred 600 leti na tem hribu sezidali tako veličastno svetišče biser gotike. Vsi kamniti arhitekturni elementi so izklesani iz domačega sivega peščenca, nalomljenega v kamnolomih, ki jih v svojih nedrjih skrivajo haloški griči. Posebnost ptujskogorskega obdelanega kamna pa so kamnoseški znaki. Na gosto so posejani po raznih kamnitih elementih zunaj in znotraj cerkve; veljajo za»podpis«kamnoseka, ki je po načrtih obdelal kamen. Teh je prek tisoč in od teh približno 90 različnih. Za razcvet je imel nedvomne zasluge prvi duhovnik na Ptujski Gori Nikolaj, ki je umrl leta 1426 in ima v cerkvi nagrobnik, upodobljen pa je tudi na zidni freski. Pred Turki, ki so enkrat celo oskrunili Goro, so se zatekli ljudje v svetišče obdano z obzidjem in štirimi stolpi. Pred cerkvijo na Ptujski gori. Foto: M. Petkovšek Ostanek obzidja z enim ohranjenim obrambnim stolpom oklepa cerkev še danes. Od leta 1937 oskrbujejo Goro minoriti. Zadnjih petindvajset let skoraj neprestano potekajo obnovitvena, restavratorska in konservatorska dela, ki bodo na red do leta 2010, ko bo svetišče praznovalo 600-letnico. Minoriti so s seboj prinesli nekaj duha svojega ustanovitelja, kar se odraža predvsem v modernih vitražih pojočih oknih, ki ponazarjajo Sončno pesem sv. Frančiška. V Sloveniji imamo več upodobitev Marije Zavetnice s plaščem. Najstarejša je na pečatniku benediktinskega samostana v Gornjem Gradu (iz leta 1308), najlepša pa milostna podoba na Ptujski Gori. Po ogledu svetišča smo se odpeljali v Majšperk v tovarno volnenih izdelkov, naslednico bogate dediščine, ki sta jo zapustili družini Novak in Kubricht leta Med obhodom po tovarniških prostorih smo spoznali proizvodni proces. Ogledali smo si tudi muzej starih strojev in raznih izdelkov ter obiskali prodajalno volne, metražnega blaga, konfekcije ter šivalnega pribora. Po kosilu smo se sredi popoldneva odpeljali proti domu. Seveda, smo se spotoma ustavili na Trojanah za nakup krofov. Marinka Petkovšek Kje smo bili zadnjo nedeljo v septembru? Na Krokarjevi jasi med Zaplano in Logatcem, na Ogradah, kjer sta doma Alenka Gorza Jereb in njen Samo. Kako smo prišli tja? Iz Logatca po cesti proti Rovtam, opazovaje vrane, kavke, čaplje, krokarje, smo zavili proti smetišču, se peljali kakih sto metrov in se znašli pred z jesenskimi pridelki in rožami okrašenim vhodom na vrt. Kdo nas je tam pričakal? Alenka in Samo, strokovnjaki iz Slovenskega društva za kulturo vrtov, logaški lovci, članice Aktiva kmečkih žena, ki so poskrbele za polno mizo domačih pečenih in tekočih dobrot. Kaj smo videli? Veliko lepega. Prek tisoč dvesto Cvetoči zublji. Na Krokarjevi jasi Foto: B. Pevec vrst trajnic, veliko cvetočih, nekaj odcvetelih in tiste, ki bodo še cvetele. Tudi pozimi. Sprehajali smo se po peščenih, z lesom tlakovanimi ali po kamnitih potkah, ki se vijejo med mahom, skalami, grmovjem in drevesi. Sedli smo na leseno vrtno sedežno garnituro, s katere se najlepše vidijo ribice, lokvanji v ribniku, grmovje, trave in rože...tudi za zelenjavo in čebelice se je našel prostor na umaknjenem delu vrta (da jih obiskovalci ne motimo pri delu). Kdaj se zopet vidimo? Če ne prej, spomladi, ko bo vrt zopet odprt za ljubitelje lepega. P.s.: Več o vrtu lahko preberete v zloženki Vrt na Krokarjevi jasi, ki jo dobite na Občini Logatec ali pri Turističnem društvu Logatec, in seveda, pri prijaznih gostiteljih. Branko Pevec 13

14 Kulturni razgledi Adagio jeseni Tako so člani Literarnega društva Zeleni oblaki poimenovali svoj jesenski literarni večer, ki je 24. septembra v Grajskem parku nanizal nove stvaritve članov društva Tokrat se jih je skupaj z voditeljem večera predstavilo enajst. Tim Uršič, voditelj večera, je udobno zleknjen v fotelju dnevne sobe v svojo družbo vabil literate drugega za drugim, z iskrivimi dovtipi razbijal njihovo tremo, jih povprašal o tem in onem; pesmi, zgodbe, misli in aforizmi so kar sami privreli na plan. Čeprav so se avtorji tokrat dogovorili, da bo tema literarnih prispevkov poljubna, se je večina od njih na svoj način nehote dotaknila jeseni. Branke Novak se je dotaknila otožnost jeseni, Nada Kržan je recitirala o mavrični jeseni, Tilka Jerič o ciklamah, ki so zanjo najlepše rože, za Matejo Tomazin so najlepše barve jeseni rdeča, rumena in oranžna, pravi adagio jeseni pa se je zapisal Barbari Bezek Rot. Tine Vučko je predstavil pesem, ki je nastala na letošnjem Literoadiju in pesem v spomin umrlemu prijatelju. Mateja Hajdinjak je predstavila toplo in vedro zgodbico iz družinskega življenja, Borut Petkovšek razmišlja o avanturah, ki so zanj tista prava sol življenja, Vanda Lavrič pa nas je nasmejala s svojimi aforizmi, iskricami o vsakdanjih tegobah s številkami in šaljivimi resnicami o Fredi in Frediju. Tim Uršič je razmišljal o patetični rabi besedne zveze»žalostno je «in se spraševal»kam so vsi golobi šli «, za Bojano Levinger pa so glavni izvir idej barve, in če jih primanjkuje, se odpravi na novo pot proti soncu. Literarne stvaritve je tokrat z virtuoznim igranjem na Vanda Lavrič - dama Zelenih oblakov in moderator Tim Foto: M. Petkovšek kitaro oplemenitil kitarist Mario Kurtjak, ki je požel aplavz, kot ga že dolgo nismo slišali. In njegovo prefinjeno ubiranje strun bi lahko poslušali še in še Jesenski literarni večer se je tako izpel v vseh najlepših barvah srca in sveta. Bojana Levinger Žlahtnost komornega muziciranja Gostovanje Pihalnega kvinteta Ariart z gostom Levom Pupisom v okviru 1. mednarodnega glasbenega festivala»4saxess«v cerkvi sv. Nikolaja v Logatcu Ne pomnim, kdaj je bilo duhovno prizorišče logaške osrednje cerkve sv. Nikolaja, ki premnogokrat ponuja prostor glasbenim skupinam tako pevcev kot instrumentalistov, napolnjeno s tako žlahtnim muziciranjem, kot ga je ponudila prva septembrska sobota. Koncert je bil del kulturnih prireditev, ki jih je bil zadnji poletni mesec poln vse do zadnje sobote. Med temi bi veljalo omeniti še marsikaterega, a ta zapis naj velja izkušenim profesionalnim glasbenikom, ki so z igrivo lahkotnostjo in neopazno koncentracijo predstavili predvsem moderen izraz komornega poustvarjanja. Pihalnemu kvintetu Ariart v sestavi Matej Zupan flavta, Maja Kojc oboa, Jože Kotar klarinet, Milan Nikolić fagot in Andrej Žust rog se je pridružil v zadnji točki domačin, mladi virtuoz na saksofonu Lev Pupis. Sicer v Ariartu igra tudi hornist in domačin Andrej Pihalni kvartet Ariart z Levom Pupisom. Foto: P. Sark Žust, kar je bil še poseben izziv za poslušalce, da»preverijo«, kako se uveljavljajo logaški glasbeniki doma in po svetu. Oba omenjena instrumentalista sta člana in gosta mnogih slovenskih in tujih orkestrov, ansamblov in glasbenih skupin. Pihalni kvintet Ariart pa je že uveljavljen komorni biser našega glasbenega prostora, ki se je poleg vrste zgoščenk v 12 letih svojega obstoja uveljavil kot ambasador slovenske glasbe na koncertih doma in po evropskih koncertnih dvoranah. Na predstavitvi v Logatcu so se sicer predstavili s tujimi avtorji, čeprav domačih del ne manjka; predstaviti so hoteli raznovrstnost svojega muziciranja. Pri tem so izstopale Tri kratke skladbe Jacquesa Iberta, kjer so prišli do izraza vsi člani s solističnimi deli, ki jih podpira ostala četverica, ob tem pa v različnih tempih pokazali uigranost, po kateri se lahko zgledujejo le vrhunski poustvarjalci, ki z dovršeno tehniko olajšajo doseganje soglasja v lastnem muziciranju. Tudi Tomasijeve Variacije na korziško temo so bile igrive in s folkloristično zvočnostjo, posebej pa je občinstvu ugajala glasbena personifikacija srednjeveškega glumača Scaramoucha v glasbeni podobi Dariusa Milhauda, kjer je nastopil tudi Lev Pupis. Brazilski ritmi, ki jih morda v tej sestavi nismo pričakovali, so napolnili cerkveni konsonančni prostor z drznostjo harmonij, ritma in spogledovanja, ki ga je bilo ravno toliko, kolikor je potrebno, da so namigi kristalno čisti, hudomušnost pa zakrita z glasbenim humorjem, ki mu občinstvo preprosto mora slediti. Zato tudi ni bilo nenavadno ob relativno zahtevnem sporedu pričakovati dolgotrajen aplavz, ki je izvabil iz glasbenikov še dodatek v enakem duhu, kot je potekal celoten koncert. V Logatcu ni bilo že dolgo, če sploh že kdaj, tako žlahtnega muziciranja, ki obljublja, da bo pod streho cerkvenega hrama ponovno zvenel. KRAS 14

