Geodetski vestnik 56/4 (2012) IZ ZNANOSTI IN STROKE Tina Damjanovič, Dalibor Radovan - SISTEM TEMATSKIH KART ZA GOSPODARJENJE Z VODAMI SISTEM TEMATSKI
|
|
- Milica Hodžić
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 SISTEM TEMATSKIH KART ZA GOSPODARJENJE Z VODAMI SYSTEM OF THEMATIC MAPS FOR WATER MANAGEMENT Tina Damjanovič, Dalibor Radovan UDK: : :627:51 Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.08 IZVLEČEK ABSTRACT Tematske karte imajo pomembno vlogo pri razumevanju lastnosti in dinamike voda, pregledu nad stanjem voda in vodne infrastrukture ter opozarjanju pred pojavom izrednih stanj. Za gospodarjenje z vodami je potrebnih veliko kart, ki morajo biti zaradi zagotavljanja primerne kakovosti, usklajenosti, ažurnosti in pokritosti območij obravnavane celostno. Zato je predlagana uvedba sistema tematskih kart za gospodarjenje z vodami v obliki spletnega portala, s katerim se skušajo izpolniti zahteve upravljavcev in zakonodaje s področja voda ter prostorskih informacij. V konceptu sistema tematskih kart za gospodarjenje z vodami je določena vsebinska sestava sistema, načela, ki jih mora sistem izpolnjevati, predlagana je uporaba sodobnih oblik kart ter ekonomičnost sistema z uvedbo skupnega redakcijskega načrta, tiskanja na zahtevo in uporabo odprtokodnih rešitev. Po proučitvi področja obravnave in aktualne zakonodaje je nastal obširen seznam kart. Sistem tematskih kart za gospodarjenje z vodami skuša vzpostaviti red na področju prikazov prostorskih podatkov, povezanih z vodami, spodbuditi sodelovanje udeležencev v procesu upravljanja voda in v sam proces pridobivanja ter kontrole prostorskih podatkov vključiti tudi javnost. KLJUČNE BESEDE sistem tematskih kart, gospodarjenje z vodami, poplavne karte, redakcijski načrt, kolaborativne karte, spletne karte Thematic maps are important for understanding water and its dynamics: they provide an overview of the state of water and water infrastructure, and they also have an important warning role. In the process of water management, many maps are needed. In order to provide sufficient quality, consistency, timeliness and coverage of the areas, maps have to be managed in an integrated way. Therefore, we propose the introduction of a system of thematic maps for water management in the form of a web portal, which takes into account the requirements of both managers and the legislation on water and spatial information. The concept of the system provides content composition, principles that the system must meet, proposes the use of modern forms of maps and an economical establishment of the system by using a joint editorial design, printon-demand function and open source solutions. An extensive list of thematic maps was created after examining the assessment area and the requirements of the current legislation. The system of thematic maps for water management is an attempt to establish order when displaying spatial data related to water, and to encourage experts participation in water management and to include the public in the process of acquiring and controlling spatial data. KEY WORDS system of thematic maps, water management, flood maps, editorial plan, collaborative maps, web maps 752
2 1 UVOD Voda ima okoljski, družbeni in gospodarski pomen. Čeprav prekriva kar tri četrtine Zemljinega površja, je lahko neposredno uporabimo le 1 %. S številnimi dejavnostmi obremenjujemo vodne vire, onesnažujemo vodna telesa in spreminjamo naravne vodne tokove. Posledice na nekaterih območjih so katastrofalne. Srečujemo se s pomanjkanjem pitne vode in izsuševanjem vodnih teles. Vse pogostejše so tudi velike poplave, ki povzročajo smrtne žrtve, gospodarske izgube, družbene spremembe, ne nazadnje pa imajo tudi negativne okoljske posledice. Pred škodljivim delovanjem voda, na primer pred poplavami, vodno erozijo in plazovi, se najbolje obvarujemo s prostorskim načrtovanjem, z izdelavo kart ogroženosti, ki so podlaga za prostorsko načrtovanje in izvajanje ukrepov, s sodobno tehnično protipoplavno gradnjo na poplavnih območjih, z gradnjo in vzdrževanjem varovalnih objektov, s krepitvijo zaščite in reševanja pri naravnih nesrečah, pri čemer imajo veliko vlogo prognostični in alarmni sistemi (Mikoš, 2007). Sodobno upravljanje voda stremi k celostnemu in trajnostnemu pristopu ter skrbi za okolje, pri tem pa je nujno sodelovanje različnih strok. To zajema vrsto dejavnosti, odločitev in ukrepov, ki zadevajo (Čehić, 2007, str. 11): - vzdrževanje, izboljšanje in doseganje celostnosti vodnega režima nekega območja ter s tem urejanje odtočnih razmer zaradi ohranjanja in povečevanja vodnih količin; - zagotavljanja zadostnih količin vode ustrezne kakovosti za človeka, naravne ekosisteme in različne dejavnosti; - ohranjanje ali izboljšanje lastnosti vodotokov, jezer in morja s pripadajočimi vodnimi in obvodnimi površinami in hkrati preprečevanje poslabševanja oziroma izboljšanje kemijskega stanja vseh voda; - varstvo od voda odvisnih ekosistemov; - rabo voda, vodnega in obvodnega prostora; - urejanje vodotokov in drugih voda ter - varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Z upravljanjem voda (angl. water management) v povezavi z zajemom, analizo in prikazom prostorskih podatkov so se ukvarjali že mnogi (na primer Schwab et al., 1996; Gregory et al., 2001; Timára et al., 2008). Avtorji ugotavljajo, da je za učinkovito gospodarjenje z vodami potreben celosten pristop, pri katerem se upoštevajo vse prostorske informacije, ki so na voljo, pri čemer imajo veliko vlogo geografski informacijski sistemi in kartografska vizualizacija. V prispevku problematiko obravnavamo s poudarkom na potrebi po celostni izdelavi in sodobni uporabi tematskih kart za najrazličnejše namene upravljanja voda in ozaveščanja javnosti (Damjanovič, 2012). 2 GOSPODARJENJE Z VODAMI IN GEODEZIJA Geodetska stroka na področju gospodarjenja z vodami zagotavlja realizacijo referenčnega prostorskega sistema in izdelavo geodetskih načrtov ter sodeluje pri zajemu prostorskih podatkov 753
