Uradno glasilo slovenskih občin, 12/2013,

Transkripcija

1 Št. 12 Maribor, petek ISSN Leto IX OBČINA DORNAVA 193. Odlok o javnem redu in miru v Občini Dornava Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 14/10, 84/10), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 UPB8), 4. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 UPB1, 49/06 ZMetD, 66/06 odl. US, 33/07 ZPNačrt, 57/08 ZFO-1A, 70/08 in 108/09 ZVO-1C), 27. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) in 15. člena statuta Očine Dornava (Uradni list RS, št.26/2007) je Občinski svet Občine Dornava na 17. redni seji, dne sprejel ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI DORNAVA I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo javnega reda in miru, zagotavljanje varnosti občanov in javnega premoženja, vzdrževanje zdravja in čistoče kraja, varstva okolja in zunanje podobe kraja, varstvo zunanjega videza naselij in zelenic ter ravnanje z zapuščenimi vozili. Določijo se pristojnosti občinskih redarjev in občinskih inšpektorjev pri izvajanju nadzora nad izvrševanjem določb tega odloka in globe za kršitve določb tega odloka. 2. člen Vsakdo, ki prebiva ali se začasno mudi na območju Občine Dornava, se mora obnašati tako, da ne moti, ne vznemirja ali ovira drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogroža njihovega zdravja ali premoženja, da skrbi za primeren videz kraja, kjer živi, dela ali se začasno zadržuje in da ne opravlja ali opušča dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana, oziroma, ki ogrožajo splošno varnost ljudi in javno moralo. 3. člen Za prekrške storjene po tem odloku so odgovorne pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, odgovorne osebe teh subjektov ter posamezniki. II. Varstvo javnega reda in miru 4. člen Na območju Občine Dornava je zaradi varstva občanov in premoženja prepovedano: 1. po stanovanjih in na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov, izjav ali na vsiljiv način prodajati artikle ali ponujati storitve razen, ko je to izrecno dovoljeno ali določeno, 2. uživati alkoholne pijače v parkih, na zelenicah, na otroških ali športnih igriščih, pred prodajalnami, na ulici in na drugih javnih površinah ter izven prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač, 3. nepotrebno zadrževanje na območju pokopališč zaradi druženja, zabave, kajenja, počitka, uživanja hrane in pijače. Prav tako je prepovedano naslanjati se na nagrobne spomenike, postavljati na njih razne predmete, ki kazijo njihov videz, onesnaževati spomenike ali hoditi po grobovih ali grobnicah, 4. poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih površinah postavljene zabojnike ali odpadke za smeti. 5. prestaviti, odstraniti, uničiti, poškodovati, popisati ali kakor koli drugače onesnažiti napisne table, ograje, žive meje, javna opozorilna znamenja, spomenike, spominska obeležja na pokopališčih, prometne znake, naprave za javno razsvetljavo, poštne nabiralnike, klopi, zabojnike za odpad, stojala za kolesa ali druge naprave in predmete namenjene za splošno uporabo 6. oglaševati in reklamirati izdelke in dogodke z uporabo zvočnih naprav brez predhodnega soglasna pristojnega organa lokalne skupnosti. 5. člen Javni shodi in javne prireditve se morajo organizirati in izvajati v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 113/05 ZJZ-UPB-2, 85/09, 59/10, 39/11 in 64/2011-UPB-5)

2 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 594 III. Varstvo občanov in premoženja 6. člen Na območju Občine Dornava je zaradi varstva občanov in premoženja prepovedano: 1. nameščati kakršnekoli naprave ali ovire na javne površine brez predhodnega soglasja oziroma odločbe pristojnega organa. Določba se ne nanaša na nameščanje naprav ali ovir na javne ceste, kar že ureja prometna zakonodaja, 2. graditi ali puščati ograje, drevesa in žive meje ob javnih poteh v takem stanju in tako visoko ali razvejano, da ogrožajo varnost občanov, 3. na ograje ob javnih poteh postavljati nevarne predmete, ki lahko povzročijo ogrožanje zdravja mimoidočih, 4. z metanjem kamenja ali drugih predmetov ogrožati varnost ljudi in premoženja, 5. namerno ščuvati, dražiti ali plašiti živali, 6. puščati domače živali, da povzročajo škodo na javnih površinah, 7. voditi pse in druge domače živali na zelenice in dvorišča otroških vrtcev in šol ter druga otroška igrišča, 8. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropiti ali umazati ljudi ali pročelje stalnih ali začasnih stacionarnih ali premičnih objektov, ki se nahajajo na javni površini, 9. uničiti ali poškodovati drevje in okrasne rastline v parkih, javnih nasadih ali na drugih javnih površinah, 10. nepravilno uporabljati igrala na otroških igriščih ali naprave na rekreacijskih poteh, kar ima lahko za posledico poškodbo ali uničenje igrala ali naprave, oziroma ogrožanje zdravja drugih oseb, 11. uporabljati igrala ali naprave iz prejšnje točke osebam, ki kažejo očitne znake vinjenosti, 12. imeti nepokrit oziroma nezavarovan vodnjak, jamo, jašek ali drugo odprtino, kjer obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, 13. prislanjati kolesa, mopede ali motorna kolesa k stenam objektov, na izložbe, na robnike pločnikov, ali jih puščati tako, da ovirajo gibanje pešcev ali cestni promet. IV. Varstvo zdravja in čistoče 7. člen Z namenom varovanja zdravja in čistoče je prepovedano: 1. metati, spuščati ali odlagati predmete, snovi in odpadke v naravno okolje, na javne površine in na druge prostore, ki niso za to določeni, 2. zanemariti čistočo stanovanja, delavnice, gospodarskega poslopja ali dvorišča do te mere, da to moti okolico in obstaja nevarnost ogrožanja zdravja občanov, 3. stepati preproge, ali karkoli izlivati ali metati z balkonov in oken na javno površino, 4. puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah (javnih prometnih površinah, sprehajalnih in rekreacijskih poteh, zelenicah v naseljih, otroških in športnih igriščih in podobno). Vodnik psa mora pri sebi imeti ustrezno vrečko za pobiranje iztrebkov, ki jo mora na zahtevo občinskega redarja ali občinskega inšpektorja pokazati. V. Varstvo okolja in zunanje podobe kraja 8. člen Zaradi varstva okolja in zunanje podobe kraja je prepovedano: 1. trgati cvetje na zelenicah, cvetličnih koritih in gredah ali hoditi po zelenih površinah, tam kjer je to z opozorilno tablo prepovedano, 2. onesnaževati ali zasmetiti javne površine z blatom, zemljo, gnojem, gnojevko, oljem, žagovino, papirjem ali podobnimi snovmi. Določba se ne nanaša na onesnaževanje cestišča javnih cest, kar že ureja prometna zakonodaja, 3. opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz okolice, 4. odlagati kakršenkoli material na javno površino, na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ali drugi objekt za splošno rabo, 5. odlagati dotrajano stanovanjsko opremo ali kakršnokoli navlako na javnih površinah in v okolici stanovanjskih enot, 6. puščati nepokošeno travo tako, da kazi zunanjo podobo okolice, ob javnih površinah in objektih, 7. puščati kontejnerje in posode za smeti na površinah, kjer bi ovirale promet ali pešce, 8. voziti v naseljenih krajih izven poti in cest namenjenih prometu tovrstnih vozil, 9. postavljati montažne objekte na javnih površinah brez ustreznega soglasja. 9. člen (1) Za ureditev izložb ali drugih krajev v sklopu poslovnih prostorov ali lokalov, ki služijo reklami v sklopu objekta in dejavnosti, ki se v tem objektu opravlja, so dolžni poskrbeti lastniki ali imetniki pravice uporabe teh prostorov ali lokalov. (2) Izložbe ali druge reklame, ki služijo namenu v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, morajo biti primerno urejene in ne smejo s svojim videzom kaziti videza lokala ali širše okolice lokala. VI. Živali v prometu 10. člen (1) Za jahače, goniče in vodnike živali se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo področje udeležbe živali v prometu. (2) Prepovedana je ježa konj in uporaba vprežnega vozila na kolesarskih stezah, rekreacijskih poteh, parkih in drugih javnih površinah, razen tam, kjer je to dovoljeno z ustrezno prometno signalizacijo. Prepoved iz tega odstavka ne velja, če se s konji opravljajo naloge policije. (3) Izjemoma lahko uporabo živali za ježo ali za vleko vprežnega vozila na drugih javnih površinah z odločbo odobri pristojni občinski organ, v kolikor je predvidena uporaba živali pri izvedbi javne prireditve ali zasebne prireditve (razne povorke, poroke z uporabo kočije ). VII. Ravnanje z zapuščenimi vozili 11. člen (1) Če občinski inšpektor ali občinski redar najde zapuščeno vozilo, na javni prometni površini ali na cestnem svetu zunaj vozišča, namesti nanj pisno odredbo, s katero naloži lastniku vozila, da ga odstrani v roku treh dni od dneva izdaje odredbe. (2) Postopek odstranitve zapuščenega vozila se izvede v skladu s Pravilnikom o odstranitvi zapuščenih vozil na območju Občine Dornava. VIII. Nadzor nad izvajanjem določb odloka 12. člen (1) Za nadzor nad izvajanjem tega odloka so pristojni občinski inšpektorji in občinski redarji. (2) Na podlagi tega odloka občinski redar nadzoruje izvajanje določil:

3 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 595 varstvu javnega reda in miru, 4. člen, varstvu občanov in premoženja, 6. člen, varstvu zdravja in čistoče, tretje točke 7. člena, varstvu okolja in podobe kraja, prve, druge in osme točke 8. člena tega odloka, živalih v prometu, 10. člen ravnanju z zapuščenimi vozili, prvi in drugi odstavek 11. člena. (3) Na podlagi tega odloka občinski inšpektor nadzoruje izvajanje določil: varstvu javnega reda in miru, šeste točke 4. člena varstvu občanov in premoženja, prve, druge, tretje, šeste, sedme, devete, dvanajste in trinajste točke 6. člena, varstvu zdravja in čistoče, 7. člen, varstvu okolja in podobe kraja, prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste točke, sedme in devete točke 8. člena, ter prvega in drugega odstavka 9. člena, ravnanju z zapuščenimi vozili, prvi in drugi odstavek 11. člena. IX. Kazenske določbe 13. člen (1) Z globo 2500 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če krši določila prve točke 7. člena. Z globo 400 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba. (2) Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če krši določila: prve, druge, tretje in dvanajste točke 6. člena, druge točke 7. člena, druge in tretje točke 8. člena Z globo 200 evrov se kaznuje tudi njihova odgovorna oseba. (3) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če krši določila: prve in šeste točke 4. člena, šeste in devete točke 6. člena, sedme in devete točke 8. člena, 9. člena tega odloka. (4) Z globo 80 evrov se za isti prekršek kaznuje njihova odgovorna oseba. 14. člen (1) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik če krši določila: prve točke 7. člena, druge točke 8. člena. (2) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če krši določila: prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste, devete in dvanajste točke 6. člena, druge točke 7. člena, tretje, četrte in pete točke 8. člena. (3) Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če krši določila: prve, četrte, pete in šeste točke 4. člena, desete in enajste točke 6. člena, tretje in četrte, točke 7. člena, prve, šeste, sedme in devete točke 8. člena. (4) Z globo 80 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če krši določila: druge in tretje točke 4. člena, sedme, osme, in trinajste točke 6. člena, (5) Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če krši določila: osme točke 8. člena, drugega odstavka 10. člena XI. Prehodne in končne določbe 15. člen Določbe enajstega člena tega odloka začnejo veljati naslednji dan po sklenitvi pogodbe med Občino Dornava in izvajalcem storitve odvoza zapuščenega vozila. Izvajalec mora izpolnjevati zakonsko določene pogoje v zvezi z odvozom, hrambo in izdajanjem zapuščenih vozil. 16. člen Pravilnik, ki določa izvajanje nalog iz dvanajstega člena tega odloka se pripravi do sklenitve pogodbe iz prejšnjega člena tega odloka. 17. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o javnem redu v Občini Dornava (Uradni vestnik Občine Dornava št. 2/2003). 18. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št /2012 Dornava, dne Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan OBČINA KIDRIČEVO 194. Sklep o določitvi izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in odpadnih voda v Občini Kidričevo Na podlagi 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 ZUKN in 57/11), 9. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/10), 3. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/02) in 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) je Občinski svet Občine Kidričevo na 7. korespondenčni seji, ki je potekala v času od do , sprejel naslednji SKLEP 1. člen Občinski svet Občine Kidričevo soglaša, da gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda opravlja javno podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo d.o.o., Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, matična številka: člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od dalje.

4 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 596 Številka: 007-3/2013 Datum: št. 8/2006 ) je Občinski svet Občine Kobilje na 15. redni seji dne sprejel Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan OBČINA KOBILJE 195. Odlok o proračunu Občine Kobilje za leto 2013 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve) in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU in 110/02 ZTB-B) in 15. člena Statuta Občine Kobilje (Glasilo Občine Kobilje, ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KOBILJE ZA LETO člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Kobilje za leto 2013 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV V Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI ( ) ,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) ,00 70 DAVČNI PRIHODKI , Davek na dohodek in dobiček , Davki na premoženje , Domači davki na blago in storitve 3.660, Drugi davki / 71 NEDAVČNI PRIHODKI , Udeležba na dobičku in dohodkih od premoženja , Takse in pristojbine / 712 Globe in druge denarne kazni / 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev / 714 Drugi nedavčni prihodki ,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI / 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev , Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemjišč in neopredmetenih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI , Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij ,00 II. SKUPAJ ODHODKI ( ) ,00 40 TEKOČI ODHODKI , Plače in drugi izdatki zaposlenim , Prispevki delodajalcev za socialno varnost , Izdatki za blago in storitve , Plačila domačih obresti 5.000, Rezerve 4.300,00 41 TEKOČI TRANSFERI , Subvencije 700, Transferi posameznikom in gospodinjstvom , Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam , Drugi domači tekoči transferi , Tekoči transferi v tujino / 42 INVESTICIJSKI ODHODKI , Nakup in gradnja osnovnih sredstev ,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI , Investicijski transferi ,00 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) ,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV ( )

5 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnina iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 44 DANA POSOJILA IN POVEČANEJ KAPITALSKIH DELEŽEV ( ) 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) ,00 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga ,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII. 0 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) ,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) ,00 Stanje sredstev na računih dne Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunski postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine Kobilje ali oglasni deski. 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke konta. Uporabniki proračuna morajo svoje naloge izvrševati v mejah sredstev, ki so jim dodeljena s proračunom. Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela ter storitve se morajo oddati izvajalcem v skladu z določili Zakona o javnih naročilih. Sredstva občinskega proračuna se med letom uporabnikom dodeljuje enakomerno, če ni v zakonu, v pogodbi ali s posebnim aktov občinskega sveta določeno drugače. Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je župan. Za izvrševanje proračuna Občine Kobilje je odgovoren župan. Župan je pooblaščen, da odloča o: o uporabi tekoče proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev in o tem obvešča občinski svet, prenosih sredstev med različnimi postavkami v okviru glavnega programa, na podlagi odredbe iz objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki. uporabi sredstev rezerv za premostitev likvidnostnih problemov proračuna, uporabi sredstev rezerv za namene iz 12. člena Zakona o financiranju občin, kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. Vsi prihodki, ki jih občinska uprava doseže s svojo dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja so prihodek občinskega proračuna. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: Slika 1: prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom Ur.l. RS, št. 71/93,87/01) Slika 2: taksa za obremenjevanje voda, Slika 3: taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, Slika 4: pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, Slika 5: prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo, Slika 6: prihodki od komunalnega prispevka, Slika 7: drugi prihodki, ki jih določi občina, Slika 8: koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, Slika 9: koncesijska dajatev za gozdove. Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

6 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 598 O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med na primer: glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe (varianta: med podprogrami v okviru glavnih programov) odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan). Župan s poročilom o izvrševanju proračuna ob polletju 2013 in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2013 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta občine Kobilje. 8. člen ( proračunski skladi ) Proračunski skladi so: proračunska rezerva. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. Stalna proračunska rezerva za naravne nesreče znaša 2.300,00. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 2. odstavka 49. člena ZJF župan in o tem obvešča Občinski svet. 9. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2013 lahko zadolži do višine največ do ,00 EUR, po predhodnem sklepu Občinskega sveta Občine Kobilje in soglasja MF. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine oziroma se lahko občina v skladu z zakonom likvidnostno zadolži. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov se lahko uporabijo tudi sredstva, ki so ostala neporabljena na podračunu občine Kobilje na dan člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina) se lahko v letu 2013 zadolžijo v okviru zakonsko dovoljenega obsega le s soglasjem občinskega sveta občine Kobilje. 11. člen (začasno financiranje v letu 2014) V obdobju začasnega financiranja Občine Kobilje v letu 2014, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 12. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: 246 Kobilje, dne Občina Kobilje Stanko Gregorec, župan OBČINA KRANJSKA GORA 196. Odlok o (7) spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Kranjska Gora Na podlagi 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, Ur. list RS št. 33/2007,70/2008-ZVO- 1B,108/2009,80/2010UPUDPP,106/2010popr.,43/2011- ZKZ-C, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012) in 16.člena Statuta občine Kranjska Gora (Ur. list RS, št. 55/2007, 122/2008, 45/2010, 36/2012) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na svoji redni 23. seji dne sprejel ODLOK O (7) SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBČINO KRANJSKA GORA I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem odlokom se sprejmejo (7) spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Kranjska Gora, uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 46/09, katerih strokovna gradiva je izdelal Urbi d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana v letu (2) Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev obravnavajo: skupne določbe v posebnih določbah: o ureditev gostišča Mojmir v Ratečah na zemljiščih s parc. št. 658/3 in 657/2 k.o. Rateče in je v ureditvenem območju R SK 1/1, ureditvena enota»v«, o ureditev gostinskega objekta brez nastanitvenih kapacitet na smučišču Kr. Gora, ki stoji na zemljišču s parc.št. 398/4, 398/5 k.o. Podkoren in je v ureditvenem območju KG H (območje za turistične objekte) znotraj območja KG R3 (območje za rekreacijo - smučišče) o ureditev gostišča Lipa v Kranjski Gori na zemljišču s parc. št. 902 k.o. Kranjska Gora in je v ureditvenem območju KG SK 3/1, ureditvena enota»v«,

7 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 599 o ureditev termalnega kopališča v Kranjski Gori na zemljiščih s parc. št. 484/3, 482/2, 481/2, 480/4, 891/24, 891/17, 853/8, 891/16, k.o. Kranjska Gora, ki so v ureditvenem območju KG SK 3/2, ureditvena enota»h«, o urejanje v območju Kranjska Gora Casino (KG H6) o gradnjo na zemljišču s parc.št. 239/1, k.o. Kr. Gora o ureditev campa v območju KG SK 8/1 (na zemljiščih s parc.št. 239/5, 242/2, 243, 244/5, 244/7, k.o. Kr. Gora) v posebnih določbah za sanacijo izvedenih objektov na: o zemljišču s parc.št. 1/9, k.o. Rateče o zemljišču s parc.št. 121, k.o. Rateče o zemljišču s parc.št. 26/1, 26/2, 26/4 k.o. Podkoren o zemljišču s parc.št. 90, 91, k.o. Podkoren o zemljišču s parc.št. 803/46, 803/67 k.o. Kr. Gora o zemljišču s parc.št. 251/2, k.o. Gozd o zemljišču s parc.št. 1398/3,1394, k.o. Dovje. 2. člen Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev vsebujejo: besedilo odloka z grafičnimi prikazi: list 1: Lokacija Podkoren, parceli 26/1 in 26/2, k.o. Podkoren, merilo 1:400 list 2: Lokacija Podkoren, parcela št. 26/4, k.o. Podkoren, merilo 1:400 list 3: Lokacija Gozd Martuljek, parcela št. 251/2, k.o. Gozd, varianta 1, merilo 1:200 list 4: Lokacija Gozd Martuljek, parcela št. 251/2, k.o. Gozd, varianta 2, merilo 1:200 list 5: Lokacija Mojstrana, parcela št. 1394, k.o. Dovje, merilo 1:200 list 6: Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu - 1, merilo 1:20 list 7: Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu - 2, merilo 1:20 list 8: Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu - 3, merilo 1:20 obrazložitev prostorskega akta, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. II. Spremembe in dopolnitve odloka 3. člen Dopolni se 6. člen s točkami 13 in 14, kot sledi:»(13) Pojem»nadomestna gradnja«je določen v ZGOju in pomeni odstranitev obstoječega in gradnjo novega objekta. Obstoječi objekt se odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta se postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu. (14) V PUP se uporablja tudi izraz»novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta«, kar ni enako»nadomestna gradnja«. Nadomestitev je odstranitev objekta in novogradnja na isti lokaciji, vendar lahko z drugačnimi gabariti in namembnostjo.«4. člen V tabeli 8. člena se v vrstici Kranjska Gora - železniška postaja, KG SK3/2 črta oznaka ureditvene enote h in doda oznaka ureditvene enote x. 5. člen Besedilo določb 8.b člena se črta in nadomesti z novimi določbami v treh točkah, kot sledi: 1.) Za obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu s PUP, je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in v okviru veljavnih okoljskih predpisov (hrup, varstvo okolja...). Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa PUP, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb PUP. 2.) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po PUP (npr. nima funkcionalnega zemljišča ali nima zadostnih odmikov od parcelne meje, nima zadostne velikosti zemljiške/gradbene parcele ) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa PUP, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb PUP. Za te objekte je dopustna izraba ureditev do 4 stanovanj. Dopustne vrste posegov so: rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje, dozidave in nadzidave niso dopustne, podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa, nadomestna gradnja na enakem mestu in v enakih gabaritih, nadomestitev objekta v enakih ali manjših gabaritih. 3.) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po PUP (t.j. obstoječ objekt ima manjše odmike od predpisanih, ima pa zadostno velikost zemljiške/gradbene parcele, velikost parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa PUP, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb PUP. Dopustne vrste posegov so: rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje, dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov, dopustna je podkletitev objekta, izjemoma so v območju etnološke dediščine ali spomenika dopustne dozidave, nadzidave in podkletitev z manjšimi odmiki od dopustnih za novogradnje, vendar le s soglasjem soseda, nadomestna gradnja na enakem mestu in v enakih gabaritih, nadomestitev objekta v enakih ali manjših gabaritih; v večjih gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami. 6. člen V 9. členu se spremeni in dopolni besedilo: v točkah 1b do 18b, 21b, 22b, 23 in 24 se črta besedilo:»ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze)«in nadomesti z naslednjim besedilom:»ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja«, v točkah 19b in 20b se črta besedilo:»izjemoma