15 Kulturni razgledi Vaja dela maestra Marjan Grdadolnik, dirigent logaškega Pihalnega orkestra in Simfoničnega orkestra logaške Glasbene šole, je svoje znanje plemenitil v Romuniji Izjemno uspešen sklepni koncert z romunskimi simfoniki Konec avgusta je pod okriljem ECM (European College of Music) v Bukarešti potekal prvi poletni glasbeni festival z imenom Little Paris. Udeležil se ga je tudi absolvent ljubljanske Akademije za glasbo Marjan Grdadolnik, sicer študent dirigiranja iz razreda prof. Milivoja Šurbka ter dolgoletni dirigent Pihalnega orkestra Logatec in Simfoničnega orkestra Glasbene šole Logatec. Grdadolnik je sicer akademski glasbenik klarinetist, ki že celo vrsto let poučuje klarinet na logaški Glasbeni šoli. Festival je potekal v znamenju različnih koncertov Marjan Grdadolnik, absolvent dirigiranja. in seminarjev. Mojstrski tečaj za dirigente je vodil maestro Wolfgang Doerner, profesor dirigiranja na konzervatoriju v Gradcu in dirigent simfoničnega orkestra Pasdeloup iz Francije. Tečaja se je udeležilo 12 dirigentov Sto let knjižnice v Hotedršici Ustanovitev knjižnice v Hotedršici sega na začetek prejšnjega stoletja, ko je 30. avgusta 1908 začela delovati Javna ljudska knjižnica v Hotedršici. Dokument, ki ga hrani Arhiv RS naznanja»slavnemu c.k.okrajnemu glavarstvu, da se otvori v nedeljo 30.t.m. v Hotedršici javna ljudska knjižnica v hiši Ivana Cunte, št. 33«. Na dokumentu je podpisan Fran Šemrov, jurist, ki je ob tej priložnosti predaval»o pomenu ljudskih knjižnic«. Prva svetovna vojna je prekinila delovanje knjižnice, ki pa je na pobudo domačega pesnika, pisatelja in prevajalca Ivana Albrehta ( ) ponovno zaživela leta 1920, tokrat na njegovem domu. Vse do druge svetovne vojne so se v Hotedršici odvijale tudi številne druge kulturne dejavnosti, med njmi tamburaška ter dramska dejavnost. Knjižnica je po drugi svetovni vojni začela ponovno delovati l. 1950, ko so knjige preselili v zadružni dom, kjer jih je izposojal Ivan Albreht vse do svoje smrti leta Leta 1973 je bila knjižnica obnovljena. Vse knjige bilo jih je 1199 je vodja Matične knjižnice Logatec Marija Željko ponovno inventarizirala in uredila po UDK sistemu. Pri prenavljanju so ji pomagali domačini, najbolj pa učiteljica Metka Rupnik. Prostor, v katerem je knjižnica delovala do letos, je pridobila šele l Ves ta čas je knjižnico vzorno vodila Metka Rupnik. Knjižnica je bila odprta najprej eno uro na teden, kasneje dve uri ob sobotah. Že nekaj let nadaljuje z delom Maja Rupnik. Knjižnica je dolga leta delovala v neprimernem, vlažnem in hladnem prostoru. Že nekdanja vodstva Knjižnice Logatec so opozarjala na težave in si dolgo prizadevala pridobiti nove prostore. V letu 2005 pa je krajevna skupnost ob finančni podpori občine pridobila v last zgradbo nekdanje šole, tudi za ureditev nove knjižnice. Nova knjižnica je sodobno opremljena z računalniško opremo, z dostopom do internetne povezave in je vključena v sistem COBISS, kar omogoča tudi avtomatizirano izposojo. Knjižni fond šteje enot. Poleg tega velja poudariti, da stoji knjižnica v zavidanja vrednem vaškem središču, na trgu, ki v zavetju cerkve omogoča organizacijo različnih kulturnih prireditev. Gvido Kobal s celega sveta; Grdadolnik je bil edini slovenski zastopnik na festivalu. Šestdnevne vaje so potekale s poklicnim Simfoničnim orkestrom RTV Romunija. Na avdiciji za zaključni koncert festivala je Doerner izbral Grdadolnika, da je v drugem delu koncerta dirigiral Beethovnovo sedmo simfonijo v A-duru, op. 92. Na sklepnem koncertu sta nastopila še švedski dirigent Jon Eric Svinghammar z von Webrovo uverturo Oberon in japonski dirigent Hydeo Miyajima s Chopinovim Koncertom za klavir in orkester št.1 v e-molu, op. 11. Koncert je potekal v veliki dvo- rani Mihail Jora, spremljala pa ga je tudi romunska nacionalna televizija. Grdadolnikova interpretacija in orkestrova izvedba sedme Beethovnove simfonije sta bila navdušujoči in zelo dobro sprejeti tako pri publiki kot tudi pri lokalnih kritikih, ki so v časopisju objavili odlične ocene koncerta. Zelo navdušen je bil tudi maestro Doerner. Marjan Grdadolnik je tako v Romuniji dragoceno in odlično zastopal svojo domovino, Akademijo za glasbo v Ljubljani ter logaško Glasbeno šolo in sceno nasploh. Povabilo k vpisu Tine Vučko In še o tem in onem v logaški Knjižnici Član knjižnice je tisti, ki je vpisan v knjižnico. Član lahko uporablja storitve knjižnice v matični in ostalih enotah z veljavno izkaznico, ki je stalna in neprenosljiva. Poleg knjižnega in neknjižnega gradiva (DVD, CD-romi ) lahko v knjižnici uporabljate tudi računalnike in ostalo tehnično opremo (skener, slušalke ). Rok izposoje za knjižno gradivo je 21 dni, gradivo se lahko podaljša, če ni že rezervirano. Neknjižno gradivo se ne da podaljšati, rok izposoje pa je 7 dni. Član je dolžan izposojeno gradivo redno vračati. Če gradivo ni vrnjeno pravočasno, se zaračuna zamudnina. Poškodovano, umazano ali izgubljeno gradivo nadomesti član z novim ali plača odškodnino, ki jo določi knjižnica. Gradivo je možno tudi rezervirati oziroma naročiti. To lahko storite tudi od doma, če v knjižnici pridobite svoje geslo. Članstvo je za otroke in maldostnike do 18. leta starosti in brezposelne s potrdilom Zavoda za zaposlovanje brezplačno, ostali člani pa plačajo letno članarino (študentje s potrilom in upokojenci 6,50, zaposleni in ostali 13,50 ). Vabljeni, da se nam pridružite! Knjižnica Logatec in njene enote se z nakupom gradiva, opreme in organizacijo različnih dejavnosti, skušajo čim bolj približati potrebam uporabnikov. Tako z novim šolskim letom ponovno zaživijo pravljični junaki, ki jih otroci spoznavajo pri urah pravljic (Logatec vsak četrtek ob 16.30, Rovte vsak četrtek ob , Hotedršica ob petkih na 14 dni, do novega leta: , , 7.11., , 5.12., 19.12, Vrh Sv. Trije Kralji ob petkih na 14 dni, do novega leta: , , , ). Otroci, lepo vabljeni! Prav tako pa bomo nadaljevali z večernimi predavanji in drugimi prireditvami: ob v Krajevni knjižnici Rovte POTOPISNO PREDAVANJE O KONGU ob v Krajevni knjižnici Hotedršiva POTOPISNO PREDAVANJE O NEPALU ob v Krajevni kjnižnici Hotedršica DIVJA HRANA predavanje o užitnih divjih rastlinah s pokušino predava Darko Cortese. Mira Metljak 15

16 Športni kalejdoskop Namizni tenis nadaljuje z odliko Imeniten mednarodni uspeh našega Toma! Na pravkar končanem 4. neuradnem evropskem prvenstvu za mlajše kadete Euro Mini Champ*s 2008 je nastopilo 447 najboljših deklet in fantov letnikov 1996 in 1997 iz 30 evropskih držav. Prvenstva se je letos udeležila tudi kitajska reprezentanca s štirimi svojimi najboljšimi igralkami in igralci. Tom Šfiligoj pa je dosegel imeniten mednarodni uspeh, saj je osvojil 11. mesto pri fantih letnika Uspešni lokostrelci Državnega tekmovanja 3D v lokostrelstvu smo se udeležili 6. septembra na Turjaku lokostrelci iz vse Slovenij Lokostrelskih tekmovanj 3D se vedno udeleži veliko število lokostrelcev. Tekmovanje poteka v naravi, običajno v gozdovih, kjer je 28 tarč v obliki različnih živali: od bizona, medveda, volka do zajca in včasih še manjših tarč, razporejenih na različnih razdaljah. Izmed prijavljenih tekmovalcev organizator sestavi 28 skupin, tako da je v skupinah od 4 do 8 tekmovalcev. Vsaka skupina prehodi celo progo, ki je običajno dolga nekaj kilometrov, in vsak tekmovalec lahko ustreli na tarčo samo eno puščico. Razdalje niso znane, tako je treba vsakič oceniti, kako daleč stoji tarča-žival, upoštevati naklone navzgor ali navzdol, morebitne ovire (vejice) in seveda zadeti v tarčo čim bliže označenemu centru. Zadetek v sam center (puščica naj bi zadela srce živali) šteje 10 točk, v širši center 8 točk, zadetek v ostale dele telesa pa 5 točk. Žal, je še ena možnot, da puščica živali sploh ne zadene, in v najslabšem primeru se zgodi, da puščice ne najdeš več, ker se zgubi v zemlji pod listjem, med travo in podrastjo. Tom Šfiligoj. V ognju smo tokrat imeli še eno železo, saj je v isti kategoriji nastopil tudi Deni Kožul, ki pa se mu tokrat, žal, ni uspelo prebiti skozi sito kvalifikacij in je na koncu v tolažilni skupini zasedel 49. mesto. Odličen začetek sezone za Nino in Katjo Na 1. odprtem turnirju RS za kadetinje in kadete v sezoni 2008/2009 se je zbralo 6. septembra v Kranju 44 kadetinj in 67 kadetov. V svoji prvi sezoni med kadetinjami je pri dekletih zmagala Nina Zupančič, odlična je bila tudi Katja Gutnik, ki je osvojila mesto, Tjaša Mihevc pa mesto. Lepo so se izkazali tudi fantje, saj so se kar trije: Anže Vrabl, Nejc Gutnik in Tom Šfiligoj uvrstili na mesto; uspešen je bil še Deni Kožul, ki je osvojil mesto. Dekleta zopet odlično, fantje malo manj V Izoli je 27. septembra potekal 1. odprti turnir Republike Slovenije za mladince in mladinke v letošnji sezoni. Tokrat smo se vrnili domov z dvema pokaloma, oba sta osvojili dekleti. Ana Verdinek je po tesnem porazu v finalu proti Vesni Rojko iz NTK Ptuj s 3 : 2 osvojila končno 2. mesto, Nina Zupančič pa je po presenečenju turnirja, ko je v četrtfinalu premagala prvo nosilko Kristin Fatorič iz NTK Arrigoni s 3 : 1, osvojila končno 3. mesto. Sanja Smiljanič je izgubila v četrtfinalu proti kasnejši zmagovalki z 1 : 3, Katja Gutnik pa je obstala v osmini finala, kjer je v klubskem dvoboju morala priznati premoč Ani, ki je zmagala s 3 : 1. Pri fantih se je najbolje odrezal Nejc Gutnik, ki je osvojil 9. mesto, saj je v osmini finala izgubil proti zmagovalcu turnirja Janu Žibratu iz NTK Sobota. Več lahko izveste na spletnih straneh NTK Logatec: klub-ntk-logatec.si. Mateja Šfiligoj Lokostrelci z medaljami. Tekmovanje traja v povprečju 4 do 5 ur. Vendar v prijetni družbi sotekmovalcev, v čudoviti naravi in v pričakovanju čimboljšega rezultata, hitro mine. Tako je bilo tudi na državnem tekmovanju na Turjaku, ki smo se ga udeležili tudi lokostrelci iz Lokostrelskega društva Logatec. Z rezultati smo zelo zadovoljni, saj smo odnesli kar nekaj medalj: 1. mesto Luka Stoševski dolgi lok, 2. mesto Jolanda Ovsec goli lok, 3. mesto Rok Stoševski goli lok, 3. mesto Marko Vihar dolgi lok, 6. mesto Stane Mežnar goli lok in 11. mesto Dobrivoje Stoševski goli lok. Jolanda Ovsec Z VAMI VSAK MESEC! 16