3 (višin, globin, vodostajev, položaja objektov), vzpostavitvi baz prostorskih podatkov, izvedbi prostorskih analiz in kartografskem prikazu pojavov ter stanj v prostoru. Ravno tematske karte so vodarjem, prostorskim načrtovalcem in drugim strokovnjakom v pomoč pri razumevanju lastnosti in dinamike voda, pregledu nad stanjem voda ter vodne infrastrukture in opozarjanju pred škodljivim delovanjem voda. Z razvojem tehnologij zajema, prenosa in prikaza podatkov postaja izvedba naštetih nalog kakovostnejša in hitrejša. Pri tem imajo velik vpliv predvsem napredek na področju zajema prostorskih podatkov s tehnikami daljinskega zaznavanja (na primer tehnologijo lidarja) in vedno boljši prikazi zajetih podatkov v obliki realističnih modelov ter izdelava animacij oziroma simulacij. Za ureditev sedanjih razmer na področju zajema, obdelave in prikaza prostorskih informacij o vodah ter obveščanja javnosti o stanju voda je bil razvit koncept sistema tematskih kart za gospodarjenje z vodami, ki skuša izpolniti zahteve zakonodaje in zadovoljiti potrebe strokovne in laične javnosti po podatkih o stanju voda in z njimi povezanih stanj, pojavov ter objektov. V nadaljevanju je najprej podan kratek pregled aktualne zakonodaje, nato pa predstavljen koncept sistema tematskih kart. 3 ZAKONODAJA Tako kot je kompleksen vodni sistem, so kompleksni tudi procesi gospodarjenja z vodami. Institucionalna in zakonodajna ureditev vodnega gospodarstva je podrobno opredeljena v spodaj opisanih evropskih in državnih predpisih. 3.1 Evropska zakonodaja Pravo Evropske unije (v nadaljevanju EU) je poseben mednarodni pravni sistem, ki ima neposreden učinek v pravnih sistemih držav članic. Na okoljskem področju je bilo sprejetih več direktiv, ki jih morajo države članice prenesti v svoj pravni red v določenih rokih in o njihovem izpolnjevanju obveščati ES Direktiva 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (v nadaljevanju vodna direktiva), določa pravni okvir za varovanje in ohranjanje čistih voda po vsej Evropi ter za zagotavljanje njihove dolgoročne in trajnostne rabe (Direktiva 2000/60/ES, 2000). Upravljanje voda temelji na povodjih kot naravnih geografskih in hidroloških enotah. Osrednje administrativno orodje je načrt upravljanja voda, ki ga morajo članice Unije pripraviti v določenih rokih in s sodelovanjem Direktiva 2007/60/ES o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti Zaradi vse pogostejših in ekstremnih poplav ter kot preventivni ukrep za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb sta Evropski parlament in Svet 23. oktobra 2007 sprejela direktivo o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (v nadaljevanju poplavna direktiva). Njen namen je 754
4 vzpostaviti okvir za oceno in obvladovanje poplavne ogroženosti s ciljem zmanjšanja škodljivih posledic poplav na zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti (Direktiva 2007/60/ES, 2007). 3.2 Slovenska zakonodaja S pravnega vidika področje urejanja voda v Sloveniji obravnavajo štirje osnovni zakoni s spremembami: Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004), Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002), Zakon o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/1999) in Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 31/2000). Ti zakoni skupaj s številnimi podzakonskimi in izvršilnimi predpisi na podlagi novih dognanj o soodvisnosti človeka in narave in vsak po načelih svojih pristojnosti urejajo najpomembnejše vsebine, ki se nanašajo na stanje celotnega vodnega okolja (Čehić, 2007, str. 10). Zakon o vodah v slovensko zakonodajo prenaša smernice zgoraj obravnavanih direktiv Evropske unije. Ureja upravljanje morja, celinskih in podzemnih voda ter vodnih in priobalnih zemljišč, ki obsega varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi voda. Cilj upravljanja voda ter vodnih in priobalnih zemljišč je (Zakon o vodah, 2002): - doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov; - zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda; - ohranjanje in uravnavanje vodnih količin ter - spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. 3.3 Zakonodaja in karte Zakonodaja, ki ureja področje gospodarjenja z vodami, predpisuje karte in prikaze z vodami povezanih prostorskih pojavov in stanj. Ti zakonski akti med drugim predpisujejo vrste in vsebino tematskih kart, potrebnih za upravljanje voda. Podlaga za izdelavo kart je tudi ustrezen prostorski informacijski sistem. Smernice za vzpostavitev prostorske podatkovne infrastrukture v Evropski uniji za namene okoljskih ter drugih politik in dejavnosti, ki lahko vplivajo na prostor (Ažman, 2008), določa Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (Direktiva 2007/2/ ES, 2007; v nadaljevanju direktiva INSPIRE). V slovensko zakonodajo so bila določila direktive INSPIRE prenesena z Zakonom o infrastrukturi za prostorske informacije (v nadaljevanju ZIPI), ki je objavljen v Uradnem listu RS št. 8/2010 z dne (Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije, 2010). Zakon uvaja in določa (Petek, 2010): - infrastrukturo za prostorske informacije; - seznam zbirk prostorskih podatkov; - teme podatkov, za katere se zakon uporablja (med drugimi hidrografija); 755
5 - geoportal za prostorske informacije; - metapodatke za podatke in storitve; - informacijski sistem za metapodatke; - medopravilnost zbirk prostorskih podatkov in storitev; - omrežne storitve in njihovo zaračunavanje; - souporabo; - nacionalno točko za stike; - spremljanje in poročanje ter - operativni program vlade glede priprave metapodatkov. 4 KONCEPT SISTEMA TEMATSKIH KART ZA GOSPODARJENJE Z VODAMI Po proučitvi področja obravnave in aktualne zakonodaje lahko trdimo, da za učinkovito, celostno in gospodarno izvajanje vodnogospodarskih nalog, ozaveščanje javnosti in za potrebe izobraževanja potrebujemo kakovostne ter povezljive zbirke prostorskih podatkov in njihovih prikazov. V Sloveniji imamo na voljo vrsto podatkovnih baz in kart, ki se posredno ali neposredno nanašajo na vode, nimamo pa jasnega pregleda nad njihovo količino, kakovostjo (metapodatki) in dostopnostjo. Poleg nepravilnosti na trgu so posledica nesodelovanja med institucijami, vodnogospodarskimi podjetji in strokovnjaki tudi neracionalni stroški, saj se zajem prostorskih podatkov, zbirk in njihovih prikazov marsikdaj podvaja. Potrebujemo torej način, kako izpolniti zahteve po prikazih (javnosti, stroke in zakonodaje), spodbuditi sodelovanje subjektov ter hkrati zagotoviti ekonomičen, tehnološko napreden in uporabniku čim bolj prijazen proces gospodarjenja z vodami. Za celostno upravljanje voda potrebujemo množico tematskih kart, ki prikazujejo lastnosti in stanje voda, njihovo dinamiko in značilnosti ter režime objektov in območij v njihovi okolici. Najbolj logična, ekonomična in gospodarna rešitev pri poskusu obvladovanja takšne količine podatkov in kart, njihove kakovosti, usklajenosti, ažurnosti in pokritosti območij je uvedba sistema tematskih kart za gospodarjenje z vodami. Sistem tematskih kart za gospodarjenje z vodami po našem predlogu uvaja (Damjanovič, 2012): - sistematično urejenost kart in s tem enostavno iskanje želenih informacij; - redno vzdrževanje tematskih kart; - optimizacijo procesa izdelave kart; - večkratno uporabo posameznega vira; - enotno kartografsko oblikovanje in s tem lažjo interpretacijo vsebine; - uporabo skupnih orodij za izdelavo in distribucijo kart; - pregled nad pokritostjo območij s kartami; - pregled nad ažurnostjo in kakovostjo kart ter kartografskih slojev. 756