8 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 600 ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze) za potrebe kmetijstva, gozdarstva in planinstva le na manjših površinah, kadar drugačne ureditve niso možne«in nadomesti z naslednjim besedilom:»ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja.«v tč. (1b) se črta besedilo 5.alineje v tč. (2b) se črta besedilo 5.alineje v tč. (3) se besedilo na koncu naslova dopolni tako, da se v celoti glasi:»(3) Območja za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah za hotele (h) in svojstveno oblikovanje (x).«enaka zamenjava besedila, kot je navedena v prvi alineji tega člena, velja tudi za 75.a člen v tč. 2 in 76. člen v točkah 2, 3, 4 in člen Črta se besedilo 10. člena in se ga nadomesti z naslednjim besedilom: Na površinah primarne rabe: K1, K2, G, Gn, Gv, V, N postavljanje nezahtevnih objektov za oglaševanje ni dopustno, razen izjemoma v skladu z občinskim odlokom o oglaševanju. Na vseh površinah stavbnih zemljišč pa se nezahtevne in enostavne objekte za oglaševanje postavlja le v skladu z občinskim odlokom o oglaševanju. 8. člen V določbi 1.tč. 11. člena se na koncu povedi spremeni pika v vejico in doda naslednje besedilo: in v območjih etnološkega spomenika in etnološke dediščine (es, ed), kjer se objekti lahko medsebojno stikajo in povezujejo.«9. člen Besedilo 16.a člena se črta in nadomesti z novim besedilom:»odmik objektov (zahtevnih in manj zahtevnih objektov) od gradbene parcele mora biti najmanj 4m. V primeru višjih objektov (nad 8m do kapi) mora biti odmik objekta od gradbene parcele 6m. Manjši odmik do 2,5m je dopusten v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološki spomenik in etnološka dediščina). Postavitev na parcelno mejo je dopustna v območju etnološkega spomenika in dediščine samo v primeru rekonstrukcije, nadomestne gradnje obstoječega objekta ali novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta. Odmiki po tem PUP veljajo/se merijo od parcelne meje, gradbene parcele, regulacijske linije ali druge navedene meje do zunanjega roba fasade objekta v pritlični etaži.«10. člen V skupnih določbah se doda nov 16.b člen glede odmikov nezahtevnih in enostavnih objektov z besedilom:»(1) Odmiki (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe Odmiki nezahtevnih objektov za lastne potrebe (drvarnica do 12 m2, garaža do 30 m2, steklenjak, uta, bazen, enoetažna pritlična lopa do 15 m2, nepretočna greznica, pretočna greznica) in enostavnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar, čistilna naprava, zajetje, vrtina, zbiralnik za kapnico, objekt do 4m2) morajo biti najmanj: 2m od meje zemljiške (gradbene) parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem soseda, 2m od regulacijske linije oz. meje javne prometne površine. Nezahteven objekt za lastne potrebe - utrjena dovozna pot in enostaven objekt utrjeno dvorišče je lahko urejeno do meje zemljiške (gradbene) parcele in do regulacijske linije oz. meje javne prometne površine. (2) Odmiki ograj Ograja do višine 2,2m je lahko postavljena do meje zemljiške (gradbene) parcele in do regulacijske linije oz. meje javne prometne površine pod naslednjimi pogoji: ograja ob regulacijski liniji oz. ob javni cesti mora biti postavljena izven pregledne berme (polja preglednosti), medsosedska ograja se lahko gradi ob meji, če se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo. (3) Odmiki podpornih zidov (škarp) Gradnja podpornih zidov brežin za potrebe gradnje javne infrastrukture se lahko izvaja na meji zemljiške (gradbene) parcele. Podporni zidovi brežin za potrebe gradnje javne infrastrukture so lahko višji od 1,2 m. V primeru višjih podpornih zidov (nad 2,2 m) se priporoča izvedba v več terasah. Gradnja podpornega zida za potrebe gradnje stavb, ki niso javne, na zemljiških (gradbenih) parcelah ob regulacijski liniji oz. ob javni prometni površini je dopustna do višine 1,2 m, če je zagotovljeno polje preglednosti (pregledna berma) in na tem delu ni planirana širitev ceste. Gradnja podpornega zida višine nad 1,2 m mora biti odmaknjena od regulacijske linije ali javne prometne površine dodatno za min. 60 cm. Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi iz višjeležečih zemljišč na nižjeležeče zemljišče morajo biti preprečeni. Podporni zidovi na medsosedski parcelni meji so lahko visoki do 1,2 m (enako kot medposestne ograje). (4) Odmiki pomožnih in nezahtevnih objektov Odmiki pomožnih infrastrukturnih objektov (bazna postaja, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, mala komunalna čistilna naprava, cestni silos, telekomunikacijske antene in oddajniki), odmiki pomožnih obrambnih objektov, pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov, nezahtevnih začasnih objektov, enostavnih začasnih objektov (pokriti prostor (šotor), oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna), začasnih vadbenih športno rekreacijskih objektov (igrišča, športno strelišče, vzletišče), začasnih vadbenih objektov za obrambo, zaščito in reševanje, objekta telekomunikacijske opreme morajo biti najmanj: 2m od meje zemljiške (gradbene) parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem soseda, 2m od regulacijske linije oz. meje javne prometne površine. (5) Drugi začasni vadbeni športno rekreacijski objekti (kolesarska steza, planinska pot, smučišče, sprehajalna pot, trimska steza), nezahtevna in enostavna spominska obeležja, urbana oprema so lahko postavljeni ob mejo zemljiške (gradbene) parcele, regulacijske linije oz. meje javne prometne površine s pisnim soglasjem soseda.«11. člen Dopolni se 19.a člen z novim odstavkom:»pri rekonstrukciji, nadomestni gradnji objekta in pri nadomestitvi obstoječega objekta je dopustna gradnja kleti v okviru tlorisa (gabarita) stavbe.«12. člen V 19.b členu se doda nova tč. (5) z naslednjim besedilom:»(5) Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno višino kolenčnega

9 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 601 zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višino se meri na zunanji strani zunanjega zida (nosilne konstrukcije). Višino strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od zgornje kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske plošče ali stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije strehe (kot npr. špirovca ali strešne plošče). Navedene max. višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot merilo tudi v primerih, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim zidom in kapno lego (kot npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori).«13. člen Spremeni se 21. člen tako, da se dopolni 1.tč. in se glasi:»(1) Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov in izrabo gradbene parcele kot za novogradnje, razen če gre za obstoječi objekt za katerega velja 8.b člen.«14. člen V 32.b členu se: v tč. (2) v prvem stavku druge alineje črta besedilo»kolenčni zid je lahko visok največ 40cm«in nadomesti z novim besedilom:»višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm«v tč. (2) v drugem stavku druge alineje (Za objekte, katerih širina je 8m ali manj) črta besedilo»višina kolenčnega zida pa je lahko do 120cm«in nadomesti z novim besedilom:»višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 160cm«v tč. (3) črta besedilo»kolenčni zid je lahko visok največ 40cm«in nadomesti z novim besedilom:»višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm.«v tč. (6) doda besedilo: Širina napušča mora biti najmanj 60cm, merjeno vodoravno od zunanje strani fasade do linije kapa.«(3) Za oblikovanje gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja: tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,5, višina gospodarskih poslopij: največ P+1+M višina obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti: največ P+1+M, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm. (6) Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapu. 15. člen V 33. členu se v tč. (1) črta besedilo»kolenčni zid ne sme biti višji od 100cm«in nadomesti z novim besedilom:»višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 140cm«. 16. člen V 34.a členu se v drugi alineji črta besedilo»kolenčni zid je lahko visok do 40cm«in nadomesti z novim besedilom:»višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm«. 17. člen V 38. členu se drugi odstavek v tč (1) črta in nadomesti z novim stavkom:»gradbena parcela za stanovanjski objekt ali za gostinski nastanitveni objekt meri lahko najmanj 450m 2.«V istem členu se črta besedilo prvega odstavka tč. (3) 18. člen V 50. členu se: v tč. 1 dodata nov prvi in drugi stavek:»objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine) so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina ter vplivna območja dediščine. V primeru neskladja drugih določb tega odloka z merili in pogoji za varstvo kulturne dediščine v tem členu PUP se upoštevajo merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine (tega člena).«doda nova tč. 1a z besedilom:»(1a) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. Ti posegi so dozidave in nadzidave ter drugi posegi, ki bi bistveno spremenili zunanji izgled objekta, novogradnje objektov, rekonstrukcija objekta.«v tč. 5 doda nov stavek: Območja kulturnih spomenikov in vplivnih območij kulturnih spomenikov so razvidna iz aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine so razvidna iz aktov o razglasitvi varstvenih območij dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine so razvidna iz tabele in grafične priloge v navedenih Strokovnih zasnovah (ZVKDS, feb. 2008). doda nova tč. 7 z besedilom:»(7) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih:, 7.1 Za registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so: o tlorisna in višinska zasnova (gabariti), o gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, o oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli), o funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora, o sestavine in pritikline, o stavbno pohištvo in notranja oprema, o komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), o pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah), o celovitost dediščine v prostoru in o zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. 7.2 Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:

10 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 602 o naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja), o odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), o prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki), o o o o o prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti), naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela, podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade), o oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in o zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. 7.3 Za območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote kot so: o krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine), o o značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), o tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice), o odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, o avtentičnost lokacije pomembnih o zgodovinskih dogodkov, preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in o zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. 7.4 Za registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so: o o o avtentičnost lokacije, fizična pojavnost objekta in vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami. 7.5 Za registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma dopustni ob izpolnitvi naslednjih pogojev: o o če ni možno najti drugih rešitev ali če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. Posegi in dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se arheološka najdišča ohranjajo. 7.6 V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. doda nova točka (8) z naslednjim besedilom:»(8) Pri spremembi namembnosti gospodarskih poslopij v druge dopustne dejavnosti (v skladu z določbami 9. člena) je potrebno v območjih etnološkega spomenika (oznaka: es) in etnološke dediščine (oznaka: ed) ohranjati značilne podolgovate stavbne volumne, njihova razmerja in orientacijo. Nadomestitev obstoječih gospodarskih poslopij z značilnimi podolgovatimi razmerji stavbnega volumna z enim manjšim ali več manjšimi objekti ni dopustna. Dopustna so odstopanja do 20% od obstoječega volumna.«19. člen V posebnih določbah se v 52. členu doda nov drugi odstavek z naslednjim besedilom: Za objekt na zemljišču s par. št. 657/2 in 658/3, k.o. Rateče se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP: (1) Dopusti se indeks zazidanosti 0,59 in posledično manjši indeks zelenih površin. Določba 11. člena, tč. 2 v tem primeru ne velja. (2) Dopusti se nadzidava obstoječega pritličnega dela objekta na parceli 658/3 k.o. Rateče. Določba 16.a člena, prvi stavek v tem primeru ne velja. Nadzidava se dopusti v velikosti tlorisa obstoječega objekta (10,0m x 11,0m s toleranco do obstoječih dimenzij), višina nadzidanega dela 1N+M, višina slemena novega (nadzidanega) dela objekta je dopustno max do višine slemena obstoječe prečne strehe nad vhodom na severni strani obstoječega objekta. (3) Na gradbeni parceli oz. zemljišču za gradnjo niso dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4) v tem primeru ne velja. 20. člen V posebnih določbah se v 52. členu doda nov tretji odstavek z naslednjim besedilom: Del parcele št. 658/1 k.o. Rateče, ki je s prost. planom Občine Kranjska Gora določen kot stavbno zemljišče, je funkcionalno namenjen izključno samo za potrebe Gostišča Mojmir. Gradnja ali ureditve na tem zemljišču za druge potrebe niso dopustne razen za gospodarsko javno infrastrukturo. Del parcele št. 658/4 k.o. Rateče, ki je s prost. planom določen kot stavbno zemljišče, je funkcionalno namenjen samo za potrebe parkiranja Gostišča Mojmir. 21. člen V 62.a členu se v tč. (4) črta besedilo»kolenčni zid je lahko visok največ 40cm«in nadomesti z novim besedilom:»višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm«. 22. člen V posebnih določbah se določi nov 62.b člen z naslednjim besedilom:

11 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 603»Za objekt na parc. št. 398/4 in 398/5 k.o. Podkoren se dopusti novogradnja objekta s pogoji za ureditveno enoto»v«, z etažami K+P+M, v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta pa se dopusti tudi kletna etaža.«23. člen V posebnih določbah se določi nov 64.a člen z naslednjim besedilom:»na parceli št. 902 k.o. Kranjska Gora se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP: (1) Dopusti se zazidana površina do 390m 2. Določba 11. člen, tč. 1. PUP v tem primeru ne velja. (2) Strehe na dozidanih delih stavbe imajo lahko, poleg določbe tč. 1, 19.b člena tudi enokapno strešino. (3) Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja. (4) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta.«24. člen V posebnih določbah se v 68. členu določi nova točka (3) z naslednjim besedilom:»(3) Na stavbnem zemljišču parc. št. 484/3, 482/2, 481/2, 480/4, 891/24, 891/17, 853/8, 891/16, vse k.o. Kranjska Gora (dosedanji dom Slovenskih železnic, oznaka objekta v PUP št. 7) se določijo naslednja merila in pogoji: Ureditvena enota h se spremeni v ureditveno enoto x (kopališče). (3a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: rekreacija (kopališče, welness, fitness...) trgovina, storitve in kulturne dejavnosti kot dopolnilna dejavnost osnovni rekreacijski namembnosti, locirane so lahko v kleti ali pritličju objekta, vendar po površini ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži, zdravstvene dejavnosti in sicer brez bolnišničnih ali zdraviliških nastanitvenih kapacitet, stanovanja (bivanje), gostinske nastanitvene dejavnosti in druge oblike nastanitve niso dopustne. (3b) glede oblikovanja: glede odmikov na tej lokaciji izjemoma veljajo naslednja merila: o odmik pritlične etaže (na nivoju Koroške ulice) je lahko na severni strani objekta do 4m od parcelne meje o odmik objekta pod niveleto Koroške ulice je na vzhodni in zahodni strani objekta lahko do 4m od parcelne meje o objekt pod niveleto Koroške ulice na severni strani lahko sega do parcelne meje o objekt pod niveleto Koroške ulice na južni strani objekta lahko sega do 1,5m od parcelne meje javne površine na celotni dolžini parcel 891/17 in 891/17, k.o. Kranjska Gora o ureditev klančine za dovoz v kletne etaže lahko sega do parcelne meje. Določba 36. člena, tč. 3, PUP v tem primeru ne velja. max. vertikalni gabarit objekta (kota slemena ali zg. roba venca) ne sme presegati vertikalnega gabarita (kote slemena) šole (Koroška ulica 12). v prečnem prerezu objekt ne sme biti polne pravokotne oblike temveč mora biti najmanj zgornja polovica prečnega profila posneta, tako da se proti vrhu/slemenu objekta prečni profil zmanjšuje.«vodooskrbo bazenskega objekta mora investitor zagotoviti iz vrtine ali izvesti menjavo vode v bazenih v nočnem času z vsakokratnim soglasjem upravljalca vodooskrbe.«25. člen V posebnih določbah se določi nov 68.c člen z naslednjim besedilom:»v območju KG SK 5 se na parcelah 239/5, 242/2, 243, 244/5, 244/7, k.o. Kr. Gora dodatno (poleg skupnih določb) dopusti še ureditev campa. Za oblikovanje objektov veljajo določbe za ureditveno enoto»v«. Na obrobju površine za camp se zasadijo drevesa. 26. člen V posebnih določbah se določi nov 68.d člen z naslednjim besedilom:»v območju KG SK 5 se za parcelo št. 239/1 k.o. Kranjska Gora izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP: (1) Dopusti se manjši odmik SZ vogala objekta od parcele št. 885/158 v širini 1,70m (merjeno od zunanjega roba fasade objekta v pritlični etaži). Določba 16.a člena PUP (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja.«27. člen V 69.a členu se črta besedilo»kolenčni zid je lahko visok največ 130cm«in nadomesti z novim besedilom:»višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 170cm.«28. člen V 70. členu se v tč. (2) črta besedilo»kolenčni zid do 40cm«in nadomesti z novim besedilom:»višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm«. 29. člen V 70.a členu se spremeni in dopolni besedilo: v točki (1) se črta besedilo»parkirišča (pm)«in nadomesti z novim besedilom»trgi in prometne površine (t)«za vrstico (2) Ureditvena enota svojstveno oblikovanje (x) se doda nova vrstica z besedilom:»pogoji glede vrste posegov: za območje veljajo določbe točke (3b) 9. člena pri čemer velja, da se igralniška dejavnost uvršča v rekreacijske namene (v skladu s klasifikacijo dejavnosti)«. 30. člen V 72. členu se v tč. (2) črta besedilo»dopustna višina kolenčnega zidu do 140cm«in nadomesti z novim besedilom:»višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 180cm«. 31. člen V posebnih določbah se v 76. členu: v tč. (2) se: o v odstavku Dopustne dejavnosti doda nov stavek (zadnji stavek tega odstavka) z naslednjim besedilom:»do postavitve apartmajskega naselja je dopustna raba površin za camping.«

12 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 604 o v odstavku Dopustne vrste posegov doda nova druga alineja z naslednjim besedilom:»- za obstoječi sanitarni objekt campa na parceli 174/63 k.o. Gozd, so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcija, odstranitev in novogradnja«o v odstavku Pogoji glede izrabe območja in oblikovanja objektov besedilo»kolenčni zid višine do 140cm«nadomesti z novim besedilom:»višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 180cm«v tč. (4) se v odstavku Pogoji za oblikovanje objektov besedilo»kolenčni zid do 40cm«nadomesti z novim besedilom:»višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm«. 32. člen V 81. členu se v tč. (2) črta besedilo»kolenčni zid največ 100cm«in nadomesti z novim besedilom:»višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 140cm«. 33. člen V 82. členu se v tč. (1) črta besedilo»kolenčni zid največ 100cm«in nadomesti z novim besedilom:»višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 140cm«34. člen V odloku se za 85. členom določi novo poglavje IV.a POSEBNI POGOJI ZA SANACIJO 35. člen V odloku se določi nov 85.a člen z naslednjim besedilom: Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parceli št. 1/9, k.o. Rateče v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan Za objekt na parceli št. 1/9, k.o. Rateče se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP: (1) Izjemoma se dopustijo naslednji odmiki objekta od parcelne meje: (3) od parcele št je odmik 2,40m (4) od parcele št. 1/1 je odmik 3,50m (5) enako velja tudi za kletno etažo, (6) dopusti se oporni zid v izvedenem stanju v dolžini 36,96m z max. višino 4,5m z lego ob parcelni meji. Navedene dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan Določba 16.a člena (prav tako 38. člen, tč. 1 in 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja. Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji: (1) Na obstoječem objektu niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja. (2). Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja. (3) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade (pri čemer dodani sloj izolacije ne bo presegel 15cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta. 36. člen V odloku se določi nov 85.b člen z naslednjim besedilom: Za sanacijo objekta na parceli št. 121, k.o. Rateče se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP: (1) Dopusti se indeks zazidanosti 0,51 in manjši indeks zelenih površin. Določba 11. člena, tč. 2 v tem primeru ne velja. (2) dopustijo se naslednji odmiki objekta od parcelnih mej: S fasada lahko sega do parcelne meje (parcelna št. 120/2, k.o. Rateče) dopusten odmik 0m, J stran odmik 0,70 m od parcele št. 117/2, k.o. Rateče, V stran odmik 0,4m do parcele št. 1403/1, k.o. Rateče, vetrolov lahko sega 0,9m preko parcelne meje Z stran odmik 2,60 m od parcele št. 120/1, k.o. Rateče Navedene dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan Določba 16.a člena (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja. (3) Obstoječi vhod v klet na južni strani objekta se odstrani ali sanira tako, da se obodne stene zgradijo do enotne višine 2,20m nad koto praga vhoda v klet in nanje postavi dvokapna streha, odmik vhoda v klet od parcele št. 117/2 je lahko 0,70m višina: pritličje (z enako in konstantno višino fasade), straha: dvokapnica v predpisanem naklonu 35 0 do 45 0, sleme v smeri daljše stranice objekta. Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji: (4) Na obstoječem objektu niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja. (5) Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja: (6) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade (pri čemer dodani sloj izolacije ne bo presegel 15cm) in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta. 37. člen V odloku se določi nov 85.c člen z naslednjim besedilom: Dopušča se sanacija zgrajenih objektov na parcelah št. 26/1 in 26/2 k.o. Podkoren v obsegu in oblikovanju izvedenih objektov na dan Za objekta na parceli št. 26/1 in 26/2 k.o. Podkoren se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP: (1) V obstoječem zahodnem objektu (h.št. 74i) se dopusti pet (5) stanovanj, v obstoječem vzhodnem objektu (h.št. 74j) pa se dopusti štiri (4) stanovanja. Določba 9. člena, tč. 1.b glede števila stanovanj v tem primeru ne velja.

13 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 605 (2) Dopusti se indeks zazidanosti 0,55 (upoštevajoč klet in gradbeno parcelo do RL). Določba 11. člena, tč. 2 v tem primeru ne velja. (3) Dopustijo se naslednji odmiki objekta od parcelne meje: a. odmik kleti na južni strani od parcele št. 23/1 je lahko min m b. odmik objekta na severozahodni strani od RL je lahko min m Navedene dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan Določba 16.a člena (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja. (4) Dopusti se razmerje stranic tlorisa objekta, ki je manjše od 1:1,4. Določba 32.b, tč. 2, glede razmerja stranic tlorisa v tem primeru ne velja. (5) Parkirišča je treba zagotoviti v skladu z 9. členom, tč. 1.b. Del parkirišč se lahko začasno uredi na površini dostopne ceste (znotraj RL), dokler ni izvedeno nadaljevanje dovozne ceste do severno ležečih parcel. Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji: (6) Na zemljišču dveh obstoječih objektov niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja. (7) Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja. (8) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta. V grafičnem prikazu se RL za javno dostopno površino cesto spremeni, tako da ustreza izvedenemu stanju in omogoča dostop do drugih objektov. 38. člen V odloku se določi nov 85.d člen z naslednjim besedilom: Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parcelah št. 26/4 k.o. Podkoren v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan Za objekt na parceli št. 26/4 k.o. Podkoren se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP: (1) V obstoječem objektu (h.št. 74h) se dopustijo štiri stanovanja. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede števila stanovanj v tem primeru ne velja. (2) Dopusti se indeks zazidanosti 0,37 (upoštevajoč klet in gradb. parcelo do RL). Določba 11. člena, tč. 2 PUP v tem primeru ne velja. (3) Dopustijo se naslednji odmiki objekta od parcelnih mej: odmik SZ vogala objekta od parc. 26/5 je 2,68m, odmik zah. fasade od parc. 26/5 je 2m, odmik SV vogala objekta od parcele 27/1 je 2,64m Navedene dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan Določba 16.a člena PUP (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja. (4) Dopusti se razmerje stranic tlorisa objekta, ki je manjše od 1:1,4. Določba 32.b, tč. 2 PUP, glede razmerja stranic tlorisa v tem primeru ne velja. (5) Parkirišča je treba zagotoviti v skladu z 9. členom, tč. 1.b. Del parkirišč se lahko začasno uredi na površini dostopne ceste (znotraj RL), dokler ni izvedeno nadaljevanje dovozne ceste do severno ležečih parcel. Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji: (6) Na gradbeni parceli obstoječega objekta niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja. (7) Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja. (8) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta. V grafičnem prikazu se RL za javno dostopno površino cesto spremeni, tako da ustreza izvedenemu stanju in omogoča dostop do drugih objektov. 39. člen V odloku se določi nov 85.e člen z naslednjim besedilom: Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parcelah št. 90 in 91, k.o. Podkoren v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan Za objekt na parceli št. 90 in 91 k.o. Podkoren se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP: (1) V obstoječem objektu (h.št. 42) se dopusti 10 stanovanj. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede števila stanovanj v tem primeru ne velja. (2) Dopusti se večji indeks zazidanosti. Določba 11. člena, tč. 2 PUP v tem primeru ne velja. (3) Dopustijo se manjši odmiki objekta od sosednjih parcelnih mej od predpisanih v skupnih določbah PUP. Odmiki se dopustijo v dimenzijah dejanske izmere na dan Določba 16.a člena PUP (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja. Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji: (4) Na gradbeni parceli obstoječega objekta niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja. (5) Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja. (6) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta. 40. člen V odloku se določi nov 85.f člen z naslednjim besedilom: Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parcelah št. 803/46 in 803/67, k.o. Kr. Gora v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan

14 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 606 Za objekt na parceli št. 803/46 in 803/67, k.o. Kr. Gora se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP: (1) V obstoječem objektu se dopustita dve počitniški stanovanji. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede števila stanovanj v tem primeru ne velja. (2) Dopusti se indeks zazidanosti Iz=0,58. Določba 11. člena, tč. 2 PUP v tem primeru ne velja. (3) Dopustijo se manjši odmiki objekta od sosednjih parcelnih mej v naslednjih dimenzijah: na SV strani objekta je najmanjši odmik 1.05 m od parc. št. 803/95 in 0.30 m od parc. št. 803/92, na SZ strani je rob spodnje terase odmaknjen najmanj 1.25 m od parc. št. 808/91, na Z strani je rob spodnje terase odmaknjen najmanj 1.80 m od parc. št. 803/66, na J strani je rob spodnje terase odmaknjen med 0.10 m in 0.28 m od parc. št. 803/49. Navedene dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan Določba 16.a člena PUP (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja. Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji: (4) Na gradbeni parceli obstoječega objekta niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja. (5) Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja. (6) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta. 41. člen V odloku se določi nov 85.g člen z naslednjim besedilom: varianta 1: Za objekt na delu parcele št. 251/2, k.o. Gozd (na stavbnem zemljišču) se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP: (1) Dozidava objekta se dopusti v mejah, ki so določene v grafičnem prikazu z gradbeno mejo (zunanje mere tlorisa po dozidavi so max. 6,16 x 10,25 m, min. pa 6,16 x 8,60 m). (2) Dopusti se indeks zazidanosti Iz=0,20. Določba 11. člena, tč. 8 PUP v tem primeru ne velja. (3) Dopusti se manjši odmik objekta od sosednjih parcelnih mej od predpisanih v PUP v naslednjih dimenzijah: na V strani objekta je najmanjši odmik 3,3 m od parc. št. 250/2 k.o. Gozd, Odmiki se dopustijo v dimenzijah dejanske izmere na dan Določba 16.a člena PUP (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja. (4) Dopusti se etažnost K+P+1+M. (5) Določila glede strehe iz 32.b člena ( tč. 2, 2.alineja, 2 stavek) za predmetni poseg ne veljajo. varianta 2: Za objekt na delu parcele št. 251/2, k.o. Gozd (na stavbnem zemljišču) se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP: (1) Dozidava objekta se dopusti v mejah, ki so določene v grafičnem prikazu z gradbeno mejo (zunanje mere tlorisa po dozidavi so 6,16 x 11,20 m). (2) Dopusti se indeks zazidanosti Iz=0,24. Določba 11. člena, tč. 8 PUP v tem primeru ne velja. (3) Dopusti se manjši odmik objekta od sosednje parcele od predpisanih v PUP v naslednjih dimenzijah: odmik 0 m od parcele št. 250/2 k.o. Gozd (dopusti se lega objekta na parcelni meji 250/2 k.o. Gozd). Določba 16.a člena PUP (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja. (4) Dopusti se etažnost K+P+1+M. (5) Določila glede strehe iz 32.b člena (tč.2, 2.alineja, 2 stavek) za predmetni poseg ne veljajo. 42. člen V odloku se določi nov 85.h člen z naslednjim besedilom: Za parcele št in 1398/3, k.o. Dovje se izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP: (1) Dopusti se indeks zazidanosti 0,23 in zazidana površina osnovnega objekta velikosti 241 m2 (upoštevajoč osnovni objekt z dozidavami vendar brez pomožnih/enostavnih/nezahtevnih objektov). Določba 11. člena, tč. 8 PUP v tem primeru ne velja. (2) Dopustijo se odmiki objekta od parcelnih mej na dan Določba 16.a člena PUP (prav tako 19.a člen, 2 alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja. (3) Enokapna streha nad prizidkom na SZ strani objekta se sanira tako, da se izvede dvokapna streha s prečnim slemenom v predpisanih naklonih (35 0 do 45 0 ) v skladu z določbo 19.b člena PUP. Za posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji: (4) Na obstoječem objektu niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja. (5) Na gradbeni parceli ni dopustno postavljati nezahtevnih objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena, tč. 1.b, 9 alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru ne velja: (6) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran fasade (pri čemer dodani sloj izolacije ne bo presegel 15cm) in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino strehe objekta. III. Končne določbe 43. člen Sedme spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Jesenice. 44. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 45. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

15 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 607 Številka: 7-1/2013 Kranjska Gora, dne: Občina Kranjska Gora Jure Žerjav, župan 197. Odlok o načinu uporabe športnih objektov v lasti Občine Kranjska Gora in subvencionirani ceni najema za izvajalce letnega programa športa Na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti (Ur.list RS št. 86/2010 s spremembami) in 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Ur. list RS št. 55/2007 s spremembami) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na svoji 23. redni seji, dne sprejel ODLOK O NAČINU UPORABE ŠPORTNIH OBJEKTOV V LASTI OBČINE KRANJSKA GORA IN SUBVENCIONIRANI CENI NAJEMA ZA IZVAJALCE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA I. Splošne določbe 1. člen Ta Odlok določa način uporabe javnih športnih objektov, ki so v lasti Občine Kranjska Gora, športnih objektov, ki jih za izvajanje letnega programa športa najame Občina Kranjska Gora, ter subvencionirano ceno za izvajalce letnega programa športa Občine Kranjska Gora. 2. člen Javni športni objekti (v nadaljevanju športni objekti), za katere se uporablja ta Odlok so: telovadnica, večnamenska dvorana nad telovadnico in igrišče pri Osnovni šoli Josipa Vandota Kranjska Gora (s katero upravlja Osnovna šola Josipa Vandota Kranjska Gora), telovadnica pri vzgojno varstveni enoti v Ratečah, ki je sestavni del Osnovne šole Josipa Vandota Kranjska Gora (s katero upravlja Osnovna šola Josipa Vandota Kranjska Gora), telovadnica in igrišče pri Osnovni šoli 16. decembra Mojstrana (s katero upravlja Osnovna šola 16. decembra Mojstrana). Na način in pod pogoji, ki jih določa ta Odlok se oddajajo v najem in uporabo ter obračunavajo cene najema tudi za športne objekte, ki jih Občina Kranjska Gora najame za potrebe izvajanja letnega programa športa. 3. člen Športni objekti se uporabljajo za naslednje namene: - izvajanje obveznega vzgojno izobraževalnega programa šolskih in predšolskih otrok, - športno dejavnost otrok in mladine ter članov, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, - športno rekreacijo klubov in športnih društev iz Občine Kranjska Gora, - športno rekreacijo drugih društev in rekreativnih skupin iz Občine Kranjska Gora, - športno vadbo in rekreacijo drugih društev, klubov in rekreacijskih skupin, - prireditve obeh osnovnih šol iz Občine Kranjska Gora, - druge prireditve (športne prireditve, koncerti, zabavnoglasbene prireditve ). II. NAČIN ODDAJANJA ŠPORTNIH OBJEKTOV 4. člen Športni objekti se lahko oddajo v uporabo: športnim društvom in klubom, ki izvajajo letni program športa v Občini Kranjska Gora, drugim uporabnikom (klubom in društvom, zavodom, organizacijam, fizičnim in pravnim osebam ter raznim skupinam za potrebe športnih dejavnosti in organizacije športnih, kulturnih in drugih prireditev). 5. člen Pri oddaji športnih objektov imajo prednostno pravico uporabniki po naslednjem vrstnem redu: 1. Osnovna šola 16. decembra Mojstrana in Osnovna šola Josipa Vandota Kranjska Gora za izvedbo šolskega pouka športne vzgoje, šolskih tekmovanj in šolskih dejavnosti, 2. izvajalci letnega programa športa, ki izvajajo programe za otroke in mladino iz Občine Kranjska Gora, ki so usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport, 3. izvajalci letnega programa športa, ki izvajajo programe za odrasle iz Občine Kranjska Gora, ki so usmerjeni v vrhunski šport, 4. drugi klubi, društva in organizirane skupine iz Občine Kranjska Gora, ki izvajajo športno rekreacijo, 5. športna društva, klubi in organizirane skupine izven Občine Kranjska Gora, 6. drugi uporabniki. Ne glede na določila prejšnjega odstavka lahko upravljavec, po predhodnem soglasju župana, zaradi izvedbe športnih tekem ali prireditev širšega pomena, oziroma prodaje dvorane v komercialne namene, uporabnikom odpove posamezne termine uporabe dvorane ali prestavi termine na druge proste termine (če so le-ti na razpolago), in sicer najmanj sedem dni pred odpovedjo termina. Oddajanje športnih objektov pa nikakor ne sme vplivati na izvajanje obveznih vzgojno izobraževalnih dejavnosti osnovnih šol. 6. člen Upravljavec športnega objekta vsako leto, najpozneje do 31. maja, objavi javni razpis za najem oziroma uporabo in koriščenje prostih terminov športnih objektov za naslednje šolsko leto. Rok za oddajo vlog ne sme biti daljši od 15 dni od objave razpisa. Na podlagi prejetih vlog pa upravljavec, najkasneje do 31. julija izdela terminski plan uporabe športnih objektov in pripravi pogodbe. 7. člen V postopku oddajanja športnih objektov v najem (oziroma v uporabo) se smiselno uporabljajo predpisi področne zakonodaje. III. Način določanja najemnine (uporabnine) 8. člen Cena uporabe športnih objektov je oblikovana v skladu s področno zakonodajo. 9. člen Najemnina športnega objekta se določi na podlagi cenitve športnih objektov.

16 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 608 Ceno ure (60 min) najema (uporabe) športnega objekta določi upravljavec športnega objekta, S pogodbo o oddaji stvarnega premoženja v najem pa se določita višina najemnine in obveznosti najemnika, da krije obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja in druge dogovorjene stroške. 10. člen Cenik najema (uporabe) športnih objektov za vsako razpisno obdobje pred začetkom razpisnega postopka, po predhodnem soglasju župana Občine Kranjska Gora, potrdi pristojni organ upravljavca. Cenik se praviloma določi za obdobje od 1. septembra tekočega leta do 31. avgusta naslednjega leta. Med letom pa se lahko spremeni, če je v zadnjih treh mesecih rast dejanskih stroškov rednega poslovanja, najnujnejšega vzdrževanja in obratovanja športnega objekta višja od 10%. 11. člen Upravljavec lahko, na podlagi pisne potrditve župana, odda športni objekt tudi za druge namene (zabavnoglasbene in kulturne prireditve, razstave in druge komercialne namene). V tem primeru se cena najema (uporabe) oblikuje po tržnih zakonitostih in je lahko višja od cene najema, določene v potrjenem ceniku upravljavca. IV. Subvencioniran najem športnih objektov za izvajalce letnega programa športa 12. člen Izvajalci letnega programa športa v Občini Kranjska Gora, ki uresničujejo javni interes v športu, opredeljen v letnem programu športa Občine Kranjska Gora, so upravičeni do plačila subvencije cene najema (uporabe) športnega objekta za njihovo izvajanje letnega programa športa. V primeru, da izvajalec letnega programa športa nima poravnanih vseh obveznosti iz naslova uporabe športnega objekta, ni upravičen do subvencionirane cene najema. 13. člen Subvencionirana cena najema obsega obratovalne stroške objekta, stroške rednega vzdrževanja in druge stroške, ki so nujno potrebni za obratovanje športnega objekta. Pri izračunu subvencionirane cene najema se upoštevajo naslednji stroški: električna energija, stroški ogrevanja, voda in komunalne storitve, ptt stroški, pisarniški material in storitve, čistilni material in storitve, stroški zavarovanja objekta, neopredeljeni stroški (10% od zgoraj navedenih), Višina stroškov se deli s številom ur najema (uporabe) športnega objekta v letu. V. Brezplačna uporaba športnih objektov 14. člen V skladu s področno zakonodajo upravljavec športni objekt, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, lahko odda v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo : osebam javnega prava za opravljanje javnih nalog, razen javnim podjetjem, nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu (za opravljanje dejavnosti, za katero so ustanovljene), drugim subjektom, za katere tako določa področna zakonodaja. Ti uporabniki sklenejo pogodbo o brezplačni uporabi športnega objekta in krijejo obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja ter druge dogovorjene stroške. VI. Druga določila 15. člen Na podlagi določil tega Odloka upravljavec z najemniki (uporabniki) sklene pogodbo o najemu (uporabi). Pogodba mora poleg osnovnih podatkov pogodbenih strank ter splošnih plačilnih pogojev in drugih določb o medsebojnih obveznostih upravljavca in najemnika (uporabnika) vsebovati še določilo o odgovorni osebi uporabnika, ki odgovarja za dogovorjeno uporabo športnega objekta, upoštevanje hišnega reda, za morebitno povzročeno škodo na objektu in opremi, ter za varnost uporabnikov in vadbe. Obvezna priloga pogodbe je tudi veljaven cenik in hišni red, v katerem so določeni osnovni pogoji uporabe športnega objekta in opreme. V primeru, da najemnik (uporabnik) športnega objekta dvakrat zaporedoma ali dvakrat v zadnjih treh mesecih ne poravna stroška uporabe športnega objekta, je to razlog za takojšnjo odpoved najemne pogodbe. Tudi v primeru večjih kršitev javnega reda in miru, neustrezni uporabi športnega objekta oziroma opreme, ali ob hujših kršitvah hišnega reda, se lahko najemniku (uporabniku) odpove pogodba o najemu (uporabi) športnega objekta. 16. člen Upravljavec športnega objekta mora zagotoviti vodenje posebne evidence najema (uporabe) športnega objekta, iz katere morajo biti razvidni naslednji podatki: naziv uporabnika, odgovorna oseba uporabnika ter vodja (trener), čas uporabe, namen uporabe, število udeležencev, podpis trenerja, ugotovitve o morebitnih pomanjkljivostih oziroma poškodbah na objektu in opremi po zaključku uporabe. 17. člen Za zavarovanje izvajanja svojih programov mora poskrbeti uporabnik (najemnik) športnega objekta. 18. člen Sredstva, pridobljena iz naslova oddaje športnih objektov v najem (uporabo), upravljavec, ki je javni zavod, porabi za kritje stroškov, ki nastanejo z upravljanjem in vzdrževanjem športnega objekta, investicije in investicijsko vzdrževanje. Pogodbe o oddaji športnih objektov v uporabo, podatke o prihodkih in porabi sredstev iz naslova oddajanj športnih objektov v najem (uporabo) upravljavci pošiljajo pristojnemu organu Občine Kranjska Gora dvakrat letno, in sicer do 15. julija in do 15. januarja za preteklo leto. V primeru negativnega poslovanja s športnimi objekti je upravljavec Občini Kranjska Gora dolžan podati predlog ukrepov. Soglasje k sprejemu ustreznih ukrepov, ki bi vodili k pozitivnemu poslovanju, poda župan.

17 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 609 VII. Prehodne in končne določbe 19. člen Ta Odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s Številka: 007-2/ Datum: Občina Kranjska Gora Jure Žerjav, župan 198. Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec Na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96 s spremembami) in 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/07 s spremembami) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 23. seji dne sprejel Splošna določba PRAVILNIK O SPREJEMU OTROK V VRTEC 1. člen S tem pravilnikom Občina Kranjska Gora kot ustanoviteljica vrtcev podrobneje ureja postopek vpisa in sprejema otrok v vrtec pri Osnovni šoli Josipa Vandota Kranjska Gora in vrtec pri Osnovni šoli 16. decembra Mojstrana, določa sestavo in način dela komisije za sprejem otrok novincev ter kriterije za sprejem otrok v vrtec. Kot otrok novinec se šteje otrok, ki se prvič vpisuje v vrtec, pa tudi otrok, ki je že bil vpisan v vrtec, vendar je bil iz vrtca izpisan in se ponovno vpisuje v vrtec. Vpis in sprejem otroka v vrtec 2. člen Vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil najmanj 11 mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Za starše otrok, ki so oddali vlogo za vpis otroka v vrtec, vrtcu na njegovo zahtevo pristojni center za socialno delo posreduje podatke o izteku pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Vrtec vpisuje in sprejema otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto. Vrtec enkrat letno, praviloma v mesecu aprilu, objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto. Javni vpis novincev objavi vrtec na svoji spletni strani in na oglasnih deskah, ter v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani Občine Kranjska Gora. 3. člen Vrtec mora na svojih spletnih straneh objaviti informacije o številu mest, ki jih zagotavlja za predšolske otroke, o številu prostih mest, ki so staršem na voljo in podatek o predvideni čakalni dobi, ki predstavlja čas od vpisa otroka v vrtec do možnosti njegove vključitve v program vrtca. 4. člen Starši, oziroma zakoniti skrbniki (v nadaljevanju starši) vpišejo otroka v vrtec na predpisanem obrazcu, ki ga določi vrtec in h kateremu morajo biti predložena vsa potrebna dokazila, s katerimi dokazujejo posamezne podatke, ki jih vrtec ne more dobiti po uradni dolžnosti. Starši vlogo dobijo na sedežu in na spletnih straneh vrtca. Vlogo odda eden izmed staršev. Straši vlogo oddajo osebno na sedežu vrtca ali jo pošljejo priporočeno po pošti, in sicer do roka, določenega v javnem vpisu. Vloge, ki prispejo po preteku razpisnega roka pa vrtec obravnava tako, da v primeru, če vrtec razpolaga s prostimi mesti, se vpis otroka izvede tudi med letom. V primeru, da vrtec ne razpolaga s prostimi mesti, starši pa otroka želijo vpisati, se otrok uvrsti na zadnje mesto čakalnega seznama. Če starši oddajo nepopolno vlogo ali če vrtec zaradi uporabe kriterijev za sprejem potrebuje še druge podatke, lahko starše pozove k odpravi pomanjkljivosti ali dopolnitvi vloge tudi po elektronski pošti, telefonu ali ustno, če starši pridejo v vrtec. O tem se napiše uradni zaznamek. Če vloga ni dopolnjena, se jo obravnava in o sprejemu otroka odloči na podlagi podatkov, ki jih vsebuje vloga. 5. člen Če je v vrtcu dovolj prostih mest, o sprejemu otrok odloča ravnatelj zavoda ali od njega pooblaščena oseba. Vrtec starše pisno obvesti o roku za sklenitev pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med vrtcem in starši, datumu vključitve otroka v vrtec in o obveznosti starša, da ob vključitvi otroka v vrtec predložijo potrdilo pediatra o zdravniškem stanju otroka. 6. člen Če je v vrtec vpisanih več otrok, kot je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok. V tem primeru vrtec staršem dodeli šifro otroka. Sestava in način dela komisije za sprejem otrok v vrtec 7. člen Sestavo komisije za sprejem otrok v vrtec ( v nadaljevanju: komisija) določi občina ustanoviteljica na predlog sveta zavoda. Kriteriji se določijo s točkami. Komisijo sestavljajo: predstavnik sveta staršev, ki ga imenuje svet staršev, predstavnik strokovnih delavcev vrtca ki ga imenuje ravnatelj zavoda in predstavnik občine ustanoviteljice, ki ga imenuje župan. Komisija se imenuje za obdobje štirih let ( z možnostjo ponovnega imenovanja), s tem, da je mandat predstavnika sveta staršev vezan na vključenost otroka v vrtec. Ravnatelj zavoda, najmanj 60 dni pred potekom mandata članom komisije, pozove svet staršev in župana občine ustanoviteljice, naj imenujeta člana komisije. Če kateremu od članov preneha mandat ali preneha z delom v komisiji, organ, ki ga imenuje, poskrbi za njegovo imenovanje. Člani komisije za svoje delo odgovarjajo organu, ki ga je imenoval. 8. člen Delo komisije vodi predsednik komisije, ki je predstavnik strokovnih delavcev vrtca. Prvo konstitutivno sejo komisije skliče ravnatelj zavoda, najkasneje v 15 dneh po imenovanju vseh članov komisije in prenehanju mandata članom prejšnje komisije. Komisija lahko odloča, ko so na seji navzoči vsi člani, odločitev pa sprejema z večino glasov.

18 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran člen Na seji komisije so lahko prisotni samo člani komisije, oseba, ki vodi postopek in zapisnikar. Komisija na podlagi podatkov, ki so navedeni v vlogi oziroma podatkov, ki jih pridobi pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, določi število točk po posameznih kriterijih in določi prednostni vrstni red otrok. Komisija lahko preverja pravilnost podatkov, navedenih v vlogah, pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki jih vodijo v skladu z zakonom. Če komisija ugotovi nepravilnost podatkov, navedenih v vlogi, odloči na podlagi podatkov, pridobljenih pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov. Komisija odloča po določbah skrajšanega ugotovitvenega postopka, določenem v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. 10. člen Komisija o poteku seje komisije vodi zapisnik, ki mora vsebovati zlasti sledeče podatke: ime in sedež vrtca, kje komisija deluje, čas in kraj zasedanja, imena navzočih, kratek potek dela komisije, sprejete sklepe komisije, katerih obvezni del je prednostni vrstni red, kjer se podatki otrok objavijo pod šifro otroka, prednostni vrstni red (poimenski seznam otrok s skupnim številom točk ter po posameznem kriteriju, po posameznem programu, ter starostnem obdobju, po vrstnem redu zbranega števila točk od najvišjega števila do najnižjega) kot sestavni del arhivskega izvoda zapisnika. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije. Zapisnik je potrebno hraniti v dokumentaciji vrtca, skladno z veljavnimi predpisi. Kriteriji za sprejem otrok v vrtec, vrstni red otrok in sprejem otrok 11. člen Komisija izmed vpisanih otrok najprej izbere tiste otroke, ki imajo prednost pri sprejemu v vrtec, to so otroci s posebnimi potrebami in pa otroci, za katere starši predložijo mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaj družine. 12. člen Komisija odloča o sprejemu otrok v vrtec na podlagi naslednjih kriterijev: Kriterij 1. Otrok in starši imajo stalno prebivališče na območju Občine Kranjska Gora (šteje se, da otrok v rejniški družini izpolnjuje pogoj stalnega prebivališča v Občini Kranjska Gora, kadar imajo njegovi rejniki stalno prebivališče v Občini Kranjska Gora 2. Otrok v enostarševski družini ima skupaj s staršem stalno prebivališče v Občini Kranjska Gora 3. Otrok in eden izmed staršev, s katerim otrok živi, ima stalno prebivališče na območju Občine Kranjska Gora 4. Otrok obeh zaposlenih staršev oziroma v primeru enostarševske družine zaposlenost enega izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen število točk Enostarševska družina (starši jo dokazujejo z ustrezno listino, in sicer: s sklepom sodišča o razvezi, s sklepom o določitvi višine preživnine ali z izpisom iz rojstne matične knjige, v primeru, če oče otroka ne prizna očetovstva) 6. Otrok je bil uvrščen na čakalno listo v 10 preteklem letu in v vrtec zaradi pomanjkanja prostih mest v vrtcu ni bil sprejet 7. Sprejem dveh ali več otrok iz iste družine 7 8. Starši, ki vpisujejo otroka zadnje leto 20 pred vstopom v šolo, oziroma starši otroka, ki ima odlog šolanja in pred tem ta še ni obiskoval vrtca 9. Invalidnost enega od staršev (kar starši dokazujejo z odločbo pristojne institucije) člen Komisija določi na podlagi kriterijev prednostni vrstni red tako, da razvrsti vse vpisane otroke po doseženem številu točk, od najvišjega do najnižjega števila. Otroci se vključujejo v vrtec s prednostnega vrstnega reda glede na starost, prosto mesto v posameznem oddelku in glede na program vrtca, ki se izvaja v oddelku. Če več otrok doseže enako število točk, komisija pri določitvi prednostnega vrstnega reda upošteva dodatna kriterija, šolski okoliš in starost otroka. Prednost ima starejši otrok. Vrtec v osmih dneh po seji komisije glede na število prostih mest po posameznih oddelkih in enotah vrtca in v skladu s prednostnim vrstnim redom odloči, koliko otrok bo sprejetih v vrtec. Otroci, ki niso sprejeti v vrtec, se v skladu s prednostnim vrstnim redom uvrstijo na čakalni seznam. Vrtec izda v osmih dneh po seji komisije prednostni vrstni red, iz katerega izhaja seznam sprejetih otrok in čakalni seznam, ki se objavi na oglasni deski in na spletnih straneh vrtca. Podatki o otrocih se objavijo pod šifro. Seznam sprejetih otrok vsebuje naslednje podatke: šifro otroka, število točk po posameznih kriterijih za vsakega otroka, datum vključitve otroka v vrtec, sporočilo staršem, da bodo po končanem vpisnem postopku pozvani k sklenitvi pogodbe z vrtcem. Čakalni seznam otrok vsebuje naslednje podatke: šifro otroka, število točk po posameznih kriterijih za vsakega otroka, sporočilo staršem, da lahko zaradi zavrnitve sprejema otroka v vrtec, v 15 dneh po vročitvi obvestila v skladu s tem zakonom, vložijo v vrtec ugovor, rok veljavnosti čakalnega seznama. Vrtec pošlje staršem v osmih dneh po seji komisije obvestilo z izpisom vseh podatkov iz seznama sprejetih otrok ali čakalnega seznama za njihovega otroka z navadno poštno pošiljko in po elektronski pošti, če so starši navedli elektronski naslov, na katerega želijo prejemati obvestila vrtca. Zoper obvestilo iz prejšnjega odstavka o prednostnem vrstnem redu lahko starši v 15 dneh po vročitvi obvestila z navadno poštno pošiljko vložijo ugovor na svet zavoda, ki o ugovoru odloča v 15 dneh po prejemu ugovora v skladu s tem zakonom in s smiselno uporabo zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Ugovor se lahko vloži zaradi nepravilnega upoštevanja kriterijev. Ugovor na kriterij in težo posameznega kriterija ni dopusten.