17 Športni kalejdoskop Triatlon jeklenih spet na preizkušnji Ivan Pergovnik, član ekipe ŠD GRC Zapolje Logatec se je že štirinajstič udeležil Triatlona jeklenih, zahtevne vzdržljivostne preizkušnje pod Triglavom. Junaka 22. triatlona Jeklenih sta bila Teja Lapanja in Zdravko Mitrič, ki je za 13 sekund popravil dosedanji rekord, ki ga je s časom branil biatlonec Janez Marič. Teja Lapanja pa je dosegla čas , absolutno pa 43. mesto. Na letošnjem triatlonu je bilo 138 posameznikov in 35 tričlanskih ekip. Tekmovanje pa je končalo 129 posameznikov. Triatlona se je udeležilo okoli 240 tekmovalcev. Območni spopad v pikadu V soboto, 13. septembra, je Društvo invalidov Logatec v skladu s programom ZDIS organiziralo v športnem centru v Zapolju območno tekmovanje v pikadu. Tekmovanja se je udeležilo 12 moških in 10 ženskih ekip. Invalidi so se pomerili v pikadu. Maratonec Ivan Pergovnik (desni spredaj). Kljub temu da je imel Ivan Pergovnik veliko nesrečo s kolesom (predrta guma po kilometru kolesarjenja, tako da je za zamenjavo porabil minut), je vseeno dosegel čas , absolutno 82. mesto. V svoji kategoriji 50 do 54 let pa je bil 6. Tekmovanje mu je v veliki meri omogočil GRC Zapolje Logatec, kjer se je pripravljal v fitnessu, veslanje pa je treniral na Vrhniki (na Ljubljanici). Pergovnik je eden izmed redkih iz Logatca, ki se redno udeležuje ekstremnih tekov: tek na Grintavec 2559 m, maraton štirih občin, maraton (42 km). Tako že peto leto s kolegom Konradom Merlakom v enem dnevu prekolesarita 280 km: Logatec-Škofja Loka-Kranjska Gora-Vršič-Bovec-Logatec. Vse za boljšo pripravljenost na Triatlonu jeklenih, ki se ga vsake toliko časa udeleži še kak drug Logatčan. Med ekipami je zmagala Športna enota SV 1 v postavi Nejc Žnidaršič, Kolesar Save, Vlado Kerkes in tekač David Rihraič s časom Ekipa SV 2 pa je bila 5. V tej sestavi so bili biatlonci Janez Marič, Vasja Rupnik in Peter Dokl. SkiVan Vabilo mladim nogometašem Na nogometno igrišče Logatec vabimo vse ljubitelje nogometa stare od 8 do 12 let, da se nam pridružijo. Treningi potekajo ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od do 18. ure na nogometnem igrišču v Logatcu (na Sekirci). Nogometaši so ta čas prijavljeni v Regionalni Ljubljanski LEGEA ligi, kjer se vsako soboto srečujejo z različnimi klubi, da dokažejo svoje pridobljeno znanje. Vabimo vse otroke v čim večjem številu, da skupaj dokažemo, da je nogomet doma tudi v Logatcu. Sergej Frank, predstavnik kluba Prvi dve najbolje uvrščeni društvi na tem tekmovanju sta se uvrstili na ekipno državno prvenstvo, ki bo letos 11. oktobra v Logatcu. Uvrstitve med moškimi: 1. DI Kamnik, 2. DI Kočevje, 3. DI Logatec; med ženskami: 1. DI Kočevje, 2. DI Radovljica- Bled, 3. DI Vrhnika. Besedilo in foto: France Brus Vpisovanje v tečaje karateja Karate klub Logatec in Karate akademija Pantera vpisujeta v začetni tečaj tradicionalnega Shotokan karateja. Skozi skrivnosti karateja vas bo vodil izkušeni inštruktor Boris Peček, mojster Shotokan karateja 3. Dan, ki že več kot 15 let poučuje karate v notranjski regiji. Naš cilj je omogočiti vsakemu ljubitelju borilne veščine kvalitetne treninge, kjer ima vsak možnost treningov v rekreativni obliki. Če je tvoj cilj spoznati in razviti sposobnosti samoobrambe skozi plemenito veščino, te vabim, da se nam pridružiš ter spoznaš skrivnosti ene izmed najbolj popularnih borilnih veščin na svetu. Obljubljamo ti hitro napredovanje, resno in profesionalno delo trenerja ter tudi zabavne trenutke v dobro organiziranem društvu, kjer ničesar ne prepuščamo naključju. Urnik treningov Športna dvorana: osnovnošolci začetniki: sreda: v mali telovadnici športne dvorane pri OŠ 8 talcev Športna dvorana: odrasli (dijaki, študentje, zaposleni ): ponedeljek v veliki telovadnici OŠ 8 talcev OŠ Tabor Logatec: osnovnošolci začetniki: ponedeljek Vse dodatne informacije glede vpisa in treningov lahko dobite tudi na elektronski pošti: boris_pecek@t-2.net ali na telefonu: GSM: 031/ ! Vpis bo potekal do 25. oktobra letos. Karate klub 17

18 Športni kalejdoskop Prek Jezerske Babe V nedeljo, 21. septembra, smo se planinski pohodniki zgodaj zjutraj odpeljali proti Jezerskemu, nato mino Planšarskega jezera (900 m) do parkirišča ob postaji tovorne žičnice. Pod vodstvom Janeza Rudolfa smo krenili na zelo zahtevno precej izpostavljeno plezalno markirano pot, ki nas je do Planinskega doma na Ledinah (1700 m) peljala skozi Žrelo. Pred 9. uro smo se ustavili pri Planinskem domu, kjer je bila okolica pobeljena in hladna. V domu smo popili topel čaj, se vpisali v knjigo pohodnikov ter vtisnili žig v Planinski dnevnik. Na Veliki Babi. Foto: M. Petkovšek Pohod smo nadaljevali po krušljivem svetu in zahtevni izpostavljeni poti z zavestjo in željo okusiti težave zelo zahtevne plezalne smeri. Hodili smo torej po ozkih policah nad prepadnimi stenami, opremljenimi z varovali in jeklenicami, pa tudi tudi brez varoval. Pot nas ni peljala po zahtevnejši poti na Sedlo pod Babo. Plezanje je zahtevalo veliko moči v rokah in nogah ter spretnost ob iskanju oprijemkov. Na megleni vrh Velike Babe (2127 m) smo dospeli ob enajstih. V Planinski dnevnik smo vtisnili žig vrha in se vpisali v knjigo obiskovalcev, ki jih ni ravno veliko. Zaradi hladnega vremena smo se na hitro okrepčali z malico iz nahrbtnika, se skupno fotografirali in krenili z meglenega vrha po zahtevnem grebenu na malo nižji vrh Malo Babo. Megla se je v tem času razkrojila in videli smo raznoliko okolico in globoko pod seboj zelene doline in vasi. Velika in Mala Baba (Jezerska) ležita nad Jezerskim, severno od Vodin, ki jim pravimo Ledine, na meji z Avstrijo in spadata med Kamniške Alpe. Velika Baba je mogočna gora, čeprav je zaradi višjih sosedov na jugu nekoliko zapostavljena. Najlepši pogled nanjo je od Kranjske koče na Ledinah, kamor kaže svoja zahodna ostenja, prerezana s strmimi grapami. Dostop na vrh ni lahek po nobeni poti. Bržkone je to glavni vzrok, da obisk te zanimive gore ni ravno množičen, kar je škoda, saj se Velika Baba dviguje v enem najlepših koncev Kamniško-Savinjskih Alp ter slovi po čudovitem razgledu na celotno pogorje od Kočne do Ojstrice. Z vrha Male Babe smo sestopili sredi opoldneva. Pot je bila sicer markirana, ne pa zavarovana, zato je zahtevala veliko pazljivosti in gorniške spretnosti. Skoz gozd smo dospeli na Jenkovo planino. Po krajšem počitku smo krenili po markirani poti skoz gozd do kažipota ob gozdni cesti v dolini Ravenske Kočne. Bili smo zadovoljni, da smo srečno prehodili zahtevno pot, za kar gre zahvala vodstvu. Marinka Petkovšek Ponovno iz Logatca na Triglav Med 23. in 26. avgustom smo logaški planinci enaindvajsetič prehodili pot iz Logatca na Triglav Za pohod iz Logatca na Triglav se nas je 23. avgusta odločilo 22 planincev. Kot po navadi nam je del pohodniške opreme, hrano in pijačo, ki so jo prispevali donatorji, odpeljal do Uskovnice že dolgoletni vodja pohoda Janez Slabe. Pod vodstvom Janeza Rudolfa in Štefke Mikše-Šebalj smo krenili po že znani poti skozi Blekovo vas do vrh Židovnika ter dalje do gostišča»pr Birt Pizzerija 1000 rož«na Tratah. Od tod pa preko Dol in Gor ter skoz Idršek na Sivko (1006 m), kjer nam je»skupno kosilo«za krajši čas zmotil dež s sodro. Do Bevkovega vrha (1050 m) sta nas spremljala rosenje in sopara. Pri kapelici nas je čakal Janez s pijačo, ki nam jo je prinesel v nahrbtniku. Od tam smo se spustili v dolino in pot nadaljevali mimo Kladij do Cerknega, kamor smo dospeli pozno popoldne. Proti večeru smo še pred dežjem prišli do najvišje ležeče kmetije Obid v Labinjah, kjer nam je z dobro večerjo postregla gospodinja Cvetka. Nočno spanje večina je prespala na seniku, nekateri pa v hiši je motila nevihtna noč. Drugi dan smo po zajtrku odšli v vetrovnem in turobnem vremenu na Porezen (1632 m). Pred poldnevom smo prišli do Planinskega doma Petrovo Brdo (804 m), kjer smo se osvežili s studenčnico in se okrepčali z dobro enolončnico. Po daljšem počitku smo pot nadaljevali proti Nemškemu Rovtu po dokaj strmi poti. Ustavili smo se na kmetiji, kjer je Bernard organiziral večerjo na žaru. Po dobri večerji in prijetnem druženju smo v večernih urah zaspali v spalnih vrečah na seniku; nekateri so prenočili v kmečki hiši. Enaindvajsetič na Triglavu. Tretjega dne smo v lepem jutru naložili pohodno opremo v kombi, ki ga je za prevoz pohodne opreme in hrane doniralo»mizarstvo Rožmanec«iz Logatca. Okrog sedmih smo nadaljevali pot do Bohinjske Bistrice, kjer smo se okrepčali in se oskrbeli s hrano in pijačo za nadaljnjo pot. Malo čez poldne smo prišli do Koče na Uskovnici (1138 m). Prtljago odveč smo odložili v kombi, ki ga je Janez odpeljal na Pokljuko. Po daljšem počitku smo v sončnem vremenu pot nadaljevali preko Konjščice in Studorskega prevala do 3 ure oddaljenega Vodnikovega doma na Velem polju (1817 m). Po krajšem počitku smo pot nadaljevali proti dve uri oddaljeni Planiki (2408 m), kjer je močno pihalo. V koči smo naleteli na pevce Obrtniškega zbora iz Logatca in na godce iz Gorij, 18

19 Športni kalejdoskop ki so nam popestrili večer s petjem in muziciranjem. Med gosti je bil tudi predsednik PZS Franc Ekar. Vsi so sodelovali na proslavi ob obletnici prvega pohoda na Triglav. Po zajtrku četrtega dne smo se v pričakovanju velikega dogodka dobre volje napotili po markirani poti na delno zasneženi Triglav. Kljub vetru smo srečno prispeli na Mali Triglav, od koder smo brez nahrbtnikov nadaljevali pot do vrha. Pri Aljaževem stolpu (2864 m) je bila»krščena«planinka Anka D. Kmalu smo zapustili vrh Triglava, odet v meglo, in se po strmi, z jeklenicami in klini zavarovani poti spustili do Doma na Kredarici (2515 m), kjer smo se okrepčali in si ogledali kapelico z zvonom želja. Nato je nekaj pohodnikov odšlo proti Pokljuki čez Viševnik, ostali pa smo šli do Vodnikove koče in dalje do Rudnega polja (1347 m). Janez Slabe je vsem pohodnikom vpisal datum pohoda v knjižico pohodov na Triglav in razdelil spominske majice sponzorja. Pozno popoldne smo se s posebnim avtobusom odpeljali v Logatec, kjer nas je pozdravila skupina planincev; predsednica Alenka pa je vsem čestitala in izročila rdeč nagelj. Srečno vrnitev smo sklenili z malico»pri baronu«. Zahvalili smo se vodji pohoda in obema vodnikoma za prijetno in varno vodenje. Anka Treven Četrte na državnih kmečkih igrah V okviru Zveze kmetic Slovenije, se je 17. avgusta logaško Društvo kmetic in podeželskih žena udeležilo»tretjih državnih kmečkih ženskih iger«v Zagorju ob Savi Po prisrčnem sprejemu in dobrodošlici na Izlakah je bilo prijetno druženje v restavraciji»kozolec«. Po pozdravnem nagovoru predsednice Zveze kmetic Slovenije in navodilih za tekmovanje so kot po tekočem traku prihajale na mizo dobrote pridnih članic. Ob pokušanju golaža, krvavic z zeljem in domačim kruhom, drobnega sladkega peciva in ob domači kapljici je družbo razvnemala Mojca s harmoniko. Kmalu pa je prijazna domačinka popeljala tekmovalke na ogled izvira v Medijske toplice, na ogled cerkve sv. Petra, od koder je lep razgled na Izlake. Kasneje je na kraju tekmovanja po mimohodu in predstavitvi vseh 17 ekip, v kulturnem delu programa sodelovalo žensko pevsko društvo z recitatorji. Pozdravno besedo pa je udeležencem namenil župan Zagorja Matjaž Švagan, nekaj besed pa sta spregovorila tudi predstavnika Kmetijske zbornice Slovenije. Program je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije. Ob četrti popoldanski uri se je začelo tekmovanje: prepisovanje s panoja, priprava drv za ognjišče, molža vode iz steklenice na žlico in po slamici v kozarec, pospravljanje bal sena s steklenico privezano za pas, nošnja jajc z žlico v posodo, metanje krompirja v 5 metrov oddaljene vreče, rudniška dela s prevozom premoga do tekmovalke. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela: prvi del je šel na izločevanje, drugi del pa je vključeval uvrstitve ekip od 1. do 8. mesta. V prvem delu so naše tekmovalke Ivanka, Romana in Darja zasedle 4., v finalu pa pristale na 6. Na ženskih kmečkih igrah. mestu. Zadovoljne tekmovalke so si po končanem tekmovanju s spremstvom ogledale spomenik prejšnjemu predsedniku Republike Slovenije pokojnemu Janezu Drnovšku. Tatjana Rudolf Šolski odmevi Devetletka obetavna novost Osnovne šole na Logaškem so od 1. septembra letos le devetletke Sodijo med zadnje, ker niso hotele med prvimi začeti s poskusnim uvajanjem Po dosedanjih izkušnjah z uvajanjem devetletke smo povprašali ravnatelje naših šol Mag. Marinka Dodič, ravnateljica OŠ Tabor Logatec je prepričana, da Nobena stvar v življenju nima samo dobrih ali samo slabih strani. Tako je tudi z devetletno osnovno šolo, ki je šolsko leto 2008/2009 na»smetišče zgodovine«odložilo slovensko osemletko. Mnenja o prednostih in slabostih devetletne osnovne šole so v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru med strokovno javnostjo in uporabniki vzgojno-izobraževalnih storitev deljena, zato bom v nadaljevanju navedla nekaj svojih osebnih pogledov ter pogledov svojih sodelavcev na različne novosti, ki jih je s seboj prinesla devetletka. V šolo s šestim letom Nekdanja»mala šola«se je iz zadnjega obdobja vrtca preselila med šolske klopi. Učenci, ki v tekočem letu dopolnijo 6 let, stopijo septembra v šolo. Pri tem ne motijo toliko same razlike v starosti oz. psihosocialni zrelosti posameznih prvošolcev, saj naj bi bil program prilagojen šestletnikom kot nekoč v mali šoli v vrtcu. Več dilem poraja dejstvo, da je ritem in organizacija dela v šoli nekaj drugega kot v vrtcu. Sicer pa opažamo, da prihajajo 19