6 4.1 Načela sistema Učinkovit, sodoben in uporabniku prijazen sistem, ki izpolnjuje zgoraj navedene zahteve ter upošteva predpise na področju infrastrukture prostorskih informacij, je sistem, ki izpolnjuje spodaj opisana načela: - uporabniška usmerjenost: sistem in karte v sistemu naj bodo oblikovane tako, da ustrezajo večini uporabnikov: nestrokovnjakom s preglednostjo in enostavnostjo ter strokovnjakom s količino informacij, ki jih podajajo. Sistematična urejenost kart omogoča pregledno, logično in prijazno iskanje kart ter informacij; - ekonomičnost: zmanjšanje stroškov vzpostavitve, delovanja in vzdrževanja sistema naj bo rezultat optimizacije procesa izdelave kart z uporabo skupnih orodij za izdelavo, večkratno uporabo istega podatkovnega vira in uvedbo zaslonskih kart kot osnovne oblike kart v sistemu; - medopravilnost: zagotovljena naj bo povezljivost in izmenjava podatkov ter prikazov znotraj sistema in z drugimi sistemi prostorskih podatkov in prikazov; - enotno oblikovanje: naj bo zagotovljeno z uporabo skupnega kartografskega ključa in upoštevanjem skupnih smernic celostnega oblikovanja karte, kar zagotavlja lažjo interpretacijo vsebine zaradi navajenosti uporabnika; - homogena kakovost: vse karte in kartografski sloji enakih meril naj bodo primerljive kakovosti, kar naj bo razvidno iz metapodatkov kart; - skladnost z državnim prostorskim referenčnim sistemom: matematični elementi kart naj bodo v skladu z državnim referenčnim sistemom; - odprtost: potrebe uporabnikov po kartah in načinih prikaza se s pojavom novih težav in napredkom tehnologije spreminjajo, zato naj bo sistem odprt in prilagodljiv; - ažurnost: sistem naj se redno vzdržuje, zato naj bo v čim bolj neposredno povezan s podatkovnimi zbirkami. Ob spremembah v bazi naj se spremeni tudi prikaz. Podatek o časovni natančnosti naj bo del metapodatkov. 4.2 Ravni sistema S sistemom želimo zagotoviti sistematičnost, preglednost in urejenost, kar najlažje dosežemo s hierarhično delitvijo na ravni (slika 1). Po analogiji s kartami je osnovna raven sistema kartografski sloj, vsaka karta pa sestoji iz enega ali več kartografskih slojev. Karte s podobno vsebino so zaradi preglednosti združene v skupine kart. Skupine so glede na obravnavano tematiko razvrščene v enega izmed štirih podsistemov, ki skupaj tvorijo sistem tematskih kart za gospodarjenje z vodami. 757
7 Slika 1: Ravni sistema 4.3 Karte za gospodarjenje z vodami Karte so grafično sredstvo shranjevanja in prikaza prostorskih informacij. Z razvojem geografskih informacijskih sistemov so namenjene predvsem slednjemu. Pri gospodarjenju z vodami imajo karte pomembno vlogo pri razumevanju lastnosti in dinamike voda, pregledu nad stanjem voda ter vodne infrastrukture in opozarjanju pred nevarnostjo. Namenjene so torej načrtovanju prostora, urejanju vodotokov, izvajanju nalog javnih služb, v pomoč civilni zaščiti, ozaveščanju javnosti, informiranju in izobraževanju. Vsebino kart opredeljuje zakonodaja, ki predpisuje prikaze lastnosti, stanj in pojavov različnih oblik voda ter z vodami povezanih pojavov, objektov in omejitev. Svoje zahteve imajo tudi javnost in strokovni uporabniki, ki karte uporabljajo kot pripomoček pri izvajanju svojih nalog. Pri načinu izdelave kart in končnemu videzu pa ima veliko vlogo kartografija oziroma kartografska pravila. Na sliki 2 so pregledno prikazani vsi trije vplivi na vsebino kart. Slika 2: Dejavniki, ki opredeljujejo vsebino tematskih kart za gospodarjenje z vodami. 758
8 5 KARTE SISTEMA Z upoštevanjem vseh zahtev zakonodaje in načel idejne zasnove sistema kart za gospodarjenje z vodami sistem sestavljajo štirje podsistemi, dvanajst skupin kart in 45 tematskih kart z možnostjo razširitve (preglednica 1, Damjanovič, 2012). Preglednica 1: Shema sistema 5.1 Karte voda Preglednica 2: Karte voda V podsistem kart voda spadajo karte s poudarjeno hidrografsko vsebino. Zahteve po tovrstnih kartah izhajajo iz zakonodaje, izvrševanja vodnogospodarskih nalog, načrtovanja prostora in ozaveščanja ter izobraževanja javnosti. Zakonsko karte niso predpisane, so pa predpisani prikazi 759
9 določenih objektov, pojavov in lastnosti, ki so del kart tega podsistema. Skupno dvajset kart podsistema je smiselno razdeljenih v štiri skupine, kot prikazuje preglednica 2 (Damjanovič, 2012). Osnovni podatkovni vir so državne evidence in digitalni modeli reliefa. 5.2 Poplavne karte Evropski parlament in Svet Evropske unije sta konec leta 2007 sprejela direktivo o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti, v kateri se od držav članic zahteva izdelava kart poplavne nevarnosti in kart poplavne ogroženosti. V slovensko zakonodajo je zahteva prenesena s Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti iz leta 2007, ki predpisuje izdelavo opozorilne karte poplav in erozije, karte poplavne in erozijske nevarnosti, karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti ter karte poplavne in erozijske ogroženosti. Poleg predpisanih kart so v podsistem poplavnih kart uvrščene še karte dejanskih poplav, karta izrednih obremenitev okolja zaradi poplav in karta ogroženosti prebivalstva (preglednica 3, Damjanovič, 2012). Za natančnejšo določitev območij z možnostjo nastanka poplavne nevarnosti, njeno intenziteto in ovrednotenje poplavne ogroženosti so poleg zgodovinskih podatkov o poplavnih dogodkih bistvenega pomena natančni topografski in vodarski vhodni podatki. Pri pripravi podatkov topografije je ključno orodje kombinacija tehnologij daljinskega zaznavanja in GIS. Pri zajemu topografije poplavnih območij je pomemben napredek prinesla zlasti tehnologija lidar (Gosar et al., 2006). Na sliki 3 je prikazan primer izdelane opozorilne karte poplav in erozije v merilu 1 : , ki prikazuje območja redkih, pogostih in zelo pogostih poplav (Damjanovič, 2012). Preglednica 3: Poplavne karte 760
10 Slika 3: Opozorilna karta poplav in erozije 5.3 Karte območij Karte območij (preglednica 4, Damjanovič, 2012) obravnavajo vodno mrežo v povezavi s prostorom. S prilagajanjem značilnostim površja si voda ustvari lastno mrežo, ki prostor deli na območja hidroekoregij, porečij, povodij in prispevnih območij. Ta so prikazana v skupini kart naravnih območij. V drugi skupini podsistema so obravnavana območja s posebnimi zahtevami varovanja voda, katerih meje v naravi niso vidne. Tematske karte so lahko del načrtov upravljanja z vodami. Preglednica 4: Karte območij 761
11 5.4 Karte kakovosti in obremenitev vodnih teles Karte iz skupine obremenitev in kakovosti (preglednica 5, Damjanovič, 2012) prikazujejo rezultate spremljanja kakovosti in obremenitev vodnih teles površinskih voda. Po 38. členu Uredbe o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda so karte kakovosti in obremenitev lahko sestavni del načrta upravljanja voda. Preglednica 5: Karte kakovosti in obremenitev voda Slika 4: Karta kemijskega stanja površinskih voda Za oceno kakovosti voda vodna direktiva v 8. členu (2000/60/ES, 2000) zahteva uvedbo programov spremljanja stanja površinskih in podzemnih voda. V Sloveniji ima monitoring kakovosti voda že dolgo tradicijo, v letu 2007 pa se je prvič izvajal skladno z zahtevami vodne 762