19 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 611 O ugovoru odloči svet zavoda ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek z odločbo, ki se vroči staršem, kot to določa ta zakon. Zoper odločitev sveta zavoda lahko starši sprožijo upravni spor. 14. člen Ko je v vrtcu odločeno o vseh ugovorih staršev zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem otrok, ki so sprejeti v vrtec, pošlje poziv k sklenitvi pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med vrtcem in starši. V pozivu vrtec izrecno navede, da se šteje, da so starši umaknili vlogo za vpis otroka v vrtec, če v 15 dneh od vročitve poziva ne podpišejo pogodbe z vrtcem. V primeru iz prejšnjega odstavka vrtec pozove k sklenitvi pogodbe starše naslednjega otroka po vrstnem redu iz čakalnega seznama. S podpisom pogodbe med vrtcem in starši se šteje, da je otrok vključen v vrtec 15. člen Odločitve vrtca in druge listine v postopku sprejemanja otroka v vrtec se vročajo po pošti z navadno poštno pošiljko. Šteje se, da je pošiljka vročena naslovniku osmi dan od odpreme na pošto. 16. člen Če se med šolskim letom izprazni mesto v vrtcu, se v vrtec sprejme otrok, ki je na čakalni listi uvrščen najvišje in ustreza pogojem izpraznjenega mesta. 17. člen Starši lahko izpišejo otroka iz vrtca kadarkoli. Izjavo o izpisu morajo vložiti najmanj 10 delovnih dni pred želenim datumom izpisa. Izpisani otrok nima prednosti pri morebitnem ponovnem sprejemu v vrtec. Končna določba 18. člen Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Št.: 602-3/ Kranjska Gora, dne Občina Kranjska Gora Jure Žerjav, župan 199. Tehnični pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega kanalizacijskega omrežja v Občini Kranjska Gora Na podlagi 40. člena Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Kranjska Gora (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2012) in 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/2007, 122/2008, 45/2010 in 36/2012) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na svoji 23. seji, dne , sprejel TEHNIČNI PRAVILNIK ZA PROJEKTIRANJE, TEHNIČNO IZVEDBO IN UPORABO JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA V OBČINI KRANJSKA GORA I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se določijo podrobnejša navodila in tehnični normativi za projektiranje, gradnjo, priključitev, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije v občini Kranjska Gora z namenom, da se izvedba in principi poenotijo in doseže zanesljivo obratovanje. 2. člen Določila tega pravilnika morajo upoštevati vsi udeleženci pri načrtovanju, projektiranju, v upravnih postopkih, pri dajanju soglasij, priključevanju uporabnikov na javno kanalizacijo, gradnji ter pri uporabi in upravljanju kanalizacijskih objektov in naprav. 3. člen Poleg določil tega pravilnika je potrebno obvezno upoštevati še: veljavno zakonodajo in podzakonske akte, ki urejajo tovrstno dejavnost; veljavne slovenske in prevzete tuje standarde; strokovne podlage in študije, ki so bile izdelane za potrebe obnov, posodobitev ali širitev kanalizacijskega sistema; pogoje iz izdanih soglasij upravljavca javne kanalizacije; pogoje iz soglasij upravljavcev ostalih komunalnih sistemov; odločbe upravnih in inšpekcijskih organov; poslovnike o obratovanju čistilnih naprav; dosežke stroke na področju zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda. II. Definicije odpadnih voda 4. člen Odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali vode. Odpadna voda je lahko komunalna, industrijska ali padavinska odpadna voda. Komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki: nastaja v objektih v javni rabi ali pri drugih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu, ali nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od onesnaževal letna količina ne presega mejnih vrednosti letnih količin onesnaževal, določenih v predpisu o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi: odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti, mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če gre za komunalno ali padavinsko odpadno vodo, ki

20 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 612 nastaja na območju iste naprave, in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode, odpadna voda, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah, ter hladilna odpadna voda. Padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen če gre za površine obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah. III. Definicije kanalizacijskih sistemov po namenu uporabe, sestavnih delih in funkciji 5. člen Javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, po katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov ter ločeno od nje tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z navezavo na primarno omrežje. 6. člen Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali na območjih izven opremljanja z javnim kanalizacijskim sistemom, malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, njen upravljavec pa mora zagotavljati prevzem blata z uporabo storitev javne službe. Za interno kanalizacijo se štejejo tudi : vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu, naprave za akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo odpadnih voda, spojni kanal, med objektom in sekundarnim kanalizacijskim vodom javne kanalizacije, kontrolni jašek oziroma mersko mesto na spojnem kanalu, čistilna naprava za predčiščenje, Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe Interna kanalizacija ni objekt javne kanalizacije in pripada stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje interne kanalizacije mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki mu pripada in je v njegovi lasti in upravljanju. 7. člen Javne kanalizacijske sisteme delimo po namenu na: mešane, če po kanalizacijskem sistemu odvajamo komunalno odpadno in padavinsko vodo skupaj, ločene, če v en kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko vodo, v drugega pa komunalno odpadno vodo. V predelih, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, mora biti interna kanalizacija zgrajena tako, da se komunalne odpadne in padavinske vode odvajajo ločeno. 8. člen Drugi izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen: kontrolni jašek je jašek na spojnem kanalu, namenjen meritvam in odvzemu vzorcev, revizijski jašek je jašek na interni ali javni kanalizaciji, namenjen izvajanju nadzora in vzdrževalnih del, kaskada je prelivna stopnica v kanalu, zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinskih voda, razbremenilnik visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinskih voda v javno kanalizacijo, peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadnih voda, črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda, mala komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo, greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo; obstoječa greznica je greznica, ki je obratovala na dan uveljavitve Uredbe o emisiji snovi pri

21 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 613 odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, nepretočna greznica je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. IV. Projektiranje in gradnja javne kanalizacije 9. člen Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega pravilnika in smernice, ki jih opredeljuje izvajalec javne službe, standardi SIST in EN. Pri projektiranju in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in naprav. 10. člen Vgrajeni materiali morajo zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). Glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti ne smejo spreminjati kakovosti vode. Material iz katerega so izdelane cevi in jaški, naj se izbere glede na namen, obtežbo, hidravlične zahteve, kemično odpornost, abrazijo in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki naj znaša minimalno 50 let. Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednji materiali: PVC, polietilen, armirani poliester, armirani beton, duktilna litina, keramika ali jeklo. 11. člen Vse vgrajene kanalizacijske cevi morajo imeti ateste za predpisano temensko trdnost, ki je določena glede na vrsto prometne obremenitve in morajo ustrezati namenu, za katerega se uporabljajo. Globina vkopa temena kanalizacijskih cevi naj bo vsaj 1 m. Najmanjši dovoljeni premer gravitacijskega kanala javne kanalizacije je DN 200 mm, najmanjši dovoljeni notranji premer spojnega kanala je DN150 mm. Najmanjši dovoljeni notranji premer tlačnega kanala javne kanalizacije je DN 80 mm. Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. 12. člen Kanalizacijske cevi se morajo, ob upoštevanju navodil proizvajalca, zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna. 13. člen Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico debeline 10 cm, v območju talne vode pa na betonsko podlago. 14. člen Revizijski jaški se gradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali prečni profil kanala, in na mestih združitve dveh ali več kanalov. Maksimalne razdalje med revizijskimi jaški znašajo, za kanal do vključno 800 mm premera od 80 do 100 m. V primeru, ko je višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala večja od 0,50 m, je treba predvideti kaskadni revizijski jašek. V primeru, ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih lomih treba izvesti umirjevalne jaške. Z umirjevalnimi jaški se zmanjša energija curka na stene revizijskega jaška. Kanalizacijski jaški se morajo zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je jašek zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da jaški ne bi prenesli temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna. Pri vgrajevanju in zasipu je potrebno upoštevati navodila proizvajalca. 15. člen Revizijski jaški morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja in vzdrževanja s stroji. Revizijski jaški naj bodo izdelani v skladu s standardom EN premera DN 625, 800 in 1000 mm. Vstopni priključki, v dno jaška in dodatni priključki v telo jaška, se izdelajo po enakem sistemu. Jaški morajo imeti možnost izdelave dodatnega priključka v muldo jaška ali v telo jaška na samem gradbišču ne glede na izbrano vrsto cevi. Vsi elementi jaška morajo imeti enako debelino stene in so izdelani iz enakega materiala. Način spajanja delov jaškov med seboj in izdelava vstopnih in izstopnih priključkov mora zagotavljati trajno vodotesnost. 16. člen Pokrovi na revizijskih jaških naj bodo litoželezni, dimenzije 60 x 60 cm ali Φ 600 mm in dimenzionirani ob upoštevanju veljavnega standarda EN124. Na pokrovu mora biti napis»kanalizacija«. Pri uporabi»prefabriciranih«jaškov je potrebno na mestih, kjer se zahteva nosilnost pokrovov do 12,5 kn (razred B), predvideti jaške, ki omogočajo vgradnjo pokrovov razreda B direktno na jašek, brez dodatnih del. Za pokrove razreda D (do 40 kn) se zahteva vgradnja plavajočih pokrovov na betonski sidrni obroč s prenosom obtežbe v podlago cestišča okrog jaška. Obvezno je potrebno predvideti uporabo izravnalnih obročev med betonskimi sidrnimi obroči ter pokrovi jaškov. Na poplavnem območju mora biti pokrov jaška vodotesen ali pa mora biti dvignjen za 0,50 m nad višinsko koto stoletne vode. 17. člen Razbremenilniki in zadrževalni bazeni so objekti na kanalski mreži in služijo za odvod deževne vode. Gradimo jih z namenom, da v času močnejših padavin del padavinske vode odvajamo neposredno v odvodnik in s tem znižamo maksimalne pretoke v odvodnih kanalih. 18. člen Pri dimenzioniranju razbremenilnikov in zadrževalnih bazenov, je potrebno upoštevati, da se pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, v prvem močno onesnaženem valu, zadrži v sistemu in se ga odvede na čistilno napravo. Pri projektiranju bazena je treba upoštevati parametre (količina zadržane vode, višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi upravljavec javnega kanalizacijskega sistema. 19. člen Črpališča gradimo povsod tam, kjer odpadne vode ni mogoče odvajati gravitacijsko (težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig odpadne vode na višji nivo.

22 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran člen Pri načrtovanju črpališč je potrebno upoštevati: akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku. Pri izračunu minimalne črpalne prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk, premer tlačnega voda mora biti minimalno DN 80 mm, minimalne potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti črpalke: vertikalni vodi: v = 1 m/s, horizontalni vodi: v = 0,8 m/s, maksimalne hitrosti v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk vzporedno: o premer kanala DN 100 mm - vmax= 2,0 m/s o premer kanala DN 150 mm - vmax= 2,2 m/s o premer kanala DN 200 mm - vmax= 2,4 m/s zmogljivost črpalk se določa na podlagi maksimalnega dotoka v akumulacijski bazen, črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi, izbrani hidravlični deli črpalk, morajo obdržati visok nivo zmogljivosti črpanja in zmanjšati možnost zamašitve na minimum. 21. člen Črpališče naj bo praviloma klasične okrogle oblike, ustreznega premera. Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer pa naj bo le pokrito s pokrovom. Predvideno naj bo, da se pokrov zaklepa. Elektro omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja objekta je locirana v neposredni bližini črpalnega bazena, postavljena je na betonski podstavek, izveden po predpisih oziroma zahtevah distributerja električne energije in upravljavca javne kanalizacije. 22. člen Izvedbo tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in dejanske možnosti izvedbe. Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod in predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom. 23. člen Črpališča morajo biti izvedena tako, da v primeru izpada električne energije ali okvare, ne pride do zalitja. Imeti morajo urejeno brezžično povezavo (GSM modem), ki v primeru okvare ali izpada električne energije napako javi dežurnemu na ČN Tabre. Iz sporočila o napaki mora biti, poleg časa nastanka napake, razvidna tudi vrsta napake: minimalni nivo suhi tek maksimalni nivo izpad napajanja zaščita motorja (bimetal). 24. člen Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z lovilci lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja usedlin. 25. člen Lovilce olj je potrebno vgraditi povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v javno ali meteorno kanalizacijo, Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu z veljavnimi standardi. Dostopni morajo biti za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih lahkih tekočin. Če so vgrajeni v kanalski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljavec sistema. Lovilci lahkih tekočin morajo imeti izjavo o skladnosti s standardi in opravljen tipski preizkus o ustreznosti. 26. člen Lovilci maščob se vgrajujejo povsod tam, kjer je potrebo iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo biti po veljavnih standardih. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih maščob. Če so vgrajeni v kanalski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih maščob uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljavec javne kanalizacije. Lovilci maščob morajo imeti izjavo o skladnosti s standardi in opravljen tipski preizkus ustreznosti. Vgradnja lovilcev maščob v objektih za pripravo hrane je obvezna (šole, vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti). 27. člen Cestni požiralniki so del opreme cestišča in se uporabljajo za odvod padavinske vode s cestišča. V. Meritve količin in parametrov onesnaženja 28. člen Namen meritev je določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merskih mestih, ki so locirana na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda, pred vtokom v kanalizacijski sistem, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnejših iztokih komunalnih voda v odvodnik, ter na točkah, ki so pomembne za določitev parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnoloških odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so meritve lahko trajne ali občasne. 29. člen Izvedba merskega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja meritev morajo biti v skladu z veljavnimi zakoni, uredbami in pravilniki. 30. člen Merilno mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev. Merilno mesto mora biti prilagojeno vrsti dejavnosti onesnaževalca. V primeru spremembe dejavnosti je treba ustrezno prilagoditi tudi merilno mesto. Izvajalcu meritev in upravljavcu mora biti omogočen dostop do merilnega mesta.

23 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 615 VI. Komunalne čistilne naprave 31. člen Čistilna naprava za čiščenje komunalnih odpadnih voda nad 2000 PE mora zadostiti naslednjim zahtevam: upoštevati se morajo veljavni predpisi in standardi, čistilna naprava ne sme biti preobremenjena, ne sme predstavljati nevarnosti za zdravje in življenje ljudi, naprava ne sme povzročati prekomernega smradu, hrupa in emisij, morebitne nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti najnižje, upoštevana projektirana uporabna doba objektov in naprav mora biti 30 let za gradbene objekte in 10 let za elektrostojno opremo, upoštevana mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov, omogočeno mora biti povečanje oziroma sprememba procesov na objektih in napravah, dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabe delovanja mora biti zmanjšana na minimum, poraba električne energije mora biti racionalna, v projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanja zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata. 32. člen V malih komunalnih čistilnih napravah se komunalna odpadna voda obdeluje na naslednji način: s prezračevanjem v naravnih ali prezračevalnih lagunah v skladu s standardom SIST EN , v bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN , v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN , z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom, z napravo za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN do SIST EN in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla. Mejni vrednosti parametrov odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave sta določeni v predpisu, ki prepisuje emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav, in sicer za parameter KPK (150 mg O(2)/l in parameter BPK(5) (30 mg O(2)/l). Prve meritve in obratovalni monitoring, kot storitev javne službe, zagotavlja izvajalec lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne za vsako malo komunalno čistilno napravo, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe, ali jo upravlja druga oseba. Stroški bremenijo uporabnika oziroma lastnika. Za malo komunalno ČN z zmogljivostjo do 50 PE se lahko namesto prvih meritev in obratovalnega monitoringa izdela ocena obratovanja male komunalne ČN, iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne ČN skladno z zakonodajo. Oceno obratovanja naprave izdela izvajalec javne službe za vsako malo komunalno ČN ne glede na to, ali malo komunalno ČN upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo upravlja druga oseba. Upravljavec male komunalne ČN mora omogočiti izvajalcu javne službe redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male komunalne ČN in mu na njegovo zahtevo predložiti vse podatke za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa. Upravljavec male komunalne ČN, katere zmogljivost je enaka ali večja od 50 PE, mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. VII. Križanje in prečkanje kanalov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti 33. člen Pri križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi inštalacijami kanalizacija načeloma poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo načeloma potekati pravokotno, izjemoma je kot prečkanja osi kanalizacije in druge podzemne inštalacije lahko maksimalno 45. Ker se mora pri gradnji kanalizacije zagotavljati padec, ima njena lega glede na druge komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi prilagajati kanalizaciji. Praviloma naj kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi vodi. 34. člen Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in drugih kanalov) ne smejo biti manjši od odmikov pogojevanih v naslednjih točkah. V primerih križanja, ko je: a) vodovod pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve: vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije, najmanj 1 m na vsako stran, vertikalni odmik je najmanj 0,3 m; b) vodovod nad kanalizacijo, na območju vodoprepustnega zemljišča, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve: vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 1.5 m na vsako stran, vertikalni odmik je najmanj 0,3 m; c) vodovod nad kanalizacijo, na območju vodoneprepustnega zemljišča, mora biti vertikalni odmik najmanj 0,3 m. 35. člen Minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35. Minimalni odmik od dreves in okrasnega grmičevja: od dreves 2,0 m, od okrasnega grmičevja 1,0 m. Minimalni odmiki od ostalih komunalnih vodov: Globina komun. voda v Odmik Komunalni vod odvisnosti od kanala Vodovod Večja ali enaka 3,0 m

24 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 616 (sanitarni in mešani kanal) Večja ali enaka (padavinska 1,5 m Vodovod kanalizacija) Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave Večja ali enaka 1,0 m ali PTT napeljave Toplovod Večja ali enaka 0,8 m Manjša (sanitarni in Vodovod mešani kanal) 1,5 m Manjša (padavinska Vodovod kanalizacija) 1,0 m Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave Manjša 1,0 m ali PTT napeljave Toplovod Manjša 0,5 m Horizontalni odmiki so, v posebnih primerih in v soglasju z upravljalci posameznih komunalnih vodov, lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot jih določa standard, in sicer: horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,40 m, horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,40 m, v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti manjši od 0,20 m. Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost prisotnih naprav in podzemnih napeljav. 36. člen Nadzemno prečkanje se lahko izvede: s pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev in statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega pravilnika, s pomočjo cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v drugih točkah tega pravilnika. Kanalizacijski vod je lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo, lahko pa je vgrajen v kineti. V primeru, ko je kanalizacijski vod vgrajen v kineti, mora imeti montažne pokrove po celi dolžini. V obeh primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo dilatacij. 37. člen Podzemna prečkanja cest, vodovodov, železnic in ostale infrastrukture se praviloma izvedejo v zaščitni cevi s tehnologijo vrtanja, oziroma v skladu s pogoji upravljalcev prečkane infrastrukture. Na obeh straneh prečkanja se na kanalu izvedeta revizijska jaška. VIII. Projektiranje in gradnja kanalizacije v lasti uporabnikov 38. člen Kanalski priključek (spojni kanal s pripadajočimi objekti) je del objekta, ki je v lasti uporabnika in je namenjen odvajanju vode do javnega kanalizacijskega omrežja. Uporabnik se praviloma priključi na javno kanalizacijo z enim spojnim kanalom. Za izvedbo in projektiranje kanalskih priključkov smiselno veljajo vsa druga določila tega pravilnika, ki v tem poglavju niso posebej navedena. Za vsak kanalski priključek se izdela projektna dokumentacija, ki upošteva potrebe uporabnika in obvezno temelji na tehničnih karakteristikah javne kanalizacije Kanalski priključki so po namenu: stalni, ki so namenjeni stalnemu odvajanju komunalne odpadne vode, začasni, ki so namenjeni začasnim potrebam uporabnikov (gradbiščni priključki, priključki za različne prireditve), provizorični, ki so namenjeni za odvajanje odpadne komunalne vode stalnim uporabnikom v času vzdrževalnih del na javnem kanalizacijskem omrežju, skupinski kanalski priključki, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne vode iz več objektov in se štejejo za interno kanalizacijo. 39. člen Najmanjši profil kanalskega priključka je lahko DN 150 mm. Za skupinske kanalske priključke veljajo isti tehnični pogoji projektiranja in izvedbe, kot za javno kanalizacijo. Priporočljiv minimalni padec kanalskega priključka je 2 %. V primeru, da razmere ne omogočajo izvedbe priporočljivega minimalnega padca, se lahko padci nivelet kanalizacijskih priključkov določajo po naslednji metodologiji (kot npr DIN 1986): DN Odpadne vode Padavinske vode ali mešani sistem 150 1:DN ( 15 ) 1:DN Prek200 1:DN / 2 1:DN Polnitev h/d 0,5 0 7 Padci nivelet kanalskih priključkov ne smejo biti večji od 5%. Pri večjih padcih se izvedejo višinske stope (kaskade). Odvod odpadnih voda se lahko izvede neposredno, če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu. Če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, nižja od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu, povišane za 10 cm, se odpadne vode iz više lociranih prostorov ali objektov prek interne kanalizacije vodijo ločeno do zunanjega revizijskega jaška na kanalskem priključku. Iz kletnih prostorov pa se ločeno odvaja odpadne vode preko ustrezno dimenzioniranega internega črpališča do istega zunanjega revizijskega jaška. Odsek tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj neodvisnima zaporama, pri čemer mora zapirati ena zapora samodejno pri zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno odpreti oziroma zapreti. Vsi objekti morajo imeti na najvišji točki interne kanalizacije izveden oddušnik za razplinjevanje interne kanalizacije. 40. člen Če je vsebnost odpadnih voda uporabnika drugačna (slabša), kot je to določeno za stanovanjske komunalne odplake, mora biti na interni kanalizaciji vgrajeno predčiščenje oz. ustrezna čistilna naprava in na kanalskem priključku izveden kontrolni jašek v skladu z

25 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 617 določili tega pravilnika. Kanalski priključek se lahko izvede le na podlagi projektne dokumentacije in pisnega soglasja upravljavca javne kanalizacije ob obvezni kontroli predstavnika upravljavca. Pred zasipom kanalskega priključka mora uporabnik izvajalcu gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadni voda predložiti: geodetski načrt za objekte, kjer se v objektu vrši poslovna dejavnost in za večstanovanjske objekte, izvedbeni načrt za vse individualne stanovanjske objekte, ki ga lahko izdela upravljavec javne kanalizacije. 41. člen Predvideni posegi ali gradnje, ki bistveno vplivajo na obstoječe ali predvideno obratovanje kanalizacijskega sistema, morajo biti projektno obdelani. Vsi projekti morajo biti predloženi v pregled in odobritev. IX. Testiranje kanalizacijskega sistema 42. člen Sisteme za odvod vode je treba preskušati in presojati med gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne gradbene faze, pa tudi med celotnim obdobjem uporabe. Preskusi in presoje obsegajo: preskus tesnosti z vodo; po standardu SIST EN 1610 in O norm B ali preskus tesnosti z zrakom; po standardu SIST EN 1610, priporočamo metodo LC; preskus s pregledom pohodnih kanalov; pregled s TV kamero; določitev sušnega odtoka; nadzor dotokov v sistem; nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v odvodnik; nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z zrakom) v sistemu; nadzor nad dotokom na čistilno napravo. Izbira vrste preskusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali že obstoječ sistem za odvod vode. Preskus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali obnovljenem kanalu. Preskus tesnosti je treba opraviti po točno določenem postopku. Po opravljenem preskusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem preskusu tesnosti je sestavni del tehnične dokumentacije. X. Obveznosti v zvezi z uporabo MČN, nepretočnih in obstoječih greznic 43. člen Izven območij opremljanja z javnim kanalizacijskim omrežjem, je obvezna uporaba malih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic in do izteka rokov, ki jih določa Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav tudi obstoječih greznic. Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti: - prevzem blata iz obstoječih greznic, - prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, - prevzem in čiščenje odpadne vode iz nepretočnih greznic. - vodenje evidence o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odpadnih voda. Prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in odpadne vode iz nepretočnih greznic pa se izvaja na podlagi pogodbe, ki jo je uporabnik dolžan skleniti z upravljavcem ali drugim pooblaščenim prevzemnikom odpadnih voda. Stroške prevoza in predelave blata ter odpadnih voda krije uporabnik, oziroma povzročitelj onesnaženja. Lastnik greznice je dolžan zagotoviti ustrezen dostop za odvoz grezničnih gošč. 44. člen Odpadno vodo in goščo iz obstoječih greznic je prepovedano izlivati v javno kanalizacijo, odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v površinsko ali podzemno vodo. Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ z odločbo določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni izvajalec. XI. Normativi o sestavi odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo 45. člen V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na njihovo delovanje, da ta ne povzroča nevarnosti za vodni vir ali javni vodovod, da kvaliteta odpadne vode ustreza zahtevam veljavne zakonodaje, da je stanje interne kanalizacije in hišnega priključka tako, da ne ogroža zdravja uporabnikov, da so izpolnjenji pogoji določeni v Odloku o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Kranjska Gora in drugi pogoji iz tega pravilnika. 46. člen Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme vsebovati škodljive snovi v mejnih koncentracijah, ki so navedene v 47. členu tega pravilnika. Za snovi, ki v tem členu niso navedene, veljajo mejne vrednosti, ki so določene v predpisu o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico. 47. člen Mejne vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo: Parameter Enota Mejna vrednost Temperatura 0 C 40 ph-vrednost 6,5-9,5 Neraztopljene snovi mg/l (a) Usedljive snovi ml/l 10 Obarvanost - pri 436 nm - pri 525 nm (b) - pri 620 nm Strupenost za vodne bolhe - - Biološka razgradljivost % (c) Bor mg/l m-1 Aluminij mg/l (d) Arzen mg/l 0,1