20 Šolski odmevi šestletniki v šolo z veliko mero navdušenja in dobre volje. Drugi učitelj v prvem razredu V prvem razredu devetletke je po normativih in standardih v oddelku poleg učitelja 10 ur tedensko tudi drugi učitelj oz. vzgojitelj. Za uvajanje učencev v šolsko delo ter čim lažji prehod iz vrtca v šolo je to več kot dobrodošlo. Je pa 10 ur tedensko za delo v enem oddelku prvošolcev odločno premalo, še posebej zato, ker je normativ za število učencev v prvih razredih enak kot za vse ostale razrede, in sicer 28 učencev na oddelek. Zato smo se na zadnjem svetu staršev tudi odločili, da podpremo pobudo sveta staršev ene od slovenskih šol za zmanjšanje normativno določenega števila učencev prvega razreda na največ 24. Zunanje preverjanje znanja v 6. in 9.r. Zunanje ali nacionalno preverjanje znanja (NPZ) smo do letos izvajali le v 9.r., s šolskim letom 2008/2009, ko imamo prvič tudi 6.r. devetletke, pa ga bomo izvedli tudi v tem razredu. Doslej se je tovrstno preverjanje izkazalo kot dober pregled nad doseženim nivojem znanja posameznika, še večja»dodana vrednost«pa se nam zdi v tem, da lahko rezultati teh preverjanj služijo učiteljem kot imenitno izhodišče za načrtovanje svojega nadaljnjega dela. Do sedaj smo imeli na naši šoli z nacionalnim preverjanjem znanja dokaj dobre izkušnje,učenci so to»malo maturo«jemali resno, rezultati pa so se gibali okrog državnega povprečja; v zadnjem letu so bili tudi nekoliko višji. Zunanja diferenciacija v 7., 8. in 9.r. (delitev učence v različne zahtevnostne skupine pri slovenščini, matematiki in angleščini) Kljub pomislekom, da delitev učencev v skupine po sposobnostih ni primerna, ker naj bi učence že v naprej delila na sposobnejše in manj sposobne, so izkušnje pokazale, da ima ta način dela tudi pomembne prednosti. Učencem je treba vsaj pri treh predmetih obvezno prilagoditi program glede na njihove sposobnosti. Tako lahko nekateri snovi ter doseganju ciljev laže sledijo ter dosegajo boljše rezultate, kot če bi morali delati v skupini, kjer je program naravnan na vse enako. Če damo prednosti in šibkosti na tehtnico, je pri tem prednosti več kot šibkosti, saj ima že dejstvo, da je v skupinah bistveno manj učencev, kot bi jih bilo v običajnem oddelku, veliko prednosti. Opisno ocenjevanje v prvem obdobju Učence v 1., 2. in 3. r. ocenjujemo opisno in ne s številkami od 1 do 5. To daje učencem, še bolj pa njihovim staršem, sicer dober in razumljiv pogled v napredek posameznega učenca, od učiteljev pa zahteva ogromno truda in časa. Še vedno pa se zgodi, da starši vprašajo: «In koliko bi bilo to v oceni od 1 do 5?«Izbirni predmeti Učenci 7., 8. in 9. r. poleg že nekdanjih obveznih predmetov izberejo tudi 2 do 3 ure predmetov, ki jih imajo na voljo z družboslovnega ali naravoslovnega področja. Praksa kaže, da se je ta posebnost devetletke dobro prijela, saj učenci tu lahko realizirajo svoje interese ter se spoznavajo z bolj praktičnimi znanji in izkušnjami. Sklad učbenikov Vsi učenci si učbenike v šoli lahko brezplačno izposodijo, kar je cenovno sicer za družine mnogo ugodneje. Slaba stran tega pa je, da učenci učbenikov ne morejo uporabljati, kot bi bilo za pravi študij prav: ne smejo vanje pisati, podčrtovati, označevati, ker morajo učbeniki ostati uporabni za naslednje generacije. Učbenikov tudi ne morejo obdržati za morebitno nadaljnjo uporabo, zato iz metodično-didaktičnega vidika to ni najbolje. Vzgojni načrt Šole moramo do junija 2009 izdelati vzgojni načrt, ki zajema vzgojna načela, vizijo šole, preventivno vzgojno delovanje ter vzgojne ukrepe v primeru kršitev hišnega reda. Upamo, da bo tudi vzgojni načrt prispeval k temu, da bomo učitelji in starši z roko v roki znali vzgojiti otroke v odgovorne, pravične, prijazne in poštene ljudi. Vsak čas ima svoje zakonitosti, nobena stvar ne more trajati večno, edina stalnica v življenju so menda spremembe. Tako je tudi z devetletno osnovno šolo. Metka Rupnik, ravnateljica OŠ 8 talcev pa meni, da so si v šolskem letu 2007/08 jezik zadnjič lomili s 5. razredom osemletke in 5. razredom devetletke. In nadaljuje Če sem pozabila pri spremembah urnika napisati 5.a/9 in sem napisala samo 5.a, je že bila zmeda, sedaj pa imamo vse razrede samo v devetletki. S postopnim vpeljevanjem devetletke smo začeli pred šestimi leti, ko so na šolo prišli leta 1996 rojeni učenci. Nekateri so bili res majhni, taki za v vrtec. Starše smo tolažili, da se bodo še veliko igrali. A šola je šola, ni vrtec. Prav kmalu je bilo treba kar kaj znati, in učenci so priganjali, češ kdaj se bomo že kaj učili. Starši so se spraševali, kako bo ob koncu šolskega leta, ko bo namesto številk pisno ocenjevanje. Po vseh teh letih ni več teh problemov, zdi pa se mi, da se učenci vsako leto učijo več stvari malo prej. Generacija prvih devetošolcev je sedaj v 6. razredu. Po petih letih imamo spet šestošolce. Vsako leto nas je doletela kaka nova sprememba. Na višji stopnji je bila največja novost devetletke nivojski pouk z izbirnimi predmeti. Ocene iz vzgojnih predmetov (zelo uspešno, uspešno, manj uspešno) so postale zopet številčne. Pri nivojskem pouku smo v začetku imeli točke do 10, ki smo jih nato pretvarjali v ocene od 1 do 5. Novost je bila tudi nacionalno preverjanje znanja, ki je bilo najprej načrtovano po vsaki triadi, sedaj pa je še neobvezno preverjanje po drugi triadi (na koncu 6. razreda) in ob koncu v devetem razredu, ko je zunanje preverjanje obvezno iz treh predmetov: slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga vsako leto določi minister. Zanimivo se mi zdi, da imajo učenci tako radi izbirne predmete. S tem šolskim letom je od 7. do 9. razreda obvezno imeti 2 uri izbirnega predmeta, toda veliko učencev ima tri ure. Če hodijo učenci v javno veljavno glasbeno šolo, so opravičeni izbirnih predmetov, a te možnosti ne izkoristijo, saj izbirni predmeti so zanimivi; pri njih so ocene visoke (večinoma 5 ali 4). Šola ima pestro izbiro interesnih dejavnosti. Učenci si jih prosto izberejo; nekateri jih izberejo preveč, nekateri pa nobene. Starši bi morali vzpodbujati učence, da bi izbrali dejavnosti, ki krepijo močna področja njihovih otrok. Sicer pa imajo učenci največjo izbiro pri športnih dejavnosti. Športna dvorana je omogočila razvoj dobrih klubov z različnih športnih področij. Nujno je vzpodbujati in motivirati učence, da se športno udejstvujejo tudi v času, ko zapustijo osnovno šolo in nadaljujejo športno pot v klubih. Nekaj časa je bila aktualna zgodba, da so naši učenci preobremenjeni. Sama s tem nisem nikoli soglašala. Smilili so se mi le prvošolčki, ki so jih v jutranje varstvo pripeljali starši ob 6. uri, iskat pa so jih prišli v podaljšano bivanje ob 16. uri. Zanje so skrbele učiteljice in vzgojiteljice. V prvem letu smo jih opazovali, kako so se navadili na šolo in sošolce neverjetno hitro. Učenci so predvsem hitro napredovali v govoru, in predvsem tukaj vidim prednost devetletke in zgodnjega šolanja. Problem, ki pa me skrbi, so vedno bolj težke in polne torbe. Učbenikov in delovnih zvezkov je veliko, knjige so težke in tu bi morali nekaj narediti. Učitelji bi morali bolj kritično presojati, če je res vse potrebno, učenci pa bi morali vsak dan zložiti v torbo samo tisto, kar potrebujejo določenega dne. Vsa leta vpeljevanja devetletke je bilo najtežje prilagajanje nenehnim spremembam zakonov in pravilnikov. Na- 20