12 direktive (Dobnikar Tehovnik, 2008). Na sliki 4 je prikazan primer izdelane karte kemijskega stanja površinskih voda v merilu 1 : , ki prikazuje rezultate meritev na avtomatskih merilnih postajah Agencije RS za okolje (Damjanovič, 2012). 6 PREDLOG IZVEDBE SISTEMA Pri tehnični izvedbi sistema skušamo izpolniti vsa načela sistema. Stremimo predvsem k uporabniški usmerjenosti ter ekonomičnosti vzpostavitve in delovanja. Razvoj informacijske tehnologije nam to omogoča z uporabo računalništva v oblaku (angl. cloud computing) in odprtokodnih programskih rešitev, ki podpirajo tudi spletno kartiranje (angl. web mapping). Takšen sodoben sistem najlažje realiziramo v obliki spletnega portala, kot je opisano v nadaljevanju. 6.1 Spletni portal Predlagamo fizično izvedbo sistema kart v obliki spletnega portala, ki bi omogočal: - uporabniku prijazen vmesnik; - dostop za registrirane uporabnike in javni vpogled; - enostavno iskanje želenih prikazov (kar omogoča že sama struktura sistema z delitvijo na ravni); - dostop do metapodatkov; - naročilo kart v želeni obliki; - tiskanje kart na zahtevo; - možnost prikaza kart na prenosnih napravah (telefonih, tabličnih računalnikih); - naročilo še neizdelanih kart posameznega območja in - vključitev v nacionalno podatkovno infrastrukturo Neposredna povezava s podatkovnimi bazami Hitre spremembe v okolju in pojav izrednih stanj zahtevajo hiter odziv. Zajete podatke na terenu, shranjene v pripravljenih podatkovnih bazah, želimo na kartah prikazati čim hitreje. Razvoj računalništva v oblaku in odprtokodne rešitve ter standardi (npr. standardi združenja OGC) omogočajo vzpostavitev povezave s podatkovnimi bazami prek spleta in s tem dinamično kartiranje v realnem času. To je aktualno predvsem pri poplavnih kartah ter kartah, ki prikazujejo rezultate meritev na merilnih postajah. Tovrstna povezava je že mogoča s podatkovno bazo ARSO, saj za izdajanje prostorskih podatkov uporabljajo spletno objektno storitev (angl. web feature service, WFS) Integracija z infrastrukturo za prostorske informacije Kot smo že navedli, skuša sistem tematskih kart za gospodarjenje z vodami s svojimi načeli izpolniti določila evropske direktive INSPIRE, ki je v slovensko zakonodajo prenesena z Zakonom 763
13 o infrastrukturi prostorskih informacij. Za vključitev v nacionalno infrastrukturo za prostorske podatke v obliki aplikacije je treba: - izdelati metapodatke kart; - vzpostaviti omrežne storitve (npr. ogled, iskanje in prenos kart ter podatkov, tisk na zahtevo, naročanje ostalih oblik in vrst kart); - zagotoviti medopravilnost sistema (npr. neposredna povezava do izvornih prostorskih podatkov prek metapodatkov); - opredeliti dostop in uporabo podatkov ter - določiti vstopno točko do sistema prek slovenskega INSPIRE geoportala. 6.2 Optimizacija izvedbe Realizacija spletnega portala je navadno povezana z visokimi stroški vzpostavitve, saj je treba pridobiti podatke, izdelati tematske karte (od redakcijskega načrta do lansiranja karte), vzpostaviti spletni portal ter karte in portal vzdrževati oziroma posodabljati. Za znižanje stroškov in optimizacijo izvedbe ter delovanja sistema zato predlagamo: - uporabo odprtokodnih programskih rešitev; - vključitev uporabnikov v proces zajemanja in preverjanja pravilnosti prostorskih podatkov; - uvedbo skupnega redakcijskega načrta; - uvedbo interaktivnih in kolaborativnih kart; - uvedbo funkcije tiskanja na zahtevo (neekonomičnost tiskanja) Skupni redakcijski načrt Redakcijski načrt je osrednji in najzahtevnejši del procesa izdelave karte. V osnovi je dokument o izdelavi karte, ki opredeljuje vse pomembne odločitve in parametre, po katerih bo izdelana karta (Peterca et al., 1974). Proces izdelave skupine kart s podobno problematiko lahko poenostavimo z uvedbo skupnega redakcijskega načrta sistema. Ta temelji na predpostavki, da so določeni sestavni deli redakcijskih načrtov posameznih kart medsebojno podobni ali celo enaki. Navadno so to matematični elementi kart, kartografski viri, preverjanje pravilnosti zemljepisnih imen in drugih napisov ter krajšav, kartografski ključ, oblikovanje karte kot celote in tehnologija izdelave kart. Redakcijski načrt sistema dopolnjujejo podrobni redakcijski načrti posameznih kart, v katerih so navedeni in obrazloženi parametri, ki niso zajeti v skupnem redakcijskem načrtu ali pa so opredeljeni drugače. 6.3 Oblika kart Z razvojem tehnologije je na voljo vse več možnosti prikaza, ki uporabnikom omogočajo lažji dostop do kart in njihovo uporabo. V okviru izvedbe portala predlagamo uporabo interaktivnih in kolaborativnih kart z uporabo funkcije tiskanja na zahtevo. 764
14 6.3.1 Interaktivne karte Z razvojem spletne kartografije je postala večina kart na spletu interaktivnih in uporabniku bolj prijaznih. Mogoče funkcionalnosti interaktivnih kart so: - pregledovanje: krmarjenje, povečanje in pomanjšanje; - ogled dodatnih informacij s klikom na objekt na karti; - intuitivni vmesniki (na primer ob preletu nad objektom ta spremeni tonsko vrednost) in - izbira kartografskih slojev (vsebine) Kolaborativne karte Kolaborativno kartiranje je združevanje spletnih kart in uporabniško ustvarjenih vsebin posameznikov ali skupin. Ločimo dva načina kolaborativnega kartiranja: na karti (skupna podlaga) in na posameznih slojih karte (Wikipedia, 2011b). Značilnost kolaborativnih kart so podatkovni sloji, zajeti s tehniko VGI (prostovoljno zajete geografske informacije, angl. Volunteered Geographic Information) z GPS-mobilnimi telefoni, digitalnimi fotoaparati ali tabličnimi računalniki, ki beležijo tudi položaj. Z ustvaritvijo besedila, fotografije ali videoposnetka z dodano prostorsko informacijo smo vede ali nevede zajeli prostorski podatek, ki je lahko podatkovni vir za zajem ali kontrolo Tiskane karte Čeprav živimo v tako imenovani digitalni dobi in se karte selijo na splet, imajo tiskane karte še vedno nekaj prednosti: enostavnejše so za uporabo, lažje jih prenašamo s seboj, za uporabo ne potrebujemo vira energije, po njih lahko enostavno pišemo in rišemo. Vendar pa je tiskanje kart drago, sploh če jih je veliko, potencialnih kupcev oziroma uporabnikov pa relativno malo. Njihova največja pomanjkljivost je ažurnost karta že zastarela, čim je natisnjena. Rešitev je uvedba funkcije tiskanja na zahtevo (angl. print-on-demand). Uporabnik si sam izbere tematsko karto, območje, merilo in medij prikaza, rezultat pa je karta po meri uporabnika z najbolj ažurnimi podatki. 7 NADALJNJA DELA Uresničitev sistema zahteva veliko dela in strokovnega kadra. Pri tem je nujno sodelovanje med strokovnjaki na področju gospodarjenja z vodami (vodarji, komunalnimi in gradbenimi inženirji), državnimi institucijami, kartografi, informatiki in ne nazadnje z geodetsko stroko, ki bi poskrbela za vzpostavitev podatkovne baze prostorskih podatkov in njihov morebitni zajem. Poleg izvedbe sistema predlagamo še vsebinsko in oblikovno dopolnitev koncepta sistema tematskih kart za gospodarjenje z vodami. 7.1 Vsebinska dopolnitev Koncept sistema tematskih kart za gospodarjenje z vodami obsega prikaz objektov in pojavov vodnih teles površinskih voda. V sistem tematskih kart za gospodarjenje z vodami lahko poleg 765