26 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 618 Baker mg/l 0,5 Barij mg/l 5,0 Cink mg/l 2,0 Kadmij mg/l 0,1 Kobalt mg/l 1,0 Kositer mg/l 2,0 Celotni krom mg/l 0,5 Krom šestvalentni mg/l 0,1 Nikelj mg/l 0,5 Srebro mg/l 0,1 Svinec mg/l 0,5 Železo mg/l (d) Živo srebro mg/l 0,01 Klor-prosti mg/l 0,5 Celotni klor mg/l 1,0 Amonijev dušik mg/l (e) Nitritni dušik mg/l 10 Nitratni dušik mg/l - Celotni cianid mg/l 10 Cianid-prosti mg/l 0,1 Fluorid mg/l 20 Klorid mg/l - Celotni fosfor mg/l - Sulfat mg/l (e) Sulfid mg/l 1,0 Sulfit mg/l 10 Celotni organski ogljik-toc mg/l - Kemijska potreba po kisikumg/l KPK - Biokemijska potreba po mg/l kisiku-bpk5 - Težkohlapne lipofilne snovi mg/l (maščobe, mineralna olja ) (a) Celotni ogljikovodiki mg/l (mineralna olja) 20 Lahkohlapni aromatski mg/l ogljikovodiki-btx 1,0 Adsorbljivi organski mg/l halogeni-aox 0,5 Lahkohlapni klorirani mg/l ogljikovodiki-lkch 0,1 PAH (j) mg/l - Polarna organska topila (k) mg/l (m) Fenoli mg/l 10 Vsota anionskih in mg/l neionskih tenzidov (a) Oznake pomenijo: (a) mejna vrednost koncentracije, pri kateri ni vpliva na kanalizacijo ali čistilno napravo, (b) mejna vrednost, pri kateri obarvanost iztoka iz čistilne naprave, v kateri se obdeluje obarvana industrijska odpadna voda, ne presega mejne vrednosti za iztok v vode, (c) mejna vrednost se določi, če je količina industrijske odpadne vode večja od 5% vse odpadne vode, ki se čisti na čistilni napravi, (d) (e) (m) mejna vrednost se določi posredno z upoštevanjem mejne vrednosti za usedljive snovi, mejna vrednost se določi skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (UR.l. RS, št. 47/2005), mejna vrednost je enaka 90 % koncentracije zaradi topnosti te snovi v vodi in ne sme presegati mg/l. Za parametre, ki niso navedeni, se uporabijo vrednosti določene v veljavni uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo oziroma v predpisih, ki urejajo normative za posamezno dejavnost. 48. člen Odpadna voda iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov mora biti pred odvodom v javno kanalizacijo dezinficirana. XII. Ugotavljanje stopnje onesnaženosti odpadne vode 49. člen Lastnosti odpadne vode se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev odpadne vode. Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju svoje dejavnosti v tehnološkem postopku ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev in pri tem povzročajo obremenitev večjo od 30 PE, ali imajo v sestavi odpadne vode nevarne snovi, morajo v skladu s predpisi redno izvajati preiskave fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti odpadnih voda. Uporabnik javne kanalizacije mora en izvod vsake analize dostaviti izvajalcu javne službe v roku osmih dni po prejemu rezultatov analiz. 50. člen Odvzem in analiziranje vzorcev lahko opravlja samo pravna ali fizična oseba, ki ima pooblastilo pristojnega ministrstva. Pooblaščena pravna ali fizična oseba mora vse rezultate analize odpadne vode, ki se izvajajo pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, dostaviti izvajalcu javne službe istočasno kot uporabniku. 51. člen Pogostost ugotavljanja lastnosti odpadne vode se določa glede na letno porabo pitne vode v skladu z veljavnimi predpisi. 52. člen Zaradi nadzora lastnosti odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se opravljajo kontrolne analize odpadne vode. Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se praviloma vzame v prisotnosti predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca javne službe. O odvzemu vzorca se napravi zapisnik. Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije, ter stroške kontrolne analize. 53. člen Za ugotavljanje lastnosti odpadne vode je merodajna analiza reprezentativnega vzorca, za ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih snovi določenih v 47. členu tega pravilnika, pa tudi analiza trenutnega vzorca. 54. člen V primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpadne vode v javno kanalizacijo, ki ne ustreza predpisom, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti

27 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 619 pristojno inšpekcijsko službo. 55. člen Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih fizikalnih, kemijskih in biokemijskih lastnostih. Onesnaženost odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se ugotavlja po naslednjih kriterijih: usedljivost (U) po Imhoffu v ml/l v 60 minutah, kemijska potreba po kisiku (KPK) s K-bikromatom (K2 Cr2 O7 ), strupenost (S) za bakterije, kot faktor potrebne razredčenosti odpadne vode, da ta ne delujejo več zaviralno na razvoj bakterij, vsebnost težkih kovin (K) in drugih snovi, ki presegajo mejne vrednosti v 47. členu tega pravilnika ali vrednosti ustrezne za posamezno dejavnost. 56. člen Pri uporabnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju dejavnosti se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode. Faktor onesnaženosti (F) je razmerje med onesnaženostjo odpadne vode (i) in med onesnaženostjo komunalne odpadne vode (f). Faktor onesnaženosti je eno od meril za določitev stroškov čiščenja odpadne vode. 57. člen Za izračun faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja formula: F = 0,40xUi/ Uf + 0,60xKPKi/ KPKf+ 0,1x Si/Sf+ 0,1x Ki/ Kf V formuli uporabljeni izrazi pomenijo: - F = faktor onesnaženosti, - Ui = usedljivost industrijske odpadne vode po Imhoffu v 60 minutah, - Uf = usedljivost komunalne odpadne vode po Imhoffu v 60 minutah, ki je določena kot konstanta 5 ml/l, - KPKi = izmerjena kemijska potreba po kisiku izmerjene odpadne vode s K-bikarbonatom, - KPKf = kemijska potreba po kisiku komunalne odpadne vode s K- bikromatom, ki je določena kot konstanta 300mg O2/l, - Si = strupenost industrijske odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi), - Sf = strupenost komunalne odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi), - Ki = vsebnost težkih kovin in snovi, ki presegajo mejne vrednosti v 54. členu ali uredbah omejene vrednosti, - Kf = mejne koncentracije težkih kovin in snovi, ki presegajo mejne vrednosti v 54. členu ali uredbah omejene vrednosti. Kadar je onesnaženost odpadne vode (i) po posameznih kriterijih manjša, kot je določena za komunalno odpadno vodo (f), se v števcu uporabi konstanta, določena za komunalno odpadno vodo. Kriterija S in K se prištevata samo, kadar je količnik ulomka večji od ena. 58. člen Za izračun faktorja onesnaženosti se uporabljajo podatki iz analiz reprezentativnih vzorcev. Za kontrolno analizo se lahko uporabi tudi trenutni vzorec, vendar se faktor onesnaženosti uporabi samo za mesec, v katerem je bil vzorec odvzet. Kadar se ta ugotovi z analizo reprezentativnega vzorca, se tako izračunan faktor onesnaženosti uporablja do naslednjega rednega odvzema takega vzorca. Podatki iz kontrolne analize se uporabijo samo, če so ugotovljene koncentracije višje kot pri analizi reprezentativnega vzorca. 59. člen Faktor onesnaženosti se uporablja za izračun stroškov za čiščenje odpadne vode. 60. člen Pri določanju količin odpadne vode, mejnih koncentracij škodljivih snovi ali potrebnih učinkov predčiščenja lahko izvajalec javne službe predlaga upravnemu organu za določenega uporabnika: namesto najvišjih dopustnih koncentracij škodljivih snovi, predlaga najvišjo dovoljeno dnevno količino onesnaženja, predpiše strožje pogoje, kot so predpisani, določi izjemne pogoje za izpuščanje odpadnih voda v skladu s predpisi. XIII. Pridobitev projektnih pogojev in soglasij 61. člen Postopek za izdajo projektnih pogojev se prične z oddajo vloge, ki ji je potrebno priložiti idejno zasnovo ali projekt. Projektni pogoji so pogoji, ki jih prepiše upravljalec kanalizacije in jih je potrebno upoštevati pri nadaljnjem projektiranju. Vsebujejo pogoje priključitve na javno kanalizacijo, lokacijo priključka, hidravlične razmere, odmike in potrebno zaščito obstoječih objektov. Vlogo za določitev projektnih pogojev lahko vloži investitor ali po njegovem pooblastilu projektant. 62. člen Vlogi za izdajo soglasja je potrebno priložiti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja ali celoten projekt. Soglasje k projektu je soglasje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izda se, ko so izpolnjeni projektni pogoji in ugotovljena skladnost projektnih rešitev s tem pravilnikom. Vlogi k izdaji soglasja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo. Če soglasjedajalec že na podlagi zahteve za izdajo projektnih pogojev ugotovi, da je poseg v skladu z določili tega pravilnika in da projektni pogoji niso potrebni, se zahteva za izdajo projektnih pogojev šteje kot zahteva za izdajo soglasja. Če soglasjedajalec ugotovi, da gradnja po predpisih iz njegove pristojnosti ni dopustna ali mogoča, se zahteva za izdajo projektnih pogojev šteje kot zahteva za izdajo soglasja in se izda odločba o zavrnitvi izdaje soglasja. XIV. Prevzem kanalizacijskih objektov in naprav v upravljanje 63. člen Javna kanalizacija, ki je v lasti občine, se prenese upravljavcu v uporabo in upravljanje s pogodbo. 64. člen Pri prevzemu novozgrajenih objektov so sestavni deli pogodbe: upravna in projektna dokumentacija (projektni

28 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 620 pogoji in soglasja, dovoljenja za posege v prostor, projekti PGD, PID, gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje; investicijska vrednost objekta po končnem obračunu, amortizacijska stopnja kanalizacijskih objektov in naprav. 65. člen Pri obstoječih objektih, kjer ne obstaja dokumentacija, se izdela pregled ter eventuelno sanacijski program, ki vsebuje: pregled obstoječih objektov (zapisnik o pregledu objektov), inventarizacijo objektov in naprav ter priključkov (situacija, kataster, popis elementov z oceno vrednosti), ocenitev sanacijskih del za varno in neoporečno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, določitev virov financiranja, terminski plan izvedbe sanacije, vnos v tehnično bazo upravljalca. Pogoj za prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je izvedba minimalnih sanacijskih del za varno obratovanje in potrditev sanacijskega programa. XV. Obveznosti uporabnikov in izvajalca javne službe v zvezi s priključitvijo na javno kanalizacijo 66. člen Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna za vse povzročitelje obremenitve okolja s komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo. 67. člen Uporabniki javne kanalizacije so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in upravljavci javnih površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe. V primeru solastništva stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta obveznosti uporabnika javne službe lahko izvaja eden od lastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. V večstanovanjskih stavbah brez upravnika lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja eden od lastnikov stavbe, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. V večstanovanjskih stavbah z upravnikom obveznosti uporabnika javne službe izvaja upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki stavbe v skladu s predpisom, ki ureja stanovanja. 68. člen Kot uporabniki javne kanalizacije se štejejo tudi osebe iz 66. člena tega pravilnika, ki objektov, niso priključili na javno kanalizacijo v roku šest mesecev od prejema obvestila izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda v občini Kranjska Gora o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo. 69. člen Izvajalec javne službe mora v 30. dneh po končani gradnji javne kanalizacije obvestiti vse povzročitelje obremenitve oziroma lastnike in upravljalce objektov o možnosti priključitve njihove interne kanalizacije na javno kanalizacijo in jim posredovati pogoje za priključitev na javno kanalizacijo. 70. člen Izgradnjo kanalizacijskega priključka lahko uporabnik javne službe naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo zaračuna dejanske stroške v skladu z veljavnim cenikom. O izgradnji kanalizacijskega priključka skleneta uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo. Uporabnik lahko zgradi kanalizacijski priključek po predhodnem soglasju izvajalca javne službe v lastni režiji, pri čemer gradnjo nadzoruje pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora lahko zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika. Uporabnik je dolžan o začetku del pravočasno obvestiti upravljalca javne kanalizacije. Kot pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, ki je bilo upravljalcu javne kanalizacije posredovano vsaj 24 ur pred začetkom del. 71. člen Uporabnik javne kanalizacije mora po priključitvi na javno kanalizacijo opustiti uporabo obstoječe greznice. Opuščene greznice se izprazni, očisti in dezinficira. Upravljalcu javne kanalizacije mora biti omogočen nadzor opravljenih del. 72. člen Izvajalec javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika v roku 30 dni po prejemu prijave uporabnika. Izvajalec javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti. 1. člen Na območjih poselitve, kjer ni predvidena gradnja javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (nepretočnih greznic, malih čistilnih naprav), ki morajo biti locirani tako, da je možen dostop vozila izvajalca javne službe za praznjenje nepretočnih greznic in prevzem blata iz malih čistilnih naprav. Lastniki ali uporabniki objekta morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov za čiščenje odpadnih voda. Praznjenje objektov in ustrezno dispozicijo odpadne vode in gošč izvaja upravljalec javne kanalizacije ali po pooblastilu upravljalca drug izvajalec, na podlagi programa praznjenja objektov, najmanj enkrat na vsaka 3 leta. Upravljalec javne kanalizacije mora o objektih čiščenja voditi evidenco, iz katere je razvidno lastništvo objekta, njegova lokacija, velikost in podatke o praznjenju, ki vsebujejo datum in čas praznjenja, količino odstranjene suhe snovi, mulja ali gošče, izvajalca in mesto odvoza in nevtralizacije odpeljane snovi. V skrajnem primeru ogrožanja podtalnice ali vodovarstvenega območja, vodnega zajetja ali zaradi drugih razlogov, ko je neposredno ogrožena podtalnica ali pitna voda sme upravljalec začeti na stroške lastnika postopek sanacije in ureditve neustreznega objekta iz 73. člena tega pravilnika. 73. člen V primeru nekontroliranega izlitja nevarnih in škodljivih snovi v javno kanalizacijo, je povzročitelj o tem takoj dolžan obvestiti upravljalca. Za motnje pri obratovanju čistilnih naprav, ki jih je povzročil izpust, je povzročitelj takoj dolžan odpraviti

29 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 621 vzroke in posledice ter kriti nastale dodatne stroške upravljalca. XVI. Zaračunavanje storitev 74. člen Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Uporabnikom javne kanalizacije se pričnejo zaračunavati z dnem priključitve na javno kanalizacijo, oziroma najkasneje po preteku šest mesecev od prejema obvestila o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo. XVII. Zagotavljanje obratovanja, vzdrževanja in nadzora javne ter interne kanalizacije 75. člen Upravljalec ima kadar koli pravico dostopa do vseh javnih kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, izvajanja meritev ter snemanj, zaznamovanj in podobno. Upravljalec ima kadar koli pravico kontrolirati vse kanalizacijske objekte in naprave ter čistilne naprave in druge naprave, ki so priključene na javno kanalizacijo, čeprav po določbah tega pravilnika ne spadajo v javno kanalizacijo. 76. člen Vsakdo, ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju ter na objektih in napravah ali, ki povzroči škodo zaradi škodljivih odplak, jo je dolžan povrniti. 77. člen Upravljalec je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje in vzdrževanje javne kanalizacije in izvajati nadzor v zvezi z uporabo javne kanalizacije. Nadzor uporabe javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja kanalskega priključka zunaj objektov. O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov in naprav javne kanalizacije se mora voditi posebna evidenca. 78. člen Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora upravljalec zagotavljati predvsem: tekoči nadzor stanja na objektih in napravah javne kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov iz spojnih kanalov ter zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije, sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije, intervencijsko vzdrževanje, čiščenje in popravilo javne kanalizacije, intervencijsko vzdrževanje in popravilo notranje kanalizacije v breme uporabnika, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javne kanalizacije ali varovanja okolja. 79. člen Enkrat letno se mora na kanalizacijskih sistemih opraviti deratizacija v skladu veljavnimi predpisi. 80. člen Upravljalec vodi kataster javne kanalizacije in spojnih vodov v skladu z zakonom in drugimi predpisi o katastru objektov in naprav. XVIII. Končna določba 81. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: /2013 Datum: OBČINA MAJŠPERK Občina Kranjska Gora Jure Žerjav, župan 200. Popravek Pravilnika o uporabi dvoran v lasti občine Majšperk POPRAVEK V Pravilniku o uporabi dvoran v lasti Občine Majšperk (Uradni vestnik slovenskih občin, št. 7/13) se v 1. tabeli pri uporabnikih»zavodi in društva s sedežem izven Občine Majšperk«beseda»ura«nadomesti z besedo»celodnevni«. Številka: / Majšperk, dne: Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, župan OBČINA MIRNA 201. Javni razpis za sofinanciranje programov na področju kmetijstva v Občini Mirna v letu 2013 Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 45/2008 ZKme-1), Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kmetijstva v Občini Trebnje za programsko obdobje (Ur. l. RS št. 70/07), 121. člena Statuta Občine Mirne (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011) in Odloka o proračunu Občine Mirna za leto 2013 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/2012) Občina Mirna objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU KMETIJSTVA V OBČINI MIRNA V LETU Predmet javnega razpisa Občina Mirna objavlja javni razpis za sofinanciranje programov na področju kmetijstva v občini Mirna za leto 2013, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 in 1998/ Okvirna višina razpisanih sredstev Skupna višina sredstev je 7.000,00 EUR in sicer za: Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (Ukrep 1) 4.000,00 EUR Zagotavljanje tehnične pomoči (Ukrep 4) 3. Ukrepi UKREP 1: Naložbe v kmetijska gospodarstva - (Uredba komisije (ES) št. 1857/2006)

30 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 622 Namen ukrepa: Namen ukrepa je sofinanciranje naložb v lastno, primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. S tem ukrepom se želi spodbuditi naložbe v higieno in dobro počutje živali, pridelovanju okolju prijazne hrane in izboljšanje delovnih pogojev. Upravičenci: nosilci kmetijskega gospodarstva - pravne ali fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Mirna, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Mirna; člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež ter kmetijske površine na območju občine Mirna; Upravičeni stroški: stroški posodobitve hlevov (gradbena in obrtniška dela, oprema stojišč, ležišč, privezov in boksov, električna oprema, prezračevalni sistemi, napajalni sistemi); stroški nakupa in montaže nove tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke; stroški nakupa materiala, opreme in stroški izgradnje pomožnih živinorejskih objektov; stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije in opreme, razen traktorjev; stroški prve postavitve oz. preoblikovanje obstoječih trajnih nasadov; stroški nakupa in postavitve rastlinjakov, vključno s pripadajočo opremo; stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke, stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino; stroški nakupa in postavitve opreme ali obnova namakalnih sistemov ali obnova pod pogojem, da taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje porabe vode za 25 %; agromelioracijska dela, stroški strojnih storitev odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišča, nasipanja zemljišč namenjenih kmetijski proizvodnji; stroški strojnih storitev urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti; postavitev večletnih nasadov in proti točne zaščite (za registrirane trajne nasade nad 0,3 ha površine in 0,1 ha za jagodičje). Podpore se ne dodelijo za: DDV davke, razne takse in režijske stroške, stroške zavarovanja, stroške za refinanciranje obresti, nakupe traktorjev, že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije, investicije, ki se izvajajo izven območja občine Mirna, investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno dokumentacijo: fotokopijo zbirne vloge za neposredna plačila za leto 2013 mnenje o ekonomski upravičenosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijo oziroma študijo ali projektno dokumentacijo s predračunom, v primeru investicij povezanih z graditvijo objektov ustrezna dovoljenja načrt namakanja v primeru agromelioracijskih del kopijo katastrskega načrta ali izris gerka in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba. Merila za ocenjevanje: ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa, ali je investicija finančno upravičena. Finančne določbe: do 40 % upravičenih stroškov brez DDV najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200, najvišji znesek pomoči dodeljen s strani občine posamezni kmetiji ne sme preseči v katerem koli obdobju treh proračunskih let UKREP 4: Zagotavljanje tehnične pomoči - (Uredba komisije (ES) št. 1857/2006) Namen ukrepa: Namen ukrepa je omogočiti kmetom pridobivanje novih znanj za zagotavljanje ustrezne usposobljenosti in možnosti koriščenja storitev tehnične podpore v kmetijstvu, kar je temeljni pogoj za izvajanje primarne kmetijske dejavnosti. Upravičenci: registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine Mirna; organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva. Splošni pogoji upravičenosti: Upravičenci pod prvo in drugo alineo prejšnjega odstavka, morajo k vlogi predložiti finančno ovrednoten letni program dela in seznam članov. Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Upravičeni stroški: a) stroški izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu: stroški organiziranja in stroški programov usposabljanja b) stroški svetovalnih storitev: stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, stroški organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, stroški tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroški izdaje publikacij, najemnine in opremljanje razstavnih prostorov, materialni stroški priprave in dostave izdelkov za razstave, ocenjevanja pridelkov, c) stroški na področju širjenja znanstvenih dognanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke ali

31 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 623 poreklo niso imenovani, razen za proizvode iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 in št. 1493/1999 d) stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani). Podpore se ne dodelijo: za že izvedene aktivnosti, za aktivnosti, ki se izvajajo izven območja občine Mirna, za stroške splošnih storitev (na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve in svetovanja ali izobraževanja, ki so financirana iz drugih javnih sredstev) Finančne določbe: pomoč se dodeli do 100 % upravičenih stroškov (brez DDV) pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upoštevajo določila pravila»de minimis«. 4. Vsebina vloge Vlagatelji izpolnijo in oddajo vloge na sedežu Občine Mirna, Glavna cesta 28, 8233 Mirna, in sicer obvezno na predpisanem obrazcu»vloga za dodelitev sredstev na področju kmetijstva v občini Mirna za leto 2013«, ki ga dobijo na Občini Mirna v tajništvu ali na internetni strani Izvajalci ali organizatorji razpisanih ukrepov morajo k vlogi priložiti tudi pisno ponudbo za izvedbo v programu določenih nalog in predvideti višino potrebnih sredstev ter vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene v tem razpisu. 5. Obravnava vlog in postopek odobritve Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Razpis in obrazci so objavljeni tudi na internetni strani Nepopolne vloge in vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo s sklepom župana zavržene in ne bodo obravnavane v postopku dodelitve sredstev. Komisija bo opravila pregled prispelih vlog in pripravila predlog prejemnikov pomoči. Komisijo sestavljajo člani odbora za gospodarstvo pri Občinskem svetu Občine Mirna. Komisija bo v vseh fazah postopka v skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/2011-UPB2) dosledno spoštovala določbe o izogibanju nasprotju interesov. O dodelitvi sredstev po tem razpisu odloča na predlog strokovne komisije, župan s sklepom. Medsebojne obveznosti med Občino Mirna in upravičencem se uredijo s pogodbo. V primeru, ko med proračunskim letom občinski svet spremeni proračun, se naročnik in izvajalec z aneksom dogovorita za spremembo obsega pogodbenih nalog oziroma za spremembo dinamike plačil. 6. Dodatne informacije Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresirani dobijo po telefonu vsak delovni dan pri Lei Bučinel (tel.: , e-naslov: lea.bucinel@mirna.si). 7. Rok, do katerega morajo biti vložene vloge Vloge morajo biti oddane do Številka: 331-1/ Datum: OBČINA MISLINJA Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan 202. Odlok o oglaševanju in plakatiranju v Občini Mislinja Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10), 9. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. Uradni list RS št. 32/06-UPB1, 123/06-ZFO-1 in 57/2008-ZFO-1A), 3. in 17. člen zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11-UPB8), in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/2012), je Občinski svet Občine Mislinja na 17. seji, dne sprejel ODLOK O OGLAŠEVANJU IN PLAKATIRANJU V OBČINI MISLINJA I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem odlokom se za območje občine Mislinja urejajo pogoji, načini, pravice in obveznosti glede oglaševanja in plakatiranja, nadzor nad izvajanjem odloka in sankcije v primeru kršitev določb tega odloka. (2) Oglaševanje pomeni vse vrste posredovanja obvestil in sporočil z oglasnimi sredstvi, ki je namenjeno širši javnosti in zajema oglaševanje proizvodov in storitev na lastnih površinah, oglaševanje v času volilne in referendumske kampanje in oglaševanje na javnih površinah. (3) Plakatiranje pomeni oglaševanje samo na javnih površinah na območju občine Mislinja, na za to določenih plakatnih mestih ter način in pogoji lepljenja plakatov, plačilo takse za plakatiranje in kazni, v primeru kršitev določb tega odloka. 2. člen (1) Pravne oziroma fizične osebe, lahko oglašajo svoje proizvode in storitve in v ta namen postavljajo plakate in druge reklamne objekte na svojem poslovnem prostoru oziroma objektu v svoji lasti ali na svojem zemljišču v skladu z veljavnimi prostorskimi akti. (2) Na javnih površinah lahko pravne oziroma fizične osebe postavljajo obvestilne znake za oglaševanje lastnih proizvodov in storitev na podlagi dovoljenja, ki ga izda občinska uprava v skladu s prostorskimi akti in s tem odlokom. (3) Na zemljiščih v zasebni lasti lahko ob soglasju lastnika zemljišča in upoštevaje prostorske akte in Zakona o volilni in referendumski kampanji, svoja plakatna mesta postavljajo tudi politične stranke.