21 Šolski odmevi štela bom samo letošnje spremembe. Končni uspeh je namreč z letošnjim šolskim letom ukinjen. Ali je to dobro? Mnenja so deljena. Sama končnega uspeha ne bi ukinila; tudi ocenjevanje vedenja se mi je zdelo smiselno. V tem šolskem letu bi lahko začeli s poskusnim uvajanjem drugega tujega jezika. Ko smo v lanskem šolskem letu starše v 5. razredu osemletke vprašali za mnenje, je bila tretjina staršev proti, zato se v projekt nismo prijavili. Državljanska vzgoja in etika se je letos preimenovala v državljansko in domovinsko vzgojo in etiko. Vemo, da ni cilj le sprememba imena, ampak domovinska vzgoja. Iz nivojskega pouka so nastali zelo različni načini poučevanja: nivojski pouk, poučevanje v heterogenih skupinah, poučevanje v dveh nivojih. Dobra stran tega je, da so učenci v manjših skupinah, slabih strani pa je tudi nekaj. Večina učencev se v teh kombinacijah dobro počuti, ne pa vsi. V devetletki je dobro poskrbljeno za učence s težavami. Starši lahko zaprosijo za dodatno strokovno pomoč in 5 % učencev ima dodatno pomoč defektologa ali učitelja. To so individualne ure pouka, da se težave odpravljajo strokovno in učenec lahko napreduje. Za nadarjene učence obstaja poseben program za razvijanje njihovih močnih področij. Delo učiteljev je v devetletki napornejše: veliko se morajo pripravljati, več je timskega dela in medpredmetnega povezovanja, več je izobraževanja. Če v učitelju ni nič idealista, težko zdrži. Starši so zahtevni do šole, hkrati pa imajo zaradi življenjskega tempa vedno manj časa za svoje otroke. Kakšne učence»naredi«devetletka? Meni se zdijo zelo samozavestni, veliko znanja si naberejo sami z vključenostjo v različne dejavnosti, obvladajo delo z računalnikom, veliko bolje se izražajo, ne pišejo pa radi domačih nalog. Torej obstajata dve plati, kot povsod. Devetletka je prinesla mnogo dobrih sprememb in tudi nekaj nepotrebnih. Letos delamo po novem še vzgojne načrte. Pogovarjamo se o vrednotah, ki jih bomo še dodatno krepili z dejavnostmi. Vzgoja in izobraževanje v letih šolanja korakata vedno skupaj. Učenci so zbirali vrednote, ki jih je po njihovem mnenju treba krepiti: prijateljstvo, poštenost, iskrenost Vzpodbudo, kajne? Vsaka šola se po svoje trudi biti uspešna. Če je trikotnik učenci-učitelji-starši povezan v vseh možnih smereh, potem je uspeh zagotovljen. Zaupanje in sodelovanje s starši se krepi iz leta v leto in trikotnik postaja vedno bolj povezan. Sodelujmo, zaupajmo si, tako bo za naše otroke najbolje. Izkušnje Mitje Turka, ravnatelja osnovne šole Rovte, pa govore, da vsako uvajanje novosti kljub pričakovanjem izboljšav prinese tudi kaj nepričakovanega in včasih tudi slabega. Enako se je zgodilo s prehodom iz osemletnega v devetletno osnovnošolsko izobraževanje. Seveda so izkušnje neposredno udeleženih strokovnih delavcev, staršev in učencev na različno velikih šolah zelo raznolike. Prednosti devetletke Predpisana notranja in zunanja diferenciacija omogoča lažje napredovanje vsem učencem, saj jim sedaj tudi uradno lahko priredimo pouk glede na interese, sposobnosti in pričakovanja. To na naši šoli omogoča več učinkovitega ponavljanja in utrjevanja v manjših skupinah. Večja je skrb za nadarjene učence in za učence z učnimi težavami, čeprav je začetna vnema izdajanja odločb s strani ministrstva učencem, ki imajo posebne potrebe, iz finančnega razloga že močno upadla. Spremenjeni so učni načrti, v katerih je manj nepotrebnih podatkov, bolj jasno so določeni cilji. Zahtevajo in omogočajo uporabo različnih oblik in metod neposrednega dela z učenci, zato postane poučevanje zanje bolj pestro in zanimivo, saj je veliko več eksperimentiranja, praktičnega dela, seminarskih in raziskovalnih nalog, skratka mnogo več samostojnega dela. Šole so dobile večjo avtonomijo pri izbiri oblik diferenciacije in delno tudi pri oblikovanju predmetnika. Bolj zgodnje je uvajanje učenja tujega jezika in možnost učencev za izbiro drugega tujega jezika. Izbirni predmeti v zadnjem triletju omogočajo učencu izbiro glede na njegove interese in nagnjenja. Obveznost nacionalnih preizkusov znanja ob koncu šolanja, s katerimi ugotovimo, koliko smo učence naučili, opismenili in jih pripravili za nadaljnje izobraževanje. Težave devetletke Osveščanje staršev učencev prvega triletja o opisnem ocenjevanju, ker jim je bolj razumljivo, oprijemljivo in domače številčno ocenjevanje. Oblikovanje učencem prijaznega urnika s čim manj prostimi vmesnimi urami, saj so sedaj pri nekaterih izbirnih predmetih združeni učenci 7., 8. in 9. razreda. Daljše bivanje učencev zadnjega triletja v šoli, saj se je pouk podaljšal do 14. ure. Organizacija prevozov za učence-vozače. Manjše možnosti za izvajanje interesnih dejavnosti, predvsem dramskega krožka in zborovskega petja, kjer so vključeni učenci različnih triletij. Premalo ur za dopolnilni in dodatni pouk v enooddelčnih razredih na manjših šolah. Premajhna izbirnost izbirnih predmetov, ki nekatere učence še vedno prisili k obiskovanju neizbranih predmetov. Neobveznost obiskovanja dopolnilnega in dodatnega pouka. Neobveznost pisanja domačih nalog. Neupoštevanje dosežkov na nacionalnem preverjanju znanja pri vpisu v srednjo šolo, saj je zato učence težko motivirati za dodatno pripravo nanje. Hkrati pa način izbire tretjega predmeta na preverjanju, za katerega izvemo šele marca; lahko pa je izbran tudi predmet, ki so se ga učenci učili le v 7. in 8. razredu, knjig pa zaradi sistema učbeniškega sklada učenci nimajo več. Splošni vtisi Uvajanja devetletke se je Slovenija lotila preveč evforično, po drugi strani panično kot uvajanje drugih novosti. Kasneje je kar naenkrat devetletka postala dejstvo in problemov ni smelo biti več. Mnogo več se je govorilo o pretežkih torbah in preobremenjenosti učencev kot o vsebinskih spremembah. Že prvi generaciji devetletkarskih sedmošolcev smo stehtali torbe in prišli do spoznanja, da je že med praznimi tudi 2 kg razlike, v njih pa so učenci imeli knjige in zvezke prav vseh predmetov, malico od nekaj dni nazaj in še in še. Učenci se sami sebi ne zdijo preobremenjeni, predvsem so bolj sproščeni, kot so bili v osemletki. Kljub obljubam o popolni prevetritvi učnih načrtov, se je to delno zgodilo le po vertikali, po horizontali pa se to zaradi preslabega medpredmetnega sodelovanja dogaja šele sedaj. Kot vedno pri uvajanju novosti pa se je, žal, pozabilo na neposredne izvajalce. Dobro šolo naredijo le zadovoljni in dobri učitelji, ne pa razna soočenja in trenja zagovornikov in nasprotnikov uvajanja in spreminjanja programov. Sam sem imel dobre učitelje, ne boste verjeli, moški so bili v večini. Celo urednik Logaških novic je bil med njimi, in hvala mu za to. 21

22 Šolski odmevi Vsi naši šolarji Letos je v vseh treh osnovnih šolah s štirimi podružnicami vred 1251 učencev, od tega pa je 137 prvošolcev. V spodnji tabeli prikazujemo število učencev po posameznih šolah. Šola Vseh učencev Prvošolcev OŠ 8 talcev Logatec POŠ Laze 13 3 OŠ Tabor Logatec POŠ Hotedršica POŠ Rovt. Žibrše 5 3 OŠ Rovte POŠ Vrh Sv.Treh Kraljev 16 1 Skupaj Po poti do novega znanja maš Da čas res neusmiljeno teče, bi znali prvega septembra najbolje povedati tisti, ki so sestavni (beri: glavni!) del šolskega sistema, naši učenci Počitnice so nepreklicno minile, in hajd, po nova znanja in dogodivščine med šolske klopi Prvič je šolsko torbo oprtalo tudi 15 prvošolčkov na OŠ Rovte. Zanje je bil to še prav poseben, če že ne kar prazničen dan. Starši so vzeli dopust, svoje učenjake so pražnje oblekli in jih namesto v vrtec ali k stari mami pripeljali v šolo. Ravno prav jih je letos, da bosta celo leto v razredu dve učiteljici, ki jim bosta vlivali male skrivnosti velikih šolskih mojstrov v njihove še čisto sveže glavice. Rumene rutice, tortica in še fotografija za spomin, pa je bilo prvega dne zanje konec. Veliko bolj vsakdanje je potekal pouk v ostalih oddelkih. Letos imamo prvič vsi popolno devetletko, osemletka pa je postala stvar za v zgodovinske knjige. Letos je na šoli 193 otrok. Od tega sta dva osma in dva deveta razreda, ostalih učencev pa je ravno toliko, da ostanejo nerazdeljeni, čeprav so nekateri oddelki zelo številčni. A zakoni so zakoni in ni jih dovoljeno kršiti. Tudi med strokovnim in tehničnim kadrom je nekaj sprememb. V kuhinji je Jožico, ki je odšla v pokoj, zamenjala Brigita Berić. V učilnici kemije pa bo po novem gospodinjila učiteljica Urška Košak. Tudi v vrstah anglistov so spremembe. Namesto učiteljice Polone Kolenc, ki je po vrnitvi s porodniškega dopusta našla drugo delovno mesto, poučuje tuji jezik naša lanska učiteljica Tadeja Peteh. Ostali smo več ali manj isti, mogoče se je spremenil le razred, ki ga kdo poučuje. Dobili smo tudi nekaj novih učencev, ki pa so že postali del nas. Tudi to šolsko leto bomo nadaljevali s projektom EKO šole, ki je letos posvečena vodi. Obeležili bomo vse pomembne dneve in se, seveda, trudili slediti vsakoletnim novostim. Strokovnosti si bomo nabirali na raznih izpopolnjevanjih in dodatnih izobraževanjih. Za vzpodbudo učiteljem je že kar na začetku poskrbela država, saj je z novim plačnim sistemom»razveselila«mnoge pedagoške in nepedagoške delavce. Okrnila jim je že tako ne preveč vzpodbuden dohodek. Pa kaj bi jamrali! Saj so učitelji vendar ves čas na počitnicah: kmalu bodo jesenske, pa novoletne počitnice in tako dalje. Še sreča, da mnogi izmed učiteljev še premorejo toliko pedagoškega erosa, da ob vstopu v razred nekoliko pozabijo na denar. Le naj se sliši otroški vrvež, saj oni tako ali tako niso nič krivi za naše zagate. Pa srečno v novo šolsko leto 2008/ 09! Metka Bogataj Varno v šolo September je tu Znova so se odprla šolska vrata Na poti v šolo pa kar najbolj varno Na cesti je spet dosti razposajenih in brezbrižnih otrok, ki so z mislimi še malo na počitnicah. Zato se tako kot vsako leto ob cestah pojavijo tudi člani ZŠAM Logatec, ki skupaj z policisti varujejo najbolj prehodne točk na cestah v občinskem središču in v Gorenjem Logatcu pa tudi v Rovtah in Hotedršici. Povsod tod so naši člani dvakrat dnevno spremljali promet in poskrbeli, da so otroci varno prišli v šolo in po pouku varno domov. Letos na najbolj črni točki pri Kramarju; ni bilo nikogar, ker so bili starši, katerih šolarji prihajajo s Čevce, z Nakla in z Rovtarske ceste, napoteni, da se naj otroci usmerijo po varnejši poti, tako da uporabijo prehod za pešce pri Krpanu. S tem so bili starši opozorjeni, da je treba najbolj črno točko v Logatcu razumeti skrajno resno. Po dolgih letih pogajanj, načrtov in dogovorov smo končno našli primerno rešitev za nevarno križišče, ki je krivec za marsikatero prometno nesrečo. S policistom varno prek ceste. Včasih se zdi, da upoštevanje varne šolske poti malo podaljša hojo v šolo, a vedeti moramo, da je prav, če ima varnost prednost pred nekaj dodatnimi koraki. Sicer pa je grozljivo, kaj nam imajo člani ZŠAM povedati po koncu varnostnih akcij. Čudno se jim zdi, da ni še več prometnih nesreč. Nekateri namreč sploh ne upoštevajo prometnih predpisov, ne upoštevajo prednosti pešcev na prehodih, da o hitrosti sploh ne govorimo Tudi marsikatero pikro je mogoče slišati na račun tistih, ki varujejo prehode; marsikaj očitajočega se da razbrati z ustnic jeznih in neolikanih šoferjev, ki morajo zaradi njih-varuhov ustaviti pred prehodom za pešce. Odveč so vprašanja: Kje je naša prometna in ljudska kultura? Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Logatec, SPV in policisti so varovali šolarje prvih deset šolskih dni. Kdo jih bo varoval celo leto? Naj jim bo v šoli uspešno, na poti pa varno! V. Lukančič 22