15 teh vključimo še: - vodni kataster in vodno knjigo; - komunalno infrastrukturo; - informacije o oskrbi s pitno vodo; - telesa podzemnih voda; - geološke pojave in objekte (podatki o tleh, vodonosnikih) itd. 7.2 Vključitev novih oblik kart Razvoj tehnologije stremi k uporabniški naravnanosti, interakciji in kolaborativnosti. Zato predlagamo vključitev sodobnih oblik uporabniku prijaznih kart, ki pripomorejo tudi k optimizaciji sistema z vključitvijo uporabnikov v proces zajemanja prostorskih podatkov in kontrole Karte izboljšane resničnosti Izboljšana resničnost (angl. augmented reality, AR) je términ za neposreden ali posreden vpogled v realno okolje, katerega elementi so izboljšani z računalniško ustvarjenimi dodatki, kot so zvok, video, grafika ali informacije o položaju (Wikipedia, 2011a). Na področju hidrologije in drugih ved o prostoru je izboljšana resničnost lahko uporabljena za enostavnejši ogled informacij o objektih in pojavih v neposredni okolici, pri čemer lahko uporabniki sami zajemajo, oblikujejo, ocenjujejo in analizirajo informacije o prostoru, ki jih obdaja. Tovrstne funkcije danes omogočajo predvsem pametni telefoni in tablični računalniki Večrazsežnostne karte Sodobna tehnologija omogoča boljšo abstrakcijo prostora s tri- ali celo štirirazsežnostnimi kartami (čas kot četrta razsežnost). V sistem lahko vključimo fizične in digitalne 3R-modele ali celo stereomodele, za ogled katerih potrebujemo stereoočala. Za prikaz dinamike vodnega okolja so uporabne tudi dinamične karte animacije in simulacije, ki so lahko dvo- ali trirazsežnostne. 7.3 Objektni katalog in katalog kartografskih znakov Za nedvoumno opredelitev in prikaz objektov je nujna uvedba objektnega in kartografskega kataloga. V objektnem katalogu so določene opredelitve, lastnosti, vir in metode zajema na kartah prikazanih objektnih tipov. Način prikaza posameznih objektnih tipov je odvisen od vrste in namena karte, stopnje podrobnosti, merila in razsežnosti karte ter medija prikaza. Kartografski znaki morajo zagotavljati čitljivost in preglednost kart, biti morajo asociativni, edinstveni in medsebojno usklajeni. Znak je podrobno opredeljen v kartografskem katalogu. 8 SKLEP Sistem tematskih kart za gospodarjenje z vodami rešuje problematiko sedanje nepreglednosti nad 766
16 stanjem zajetih prostorskih podatkov in njihovih prikazov, izpolnjuje zahteve evropskih direktiv in je hkrati predlog izvedbe nacionalnega portala hidrografije ter drugih z vodami povezanih stanj in pojavov. Uporabna vrednost koncepta sistema, se kaže predvsem v: - pregledu zakonodaje, ki predpisuje prikaze na področju voda; - izdelanemu seznamu in opisu zakonsko predpisanih ter drugih tematskih kart, ki jih potrebujemo za gospodarjenje z vodami; - povezavi med geodezijo in vodarstvom; - uporabnosti analogije sistema, ki se lahko uporabi tudi na drugih področjih, kot so promet, kmetijstvo, industrija, turizem. Z razvojem tehnologij ter pojavom novih potreb in zahtev na področju upravljanja voda se odpirajo možnosti za vključitev geodetske stroke v kompleksen proces gospodarjenja z vodami, ki se jih moramo kot stroka naučiti izkoristiti. Tako bomo uporabnikom in upravljavcem zagotovili dobro podlago za trajnostno izrabo ter varovanje voda in celotnega okolja. Literature and sources: Ažman, I. (2008). Direktiva INSPIRE in geodetska uprava. Geodetski vestnik, 52(1), Čehić, S. (2007). Pogled na vode v Sloveniji. Posebne publikacije, 27(9), Okolje. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, Damjanovič, T. (2012). Sistem tematskih kart za gospodarjenje z vodami. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Direktiva 2007/2/ES (2007). Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2007/2/ES z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti. Uradni list Evropskih skupnosti L 108, (pridobljeno ). Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike. Uradni list Evropskih skupnosti L 327/1, (pridobljeno ). Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2007/60/ES z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti. Uradni list Evropskih skupnosti L 288, (pridobljeno ). Dobnikar Tehovnik, M. (ur.) (2008). Kakovost voda v Sloveniji. Ljubljana, Agencija RS za okolje, 5. gov.si (pridobljeno ). Gregory, M., Walker, B., Yi, S., Cunningham, B., Kjelds, J. (2001). Case Studies in Automated Floodplain Mapping. Urban Drainage Modeling, ASCE, (pridobljeno ). Gosar, L., Kozelj, D., Kozelj, K., Steinman, F. (2006). Poplavna ogroženost in posledice dogodkov preostalega tveganja. UJMA, 22, (pridobljeno ). Mikoš, M. (2007). Poplavno tveganje je mogoče omejiti z ustrezno gradnjo in prostorskim načrtovanjem. Spletna izdaja Dela, (pridobljeno ). Petek, T. (2010). Direktiva INSPIRE in infrastruktura za prostorske informacije v Sloveniji, Statistični sosvet za nepremičnine, (pridobljeno ). Peterca, M., Radošević, N., Milisavljević, S., Racetin, F. (1974). Kartografija. Beograd, Vojnogeografski institut. Schwab, G. O., Fangmeier, D. D.; Elliot, W. J. (1996) Soil and water management systems. WileyCDA/WileyTitle/productCd html (pridobljeno: ). Timára, G., Székelya, B., Molnára, G., Ferencza, C., Kernc, A., Galambos, C., Gercsáke, G., Zentaie, L. (2008). Combination of historical maps and satellite images of the Banat region Re-appearance of an old wetland area. Global and Planetary Change, 62(1-2),
17 (pridobljeno ). ZIPI (2010). Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije. Ur. l. RS, št. 8/ (pridobljeno ). ZV-1 (2002). Zakon o vodah. Ur. l. RS, št. 67/ (pridobljeno ). Wikipedia (2011a). Augmented reality. (pridobljeno ). Wikipedia (2011b). Collaborative mapping. (pridobljeno ). Prispelo v objavo: 21. september 2012 Sprejeto: 16. oktober 2012 Tina Damjanovič, univ.dipl.inž.geod. CGP-CP, d.o.o., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto e-pošta: tina.damjanovic@gmail.com dr. Dalibor Radovan Geodetski inštitut Slovenije, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana e-pošta: dalibor.radovan@gis.si 768
Reducing disparities Strengthening relations