32 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran člen (1) Izvajalec plakatiranja je lahko občinska uprava ali drugi izvajalci oziroma organizatorji prireditev, vendar le z dovoljenjem občine. (2) Za postavitev in vzdrževanje plakatnih mest in upravljanje z njimi je odgovorna občinska uprava. II. Plakatna mesta 4. člen (1) Plakatna mesta so postavljena na javnih površinah in so namenjena za nameščanje plakatov ter morajo biti postavljena tako, da ne ovirajo prometa, ne vplivajo na namembnost prostora in ne kvarijo videza okolja. (2) Postavljanje plakatnih mest ob javnih cestah mora biti v skladu z Zakonom o cestah. (3) Plakatna mesta so lahko stalna ali premična. (4) Stalna plakatna mesta v občini Mislinja so oglasni stebri, samostojno stoječe ali na stene pritrjene vitrine in table v naseljih občine (Mislinja, Dolič, Dovže, Završe) in plakatna mesta na avtobusnih postajališčih ter druga plakatna mesta, ki jih za ta namen uredi in vzdržuje občina, v skladu s prostorskimi akti. (5) Premična plakatna mesta so panoji manjšega formata in druga plakatna mesta, ki jih določi občina. S plakatnimi mesti gospodari lastnik oziroma pooblaščen izvajalec, ki je dolžan le-te redno vzdrževati in obnavljati. III. Plakatiranje 5. člen (1) Lepljenje in nameščanje plakatov, oglasov in podobnih objav (v nadaljevanju : plakati), je dovoljeno samo na plakatnih mestih. (2) Plakate, ki bi bili s svojo vsebino ali sporočilom v očitnem nasprotju z interesi javnega reda in miru ter javne morale, ni dovoljeno lepiti na plakatna mesta. (3) Prav tako ni dovoljena politična propaganda, razen v času pred volitvami in referendumi. (4) Metanje letakov brez posebnega dovoljenja občinske uprave je prepovedano. (5) Z novim plakatom se ne sme prekriti že nalepljenega plakata, ki oglašuje oziroma vabi na prireditev, ki se še ni zgodila. (6) Nameščanje in odstranjevanje plakatov izvaja izvajalec plakatiranja. (7) V kolikor nameščanje plakatov izvaja občinska uprava, oz. za to pooblaščeni izvajalec, se stranki pred plakatiranjem zaračunajo tudi materialni stroški za nameščanje in odstranjevanje plakatov, ki se obračunajo ob plačilu takse. (8) Izvajalec plakatiranja mora v roku 2 dni odstraniti vse raztrgane in onesnažene plakate, ter plakate katerih rok za plakatiranje je potekel. IV. Plačilo takse za plakatiranje 6. člen (1) Taksa se plača za plakatiranje na javnih površinah. (2) Plakate je potrebno pred nameščanjem na plakatna mesta dostaviti v potrditev občinski upravi občine Mislinja, v času uradnih ur. Za plakatiranje plača zavezanec Občini Mislinja takso. (3) Po plačilu takse se na spodnji desni strani plakata odtisne štampiljka občine in datum do katerega dneva sme biti plakat nameščen na plakatnem mestu. 7. člen (1) Višina takse se izračuna tako, da se število točk pomnoži z vrednostjo točke. Vrednost točke je 0,20. Vrednost točke se lahko spremeni letno s sklepom, glede na spremembo drobnoprodajnih cen življenjskih potrebščin, ki jih objavi Statistični urad Republike Slovenije. (2) Za plakatiranje po tem odloku se plača taksa od velikosti plakata in znaša če je trajnega značaja letno glede na velikost: --- velikost do 3 m 2500 točk --- velikost 3 m2 do 12 m točk (3) Za občasne plakate, reklame, oglase, transparente in druge podobne objave: --- velikost do vključno A3 4 točke za vsak plakat do 7 dni --- velikost do vključno A0 7 točk za vsak plakat do 7 dni --- velikost do 3 m2 20 točk za vsak plakat do 7 dni --- velikost 3 m2 do 12 m2 40 točk za vsak plakat do 7 dni 8. člen (1) Plačila takse za plakatiranje in oglaševanje so oproščeni : javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina Mislinja, organizatorji humanitarnih prireditev, prireditev socialnega, vzgojnega ter kulturnega značaja, vaške skupnosti v občini Mislinja, društva v občini Mislinja. (2) Navedeni v prvem odstavku tega člena morajo pred plakatiranjem pridobiti dovoljenje občinske uprave, ki na plakate in druga sporočila odtisne štampiljko občine in datum do katerega dneva (roka), sme biti sporočilo nameščeno. V. Volilna in referendumska kampanja 9. člen (1) Za potrebe volilne in referendumske kampanje lahko vse politične stranke in neodvisni kandidati postavijo začasna plakatna mesta. Lokacije postavitev, oblika in velikost plakatnega mesta mora biti v skladu z zakonom o volilni kampanji. (2) Plakatna mesta, ki so v lasti občine, se za volilno kampanjo ne uporabljajo. 10. člen (1) Organizatorji volilne oziroma referendumske kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti svoje plakate z vseh plakatnih mest. (2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena občinski inšpektor odredi odstranitev plakatov na stroške organizatorja volilne oziroma referendumske kampanje in izreče globo. VI. Nadzor in kazenske določbe 11. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinski inšpektor. 12. člen Plakati, ki so nameščeni v nasprotju s tem odlokom, se odstranijo na stroške pravne ali fizične osebe, v korist katere je izvršeno plakatiranje. 13. člen (1) Z globo 40,00 se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki krši določila prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in osmega odstavka 5. člena, drugega odstavka 6. člena,

33 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 625 drugega odstavka 8. člena ter določila 9. in 10. člena tega odloka. (2) Z globo 200,00 se kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, za dejanja iz prvega odstavka tega člena. VII. Prehodne in končne odločbe 14. člen (1) Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o plakatnih objektih, neprometnih znakih in o plakatiranju v Občini Mislinja (Uradni list RS št. 67/1997). 15. člen (1) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: /2013 Datum: Občina Mislinja Franc Šilak, župan 203. Zaključni račun Občine Mislinja za leto 2013 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 ZLS-UPB2, 76/08, 100/08- odl.us, 79/09 in 51/10), 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 ZJF-UPB4), 13. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 56/98, 123/06, 57/2008 in 36/11) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Glasilo slovenskih občin št. 5/2012) je Občinski svet Občine Mislinja na 17. seji,dne sprejel ZAKLJUČNI RAČUN OBČINE MISLINJA ZA LETO SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Mislinja za leto člen Zaključni račun proračuna Občine Mislinja za leto 2012 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Mislinja za leto Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2012 ter o njihovi realizaciji v tem letu. V splošnem delu zaključnega računa so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 2012 so naslednji: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2012 v evrih I. SKUPAJ PRIHODKI ( ) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 0,00 73 PREJETE DONACIJE 0, Prejete donacije iz domačih virov 0, Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI Prejeta sredstva iz državnega proračuna Prejete sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti Prejete sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije iz strukturnih skladov PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0, Prejeta sredstva ISPA 0,0 II. SKUPAJ ODHODKI ( ) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost

34 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran Izdatki za blago in storitev Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2012 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV ( ) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0, Prejeta vračila danih posojil 0, Prodaja kapitalskih deležev 0, Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV ( ) 440 Dana posojila VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun2012 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 (500) 50 ZADOLŽEVANJ 0, Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE)SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN PRETEKLEGA LETA

35 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran člen Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja proračuna Občine Mislinja za leto 2012 so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Šifra: /2013 Mislinja, Občina Mislinja Franc Šilak, župan 204. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih programov v Občini Mislinja V skladu s 17. členom Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12), je Občinski svet občine Mislinja na 17. seji dne sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU KULTURNIH PROGRAMOV V OBČINI MISLINJA I. Splošne določbe 1. člen Občina Mislinja s tem pravilnikom določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdeljevanje sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih društev in kulturne programe, ki so lokalnega pomena in jih izvajajo kulturna društva, združenja in drugi neprofitni izvajalci na območju občine Mislinja. Sredstva za investicije niso predmet tega pravilnika. 2. člen Upravičenci do finančnih sredstev po tem pravilniku so vsi izvajalci, navedeni v prejšnjem členu, ki: so registrirani in delujejo na področju kulturne dejavnosti najmanj eno leto, imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo v skladu z določili o registraciji, imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov, imajo sedež v občini Mislinja in izvajajo programe v občini Mislinja, imajo sedež v drugi občini, če je v društvo vključenih več kot ¼ vseh članov društva iz občine Mislinja (KD Graška gora, KD Paški Kozjak), v višini 1/3 vrednosti prijavljenih programov, za isti program niso financirani iz proračuna občine Mislinja, za isti program ne kandidirajo po kateremkoli drugem pravilniku o sofinanciranju dejavnosti s strani občine Mislinja, kandidirajo največ na dveh javnih razpisih za sofinanciranje programov občine Mislinja, predložijo programe dela in načrte aktivnosti ter poročajo o realizaciji dela in doseženih rezultatih, izpolnjujejo druge pogoje iz tega pravilnika. 3. člen Predmet tega pravilnika je sofinanciranje dejavnosti kulturnih programov, ki jih izvajajo kulturna društva, združenja in zasebniki na območju občine Mislinja. Sofinancirajo se naslednji programi: sodelovanje na območnih in državnih prireditvah, izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, kulturne prireditve in akcije in drugi kulturni programi. 4. člen Upravičenci do finančnih sredstev po tem pravilniku so dolžni objaviti na spletnih straneh občine Mislinja: program dela, poročila o delu, sodelovanje na prireditvah in aktivnostih občinskega pomena, ki se nanašajo na področje njihovega delovanja, pomembnejše se obvezno vključijo v koledar prireditev ter opredelijo ob podpisu pogodbe ali posebnem dogovoru. II. Postopek pridobivanja sredstev 5. člen Finančna sredstva se izvajalcem dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v glasilu Naša občina ali drugem glasilu oz. na spletnih straneh občine. Višina sredstev za programe kulturnih organizacij in društev se določi v vsakoletnem proračunu občine Mislinja. 6. člen Javni razpis mora vsebovati: navedbo naročnika, predmet javnega razpisa, opredelitev upravičencev, ki se lahko prijavijo na razpis, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci, okvirno višino finančnih sredstev, merila za razdelitev sredstev, rok za prijavo, rok v katerem bodo znani rezultati razpisa, seznam vseh prilog, ki jih je potrebno priložiti ob prijavi. 7. člen Javni razpis in razpisno dokumentacijo pripravi občinska uprava. Postopek javnega razpisa vodi in predlog delitve finančnih sredstev pripravi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. V kolikor komisija ugotovi, da vloga ni popolna, lahko posameznega kandidata pozove k dopolnitvi vloge in v kolikor je kandidat v roku, ki ga določi komisija ne dopolni, se prijava na razpis zavrže. Po končanem postopku ocenjevanja prijavljenih programov, predlog razdelitve sredstev posreduje komisija županu, ki o razdelitvi sredstev odloča s sklepom. V roku 8 dni od prejema sklepa o dodelitvi sredstev lahko upravičenec vloži zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa, kolikor meni, da mu sredstva niso bila dodeljena v skladu z merili. V zahtevku mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga pritožbo. O pritožbi odloča župan. 8. člen Na podlagi sklepa župana se sklenejo pogodbe s posameznimi upravičenci o sofinanciranju programov. Pogodba vsebuje poleg določil o višini sredstev, načinu nadzora, dinamike sofinanciranja, tudi določilo o vračilu sredstev v primeru nenamenske porabe ali nerealiziranega programa. Pogodbo podpišeta župan in pooblaščeni predstavnik upravičenca. Nadzor nad porabo namenskih sredstev izvaja nadzorni odbor občine Mislinja.

36 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran člen Izvajalci programov oziroma projektov morajo občini ob zaključnem računu predložiti končno poročilo o izvedbi prevzetih programov in namenski porabi dodeljenih sredstev. Poročilo o realizaciji mora biti sestavljeno tako, da zajema vse prijavljene programe po vsebini in vrstnem redu, kot so bili navedeni v prijavi ter navedba o realizaciji programov. Dobljena sredstva za programe, ki v preteklem letu niso bili realizirani se odštejejo od upravičenih sredstev za programe po novem razpisu. III. Prijava na razpis 10. člen Organizacije in društva, ki se prijavijo na razpis morajo predložiti vlogo s prilogami: dokazilo o registraciji in dokazilo o delovanju na področju neprofitnih oziroma kulturnih dejavnosti, dokazilo o urejeni evidenci o članstvu, izjavo o zagotovljenih osnovnih pogojih za realizacijo načrtovanih programov, poročilo o delu oz.realizaciji programov v preteklem letu, finančni načrt in program dela za leto, v katerem se prijavljajo na razpis, navedba in opredelitev programov za razpisano leto, na podlagi razpisne dokumentacije. IV. Merila in kriteriji za sofinanciranje 11. člen Komisija bo pri ocenjevanju prispelih vlog upoštevala naslednje kriterije: MERILA ZA VREDNOTENJE LJUBITELJSKIH KULTURNIH PROGRAMOV: Vrsta programa Možno število točk 1. PIHALNI ORKESTER Pogoj: najmanj deset nastopov letno. Za vsak nastop nad pet 300 nastopov letno se prizna Prizna se največ 60 vaj (po dve šolski uri) letno Honorar vodji orkestra za vajo 30 in nastop Programski stroški na vajo 12 Vzdrževanje in obnova 4000 instrumentov Materialni stroški na vajo - pri najmanj 32 članih 50 - pri najmanj 18 članih 40 - pri manj kot 18 članih PEVSKI ZBOR Pogoj: najmanj pet nastopov letno Prizna se največ 40 vaj (po dve šolski uri) letno Honorar zborovodji za vajo in 30 nastop Programski stroški na vajo 8 Materialni stroški na vajo - pri najmanj 32 članih 50 - pri najmanj 18 članih 40 - pri manj kot 18 članih 30 Vrsta programa Možno število točk Prizna se največ 40 vaj (po dve šolski uri) letno Honorar režiserja za vajo in 30 predstavo Programski stroški na vajo 10 Materialni stroški na vajo - pri najmanj 32 članih 50 - pri najmanj 18 članih 40 - pri manj kot 18 članih FOLKLORNA, PLESNA SKUPINA Pogoj: najmanj pet nastopov letno Prizna se največ 45 vaj (po dve šolski uri) letno Honorar vodji za vajo in 30 nastop Programski stroški na vajo 8 Materialni stroški na vajo - pri najmanj 32 članih 50 - pri najmanj 18 članih 40 - pri manj kot 18 članih RECITACIJSKA, LITERARNA SKUPINA Pogoj: najmanj trije nastopi letno Prizna se največ 15 vaj (po dve šolski uri) letno Honorar mentorju za vajo in 30 nastop Programski stroški na vajo 4 Materialni stroški na vajo - pri najmanj 32 članih 50 - pri najmanj 18 članih 40 - pri manj kot 18 članih ORGANIZACIJA IN IZVEDBA DRUGIH KULTUNIH PRIREDITEV IN PROSLAV Organizacija in izvedba drugih kulturnih prireditev, proslav in projektov se ovrednoti v skladu in sorazmerju z merili, ki veljajo za podobne zvrsti kulturnih programov. VREDNOTENJE KAKOVOSTI IZVEDBE LJUBITELJSKIH KULTURNIH PROGRAMOV Izbrani programi in projekti se ovrednotijo tudi glede na pričakovano kakovost izvedbe. Ocenjevanje kakovosti temelji na ugotavljanju in ocenjevanju kakovosti, ki jo je izvajalec dosegal pri izvedbi podobnega programa in v podobni kadrovski zasedbi v preteklih dveh letih. Izvajalcem programov, ki se razvrstijo v kakovostne skupine, se povečajo po osnovnih merilih izračunani programski stroški (honorar strokovnemu vodji, programski stroški za vajo in nastop) po naslednjih merilih: VREDNOTENJE KAKOVOSTI IZVEDBE LJUBITELJSKIH KULTURNIH PROGRAMOV Kakovostna skupina Merila za ocenjevanje kakovosti izvajalca kulturnega programa Programski stroški se povečajo za 3. GLEDALIŠKA SKUPINA Pogoj: eno celovečerno gledališko delo in najmanj tri predstave letno

37 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 629 Kakovostna skupina Merila za ocenjevanje kakovosti izvajalca kulturnega programa Programski stroški se povečajo za Kakovostna skupina Merila za ocenjevanje kakovosti izvajalca kulturnega programa Programski stroški se povečajo za I. skupina je osrednji nosilec dejavnosti v svojem okolju, redno nastopa v občini, regiji in državi ter občasno v tujini, dosega nadpovprečno kakovost na nivoju države, ima stalno pripravljen program za takojšnjo izvedbo(celovečerni nastop), izvaja najzahtevnejša dela iz domače in tuje literature in izvaja novitete, sodeluje na državnih in mednarodnih tekmovanjih skupin svoje zvrsti in je na državnem tekmovanju dosegel najmanj 85% točk. II. skupina je eden od nosilcev dejavnosti v svojem okolju, redno nastopa v občini in na regijskih prireditvah ter občasno na državnih prireditvah, ima stalno pripravljen program za takojšnjo izvedbo (celovečerni nastop), na občinskih ali področnih srečanjih skupin svoje zvrsti dosega visoko kakovost, sodeluje na državnih tekmovanjih skupin svoje zvrsti in je dosegel vsaj 75% točk. III. skupina nastopa v občini in na regijskih prireditvah ter občasno na prireditvah v drugih regijah, pomembno prispeva h kulturni dejavnosti v svojem okolju, na občinskih ali področnih srečanjih skupin svoje zvrsti dosega nadpovprečno kakovost. IV. skupina nastopa v občini in v krajih izven občine, na občinskih ali področnih srečanjih skupin svoje zvrsti dosega povprečno kakovost. V. skupina nastopa samo v domačem kraju, na občinskih ali področnih srečanjih skupin svoje zvrsti dosega zadovoljivo 100% 75% 50% 25% 0% kakovost. 12. člen Komisija opravi izračun točke tako, da najprej točkuje vse prijavljene programe, nato razpoložljiva proračunska sredstva deli s številom dobljenih točk, na podlagi česar ugotovi vrednost točke. Vrednost točke se pomnoži s številom točk, ki jih je prejel posamezni upravičenec. 13. člen Komisija lahko za vsako proračunsko leto določi še podrobnejša merila in kriterije za izbor programov in projektov sofinanciranja, oziroma točkovnik sofinanciranja. V. Končna določba 14. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. S sprejemom tega pravilnika, preneha veljati Pravilnik o izbiri in vrednotenju programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in kulturnih projektov, ki jih financira ali sofinancira Občina Mislinja, Uradni list RS št. 9/2001. Številk: 610-2/2013 Datum: Občina Mislinja Franc Šilak, župan 205. Pravilnik o sofinanciranju programov za mlade v Občini Mislinja V skladu s 17. členom Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12), je Občinski svet občine Mislinja na 17. seji dne sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV ZA MLADE V OBČINI MISLINJA I. Splošne določbe 1. člen Občina Mislinja s tem pravilnikom določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdeljevanje sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov za mlade, ki jih izvajajo nevladne, neprofitne organizacije in društva, združenja in drugi neprofitni izvajalci na območju občine Mislinja. Sredstva za investicije niso predmet tega pravilnika. 2. člen Upravičenci do finančnih sredstev po tem pravilniku so vsi izvajalci, navedeni v prejšnjem členu, ki: so registrirani in delujejo na področju neprofitnih dejavnosti najmanj eno leto, imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo v skladu z določili o registraciji,

38 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 630 imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov, imajo sedež v občini Mislinja in izvajajo programe v občini Mislinja, imajo sedež izven občine, vendar izvajajo programe za mlade iz občine Mislinja, za isti program niso financirani iz proračuna občine Mislinja, za isti program ne kandidirajo po kateremkoli drugem pravilniku o sofinanciranju dejavnosti s strani občine Mislinja, kandidirajo največ na dveh javnih razpisih za sofinanciranje programov občine Mislinja, predložijo programe dela in načrte aktivnosti ter poročajo o realizaciji dela in o doseženih rezultatih, izpolnjujejo druge pogoje iz tega pravilnika. 3. člen Predmet tega pravilnika je sofinanciranje letnih programov in projektov z vsebinami, ki spodbujajo mladino k izvajanju aktivnosti lokalnega in širšega pomena, na najrazličnejših področjih delovanja mladih. 4. člen Upravičenci do finančnih sredstev po tem pravilniku so dolžni objaviti na spletnih straneh občine Mislinja: program dela, poročila o delu, sodelovanje na prireditvah in aktivnostih občinskega pomena, ki se nanašajo na področje njihovega delovanja, pomembnejše se obvezno vključijo v koledar prireditev ter opredelijo ob podpisu pogodbe ali posebnem dogovoru. II. Postopek pridobivanja sredstev 5. člen Finančna sredstva se izvajalcem dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v glasilu Naša občina ali drugem glasilu oz. na spletnih straneh občine. Višina sredstev za programe za mlade se določi v vsakoletnem proračunu občine Mislinja. 6. člen Javni razpis mora vsebovati : navedbo naročnika, predmet javnega razpisa, opredelitev upravičencev, ki se lahko prijavijo na razpis, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci, okvirno višino finančnih sredstev, merila za razdelitev sredstev, rok za prijavo, rok v katerem bodo znani rezultati razpisa, seznam vseh prilog, ki jih je potrebno priložiti ob prijavi. 7. člen Javni razpis in razpisno dokumentacijo pripravi občinska uprava. Postopek javnega razpisa vodi in predlog delitve finančnih sredstev pripravi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. V kolikor prijava ni popolna, lahko komisija posameznega vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge in v kolikor je le-ta v roku, ki ga določi komisija ne dopolni, se prijava na razpis zavrže. Po končanem postopku ocenjevanja prijavljenih programov, predlog razdelitve sredstev posreduje komisija županu, ki o razdelitvi sredstev odloča s sklepom. V roku 8 dni od prejema sklepa o dodelitvi sredstev lahko predlagatelj vloge vloži zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa, kolikor meni, da mu sredstva niso bila dodeljena v skladu z merili. V zahtevku mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga pritožbo. O pritožbi odloča župan. 8. člen Na podlagi sklepa župana se sklenejo pogodbe s posameznimi upravičenci o sofinanciranju programov. Pogodba vsebuje poleg določil o višini sredstev, načinu nadzora, dinamike sofinanciranja, tudi določilo o vračilu sredstev v primeru nenamenske porabe ali nerealiziranega programa. Pogodbo podpišeta župan in pooblaščeni predstavnik upravičenca. Nadzor nad porabo namenskih sredstev izvaja nadzorni odbor občine Mislinja. 9. člen Izvajalci programov oziroma projektov morajo občini ob zaključnem računu predložiti končno poročilo o izvedbi prevzetih programov in namenski porabi dodeljenih sredstev. Poročilo o realizaciji mora biti sestavljeno tako, da zajema vse prijavljene programe po vsebini in vrstnem redu, kot so bili navedeni v prijavi ter navedba o realizaciji programov. Dobljena sredstva za programe, ki v preteklem letu niso bili realizirani se odštejejo od upravičenih sredstev za programe po novem razpisu. III. Prijava na razpis 10. člen Organizacije in društva, ki se prijavijo na razpis morajo predložiti vlogo s prilogami: dokazilo o registraciji in dokazilo o delovanju na področju neprofitnih dejavnosti oz. dejavnosti za mlade, dokazilo o urejeni evidenci o članstvu, podpisano izjavo, da imajo osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov, poročilo o delu v preteklem letu, finančni načrt in program dela za leto, v katerem se prijavljajo na razpis, navedba in opredelitev programov za razpisano leto, na podlagi razpisne dokumentacije. IV. Merila in kriteriji za sofinanciranje 11. člen Komisija bo pri ocenjevanju prispelih vlog upoštevala naslednje kriterije: Zap.št Kriteriji Realizacija prijavljenih programov na razpis v preteklem letu Program dela za razpisano leto [od tega ] izobraževalnoraziskovalni program kulturnoumetniški program drugi programi za mlade (daljše časovno Možno št.točk Od tega za posamezne kriterije