23 Da bi bilo v šoli lepo! Šolski odmevi Vsaka šola je poseben svet, ki oživi 1. septembra, ko se odpro šolska vrata in se zasliši otroški živžav svet, v katerem je prostor za prve uspehe, za prva prijateljstva, za prve korake v svet Prvi september se je prebudil v krasno sončno jutro. Naše 3 prvošolčke in njihove starše smo sprejeli ob desetih. Uvodoma jim je spodbudne besede namenila ravnateljica šole Marinka Dodič, tretješolca Tadej in Štefi pa sta jim skupaj z učiteljico pripravila prisrčen program. Skozi okna je radovedno kukal velik Švigazajec in se čudil, kaj neki počnemo. Vstopiti pa si ni upal. Zajček pač! Naši prvošolci pa so pogumno zaplesali in zapeli skupaj s starejšima sošolcema. Najbolj pa je bilo slovesno, ko so se sprejema udeležili še Janja, Janez in Danijel, učenci devetega razreda, ki so nekoč tudi obiskovali podružnico v Žibršah. Prvošolcem so prinesli čisto pravo skrinjo zakladov, le ključke za odpiranje je bilo še treba poiskati. No, s skupnimi močmi so bile vse naloge hitro opravljene, ključ so prvošolčki našli, in skrinja zakladov se je odprla. Devetošolci so jim čestitali, jim zavezali še rumene rutice in jim ponudili svojo zaščito in pomoč pri prvih šolskih korakih. Potem so upihnili še svečko na torti in si zaželeli Morda prijazne učiteljice ali dobrih prijateljev ali več takih brezskrbnih, prostih dni. Kajti šola je šola, in temu ne moremo reči drugače kljub prijaznemu sprejemu. Male otroške duše pa hrepenijo po igri in pra- Namen dejavnosti Šolskega sklada je zbiranje sredstev za pomoč otrokom, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin ter jim omogočiti nadstandardne storitve, kot je šola v naravi, bivanje na CŠOD. Člani sklada vsako leto organiziramo dva odmevna dogodka: dobrodelni novoletni ples s srečelovom in dobrodelni koncert»naši otroci z gosti za naše otroke«. Člani tega mandata pa smo se poizkusili še z organizacijo družabne prireditve Družinske olimpijade. Temeljno poslanstvo je v druženju posameznih družin tudi zaradi izmenjave informacij o aktualnih šolskih, vsakodnevnih in drugih dogodkih. Ob prihodu na igrišče smo obiskovalce seznanili s potekom iger; vsakdo je prejel zbirni kartonček. Postavili smo devet Olimpijada v Logatcu Le troje, a pogumnih prvošolcev. Foto: A. Žakelj vljicah. Srečno mali učenjaki! Naj vam bo v šoli lepo. Naj bo še dolgo tako. Ana Žakelj Iz sveta mladih Šolski sklad Osnovne šole 8 talcev Logatec je 20. septembra na športnem igrišču pri šoli že drugič organiziral družabno-športno prireditev, poimenovano Družinska olimpijada S hoduljami nad vodo. Foto: B. Bevc iger, ki smo jih poimenovali po logaških zaselkih in okoliških krajih, vsebino pa smo navezali na zgodovinsko-geografske dogodke in značilnosti, ki so zaznamovali življenje in delo ljudi nekoč. Na območju Jačke je včasih poplavljala Logaščica, zato so morali starši naložiti tovor svojega otroka na simbolni čoln in ga varno prepeljati okoli ovire. Hotedršica je bila znana po kolarstvu, izdelovali so kolesa za vozove, zato smo mi kotalili velike traktorske zračnice. V Lazah in Jakovici je reka Unica poplavljala Planinsko polje in je zato vsa družina, če je hotela ostati»suha«, morala določeno pot prehoditi s hoduljami. Martinj Hrib še danes slovi po terenu, polnem vrtač, zato se je bilo treba spoprijeti s pravimi smučmi in prevoziti suho slalomsko progo. Mandrge so veljale za izrazito industrijsko naselje, ki se je razvilo z gradnjo tovarne KLI Logatec, na tem mestu je družina morala opraviti s spretnostnimi nalogami na poligonu. Na Brodu so tovor preko reke prevažali s konji, zato so člani družine tovor naložili na leseno desko in ga s skupnimi močmi prenesli okoli ovire tako, da je čim več tovora ostalo na splavu. Rovte so bile znane po furmanih, torej so na tej postaji obiskovalci s podkvicami simbolom konjarjev poskušali zadeti tarčo. Čevico je nekoč prizadel hud požar, ki smo ga gasili z mivko. Na Naklem pa je še vedno tunel, ki nikoli ni zaživel in opravljal svoje funkcije, razen, seveda, na naši olimpijadi, ko so starši svojega otroka, ki je imel zavezane oči, varno popeljali skozenj. Ob koncu smo vsakega obiskovalca ogreli s čajem, če že sam prej ni poskrbel za to, prav tako pa smo mu ponudili še sladek in zdrav prigrizek. Na našo olimpijado ne bo treba čakati dolga štiri leta, vidimo se ob letu osorej! Urša Špeh 23

24 Iz sveta mladih Naši drobižki ples Prvi plesni koraki Starši radi usmerjajo svojega otroka v dejavnosti, ki se jim zdijo koristne, ki omogočajo zdrav fizični razvoj otroka in so hkrati sproščujoče Ponujamo vam odgovor, zakaj lahko ples navduši vašega otroka in mu omogoči srečno in zdravo odraščanje I. V plesu se prepletata gibanje in glasba, zato lahko rečemo, da je ples šport, primeren prav za vsakogar. Zakaj je ples tako priljubljen že med našimi najmlajšimi, kdaj in kako začeti s prvimi pravimi plesnimi koraki, nam je pomagala odkriti Anita Vihtelič, plesnopedagoška vodja Plesnega mesta in otroška animatorka. Zakaj ravno ples? Pri plesu moramo imeti svoje telo pod nadzorom in usklajevati gibe rok, nog, glave kar celega telesa. Ravno zato, pravi Vihteličeva, je ples pravzaprav učenje gibalnih spretnosti, odlična vaja za pridobivanje ravnotežja, vzdrževanja in nadgrajevanja gibljivosti.»s plesom lahko otrok koristno porablja energijo ali pa ples uporabimo za umiritev in sprostitev,«še poudarja. Najpomembnejše pri tej dejavnosti pa je zadovoljstvo ob druženju z vrstniki. Telovadba za telo in dušo Skozi druženje otrok na plesnih uricah poteka intenzivna socializacija vseh otrok v skupini. Otrok»spoznava nove prijatelje, učitelje, nauči se sodelovati v skupini, paru, pomagati prijatelju. Z navajanjem na nastopanje si otroci krepijo samozavest, z vidika motoričnih sposobnosti pa ples pozitivno vpliva na pridobivanje koordinacije, ravnotežja, časovne dimenzije, gibljivosti in ne nazadnje tudi moči,«so prednosti ukvarjanja s plesom, ki jih Vihteličeva še posebej izpostavlja. Nekatere od teh sposobnosti so sicer v veliki meri prirojene, vendar pa lahko s primerno vadbo raven teh sposobnosti močno izboljšamo. Odrasli in tudi otroci s plesom izražamo čustva in se učimo osnovnega bontona.»če to počnemo v prijetni družbi s koreografijo na prijetno glasbo, je vse skupaj še toliko prijetnejše,«pravi Anita Vihtelič. Iz TV oddaje Na zdravje. Poplesavanje že v trebuhu Že kar nekaj časa so poznani učinki glasbe na razvoj še nerojenega otroka. Malčki lahko že v maminem trebuhu zaznavajo svet zunaj njega in zato lahko glasbo slišijo in čutijo. Zato pogosto ob živahni glasbi mamin trebušček kar poplesava, ker dojenček tako veselo brca, umirjena glasba pa še nerojenega otroka umiri in ga»uspava«. Anita Vihtelič pravi, da se zaradi samega ustroja plesne dejavnosti, ki je pravzaprav mešanica prijetnega gibanja ob glasbi, otroci tako radi navdušeno pozibavajo, sproščeno poplesavajo in se ob tem pošteno razgibajo, hkrati pa s tem razvijajo določene motorične sposobnosti. Glasba za otroška ušesa Že en sam pogled na pisano množico otrok na prireditvi nam pove, da malčki obožujejo poskočne ritme.»otroci imajo radi tisto glasbo, ki jo imajo večkrat v ušesih, tisto, ki jim jo prepevamo in ki jo slišijo na radiu, televiziji, in seveda, tisto, ki mu jo tako pedagogi kot starši ponudimo,«pravi Vihteličeva. Glasbeni okus se skozi obdobja odraščanja spreminja prav tako kot se spreminjajo gibalne in motorične sposobnosti otroka. Vihteličeva opozarja, da»otroci v različnih obdobjih različno sprejemajo in dojemajo stvari. Zato ne moremo in ne smemo od dveletnika pričakovati, da bo zaplesal zapleteno koreografijo.«tisti malce večji otroci, nekje od štirih let naprej, pa so se že sposobni naučiti in pokazati marsikaj. Prvi plesni koraki Otrok je sposoben sistematično ponavljati določene prikazane gibe že kmalu po drugem letu starosti, zato lahko že takrat začne s prvimi pravimi plesnimi koraki. Vendar pa boste tu starši naleteli na težavo. Večina plesnih šol namreč ponuja poučevanje plesnih korakov šele po četrtem letu starosti. Nekatere plesne šole celo združujejo malčke od treh do petih let v eno skupino, kar je po mnenju Vihteličeve popolnoma zgrešeno, saj otroci teh starosti različno sprejemajo informacije glede težavnosti, različno dojemajo znanje in različne so tudi njihove gibalne sposobnosti. (Prihodnjič dalje.) Metka Troha 24

25 Pišejo najmlajši Primož Peterka med skoki in sanjskimi počitnicami Z znanim slovenskim smučarskim skakalcem Primožem Peterko je 5. septembra stekel na šoli 8 talcev zanimiv pogovor Po dolgem času ste spet v osnovni šoli. Kakšni so občutki? (Smeh) Mladi ste še višji kot v mojih časih, drugače je pa dober občutek! Kaj ste imeli v šoli najraje in česa niste marali? No, da kakšnih stvari ne bi maral, se ne spomnim. Sem imel kar srečo, ker mi je šola kar šla, edino risat nisem znal. S katero šolo ste nadaljevali do poklica? Postal sem ekonomski tehnik. Kdo vas je navdušil za skoke? Za ta šport sem se odločil, ker sta bila v Moravčah na izbiro samo nogomet ali pa skoki. Kdaj ste vi začeli s skoki? S skoki se lahko ukvarjaš prej ali kasneje. Hitro se naučiš in hitro napreduješ, če imaš primerne fizične lastnosti. Jaz sem začel s šestimi leti, ni pa nujno. Rok Benkovič, recimo, je začel pri dvanajstih letih, pa je bil čez nekaj let že svetovni prvak. Kakšni so bili občutki ob prvi večji zmagi, kako dolgo ste jo praznovali? Amm... nič kaj dolgo, ker je bilo treba takoj v kombi, pa domov! (Smeh) Kje pa je bilo to? V Zakopanah na Poljskem. Je bilo pa fino, seveda! Kakšna postava je najboljša za skakanje? Važno je, da je človek suh. Drugače pa zmagujejo tako visoki kot majhni. Kakšne so možnosti za resne poškodbe? Jaz sem bil velikokrat poškodovan. Ampak najmanjkrat na skakalnicah! Prej pri igranju nogometa, košarke. Kako pa za naprej, recimo, zimske OI čez dve leti? Ne... ja... to sta dve tekmi vsaka štiri leta. Tole, OI, da bi samo nanje stavil, se samo zanje pripravljal... v skokih ne gre, ni tak šport. Ali ste kdaj, ko Primož Peterka. Foto: Maja Lukić vam ni šlo, pomislili, da bi odnehali? Ja, seveda, pa ne enkrat. Po navadi po kakšni tekmi, ki traja tri, štiri ure in imaš vsega dovolj, bi kar pospravil vse skupaj in šel. Čez nekaj časa se pa umiriš in greš dalje. Kakšne so vaše sanjske počitnice? DOMA! Biti doma! Če ne bi imel otrok, verjetno sploh nikoli ne bi šel na morje. Koliko jih pa imate? Tri: Maja, Gajo in Stelo. V Logatcu imamo tudi skakalni klub. Bi mu namenili kako misel? Ja, vem, da imate klub. Naj delajo to, če uživajo, a ne? Zdaj, če so že tam, ni treba, da začnejo zmagovati tako mladi, za vse je še čas. Naj trenirajo, ampak naj jim bo to bolj za užitek, igro, pa mogoče bo komu uspelo. Jaz in Eva Spoštovane volivke, spoštovani volivci, 21. septembra 2008 ste Slovenski demokratski stranki in meni na državnozborskih volitvah zaupali svoj glas. Za izkazano zaupanje se Vam iskreno zahvaljujem. Volitve so za nami, z rezultatom smo zelo zadovoljni, saj smo ga ustvarili skupaj. Vaši glasovi so moja zaveza, da bom po svojih najboljših močeh poskušal kot poslanec v Državnem zboru pomagati Logatcu, Cerknici, Blokam in Loški dolini. Že vnaprej se veselim srečanj z Vami na poslanskih večerih po okraju. Iskrena hvala! Dr. Peter Verlič 25