mag. Irena AŽMAN Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Geodetska uprava Republike Slovenije Zakaj voda upošteva topografijo, administrativnih mej pa ne? (Why do the waters take into account the topography
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o vzpostavitvi začasnega neposrednega stati
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 21.11.2018 C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 21.11.2018 o vzpostavitvi začasnega neposrednega statističnega ukrepa za izkazovanje izbranih vsebin popisa
Prikaži večPKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
Prikaži več1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove
1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni
Prikaži večPowerPointova predstavitev
INFORMATIKA Tečaj za višjega gasilca OGZ PTUJ 2017 PRIPRAVIL: ANTON KUHAR BOMBEK, GČ VSEBINA TEORETIČNA PREDAVANJA INFORMACIJSKI SISTEMI SISTEM OSEBNIH GESEL IN HIERARHIJA PRISTOJNOSTI PRAKTIČNE VAJE ISKANJE
Prikaži večSlajd 1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO 1 EU ENOTNI DIGITALNI PORTAL: PRIHAJA NOVA EU UREDBA Alenka Žužek Nemec, Tina Kuliš DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 18. april 2018 Ko podjetja ali državljani
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večC(2019)1789/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.3.2019 C(2019) 1789 final ANNEX 5 PRILOGA k Delegirani uredbi Komisije o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uvajanjem in operativno uporabo
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži več2
LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE ČETRTLETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH (KO-TEL/ČL) IN LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH
Prikaži večNASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA
Portal e-vem obstoječe stanje in nadaljnji razvoj Jernej Baranja Ana Oblak 2 Registracija s.p. v 1 dnevu (prej 7 dni) Registracija d.o.o. v 3 dneh (prej več kot 60 dni) Brezplačna registracija s.p. in
Prikaži večINFORMATIKA TEČAJ ZA VIŠJEGA GASILCA
INFORMATIKA TEČAJ ZA VIŠJEGA GASILCA Damjan Munda, GČ, II.st. VSEBINA PREDMETA INFORMACIJSKI SISTEMI SISTEM OSEBNIH GESEL IN HIERARHIJA PRISTOJNOSTI GASILSKI INFORMACIJSKI SISTEM KAJ JE INFORMATIKA? Informatika
Prikaži večMacoma katalog copy
POSLOVNE APLIKACIJE PO ŽELJAH NAROČNIKA Poročilni sistem Finance in kontroling Poprodaja Podatkovna skladišča Prodaja Proizvodnja Obstoječi ERP Partnerji Implementacija rešitev prilagojena po željah naročnika
Prikaži večSistemi za podporo odločanju
Potresna varnost v Sloveniji s poudarkom na preventivi in pripravljenosti na potres in obnovi po potresu in potrebi po razvoju primerljivega orodja za obvladovanje poplavnih tveganj dr. R. Žarnič, E.Vivoda
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva,
Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, GZS, 4. junij 2019 Peter Tomše, Direktorat za okolje, Sektor za odpadke peter.tomse@gov.si RAZLOGI ZA SPREMEMBE
Prikaži večProstorski informacijski sistem občin e-mesečnik 4 / 2008, Vsebina vsebinske novosti 1 poslovni subjekti 84. občina v sistemu pomoč uporabniko
Prostorski informacijski sistem občin e-mesečnik 4 / 2008, 14.5.08 Vsebina vsebinske novosti 1 poslovni subjekti 84. občina v sistemu pomoč uporabnikom Izbran nasvet Vas zanima opis posameznega sloja ali
Prikaži večEvent name or presentation title
Marko Škufca Vodja programa BI, ADD d.o.o. Gorazd Cah Specialist področja Služba za informatiko, DARS d.d. Izziv Rešitev Rezultati... PROCESI + TEHNOLOGIJA + LJUDJE Poslanstvo: s sodobnimi pristopi in
Prikaži večŠtevilka:
Projektna naloga za KARTIRANJE NEGOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA LIFE- IP NATURA.SI PROJEKTNIH OBMOČJIH SKLOP 1: Območje: SLOVENSKA ISTRA vzhod Območje: SLOVENSKA ISTRA zahod 1. UVOD SKLOP 2: Območje: VOLČEKE
Prikaži večUčinkovitost nadzora nad varnostjo živil
Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Prikaži večMB_Studenci
RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2
Prikaži večPS v luci NUV_Mohorko_GZS_
Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija
Prikaži večTEHNIČNA DOKUMENTACIJA
TEHNIČNA DOKUMENTACIJA za OBNOVO EVIDENCE DEJANSKE RABE KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ (območje V in Z del SLO) Verzija 1.0 Ljubljana, marec 2016 KAZALO 1 UVOD... 3 1.1 OBMOČJE PROJEKTA... 4 1.2 ČASOVNICA
Prikaži večWP 2 -
SKUPNO TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE SISTEMA JAVNE OSKRBE S PITNO VODO NA ČEZ MEJNEM OBMOČJU MURSKE DOLINE / GEMEINSCHAFTLICHES NACHHALTIGES MANAGEMENT VON TRINKWASSERVERSORGUNGSSYSTEMEN IM GRENZÜBERSCHREITENDEN
Prikaži večNaslov na naslovnici = 16 pik
Številka: 020-2/2019/2 Datum: 29. 3. 2019 KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu Naziv organa Računsko sodišče Republike Slovenije Ljubljana, Slovenska c. 50 tel: 01/478-58-00
Prikaži večGradbeništvo kot Industrija 4.0
Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril
SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako
Prikaži večPriloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime
Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priimek ter naslov naročnika oziroma firma in sedež naročnika
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večIZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in
17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega
Prikaži večPorevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje
POREVIZIJSKO POROCILO O POPRAVLJALNIH UKREPIH MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Bedimo nad potmi javnega denarja POSLANSTVO Raèunsko sodišèe pravoèasno in objektivno obvešèa javnosti o pomembnih odkritjih revizij
Prikaži večNa podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat
Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaboratu ekonomike I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) Ta
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večDRUGG – Digitalni repoziturij UL FGG
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/ z dne julija o dopolnitvi Direktive 2014/ 65/ EU Evropskega parlamenta in S
31.3.2017 L 87/411 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/588 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede režima
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane
Prikaži več(Microsoft Word - Letni na\350rt 2015-kon\350no)
NAČRT RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM IN LETNI PROGRAM RAZPOLAGANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM OBČINE DOBROVNIK ZA LETO 2015 1. UVODNA POJASNILA 1.1. Ravnanje s stvarnim premoženjem občine Zakon o stvarnem
Prikaži večŠtevilka:
apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana T: 01 478 70 00 F: 01 478 74 25 E: gp.mop@gov.si www.mop.gov.si Številka: 007-418/2018-11 Ljubljana, dne 15.