39 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 631 Zap.št. Kriteriji obdobje) Možno št.točk Od tega za posamezne kriterije nevladne, neprofitne organizacije in društva, združenja in drugi neprofitni izvajalci na območju občine Mislinja, oziroma za občane občine Mislinja. Sredstva za investicije niso predmet tega pravilnika deficitarnost programa Število članov iz občine Mislinja [od tega ] do 20 članov 10 od 21 članov in več Drugo (inovativnost, razvojnost programa) Skupaj možno število točk člen Komisija opravi izračun točke tako, da najprej točkuje vse prijavljene programe, nato razpoložljiva proračunska sredstva deli s številom dobljenih točk, na podlagi česar ugotovi vrednost točke. Vrednost točke se pomnoži s številom točk, ki jih je prejel posamezni upravičenec. 13. člen Komisija lahko za vsako proračunsko leto določi še podrobnejša merila in kriterije za izbor programov in projektov sofinanciranja, oziroma točkovnik sofinanciranja. V. Končna določba 14. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 123-2/2013 Datum: Občina Mislinja Franc Šilak, župan 206. Pravilnik o sofinanciranju programov, ki jih izvajajo neprofitne organizacije v Občini Mislinja V skladu s 17. členom Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12), je Občinski svet občine Mislinja na 17. seji dne sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV, KI JIH IZVAJAJO NEPROFITNE ORGANIZACIJE V OBČINI MISLINJA I. Splošne določbe 1. člen Občina Mislinja s tem pravilnikom določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdeljevanje sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov, ki jih izvajajo člen Upravičenci do finančnih sredstev po tem pravilniku so vsi izvajalci, navedeni v prejšnjem členu, ki: so registrirani in delujejo na področju neprofitnih dejavnosti najmanj eno leto, imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo v skladu z določili o registraciji, imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov, imajo sedež v občini Mislinja in izvajajo programe v občini Mislinja, imajo sedež izven občine, vendar izvajajo programe za občane občine Mislinja, za isti program niso financirani iz proračuna občine Mislinja, za isti program ne kandidirajo po kateremkoli drugem pravilniku o sofinanciranju dejavnosti s strani občine Mislinja, kandidirajo največ na dveh javnih razpisih za sofinanciranje programov občine Mislinja, predložijo programe dela in načrte aktivnosti ter poročajo o realizaciji dela in doseženih rezultatih, izpolnjujejo druge pogoje iz tega pravilnika. 3. člen Predmet tega pravilnika je sofinanciranje letnih programov in projektov z vsebinami, ki vzpodbujajo lokalno prebivalstvo k izvajanju aktivnosti lokalnega in širšega pomena, na najrazličnejših področjih dejavnosti neprofitnih organizacij, društev, združenj. 4. člen Upravičenci do finančnih sredstev po tem pravilniku so dolžni objaviti na spletnih straneh občine Mislinja: program dela, poročila o delu, sodelovanje na prireditvah in aktivnostih občinskega pomena, ki se nanašajo na področje njihovega delovanja, pomembnejše se obvezno vključijo v koledar prireditev ter opredelijo ob podpisu pogodbe ali posebnem dogovoru. II. Postopek pridobivanja sredstev 5. člen Finančna sredstva se izvajalcem dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v glasilu Naša občina ali drugem glasilu oz. na spletnih straneh občine. Višina sredstev za programe neprofitnih organizacij se določi v vsakoletnem proračunu občine Mislinja. 6. člen Javni razpis mora vsebovati : navedbo naročnika, predmet javnega razpisa, opredelitev upravičencev, ki se lahko prijavijo na razpis, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci, okvirno višino finančnih sredstev, merila za razdelitev sredstev, rok za prijavo, rok v katerem bodo znani rezultati razpisa, seznam vseh prilog, ki jih je potrebno priložiti ob prijavi.

40 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran člen Javni razpis in razpisno dokumentacijo pripravi občinska uprava. Postopek javnega razpisa vodi in predlog delitve finančnih sredstev pripravi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. V kolikor komisija ugotovi, da vloga ni popolna, lahko posameznega kandidata pozove k dopolnitvi vloge in v kolikor je kandidat v roku, ki ga določi komisija ne dopolni, se prijava na razpis zavrže. Po končanem postopku ocenjevanja prijavljenih programov, predlog razdelitve sredstev posreduje komisija županu, ki o razdelitvi sredstev odloča s sklepom. V roku 8 dni od prejema sklepa o dodelitvi sredstev lahko kandidat vloži zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa, kolikor meni, da mu sredstva niso bila dodeljena v skladu z merili. V zahtevku mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga pritožbo. O pritožbi odloča župan. 8. člen Na podlagi sklepa župana se sklenejo pogodbe s posameznimi upravičenci o sofinanciranju programov. Pogodba vsebuje poleg določil o višini sredstev, načinu nadzora, dinamiki sofinanciranja tudi določilo o vračilu sredstev v primeru nenamenske porabe ali nerealiziranega programa. Pogodbo podpišeta župan in pooblaščeni predstavnik upravičenca. Nadzor nad porabo namenskih sredstev izvaja nadzorni odbor občine Mislinja. 9. člen Izvajalci programov oziroma projektov morajo občini ob zaključnem računu predložiti končno poročilo o izvedbi prevzetih programov in namenski porabi dodeljenih sredstev. Poročilo o realizaciji mora biti sestavljeno tako, da zajema vse prijavljene programe po vsebini in vrstnem redu, kot so bili navedeni v prijavi ter navedba o realizaciji programov. Dobljena sredstva za programe, ki v preteklem letu niso bili realizirani se odštejejo od upravičenih sredstev za programe po novem razpisu. III. Prijava na razpis 10. člen Organizacije in društva, ki se prijavijo na razpis morajo predložiti vlogo s prilogami: dokazilo o registraciji in dokazilo o delovanju na področju neprofitnih dejavnosti, dokazilo o urejeni evidenci o članstvu, izjavo o zagotovljenih osnovnih pogojih za realizacijo načrtovanih programov, poročilo o delu v preteklem letu, finančni načrt in program dela za leto, v katerem se prijavljajo na razpis, navedba in opredelitev programov za razpisano leto, na podlagi razpisne dokumentacije. IV. Merila in kriteriji za sofinanciranje 11. člen Komisija bo pri ocenjevanju prispelih vlog upoštevala naslednje kriterije: Zap. št. 1. Kriteriji Realizacija prijavljenih programov na razpis v preteklem letu Možno št. točk 10 Od tega za posamezne kriterije Program dela za razpisano leto [od tega]: kvaliteta in realnost programa dela za razpisano obdobje financiranja organizacija, soorganizacija in udeležba na javnih prireditvah obseg programa, ki ga društvo, ki je organizirano na občinskem, območnem, regijskem ali državnem nivoju izvaja v občini Mislinja in za občane iz občine Mislinja rednost delovanja (izvajanje programa skozi daljše časovno obdobje) Število članov iz občine Mislinja [od tega] do 5 članov 10 od 6 50 članov 20 od članov 30 od 101 in več 40 Drugo (inovativnost, razvojnost programa) Skupaj možno število točk člen Komisija opravi izračun točke tako, da najprej točkuje vse prijavljene programe, nato razpoložljiva proračunska sredstva deli s številom dobljenih točk, na podlagi česar ugotovi vrednost točke. Vrednost točke se pomnoži s številom točk, ki jih je prejel posamezni upravičenec. 13. člen Komisija lahko za vsako proračunsko leto določi še podrobnejša merila in kriterije za izbor programov in projektov sofinanciranja, oziroma točkovnik sofinanciranja. V. Končna določba 14. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. S sprejemom tega pravilnika, preneha veljati Pravilnik o zagotavljanju sredstev iz proračuna občine Mislinja za izvajanje dejavnosti neprofitnih organizacij, društev, združenj in drugih institucij (Uradni list RS št. 136/2004). Številka: 411-2/2013 Datum: Občina Mislinja Franc Šilak, župan

41 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran Pravilnik o priznanjih na področju športa v Občini Mislinja Na podlagi 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12) je Občinski svet občine Mislinja na 17. seji dne sprejel PRAVILNIK O PRIZNANJIH NA PODROČJU ŠPORTA V OBČINI MISLINJA Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom Občina Mislinja določa vrste priznanj ter pogoje, merila in postopke za podeljevanje priznanj v športu. 2. člen Občina Mislinja lahko vsako leto podeli priznanja na področju športa naslednjim prejemnikom : športnikom za dosežke in afirmacijo športa, amaterskim športnim delavcem in športnim društvom za uspešno delovanje, trenerjem za trenersko in strokovno delo. 3. člen Priznanja na področju športa se podeljujejo za : športne uspehe in dosežke športnika leta, prispevek k razvoju in uveljavitvi športa, jubilejna priznanja za delo v športu. 4. člen Priznanja, ki jih podeljuje Občina Mislinja so: pokal in naziv športnik, športnica leta, priznanje za tekmovalne uspehe v športu, listina priznanje občine, plaketa dr. Staneta Stoporka (zlata, srebrna, bronasta ), priznanje za trenersko delo, jubilejna priznanja (zlata, srebrna, bronasta plaketa). Za priznanja občine Mislinja na področju športa lahko kandidirajo le kandidati, ki so člani klubov ali društev v Občini Mislinja, izjemoma pa lahko za priznanja za prispevek k razvoju in uveljavitvi športa in za jubilejna priznanja za delo v športu, kandidirajo tisti zaslužni športni delavci, ki so v preteklosti s svojim delom pomembno prispevali k razvoju športa v občini Mislinja. Priznanja za športne uspehe in dosežke športnika leta 5. člen Priznanja, ki jih za športne dosežke in uspehe športnika leta, podeljuje občina Mislinja so naslednja: pokal Občine Mislinja in naziv športnik leta, priznanje za tekmovalne uspehe v športu v vseh kategorijah, priznanje za trenersko delo, listina priznanje občine. 6. člen Pokal občine Mislinja in naziv športnik leta lahko prejmeta športnik in športnica za tekmovalne uspehe v mladinski ali članski konkurenci, ki je starejši od 18 let, pri čemer se enakovredno upoštevajo tudi športniki invalidi. Prejemniki Pokala in listine Priznanje občine Mislinja za naziv športnika leta so lahko: najboljši športnik ali športnica v članski ali mladinski konkurenci, najboljša moška ali ženska ekipa v članski ali mladinski konkurenci. Za izredne dosežke v nižjih starostnih kategorijah lahko komisija za izbor dodeli višji rang priznanja. Priznanje za tekmovalne uspehe v športu se podeljuje: športni ekipi, ki kandidira za športno ekipo leta za dosežene uspehe, najuspešnejšemu športniku ali športnici do 15 leta starosti. 7. člen Kandidati za priznanja v članski ali mladinski konkurenci, ki so člani društev v Občini Mislinja, morajo izpolnjevati enega od naslednjih kriterijev: uvrstitev na olimpijske igre ali svetovno prvenstvo ali evropsko prvenstvo, uvrstitev do petnajstega mesta na evropskem prvenstvu, svetovnem ali evropskem pokalu, uvrstitev do petnajstega mesta na mednarodnem turnirju, kjer so sodelovali športniki najmanj desetih držav, uvrstitev do tretjega mesta na državnem prvenstvu, izjemen dosežek v mednarodnem ali državnem merilu, uvrstitev športne panoge po kriterijih MŠŠ, v individualnih športih se upoštevajo tekmovanja panožnih športnih zvez, ki vodijo do naslova na državni ravni in višje (EP, SP, OI, EYOF, YOG, univerzijada, Mediteranske igre, Evropski pokal, Svetovni pokal), v kolektivnih panogah se upoštevajo tekmovanja panožnih športnih zvez, ki vodijo do naslova na državni ravni, ki imajo najmanj dve stopnji tekmovanj in višje (EP, SP, OI, EYOF, YOG, univerzijada, Mediteranske igre, Evropski pokal, Svetovani pokal). Kandidati za priznanja do 15. leta starosti ali ekipa šolskega športnega društva morajo izpolnjevati naslednje kriterije: uvrstitev na prvo mesto na regijskem (področnem) tekmovanju, uvrstitev do tretjega mesta na državnem tekmovanju. 8. člen Priznanje za trenersko in strokovno delo lahko prejmejo: trenerji in športni pedagogi dobitnikov priznanj za športnika leta, trenerji, ki imajo največ kategoriziranih športnikov ali reprezentantov, ki s tekmovalci tekmujejo na mednarodnih tekmah panožnih zvez, trenerji in športni pedagogi, ki dosegajo izjemne uspehe pri svojem delu tako v smislu rezultatov kot razvoja in promocije športa ali določene panoge. Priznanja za prispevek k razvoju in uveljavitvi športa 9. člen Za prispevek k razvoju in uveljavitvi športa Občina Mislinja podeljuje Plaketo dr. Staneta Stoporka, ki je lahko: zlata plaketa dr. Staneta Stoporka, srebrna plaketa dr. Staneta Stoporka, bronasta plaketa dr. Staneta Stoporka.

42 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 634 Plakete dr. Staneta Stoporka (zlata, srebrna in bronasta) so najvišja priznanja na področju športa, ki se podeljujejo: posamezniku za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne uspehe ali enkratne dosežke trajnega pomena na področju športa, posamezniku ali društvom ali pravni osebi, ki pomembno prispevajo k boljšemu materialnemu stanju in promociji športa, posamezniku ali društvu ali pravni osebi za izjemen prispevek k razvoju in uveljavitvi športa, posamezniku za prostovoljno delo na področju športa, športnikom ob zaključku kariere, ki so v svojem tekmovalnem obdobju s svojimi dosežki, osebnostjo in zgledom pomembno prispevali k razvoju določene športne panoge, posamezniku ali društvu za izvedbo športne prireditve pomembne za promocijo in razvoj športa v Občini Mislinji. Prejemnik priznanja za prispevek k razvoju in uveljavitvi športa je lahko je hkrati tudi prejemnik Občinskega priznanja. Jubilejna priznanja za delo v športu 10. člen Priznanja za jubileje, ki jih dosegajo posamezniki ali društva, Občina Mislinja podeljuje: jubilejno priznanje občine (zlata, srebrna, bronasta plaketa). 11. člen Jubilejno priznanje lahko prejme posameznik ali društvo za: delovanje v športu v določenem obdobju, prostovoljno delo v športu. 12. člen Jubilejna priznanja za delovanje v določenem obdobju in za prostovoljno delo v športu so: za 10 letno delovanje - bronasta plaketa za 20 letno delovanje - srebrna plaketa za 30 letno delovanje - zlata plaketa Imenovanje in sestava komisije za priznanja 13. člen O podelitvi priznanj odloča Komisija za podelitev priznanj na področju športa (v nadaljevanju Komisija). Komisija je sestavljena iz športnih delavcev društev katerih člani lahko na podlagi razpisnih kriterijev, kandidirajo za priznanja Občine Mislinja na področju športa. Komisijo sestavlja: 6 članov, od katerih je 5 predstavnikov športa in en predstavnik Občine Mislinja, ki nima glasovalne pravice. 14. člen Člane Komisije na predlog izvajalcev športa, ki delujejo v javnem interesu, imenuje župan občine Mislinja. Člani Komisije so imenovani za dobo štirih let, oz. je članstvo vezano na mandat župana. Pogoji in postopek za dodelitev priznanja vrsto in število priznanj, opredelitev upravičencev, ki se lahko prijavijo na razpis, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci, rok za prijavo, seznam vseh prilog, ki jih je potrebno priložiti ob prijavi. 16. člen Predlog za podelitev priznanj mora biti predložen v pisni obliki, ki je priloga tega Pravilnika. Komisija odloča o podelitvi priznanj na podlagi zbranih predlogov, ki so bili predloženi pravočasno. Komisija je sklepčna, če je na seji prisotnih več kot polovica njenih članov in sklepa z večino glasov vseh članov. Predlog za podelitev priznanj, ki ga je izdelala komisija na podlagi kriterijev iz tega pravilnika, potrdi župan. 17. člen V kolikor Komisija smatra da med predlaganimi kandidati ni kandidata, ki bi ustrezal razpisanim kriterijem, se priznanje ne podeli. 18. člen Kandidate za priznanja lahko predlagajo v prvi vrsti športna društva, klubi in druge športne organizacije, javni zavodi in občani Občine Mislinja. Pisni predlogi morajo vsebovati osnovne podatke o kandidatu, podrobno utemeljitev in dokumentacijo o doseženih rezultatih oz. opravljenem delu ter druge pogoje iz razpisa. Predloge kandidatov za priznanja je treba poslati v zaprti kuverti na naslov Občina Mislinja, Šolska c. 34, 2382 Mislinja s pripisom»razpis za podelitev priznanj na področju športa«, ne odpiraj. 19. člen Podelitev priznanj Občine Mislinja na področju športa poteka na posebni prireditvi, vsako leto prvo soboto v mesecu decembru. 20. člen Sredstva za nakup priznanj ter stroškov prireditve ob podelitvi, zagotovi Občina Mislinja v vsakoletnem proračunu. Strokovna in administrativna dela povezana s podeljevanjem priznanj opravlja Občina Mislinja, ki vodi tudi evidenco o nagrajencih. Prehodne in končne določbe 21. člen Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. S sprejetjem tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o podeljevanju priznanj»športnik leta«v Občini Mislinja (Uradni list RS št. 8/2000 in 63/2000). Številka : 671-2/2013 Datum : Občina Mislinja Franc Šilak, župan 15. člen Razpis za podelitev priznanj, določenih s tem pravilnikom, Občina Mislinja objavi v glasilu»naša občina«oz. na spletnih straneh občine. Javni razpis mora vsebovati : predmet javnega razpisa,

43 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran Pravilnik o sofinanciranju trenerskega kadra na področju kakovostnega športa v Občini Mislinja Na podlagi 17. člena Statuta Občine Mislinja (Ur.list RS št. 63/2010) je Občinski svet Občine Mislinja na 17. seji dne sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU TRENERSKEGA KADRA NA PODROČJU KAKOVOSTNEGA ŠPORTA V OBČINI MISLINJA 1. člen S tem Pravilnikom se določijo pogoji in postopek za dodeljevanje sredstev občinskega proračuna namenjenih za sofinanciranje trenerskega kadra na področju športa v občini Mislinja. 2. člen Sredstva, predvidena v proračunu (postavka 18040), so namenjena nosilcem in izvajalcem športnih programov, ki imajo na podlagi Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Mislinja pravico do sofinanciranja programov športa, imajo sklenjeno pogodbo o sofinanciranju programov športa v občini ter izpolnjujejo vse obveznosti, določene s pogodbo. 3. člen Sredstva za sofinanciranje s proračunom predvidenega zneska, so namenjena za : sofinanciranje trenerskega kadra 4. člen Sredstva občinskega proračuna predvidena za ta namen se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v glasilu»naša občina«oziroma na spletnih straneh občine. Javni razpis mora vsebovati : navedbo naročnika, predmet javnega razpisa, opredelitev upravičencev, ki se lahko prijavijo na razpis, pogoje in merila za dodelitev sredstev, skupen znesek razpoložljivih finančnih sredstev, rok za prijavo, seznam vseh prilog, ki jih je potrebno priložiti ob prijavi. 5. člen O dodelitvi sredstev odloča Komisija, ki jo imenuje župan in ni ista, ki vodi postopek za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Mislinja. Predlog razdelitve sredstev pripravi Komisija in ga posreduje županu, ki o delitvi sredstev odloči s sklepom. Sklep se posreduje prosilcem v 8 dneh po sprejemu odločitve. Na podlagi izdanega sklepa župana se sklenejo pogodbe s posameznimi upravičenci o sofinanciranju trenerskega kadra. 6. člen Višina sofinanciranja trenerskega kadra je odvisna od vsakoletnih razpoložljivih sredstev v proračunu občine Mislinja. Pogoji oz. merila za odločanje o višini dodeljenih sredstev so: vključenost prosilca, kluba v nacionalno panožno zvezo, vključenost panožne zveze v olimpijsko družino športnih panog, - klub, ki kandidira za sofinanciranje trenerskega kadra mora imeti status društva, ki deluje v javnem interesu, da je klub, ki izpolnjuje programe v individualnih športih in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega prvaka, da klub izpolnjuje programe v kolektivnih športih in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih športnih zvez le za naslov ekipnega državnega prvaka, da sodeluje in organizira domača državna pokalna tekmovanja ali mednarodna tekmovanja, da je klub ki kandidira za sredstva pomemben promotor Občine Mislinja, da tekmovanja potekajo skozi vse leto, kar utemeljuje potrebo po stalnem, zaposlenem trenerju, da je prisotnost trenerja potrebna vsak dan v tednu, vključno z soboto in nedeljo ko potekajo tekmovanja in to skozi vse leto in da ima organizirano vadbo najmanj v treh starostnih kategorijah (do mladincev), brez upoštevanja članske kategorije, da je klub ki se ponaša s tradicijo, dosedanje delo oziroma reference. Klub, ki kandidira za sredstva namenjena za sofinanciranje trenerskega kadra, mora izpolnjevati vse razpisane pogoje oz. merila, saj so proračunska sredstva namenjena blažitvi finančnih težav klubom, ki tekmujejo v državni tekmovanjih. Komisija lahko za vsako proračunsko leto določi še podrobnejša merila in kriterije za sofinanciranje trenerskega kadra. 7. člen Župan sklene s prosilci, katerim so bila dodeljena sredstva, pogodbo s katero se določijo medsebojne obveznosti. Občina Mislinja po uveljavitvi pogodbe klubom v celoti nakaže pogodbeni znesek in s tem omogoči izvajalcu športnega programa tekoče financiranje trenerskega kadra. 8. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka : 671-3/2013 Datum : Občina Mislinja Franc Šilak, župan 209. Pravilnik o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Mislinja V skladu s 17. členom Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12), je Občinski svet občine Mislinja na 17. seji dne sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV NA PODROČJU TURIZMA V OBČINI MISLINJA I. Splošne določbe