26 Ne nazadnje Bralci pišejo Odprto pismo upravi občine Logatec Kulturno društvo Pihalni orkester Logatec (v nadaljevanju: orkester) ima bogato 95-letno tradicijo. Za izjenme dosežke je orkester v zadnjem obdobju prejelo številna visoka domača in mednarodna priznanja. V društvu svoje prostočasne aktivnosti združuje 74 članov, večina mladih, pretežno še mladoletnih. Ob svoji osnovni dejavnosti tako društvo prevzema tudi dodatne vzgojne in izobraževalne odgovornosti. V zadnjih letih se v društvu srečujemo s čedalje večjimi in hujšimi zapleti pri sofinanciranju naše dejavnosti. Na pogosto nevzdržno finančno problematiko smo že večkrat opozorili, leta 2006 smo morali začasno celo zaustaviti društveno dejavnost. Naše želje, potrebe, pripombe in argumenti pri pristojnih v občinski upravi niso našli razumevanja; nesporazumi so se v zadnjih mesecih stopnjevali do nevzdržnosti, ki resno ogroža izvajanje zastavljenih programov. Z Razpisa za leto 2008 je orkester prejel za redno dejavnost, 300 za izobraževanje, za izvedbo projektov ter za investicije v glasbila. Korak naprej pri letošnjem financiranju so prvič odobrena sredstva za investicije v glasbila, kar tri korake nazaj pa so sredstva za redno dejavnost in za projekte. Odobrenih sredstev je letos za polovico manj kot v letu 2007; dosegajo le 23,43 % potrebnih sredstev za nemoteno delovanje društva. Tolikšne podpore lokalne skupnosti zanesljivo ne uživa nobeden primerljiv orkester v Sloveniji. Tako odobreni znesek za redno dejavnost ne pokrije niti stroškov najemnine in ogrevanja vadbene dvorane. Vrednotenje projektov Po Pravilniku o sofinanciranju kulturnih dejavnosti (v nadaljevanju pravilnik) je na posamezno društvo možno sofinanciranje največ 7 programov. Ker obseg dejavnosti KD Pihalnega orkestra Logatec že več let bistveno presega predpisano kvoto (v letu 2008 je načrtovanih več kot 24 različnih koncertov in nastopov), smo morali v štirih primerih v okvir enega projekta prijaviti po dva vidnejša koncerta, nekaterih pa sploh nismo uspeli umestiti v sofinanciranje. Na naše veliko razočaranje je»komisija«v okviru projekta upoštevala le povprečno vrednost obeh koncertov in jima tako dodelila celo manj sredstev (v povprečju 283 na koncert!), kot bi jih dobili, če bi kot projekt prijavili le tistega z višjo oceno. Osnove za tako izračunavanje v pravilniku nismo zasledili. Poročanje o izvedbi projektov Na občino smo 11. in 16. julija letos v skladu s prakso in podpisano pogodbo o sofinanciranju poslali poročila o treh realiziranih projektih s kopijami računov, ki so kar nekajkrat presegli odobreni znesek sofinanciranja. Po 30 dneh smo brez vmesnega kontaktiranja prejeli kar 5 strani dolg seznam pomanjkljivosti in napak pri poročanju ter napak in kršitev pri izvajanju programov. Očitani so nam previsoki stroški za ozvočenje, osvetlitev, za oblikovanje in pripravo tiska, previsoki so stroški pogostitve, cinično in žaljivo pa je obravnavano tudi potrebno število vaj za posamezni koncert. Izplačila pogodbenih zneskov sofinanciranja za realizirane projekte so bila v celoti zavrnjena! Očitno je, da večji del očitkov izhaja predvsem iz nepoznavanja dejavnosti društva in realiziranih projektov ter iz enostranskega preverjanja in primerjanja stroškov in ocen storitev brez kakršnekoli strokovne podlage. Ob vseh očitkih je pa težko verjeti, da nešteto ur trdega ljubiteljskega dela in rezultati tega dela za občinsko upravo ostaja povsem neopaženo in brez vrednosti. Ker pa so finančna sredstva za dejavnost orkestra nujno potrebna, smo v zelo omejenem času sporna poročila pripravili še enkrat, dodatno smo pojasnili nejasnosti, naše argumente in stališča, upoštevali smo očitane napake pri izpolnjevanju obrazcev, priložili dodatne račune in dokaze. Žal, uradnikov tudi nova poročila niso prepričala; nasprotno, odkrili so nam nove napake, nove kršitve. V zadnjem odstavku dopisa so kot ostro opozorilo našteli tudi člene iz Kazenskega zakonika! Izplačili za dva realizirana projekta po pogodbi sta bili ponovno zavrnjeni! Spoštovani! Godbeniki, žal, nismo šolani birokrati, za seboj nimamo visoko usposobljenih pravnih služb. V okviru razpoložljivega prostega časa vse svoje znanje in energijo usmerjamo v ustvarjanje in posredovanje kulturnih programov. Da, tudi zato se nam pri izpolnjevanju vse bolj zahtevne in obsežne administracije pojavijo tudi napake, verjemite, nenamerne. Zagotovo pa te»napake«ne zmanjšujejo vrednosti realiziranih programov! Razmere, v katerih trenutno deluje orkester, niso zavidljive in ne morejo biti nikomur v ponos. Nerazumevanja, enostranske odločitve, ukinjanje in zmanjševanje že tako pičlih namenskih sredstev za dejavnosti orkestra nam sami po sebi postavljajo veliko težkih vprašanj. Ta terjajo jasnih odgovorov in odgovornih rešitev. Slavko Albreht, predsednik KD PO Logatec 26

27 Ne nazadnje Bralci pišejo Srečanje upokojencev skozi drugačne oči Kot mladenič, kasneje študent in mladinec svoje domovine nisem nikoli opazil storitev, ki bi žaljivo vplivale na ljudi ali društva upokojencev, invalidov, ki so življenje uveljavljali s svojim delom sredi človeških tegob, pomanjkanja Skrivali so svojo stisko, vendar spoštovali tudi tiste iz malo bolj premožne družbe. Kdor ne spoštuje starejših, ne more pričakovati, da jih bomo pomilovali in podpirali, pa vendar jih. Naše otrok, vnuke. Odpiramo jim nova obzorja, vodimo jih po poti, ki pelje v novo življenje, polno skrivnosti, pasti, krivic in zlaganih obljub. Društvo upokojencev Logatec je 5. septembra organiziralo srečanje Društev upokojencev iz Ljubljanske regije in druženje z nekaj častnimi gosti vlade v Centru vojnih veteranov v Logatcu. Da bi bili gostje primerno obveščeni, smo označili pot do prizorišča svečane prireditve z napisi»srečanje DU«. Nekoga pa je to srečanje spodbudilo, da je pokazal vso svojo kulturo. Morda si je pri tem mislil: Saj jaz ne bom ostarel in ne bom postal oče in nekoč dedek, da bi takrat razmišljal, kaj si misli mladina o svojih starših Ali res spadajo že na pokopališče!? Nekomu želeti pot na srečanje s pokojnimi na večni poti ni nič slabega. Sam imam starše, prijatelje, sorodnike, ki jih ne bom nikoli pozabil. Spoštujem vsa njihova dejanja, obiščem jih, prižgem svečko, in se spomnim na vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Ja, vsi pridemo na to srečanje. Ampak sedaj smo še pri znatnih močeh. Pripravljeni smo deliti kos kruha tudi z vami, ki nas vabite na tovrstno Srečanje. Smer - pokopališče, Od česa pa živite, če ne od pomoči svojih staršev in dedkov? Kje stanujete? Kdo vam plačuje stanarino, šolnino in še kaj? Sporočila, ki nam jih puščate na svoj primitivni način, niso nič kaj posebno obetavnega. Kakšna sporočila pa vam utegnejo poslati vaši otroci? Morda se boste takrat zamislili nad svojimi nekdanjimi (se pravi: sedanjimi) dejanji, ki so plod vaše srčne kulture. Aha, takrat bodo že drugi časi!? Besedilo in foto: Vinko Aleksande Odmevi iz Doma starejših V lep jesenski čas V začetku septembra je bilo pri nas srečanje stanovalcev iz trinajstih domov Primorske in Notranjske. Začetek srečanja je pozdravil Pihalni orkester Logatec. Možen je bil tudi ogled razstave v steklenem prostoru, kjer je razstavljal Jože Matjašec. Uvodni govor je imela direktorica Helena Primc. Srečanja sta se udeležila tudi župan občine Logatec Janez Nagode ter predstavnik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Klobuki z glave na glavo. V zanimivem programu je najprej nastopila Helena Blagne Zaman; imenitno jo je imitirala Renata Kogovšek, ki je zapela Vračam se prek morja in Mačo. Sledile so Logaške mažoretke pod vodstvom Vere Tratnik. Za njimi je nastopil pevski zbor stanovalcev našega Doma pod vodstvom Renate Kogovšek; zapeli so Kam le čas hiti in še Kmetič veselo na svetu živi. Dva plesa so zaplesali člani folklorne skupine Hotedršica pod vodstvom Matija Logarja. Za tem je ansambel Notranjci poskrbel za pravo veselje. Med plesnim odmorom so se zvrstile igrice za stanovalce: igra s klobuki, ličkanje koruze in vodenje koles za spremljevalce. Popoldne je bilo namenjeno peki palačink. Brez našega osebja in brez naših kuharic ne bi šlo; pomagalo pa je tudi nekaj stanovalcev. Napekli smo zelo veliko palačink, ki smo jih še izboljšali z raznimi namazi (domačo marmelado so prinesli zaposleni). Ker nas je bilo veliko, smo bili v prostoru delovne terapije, kjer je bilo dovolj prostora za vse. Tisti, ki niso mogli iz sob, jim je osebje postreglo po oddelkih. Ob palačinkah, ki so nam jih postregli otroci iz osnovne šole 8. talcev z mentorico Zalo Sedej Žakelj, smo se igrali posebno igro: sestavljali smo črke in iz teh črk smo dobili geslo Brbončice nas peljejo v skušnjavo! Seveda, tudi brez pijače ni šlo. Tako smo preživeli prijetno druženje. V septembru se je začela tudi kuharska delavnica, ki jo vodi Angelca Trontelj. Delavnice se je udeležilo kar nekaj stanovalk. Na vrsti so bili čokoladni rogljički. Testo je pripravila Angelca, rogljičke pa so oblikovale stanovalke. Ostali smo vse z zanimanjem opazovali. Dobrote pa smo skupaj pojedli. Ivanka Pečenik 27