Prikaži večNa podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova
Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja SKLEP o omejitvah glede sredstev
Prikaži večObjavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad
Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne 30. 9. 2013 Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji
Prikaži večPowerPoint Presentation
»Program projektov eprostor«zakon o katastru nepremičnin in informacijska prenova nepremičninskih evidenc Real estate cadastre act and renovation of real estate records Franc Ravnihar Geodetska uprava
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži večSMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle
SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Milan Ojster\232ek_IJU2014)
Organizacijski, tehnični in pravni vidiki vzpostavitve nacionalne infrastrukture odprtega dostopa Milan Ojsteršek Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 08. 12.
Prikaži večPowerPoint Presentation
Geodetski načrt kot osnova za izdelavo državnega prostorskega načrta geodetskih načrtov Miran Brumec, univ. dipl. inž. geod. LGB, geodetski inženiring in informacijske tehnologije, d.o.o. Ljubljana, 14.
Prikaži večGregorčičeva 20, 1001 Ljubljana
Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 0070-17/2018/7 Ljubljana, 26. 11. 2018 EVA 2018-3340-0017 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE
Prikaži večProgram dela NO za leto 2009
Na podlagi 41. člena statuta občine Mirna Peč ter 12. in 13. člena Poslovnika nadzornega odbora občine Mirna Peč, je Nadzorni odbor občine Mirna Peč na svoji 9. seji, dne 15.12.2008 in 3. korespondenčni
Prikaži večMicrosoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc
SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je
Prikaži večPowerPoint-Präsentation
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt
Prikaži večTraining
Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi
Prikaži večVzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak
Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak, Sfera IT d.o.o. 1 Priprava na: Vzpostavitev več nivojske
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večVSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE
Univerza v Ljubljani Naravoslovnoteniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo VSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE TITLE IN ENGLISH Avtorja: Študijska smer: Predmet: Informatika in metodologija diplomskega dela
Prikaži večSMERNICE O PRITOŽBENIH POSTOPKIH GLEDE DOMNEVNIH KRŠITEV DIREKTIVE (EU) 2015/2366 EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede dom
EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede domnevnih kršitev revidirane direktive o plačilnih storitvah 1. Obveznosti glede skladnosti in poročanja Vloga teh smernic 1. Dokument vsebuje
Prikaži večV
3. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2015 PREDLOG OKVIRNEGA INFORAMTIVNEGA PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LENDAVA V LETU 2015 GRADIVO PRIPRAVIL: mag. Anton BALAŽEK, Župan Polgármester PREDLAGATELJ:
Prikaži več2
REPUBLIKA SLOVENIJA LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE Izdatki za varstvo okolja (OKI) ZA LETO 2006 Poročilo pripravila: Danica Bizjak in Boro Nikić Datum: oktober 2008 1/9 Kazalo 0 Osnovni podatki...
Prikaži več5
5 OBČINA KANAL OB SOČI OBČINSKI SVET PREDLOG Na podlagi 1 člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradno objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) in 20. člena Poslovnika
Prikaži večŠtevilka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI
Stran 1 od 10 1. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI - naslovna stran IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica inženiring biro, investicijsko svetovanje Trg Alfonza Šarha 1, Slov. Bistrica Št. projekta: 19/2011 Datum:
Prikaži večSlide 1
Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S
5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje
Prikaži večBrezplačno učenje zaposlenim in brezposelnim od 2018 do 2022 omogočata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega
ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Računalniška pismenost za odrasle 60 ur. - Seznaniti vas z osnovnimi komponentami računalnika in osnovnimi pojmi informacijske tehnologije. - Naučiti
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - krstulovic
PROST DOSTOP DO DOSEŽKOV SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV PREK PORTALA dlib.si mag. Karmen Štular Sotošek mag. Zoran Krstulović Daša Pokorn Narodna in univerzitetna knjižnica 3 Uporabniki in prosto dostopne zbirke
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Kokolj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI
Prikaži večgive yourself a digital makeover
Prenos znanja v praksi in projekti pametne vasi prof. dr. Janez Bešter 33. Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, 26.11.2018, Thermana, Laško Načrti in primeri AKIS Od načrtov v izvedbo in praktično
Prikaži večNASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA
PODATKI VLADNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV MED ZAHTEVAMI PO JAVNI DOSTOPNOSTI IN VAROVANJEM V ZAPRTIH SISTEMIH mag. Samo Maček, mag. Franci Mulec, mag. Franc Močilar UVOD Razvrščanje dokumentov: odprta družba,
Prikaži več(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )
DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
1.7.2015 A8-0215/2 2 Uvodna izjava 21 a (novo) ob upoštevanju peticije Stop Food Waste in Europe! (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!); 1.7.2015 A8-0215/3 3 Uvodna izjava N N. ker je Parlament
Prikaži večNeuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini
Prikaži večSpletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Predstavitev novosti COBISS_OPAC_V60_17-18_06_2010_za objavo.ppt
Predstavitev novosti: COBISS/OPAC, V6.0 (1. del) Maribor, 17. junij 2010 Ljubljana, 18. junij 2010 Program predstavite Uvod v predstavitev Marta Seljak Predstavitev COBISS/OPAC, V6.0 Robert Vehovec Predstavitev
Prikaži več19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES
19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah
Prikaži več(Microsoft PowerPoint _IZS_izobraevanje ZK_1_del.ppt [Zdru\236ljivostni na\350in])
Geodetski postopki in izdelava elaborata Darinka Bertole, september 2017 NAMEN IZOBRAŽEVANJA: obnova znanja s področja izvedbe geodetske storitve in izdelave elaborata poenotenje dela in dvig kvalitete
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži večPowerPoint Presentation
INFORMACIJSKI SISTEM MFERAC - LETA 2022 mag. Andreja Sladoje Jemec, Sanja Štumberger Kovačič Ministrstvo za finance 10.12.2018 Vsebina predstavitve 1. Projekt MFERAC05 in izhodišča prenove 2. Izvajanje
Prikaži večRepublika Slovenija OBČINA ZAGORJE OB SAVI Cesta 9. avgusta Zagorje ob Savi tel.: fax:
Republika Slovenija OBČINA ZAGORJE OB SAVI Cesta 9. avgusta 5 1410 Zagorje ob Savi tel.: 03 56 55 700 fax: 03 56 64 011 www.zagorje.si obcina.zagorje@zagorje.si ŽUPAN Številka: 900-5/2018 Datum: 08. 03.