28 Ne nazadnje V Knižnici je zmeraj kaj novega Slovensko leposlovje FRANČIČ, F.: Tu živijo srečni ljudje : kratki roman; JERAMA, R.: Pogumno dekle ali (Zgodba o notranji moči); MENCINGER, M.: Tujost : črtice (kratka proza); VALENTIČ, T.: Gretina igra (kratka proza); ŽUGELJ, T.: Vsepovsod je ljubezen. Poezija BIZJAN, I.: Slepa nevidnost : (filmske pesmi);!makarovič, S.: Samost* Tuje leposlovje!amis, M.; Hiša srečanj*;!bandyopadhyay-b., B. B.: Pesem ceste*; BARDŽIOVSKA-K., K. M.: Sneg v Kazablanki; BEAH, I.: Daleč stran : spomini mladega vojaka (avtobiografski r.);!cohen, L.: Najljubša igra* CUSSLER, C.: Menjava poslov : [razburljiva pustolovščina sodobnega mornarja v boju s silami narave] (pustolovski r.); DILLON, A.: Afera; GRAHAM, P.: Evangelij po Satanu (kriminalni r.);!gruen, S.: Voda za slone*; KING, S.: Mobi; LUNTIALA, H.: Zadnja sporočila; MARGOLIN, P.: Družbenik (kriminalni r.); ÖRKÉNY, I.: Enominutne novele (kratka proza);!smith, A.: Naključnost*; VALČEVA, K.: Ohranila sem ponos : pretresljivo pričevanje bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika, ki so osem let preživeli v peklu libijskega zapora (avtobiografski r.); WILSON, R.: Utišani in pogubljeni : [triler z inšpektorjem Falcónom (kriminalni r.); WOODIWISS, K. E.: Vreden ljubezni (2 zv.) Strokovna literatura ADAMS, K.: Prebudite genija v svojem otroku : zabavne dejavnosti za razgibavanje mladih možganov od rojstva do 11. leta (pedagogika); ANG, T.: Digital photography : an introduction (fotografija); THE BEATLES complete (glasba); BLOOM, H.: Tesnoba vplivanja : [teorija pesništva] (literarna teorija); CARTER, P. J.: Inteligenčni testi : 500 vaj za izboljšanje, nadgradnjo in hitrejše delovanje možganov (psihologija); ČLOVEK, država in vojna : zbirka besedil (politika); DRŽAVA in vera v Sloveniji (pravo); FINKELSTEIN, E.: Biblija AutoCAD-a 2008 in AutoCAD-a LT 2008 (računalništvo); FLANDER, B.: Pozitivna diskriminacija (pravo); FOUCAULT, M.: Življenje in prakse svobode : izbrani spisi (filozofija); GREENSPAN, S. I.: Izjemni otroci : pomagajte svojemu otroku, da razvije deset osnovnih lastnosti za srečno in zdravo življenje (psihologija); HARFORD, T.: Ekonomist pod krinko (gospodarstvo); IPAVEC, V. M.: Murve in kavalirji : svilogojstvo na Goriškem (kmetijstvo); JAZBEC, M.: Konzularni odnosi (politika); JULIJSKE Alpe [Kartografsko gradivo]. [Vzhodni in zahodni del : Triglavski narodni park] : 1 : (geografija Slovenije); KOLARIČ, Z.: Zasebne neprofitno-volonterske organizacije v mednarodni perspektivi (gospodarstvo); KORDIGEL A., M.: Didaktika mladinske književnosti (pedagogika); KOROŠEC, T.: Slovenski vojaški jezik (jezikoslovje); KURET, P.: Sto let Slovenske filharmonije : ( ) (glasba);!kušlan, R.: Slapovni (alpinizem)* LAMBECHT, E. B.: Časnikarstvo kot zaveza : poklicna etika (etika); LOCKWOOD, R.: Oil-painting workshop II (uporabna umetnost); MAALOUF, A.: Križarske vojne v očeh Arabcev (svetovna zgodovina); MAHESH, Y.: Mahariši Maheš Jogi o Bhagavadgiti : prevod s sanskrtskim besedilom in novo razlago njegove svetosti (svetovne religije); MEDIJI in volitve : zbornik (politika);!moore, R. I.: Prva evropska revolucija : ok (svetovna zgodovina)*; MULEJ, L.: Relativizem v sociologiji znanosti : benigni relativizem : manifest odpiranja kreativnih potencialov (sociologija); O VAMA : varna izbira za odgovorno spolnost. Didaktično metodični priročnik za učitelje (medicina);!ocean : the world s last wilderness revealed (geologija)*; PERKO, A.: Družina na križpotju : sodoben pristop k urejanju ljudi v stiski (alternativna medicina); PETROVIČ, N.: Človek : navodila za uporabo : kako z naravnimi navadami utrditi temelje celostnega zdravja telesa, duha, družbenih vezi in harmonije življenja (psihologija); PLEZALNI vodnik. Julijske Alpe. Bohinjske stene (alpinizem); PODGORNIK, P.: Mangart : stene nad Mangartskimi jezeri (alpinizem); PREINFALK, M.: Turjaška knjiga listin. 1, Listine zasebnih arhivov Kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov) (zgodovina Slovenije); PRIBAC, B.: Slovenske spravne motnje : [alternativno videnje slovenske sprave] (politika); PRIMOŽIČ, F.: Letalstvo na Gorenjskem in Alpski letalski center Lesce-Bled (tehnika); PLETERSKI, A.: Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku (kuharice); RELIGIJA in nasilje : eseji in razprave (krščanstvo); SFILIGOJ, N.: Marketinško upravljanje (gospodarstvo); SHAW, T. R.: Foreign travellers in the Slovene Karst : (geologija);!smiljanić, Z.: Meksikajnarji (1. in 2. del) (stripi grafika)*; ŠTRANCAR, M.: InDesign in osnove namiznega založništva (računalništvo); TELLINGTON-J., L.: Jahajmo z Lindo Tellington-Jones : preprosto do uspeha z metodo TTeam in dotikom TTouch (domače živali); VERLIČ, Ch. B.: Revitalizacija mest skozi teorijo vrednostnih razlik (arhitektura, urbanizem);!vodnik po slovenskih muzejih in galerijah (umetnost)*; WACQUANT, L.: Zapori revščine (pravo); WORLD travel encyclopedia (geografija);!zugwitz, S.: Slovenska zibelka (etnologija)*; ŽELE, A.: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov (jezikoslovje). Prijetno branje! Še posebej priporočamo knjige z oznako*! Maja Gregorič Oddaja v najem ali prodaja 5000 m 2 ograjenega zemljišča V obrtno industrijski coni Zapolje - Logatec oddamo v najem oz. tudi prodamo m2 ograjenega zemljišča z vsemi komunalnimi priključki. Vse informacije na GSM Zahvala V sredo, 17. septembra 2008 smo se poslovili od Bernarda Aliča Vrbancovega ata Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem, gospodu kaplanu, ministrantom, pevcem in predsedniku krajevne skupnosti za lep nagrobni govor. Hvala tudi vsem za darovano cvetje, sveče in za izraze sožalja. Njegovi domači 28

29 Ne nazadnje Zahvala Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite; pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite! Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice Frančiške Zahvala Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka, tasta in brata Franca Korenča Tržaška 113, Logatec Frančiška Ojsteršek roj. Cankar, nazadnje živeča v Laškem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje, sveče ter darove za sv. maše. Hvala pevcem za lepo zapete pesmi in g. župniku Janezu Komparetu za opravljen obred. Hvala tudi trobentarju za zaigrano skladbo Ave Marija. Prav tako se zahvaljujemo pogrebni službi Menart. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter delavcem osnovne šole Tabor Logatec in Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili k zadnjemu počitku v tako velikem številu. Prisrčna hvala g. Marcelu Štefančiču za čudovite poslovilne besede in Komunalnemu podjetju Logatec za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Najlepše se zahvaljujemo tudi vsem zdravnicam, medicinskim sestram in tehnikom ter ostalemu osebju Zdravstvenega doma Logatec za nesebično in prijazno pomoč pri dolgoletnem zdravljenju. Vsi njegovi Žalujoči vsi njeni Logaška likovna govorica Ob razstavi del 4. ex-tempora Logatec na temo Naša Notranjska Steklena galerija v preddverju večnamenske dvorane v Logatcu je bila skoraj premajhna za razstavo del, ki so nastala v času 4. ex-tempora v organizaciji Društva likovnikov Logatec, kaj šele za občinstvo. Ob otvoritvi razstave je predsednik Društva Franc Godina izrekel posebno zahvalo občini Logatec, ki je omogočila ureditev ustreznega prostora za organizacijo razstav. Četrti ex-tempore pomeni že skoraj tradicionalno prireditev, zato so se kriteriji ocenjevanja del izostrili in se počasi oblikujejo v dovolj Matej Pečnik: Notranjske lipe. Foto: P. Sark Franc Musec: Zelje v jeseni. Foto: P. Sark zahtevno oceno, ki ne le pomaga h kakovostnejšemu oblikovanju del, ampak postavlja tudi vse višje kriterije ocenjevanja. Tako je strokovna komisija, v kateri so bile gornjelogaška šolska likovnica Marija Čehajić,»občinska«Nevenka Malavašič ter predsednica, likovna kritičarka Anamarija Štibilj Šajn, ki je menila, da je treba, ne glede na izkušnje udeležencev, kriterije ocenjevanja postaviti dovolj zahtevno. Tako se je odločila, da prve nagrade letos ne podeli, razglasila pa je dve enakovredni drugi 29

30 Ne nazadnje nagradi, ki sta ju prejela slikar Matej Pečenik za Notranjske lipe in slikar Franc Musec za Zelje v jeseni. Pečenikovo delo je po mnenju komisije že preseglo realizem pokrajinskega motiva in z ekspresionistično in celo abstraktno govorico doseglo visoko stopnjo umetniškega izraza. Muščeve zeljnate glave pa so komisijo navdušile predvsem zaradi zanimive perspektive, v kateri običajna,»profana«zeljnata glava nakazuje smer pogleda v podobo naselja, ki v jeseni spokojno pričakuje menjavo letnega časa in tudi vzdušja. Posebej so na otvoritvi razstave, katerih dela so bila ponujena konec septembra na dražbo izkupiček je bil namenjen šolskemu skladu Osnovne šole Rovte omenili še relief Erazmova zgodba izpod dleta Andreja Kosa. Vsi udeleženci ex-tempora, poleg že omenjenih še slikarji Tatjana Verbič, Tea Širca, Jože Matjašec, Tajip Hasani, Aleša Čuk Antičevič (s foto prispevkom), Janez Ovsec in Peter Kozin všečen je bil tudi Evridiki podoben kip predsednika logaških likovnikov Franca Godina, ki je s sebi lastnim humorjem vodil prireditev so dobili priznanje za sodelovanje. Večer sta še popestrili kitaristki Špela in Katja. Vsekakor lepa prireditev, ki je prav s kritiškimi besedami utemeljila zavest, da logaški likovniki vedo in znajo, zato ni treba nikakršne»prizanesljivosti«ali»razumevanja«pri ocenjevanju njihovih del, ki so vendar del osebnega izraza in želja po primerjanju in uveljavljanju. Naj jim 5. ex-tempore prinese novih spoznanj! KRAS Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 4150 izvodov. Časopis je brezplačen. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon , ob sredah od 10. do 12. ure (01) ali (01) , logaske@logatec.si, ISSN Napovednik prireditev Sobota, 18. oktober, ob 21. uri, Navigator pub KONCERT BLUE ANGEL GANG blues, funk, pop/rock Org in info: NADLEG, Matjaž Merlak, drfreudster@gmail.com, Torek, 21. oktober, ob 18. uri, Narodni dom Logatec TINKA ŠMINKA 1. predstava Otroškega gledališkega abonmaja Občine Logatec. Gostuje GOML (Vstopnice bodo na voljo uro pred predstavo pri blagajni Narodnega doma.) Org. in info: Občina Logatec, 01/ , renata.gutnik@logatec.si Četrtek, 23. oktober, ob 19. uri, Steklena galerija Logatec RAZSTAVA»HOROSKOP V SLIKI, LESU IN ČIPKAH«Razstava bo na ogled do 31. oktobra vsak dan od 19. do 21. ure. Org in info: Društvo likovnikov Logatec, Franc Godina, Petek, 24. oktober, ob 20. uri, Narodni dom Logatec DUOHTAR POD MUS! 1. predstava 10. gledališkega abonmaja komedije Občine Logatec Gostuje: Koprodukcija SNG Nova Gorica in Gledališče Koper. Režija: Vito Taufer Igrajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in instrumentalni trio Vrabec. (Vstopnice za izven bodo na voljo: od 17. oktobra dalje v Turistični pisarni Naklo in DZS, Tržaška 19.) Org. in info: Občina Logatec, 01/ , renata.gutnik@logatec.si Sobota, 25. oktober, ob 19. uri, Narodni dom Logatec KONCERT PEVSKEGA DRUŠTVA INVALIDOV IN UPOKOJENCEV LOGATEC Org in info: Pevsko društvo invalidov in upokojencev Logatec, Tončka Rudolf, Petek, 31. oktober, ob 22. uri, Navigator pub Logatec ELECTRO SESSION-HALLOWEEN Večer elektronske glasbe v izvedbi članov društva Nadleg. Org in info: NADLEG, Srečko PROGRAMU LAHKO PRIDE DO SPREMEMBE. NOVOSTI BODO SPROTI OBJAVLJENE NA SPLETNIH STRANEH OBCINE LOGATEC PROSIMO ZA RAZUMEVANJE. Podatke zbrala Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, renata.gutnik@logatec.si / tel.:

31 Ne nazadnje 31

32 Ne nazadnje S KOLOM ZABITO IN SMOLO ZALITO Domače posebnosti Gradimo Bo ograja zavarovala lipe in prehitre voznike? Sredi septembra letos so delavci Cestnega podjetja iz Ljubljane ob državni cesti vse od Vrhnike do Logatca postavili ob cesti kovinsko varovalno ograjo. Na Vrhniškem klancu je ob cesti kar nekaj globokih jarkov in celo prepadov, pa je razumljivo, da je ograda nujna. Vzdolž ceste po Logaškem polju v Napoleonovem drevoredu ni ravno prepadov, pa so kljub temu postavili kovinsko Nič ne bi bilo narobe, če bi pisalo GRADIMO, saj je v jami blizu Zapolja dovolj odpadnega gradbenega materiala. Pa še to: do komunalne deponije Logatec je le dobrih sto metrov. Brane Pevec Napoleonove lipe z druge strani ograje. ogrado, menda z namenom, da bi z njo zaščitili voznike, ki pretirano drvijo in ob trčenju v lipo po navadi potegnejo krajši konec. Tako je bilo v zadnjem času nekaj nesreč s smrtnim izidom. Ograja bo, recimo, varovala dirkače, deloma pa tudi stare Napoleonove lipe. Ker gre za državno cesto, je sredstva za postavitev zaščitne ograje prispevala Direkcija republike Slovenije za ceste. Besedilo in foto: France Bru 32