Prikaži večPOROČILO
UVOD Delovanje knjižnice Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani (UL FKKT), ki je sedaj že 17 let funkcionalno združena s Centralno tehniško knjižnico (CTK), lahko ocenimo kot uspešno kar
Prikaži večOPOMNIK
OPOMNIK Za izvedbo postopkov pregleda poročil o oceni vrednosti za potrebe postopka revidiranja OCENA VREDNOSTI NEPREMIČN ZA POTREBE RAČUNOVODSKEGA POROČANJA OPOZORILO Pregled poročila o oceni vrednosti
Prikaži večKazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S
Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,
Prikaži večPowerPoint Presentation
Better Integrate. Open. Innovate. Roland Petek, COO, Better by Marand 30 let izkušenj v ZIT 150 zaposlenih 18M EUR letnega prometa Rešitve v zdravstvu platforme, orodja, aplikacije Stranke v 15 državah
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju
Prikaži večZadeva: [Klikni tukaj in natipkaj jasen opis zadeve]
OBČINA MENGEŠ Slovenska cesta 30 1234 Mengeš, SLOVENIJA tel.: +386 (0)1 723 70 81 fax: +386 (0)1 723 89 81 e-mail: obcina@menges.si Številka: 3500-1/2015 Datum: 26.9.2018 ZADEVA : OBRAVNAVA DOPOLNJENEGA
Prikaži več(Microsoft Word - Dodatek \232t. 1 k DIIP - Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa s sklepom)
DODATEK ŠT. 1 K DOKUMENTU IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA (DIIP) za projekt OSKRBA S PITNO VODO OBALE IN KRASA ZA DINAMIKO VLAGANJ IN FINANCIRANJA ZA OBČINO MIREN- KOSTANEJVICA 1 Občinski svet
Prikaži večChapter 1
- 1 - Poglavje 1 Uvod v podatkovne baze - 2 - Poglavje 1 Cilji (Teme).. Nekatere domene, kjer se uporabljajo podatkovne baze Značilnosti datotečnih sistemov Problemi vezani na datotečne sisteme Pomen izraza
Prikaži večIZGRADNJA PREDSTAVITVENE SPLETNE STRANI GLUCOWATCH Avtor: Marko Zajko Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada
IZGRADNJA PREDSTAVITVENE SPLETNE STRANI GLUCOWATCH Avtor: Marko Zajko UPORABLJENE TEHNOLOGIJE Za izdelavo predstavitvene spletne strani smo izbrali tehnologije, ki zagotavljajo: Hitro delovanje spletne
Prikaži večMicrosoft Word - SI_Common Communication_kor.doc
Splošno sporočilo o izvršitvi sodbe v zadevi IP Translator 2. maj 2013 Sodišče je 19. junija 2012 izreklo sodbo v zadevi C-307/10»IP Translator«in tako odgovorilo na predložena vprašanja: 1. Direktivo
Prikaži večLOREM IPSUM
Delovanje Evropske agencije za varnost hrane in krme v Sloveniji Ada Hočevar Grom, Urška Blaznik Svetovni dan hrane, Nacionalni posvet o varnosti živil, Ljubljana 7. april 2015 SVETOVALNI FORUM EFSA (Po)svetovalni
Prikaži večDiapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži večSvet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA
Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA Politični cikel
Prikaži večŠtevilka:
apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 90 00 F: 01 478 90 21 E: gp.mkgp@gov.si www.mkgp.gov.si Številka: 510-125/2016/11
Prikaži večZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (z
ZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (za delodajalce) Projekt delno financira Evropska unija,
Prikaži večPorocilo I-1-2-5
PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:
Prikaži večPoročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije
1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/61 POROČILO o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/11) UVOD 1. Izvajalska
Prikaži večNa podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica nasl
Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica naslednji P RAVILNIK o izvajanju videonadzora I. SPLOŠNE
Prikaži večOSNOVNE INFORMACIJE O TRGOSKOPU Kaj je Trgoskop? TRGOSKOP je orodje za pregled podatkov o sklenjenih poslih z nepremičninami, nepogrešljivo za investi
OSNOVNE INFORMACIJE O TRGOSKOPU Kaj je Trgoskop? TRGOSKOP je orodje za pregled podatkov o sklenjenih poslih z nepremičninami, nepogrešljivo za investitorje, cenilce, banke, zavarovalnice, nepremičninske
Prikaži večJavno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij
Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?
Prikaži večFolie 1
S&TLabs Innovations mag. Damjan Kosec, S&T Slovenija d.d. marec 2013 S&TLabs Laboratorij za inovacije in razvoj spletnih in mobilnih informacijskih rešitev Kako boste spremenili svoj poslovni model na
Prikaži večMicrosoft Word - Povezovalni_kanal_VG_IG_K-3_2011_PZI.doc
.1 NASLOVNA STRAN O - VODILNA MAPA INVESTITOR: OBČINA IVANČNA GORICA Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica OBJEKT: POVEZOVALNI KANAL VIŠNJA GORA IVANČNA GORICA VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: PZI ZA GRADNJO:
Prikaži več0.1 NASLOVNA STRAN O - VODILNA MAPA INVESTITOR: MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR Minařikova 6, 2000 Maribor (ime, priimek in naslov investitorja oziroma nje
0.1 NASLOVNA STRAN O - VODILNA MAPA INVESTITOR: MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR Minařikova 6, 2000 Maribor (ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sedež) OBJEKT: LEKARNA BETNAVA (poimenovanje
Prikaži večAktualni izzivi informacijske družbe
REPUBLIKA SLOVENIJA www.mvzt.gov.si, e: gp.mvzt@gov.si Kotnikova 38, 1000 Ljubljana t: 01 478 4600, f: 01 478 4719 Aktualni izzivi informacijske družbe Dr. Davorka Šel 29.5.2009 1 Vloga Direktorata za
Prikaži več