44 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran člen Občina Mislinja s tem pravilnikom določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdeljevanje sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov na področju turizma, ki jih izvajajo nevladne, neprofitne organizacije in društva, združenja in drugi neprofitni izvajalci na območju občine Mislinja, oziroma za občane občine Mislinja. Sredstva za investicije niso predmet tega pravilnika. 2. člen Upravičenci do finančnih sredstev po tem pravilniku so vsi izvajalci, navedeni v prejšnjem členu, ki: 1. so registrirani in delujejo na področju neprofitnih dejavnosti najmanj eno leto, 2. imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo v skladu z določili o registraciji, 3. imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov, 4. imajo sedež v občini Mislinja in izvajajo programe v občini Mislinja, 5. imajo sedež izven občine, vendar izvajajo programe za občane občine Mislinja, 6. za isti program niso financirani iz proračuna občine Mislinja, 7. za isti program ne kandidirajo po kateremkoli drugem pravilniku o sofinanciranju dejavnosti s strani občine Mislinja, 8. kandidirajo največ na dveh javnih razpisih za sofinanciranje programov občine Mislinja, 9. predložijo programe dela in načrte aktivnosti ter poročajo o realizaciji dela in doseženih rezultatih, 10. izpolnjujejo druge pogoje iz tega pravilnika. 3. člen Predmet tega pravilnika je sofinanciranje letnih programov in projektov z vsebinami, ki vzpodbujajo lokalno prebivalstvo k izvajanju aktivnosti lokalnega in širšega pomena, na najrazličnejših področjih dejavnosti turizma. 4. člen Upravičenci do finančnih sredstev po tem pravilniku so dolžni objaviti na spletnih straneh občine Mislinja: program dela, poročila o delu, sodelovanje na prireditvah in aktivnostih občinskega pomena, ki se nanašajo na področje njihovega delovanja, pomembnejše se obvezno vključijo v koledar prireditev ter opredelijo ob podpisu pogodbe ali posebnem dogovoru. II. Postopek pridobivanja sredstev 5. člen Finančna sredstva se izvajalcem dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v glasilu Naša občina ali drugem glasilu oz. na spletnih straneh občine. Višina sredstev za programe turizma se določi v vsakoletnem proračunu občine Mislinja. 6. člen Javni razpis mora vsebovati : navedbo naročnika, predmet javnega razpisa, opredelitev upravičencev, ki se lahko prijavijo na razpis, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci, okvirno višino finančnih sredstev, merila za razdelitev sredstev, rok za prijavo, rok v katerem bodo znani rezultati razpisa, seznam vseh prilog, ki jih je potrebno priložiti ob prijavi. 7. člen Javni razpis in razpisno dokumentacijo pripravi občinska uprava. Postopek javnega razpisa vodi in predlog delitve finančnih sredstev pripravi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. V kolikor prijava na razpis ni popolna, lahko komisija posameznega kandidata pozove k dopolnitvi vloge in v kolikor je kandidat v roku, ki ga določi komisija ne dopolni, se prijava na razpis zavrže. Po končanem postopku ocenjevanja prijavljenih programov, predlog razdelitve sredstev posreduje komisija županu, ki o razdelitvi sredstev odloča s sklepom. V roku 8 dni od prejema sklepa o dodelitvi sredstev lahko kandidat vloži zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa, kolikor meni, da mu sredstva niso bila dodeljena v skladu z merili. V zahtevku mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga pritožbo. O pritožbi odloča župan. 8. člen Na podlagi sklepa župana se sklenejo pogodbe s posameznimi upravičenci o sofinanciranju programov. Pogodba vsebuje poleg določil o višini sredstev, načinu nadzora, dinamike sofinanciranja, tudi določilo o vračilu sredstev v primeru nenamenske porabe ali nerealiziranega programa. Pogodbo podpišeta župan in pooblaščeni predstavnik upravičenca. Nadzor nad porabo namenskih sredstev izvaja nadzorni odbor občine Mislinja. 9. člen Izvajalci programov oziroma projektov morajo občini ob zaključnem računu predložiti končno poročilo o izvedbi prevzetih programov in namenski porabi dodeljenih sredstev. Poročilo o realizaciji mora biti sestavljeno tako, da zajema vse prijavljene programe po vsebini in vrstnem redu, kot so bili navedeni v prijavi ter navedba o realizaciji programov. Dobljena sredstva za programe, ki v preteklem letu niso bili realizirani se odštejejo od upravičenih sredstev za programe po novem razpisu. III. Prijava na razpis 10. člen Organizacije in društva, ki se prijavijo na razpis morajo predložiti vlogo s prilogami: dokazilo o registraciji in dokazilo o delovanju na področju neprofitnih dejavnosti, dokazilo o urejeni evidenci o članstvu, izjavo o zagotovljenih osnovnih pogojih za realizacijo načrtovanih programov, poročilo o delu v preteklem letu, finančni načrt in program dela za leto, v katerem se prijavljajo na razpis navedba in opredelitev programov za razpisano leto, na podlagi razpisne dokumentacije. IV. Merila in kriteriji za sofinanciranje 11. člen Komisija bo pri ocenjevanju prispelih vlog upoštevala naslednje kriterije: Zap. št. Kriteriji Možno št. točk 1. Realizacija prijavljenih 10 Od tega za posamezne kriterije

45 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran programov na razpis v preteklem letu Pomembnost in realnost programa dela za občino Organizacija, soorganizacija in udeležba na javnih prireditvah v občini [od tega]: občinski praznik 15 novoletna prireditev 15 druge prireditve 10 Število članov iz občine Mislinja [od 40 tega] do 5 članov 10 od 6 50 članov 20 od članov 30 od 101 in več 40 Skupaj možno število točk člen Komisija opravi izračun točke tako, da najprej točkuje vse prijavljene programe, nato razpoložljiva proračunska sredstva deli s številom dobljenih točk, na podlagi česar ugotovi vrednost točke. Vrednost točke se pomnoži s številom točk, ki jih je prejel posamezni upravičenec. 13. člen Komisija lahko za vsako proračunsko leto določi še podrobnejša merila in kriterije za izbor programov in projektov sofinanciranja, oziroma točkovnik sofinanciranja. V. Končna določba 14. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. S sprejemom tega pravilnika, preneha veljati Pravilnik o zagotavljanju sredstev iz proračuna občine Mislinja za izvajanje dejavnosti turizma (Uradni list RS št. 16/2005). Številka: 322-2/2013 Datum: Občina Mislinja Franc Šilak, župan 210. Pravilnik o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v Občini Mislinja V skladu s 17. členom Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12), je Občinski svet občine Mislinja na 17. seji dne sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU SOCIALNIH IN HUMANITARNIH PROGRAMOV V OBČINI MISLINJA I. Splošne določbe 1. člen Občina Mislinja s tem pravilnikom določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdeljevanje sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov socialnih in humanitarnih dejavnosti, ki jih izvajajo humanitarne, nevladne, neprofitne organizacije in društva, združenja in drugi neprofitni izvajalci na območju občine Mislinja, oziroma za občane občine Mislinja. Sredstva za investicije niso predmet tega pravilnika. 2. člen Upravičenci do finančnih sredstev po tem pravilniku so vsi izvajalci, navedeni v prejšnjem členu, ki: so registrirani in delujejo na področju socialnih in humanitarnih dejavnosti najmanj eno leto, imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo v skladu z določili o registraciji, imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov, imajo sedež v občini Mislinja in izvajajo programe v občini Mislinja, imajo sedež izven občine, vendar izvajajo programe za občane občine Mislinja, za isti program niso financirani iz proračuna občine Mislinja, za isti program ne kandidirajo po kateremkoli drugem pravilniku o sofinanciranju dejavnosti s strani občine Mislinja, kandidirajo največ na dveh javnih razpisih za sofinancirane programov občine Mislinja, predložijo programe dela in načrte aktivnosti ter poročajo o realizaciji dela in doseženih rezultatih, izpolnjujejo druge pogoje iz tega pravilnika. 3. člen Predmet tega pravilnika je sofinanciranje letnih programov in projektov, ki imajo humanitarni pomen in obsegajo : lajšanje socialnih in psihosocialnih stisk in težav, krepitev zdravja, preprečevanje poslabšanja socialnega položaja, preprečevanje poslabšana zdravstvenega stanja oseb s kronično boleznijo, druge človekoljubne cilje. 4. člen Upravičenci do finančnih sredstev po tem pravilniku so dolžni objaviti na spletnih straneh občine Mislinja: program dela, poročila o delu, sodelovanje na prireditvah in aktivnostih občinskega pomena, ki se nanašajo na področje njihovega delovanja, pomembnejše se obvezno vključijo v koledar prireditev ter opredelijo ob podpisu pogodbe ali posebnem dogovoru. II. Postopek pridobivanja sredstev 5. člen Finančna sredstva se izvajalcem dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v glasilu Naša občina ali drugem glasilu oz. na spletnih straneh občine. Višina sredstev za programe humanitarnih organizacij se določi v vsakoletnem proračunu občine Mislinja.

46 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran člen Javni razpis mora vsebovati : navedbo naročnika, predmet javnega razpisa, opredelitev upravičencev, ki se lahko prijavijo na razpis, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci, okvirno višino finančnih sredstev, merila za razdelitev sredstev, rok za prijavo, rok v katerem bodo znani rezultati razpisa, seznam vseh prilog, ki jih je potrebno priložiti ob prijavi. 7. člen Javni razpis in razpisno dokumentacijo pripravi občinska uprava. Postopek javnega razpisa vodi in predlog delitve finančnih sredstev pripravi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. V kolikor komisija ugotovi, da vloga ni popolna, lahko posameznega kandidata pozove k dopolnitvi vloge in v kolikor je kandidat v roku, ki ga določi komisija ne dopolni, se prijava na razpis zavrže. Po končanem postopku ocenjevanja prijavljenih programov, predlog razdelitve sredstev posreduje komisija županu, ki o razdelitvi sredstev odloča s sklepom. V roku 8 dni od prejema sklepa o dodelitvi sredstev lahko predlagatelj vloge vloži zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa, kolikor meni, da mu sredstva niso bila dodeljena v skladu z merili. V zahtevku mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga pritožbo. O pritožbi odloča župan. 8. člen Na podlagi sklepa župana se sklenejo pogodbe s posameznimi upravičenci o sofinanciranju programov. Pogodba vsebuje poleg določil o višini sredstev, načinu nadzora, dinamike sofinanciranja tudi določilo o vračilu sredstev v primeru nenamenske porabe ali nerealiziranega programa. Pogodbo podpišeta župan in pooblaščeni predstavnik upravičenca. Nadzor nad porabo namenskih sredstev izvaja nadzorni odbor občine Mislinja. 9. člen Izvajalci programov oziroma projektov morajo občini ob zaključnem računu predložiti končno poročilo o izvedbi prevzetih programov in namenski porabi dodeljenih sredstev. Poročilo o realizaciji mora biti sestavljeno tako, da zajema vse prijavljene programe po vsebini in vrstnem redu, kot so bili navedeni v prijavi ter navedba o realizaciji programov. Dobljena sredstva za programe, ki v preteklem letu niso bili realizirani se odštejejo od upravičenih sredstev za programe po novem razpisu. III. Prijava na razpis 10. člen Organizacije in društva, ki se prijavijo na razpis morajo predložiti : vlogo s prilogami dokazilo o registraciji in dokazilo o delovanju na področju socialnih in humanitarnih dejavnosti, dokazilo o urejeni evidenci o članstvu, izjavo o zagotovljenih osnovnih pogojih za realizacijo načrtovanih programov, poročilo o delu v preteklem letu, finančni načrt in program dela za leto, v katerem se prijavljajo na razpis, navedba in opredelitev programov za razpisano leto, na podlagi razpisne dokumentacije. IV. Merila in kriteriji za sofinanciranje 11. člen Komisija bo pri ocenjevanju prispelih vlog upoštevala naslednje kriterije: Zap.št Kriteriji Realizacija prijavljenih programov na razpis v preteklem letu Program dela za razpisano leto [od tega]: - ocena kvalitete in realnosti programa (jasno opredeljeni cilji in uporabniki programa ter metode dela) - sodelovanje z rizičnimi skupinami (število vključenih strokovnih delavcev, namen izvedbe programa) - sodelovanje članov in prostovoljcev pri izvajanju progama - rednost delovanja (izvajanje programe skozi daljše časovno obdobje) Število članov iz občine Mislinja Možno št. točk Od tega za posamezn e kriterije - do 5 članov 10 - od 6 50 članov 20 - od članov 30 - od 101 in več članov Drugo (inovativnost, izvirnost, razvojnost programa), oz. dodatno 10 povečanje števila točk po mnenju komisije 5. Skupaj možno število točk člen Komisija opravi izračun točke tako, da najprej točkuje vse prijavljene programe, nato razpoložljiva proračunska sredstva deli s številom dobljenih točk, na podlagi česar ugotovi vrednost točke. Vrednost točke se pomnoži s številom točk, ki jih je prejel posamezni upravičenec. 13. člen Komisija lahko za vsako proračunsko leto določi še podrobnejša merila in kriterije za izbor programov in projektov sofinanciranja, oziroma točkovnik sofinanciranja. V. Končna določba 14. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. S sprejemom tega pravilnika, preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v Občini Mislinja (Uradni list RS št. 136/2004) Številka: 123-3/2013 Datum:

47 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 639 Občina Mislinja Franc Šilak, župan 211. Letni program športa Občine Mislinja za leto 2013 Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, štev. 94/07 - UPB2, 76/08 in 79/09), 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, štev. 22/98), 7. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Mislinja (Uradni list RS, št. 77/09), Nacionalnega programa športa v RS (Uradni list RS, štev. 24/00 in 31/00) je občinski svet Občine Mislinja na svoji 17. redni seji, dne sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE MISLINJA ZA LETO člen Letni program športa Občine Mislinja za leto 2013 zagotavlja, da bo Občina Mislinja iz občinskega proračuna za leto 2013 izvajalcem športnih programov namenila sredstva v višini ,00, in ,00 za izvajanje investicij na področju športa. Proračunska sredstva se bodo zagotavljala tistim športnim društvom in klubom, ki bodo na podlagi javnega razpisa izvajali posamezne programe športa, ki so v skladu z nacionalnim programom športa in v interesu občine. 2. člen V skladu z Nacionalnim programom športa v RS (v nadaljevanju: nacionalni program) in Pravilnikom o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Mislinja (v nadaljevanju: pravilnik) obsega Letni program športa v Občini Mislinja (v nadaljevanju: letni program športa) naslednje vsebine: 1.0. Interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega programa: Vrednost programa: ,88 EUR 1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 1.1. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.3. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 1.4. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami 1.5. Interesna športna vzgoja mladine 1.6. Športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 1.7. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami 1.8. Interesna športna dejavnost študentov 2.0. Športna rekreacija - Vrednost programa: 6.438,68 EUR 3.0. Kakovostni šport - Vrednost programa: 3.104,36 EUR 4.0. Vrhunski šport - Vrednost programa: 919,81 EUR 5.0. Šport invalidov - Vrednost programa: 689,86 EUR RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU 6.0. Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov ter športne prireditve - Vrednost programa: 2.874,41 EUR Iz tega zneska se pod pogoji iz sprejetega Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Mislinja sofinancirajo: 6.1. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov; 6.2. Znanstveno in razvojno-raziskovalna dejavnost, meritve, analize in svetovanja; 6.3. Založniška dejavnost; 6.4. Mednarodne, državne, medobčinske, občinske in druge športne prireditve; 6.5. Informacijski sistem na področju športa. 7. Sredstva za investicije v športne objekte ,00 EUR 3. člen Na osnovi sprejetega letnega programa športa ter pravilnika, bo objavljen javni razpis za sofinanciranje programov športa za leto Sredstva za sofinanciranje programov športa se razdelijo v celoti na podlagi izvedenega javnega razpisa ter vrednotenja prispelih programov športa v skladu z merili in kriteriji določenimi v pravilniku. 4. člen Izvajalci lahko kandidirajo za sredstva lokalne skupnosti s programi v maksimalnem obsegu, ki je določen za posamezni program pod pogojem, da izpolnjujejo pogoje iz sprejetega Pravilnika. Višina sredstev, ki jo prejmejo posamezni izvajalci programov, se določi na osnovi prejetih točk v skladu z merili za vrednotenje programov športa, ki so določena v pravilniku. 5. člen Opredeljena namenska sredstva se razdelijo in porabijo v celoti za planirane namene. Če sredstev tekom leta ni mogoče porabiti, ker niso izpolnjeni vsi pogoji za porabo, lahko občinski svet ob sprejemanju rebalansa proračuna, spremeni znesek namenskih sredstev in sprejme odločitev, da se del sredstev nameni v druge namene. Prerazporeditev teh sredstev predstavlja sočasno tudi spremembo letnega programa športa. 6. člen Letni program športa začne veljati naslednji dan po sprejemu na občinskem svetu in se uporablja za izvedbo razpisa in razdelitev sredstev za sofinanciranje programov športa v Občini Mislinja v letu Ta letni program športa se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 671-1/2013 Datum: OBČINA POLJČANE Občina Mislinja Franc Šilak, župan 212. Pravilnik o podeljevanju priznanj športnikom in športnim delavcem Občine Poljčane Na podlagi 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS št. 93/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 2. izredni seji, dne sprejel

48 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 640 PRAVILNIK O PODELJEVANJU PRIZNANJ ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM OBČINE POLJČANE 1. člen Občina Poljčane s tem pravilnikom določa pogoje za podeljevanje priznanj športnikom, ekipam in športnim delavcem, za športne dosežke, ki so jih dosegli v letu, za katerega se priznanja podeljujejo in so s tem pomembno prispevali k razvoju in ugledu športa v občini. 2. člen Za dosežene športne rezultate, uspehe in delo se lahko podelijo naslednja priznanja: naziv perspektivni športnik do 16. leta starosti, naziv najboljši športnik, naziv najboljša ekipa, najuspešnejši in zaslužni športni delavec. Naziv perspektivni športnik se podeli posamezniku do 16. leta starosti, ki je v letu za katerega se podeljuje priznanje, še posebej izstopal in s svojim rezultatom in delom pripomogel k dvigu ravni športa v občini. Podeli se lahko največ pet (5) priznanj. Naziv najboljši športnik se podeli posamezniku, ki je v letu za katerega se podeljuje priznanje dosegel večje in vidnejše športne rezultate in uspehe. Priznanje se podeli največ petim (5) najboljšim športnikom. Naziv najboljše ekipe se podeli ekipi, ki je v letu za katerega se podeljuje priznanje dosegla večje in vidnejše športne rezultate in uspehe. Priznanje se podeli največ dvema (2) najboljšima ekipama. Priznanje zaslužnim delavcem v športu občine Poljčane se podeljuje športnim delavcem za izjemno uspešno življenjsko, strokovno, trenersko oziroma organizacijsko delo v športu. Priznanje se podeli največ dvema (2) zaslužnejšima delavcema. Posamezen kandidat, lahko za posamezno leto za katero se podeljuje priznanje prejme le eno priznanje. Naziv perspektivnega športnika se po tem pravilniku podeli posamezniku samo enkrat za isto športno disciplino. 3. člen Kandidati za priznanja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka predhodnega člena tega pravilnika morajo izpolnjevati vsaj enega izmed naslednji kriterijev: uvrstitev na olimpijske igre, svetovno prvenstvo ali evropsko prvenstvo, uvrstitev na drugo mednarodno tekmovanje, nastop v državni reprezentanci, uvrstitev do tretjega mesta na regijskem (področnem) tekmovanju, uvrstitev do desetega mesta na državnem tekmovanju, športni dosežek bistveno odstopa od dosežkov konkurence na organiziranem nivoju tekmovanja. 4. člen Praviloma se priznanja podeljujejo na svečanosti ob praznovanju občinskega praznika. Priznanja se lahko podelijo tudi ob drugih posebnih slovesnostih, ob svečanem sprejemu, ob dogodkih ali datumih, pomembnih za občino ali dobitnike priznanj. Priznanja podeli izroči prejemniku župan ali od njega pooblaščena oseba. 5. člen Kandidirajo lahko posamezniki, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Poljčane. Priznanje se lahko podeli tudi športniku, ki nima stalnega prebivališča na območju občine Poljčane in je član športnega društva/kluba s sedežem na območju občine Poljčane, za katerega nastopa. 6. člen Komisije za priznanja in odlikovanja Občine Poljčane (v nadaljevanju: komisija) objavi javni razpis za podelitev priznanj za športne dosežke posameznega leta praviloma 60 dni pred podelitvijo priznanj na spletni strani Občine Poljčane. Obvestilo o javnem razpisu se objavi v enem lokalnem mediju. 7. člen Kandidate za priznanja lahko predlagajo športna društva in klubi, zveze društev in občani Občine Poljčane. Predlagatelj lahko predlaga več kandidatov za posamezno priznanje, pri čemer je pomemben vrstni red predlaganih kandidatov. Pisni predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: osnovne podatke predlagatelja, predlagano priznanje, osnovne podatke posameznega kandidata, za katerega mora predlagatelj pridobiti pisno privolitev posameznika, na katerega se predlog nanaša, utemeljitev in ustrezno dokumentacijo o doseženih športnih rezultatih. Predlogi se morajo nanašati na rezultate, dosežene v letu, za katerega se podeljuje priznanje. Predloge kandidatov za priznanja je treba poslati v zaprti kuverti na naslov: Občina Poljčane, Bistriška cesta 65, 2319 Poljčane, s pripisom:»ne odpiraj, razpis za podelitev priznanj za športne dosežke«8. člen Komisija obravnava le v roku prispele in v skladu z razpisom opremljene vloge. Če je potrebno, lahko komisija v postopku: od predlagatelja zahteva dopolnitev vloge, zaprosi za dodatno mnenje ustrezne institucije, občinske organe ali druge ustrezne organizacije. 9. člen Po obravnavi predlogov komisija sprejme sklep o predlogu za podelitev priznanj, ki vsebuje podatke o kandidatih z utemeljitvami in ga posreduje občinskemu svetu. O predlogu sklepa komisije odloča Občinski svet Občine Poljčane, ki sprejme sklep o dobitnikih priznanj. Če komisija ugotovi, da v posameznem letu ni ustreznih kandidatov za podelitev posameznih priznanj, lahko sklene, da se priznanje ne podeli. 10. člen Priznanje je umetniško oblikovana listina z občinskim grbom v sredini. Priznanje podpiše župan Občine Poljčane. 11. člen Vsa priznanja se vpisujejo v posebno evidenco, ki vsebuje naslednje podatke: zaporedna številka vpisa, vrsta priznanja, podatke o predlagatelju, podatke o prejemniku, številka sklepa in datum seje občinskega sveta, na kateri je bil sklep o podelitvi priznanja sprejet, kraj in datum vročitve priznanja.

49 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 641 Evidenco o športnih priznanjih vodi občinska uprava. 12. člen Sredstva za priznanja in stroške prireditve zagotovi Občina v svojem proračunu. 13. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: /2013 (I2-T4) Datum: Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan OBČINA PREVALJE 213. Spremembe in dopolnitve statuta Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up- 2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012- ZUJF) in 17. člena Statuta (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/06, 19/06-popr., 34/07, 15/2010) je Občinski svet Občine Prevalje na 18. redni seji dne sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA 1. člen Ime Statuta (Uradno glasilo slovenskih občin št. 18/2006, 19/2006, 34/2007, 15/2010) se spremeni tako, da se na novo glasi»statut Občine Prevalje«. 2. člen V 5. odstavku 12. člena Statuta se besedilo spremeni tako, da se namesto besedila»direktor (tajnik občine)«zapiše novo besedilo»tajnik občine«. V 21., 31., 60. in 61. členu Statuta se besedilo spremeni tako, da se črta besedilo v oklepaju»(direktor občinske uprave)«. 3. člen Črta se 64. člen Statuta. 4. člen Te spremembe statuta začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: / Datum: Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan občin, št. 18/06, 19/06-popr., 34/07, 15/2010) je Občinski svet Občine Prevalje na 18. redni seji dne sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA 1. člen 7. člen Statuta se spremeni tako, da se doda peti in šesti odstavek:»(5)»mesto Prevalje ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. (6) Ožji deli občine imajo svoj znak/oznako/insignijo, prapor in praznik katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.. 2. člen Te spremembe Statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: / Datum: Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 215. Spremembe Poslovnika občinskega sveta Na podlagi 17. člena Statuta (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/06, 19/06-popr., 34/07 in 15/10) je Občinski svet Občine Prevalje na 18. redni seji dne sprejel SPREMEMBE POSLOVNIKA OBČINSKEGA SVETA 1. člen 7. odstavek 18. člena Poslovnika občinskega sveta (UGSO, št. 18/2006, 1/2008, 5/2011) se spremeni tako, da se na novo glasi:»(7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana pisno 7 dni pred začetkom seje. Na seji se odgovarja tudi na ustna vprašanja in pobude, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji.«. 2. člen Te spremembe poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: / Prevalje, dne Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 214. Spremembe in dopolnitve statuta Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up- 2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012- ZUJF) in 17. člena Statuta (Uradno glasilo slovenskih 216. Zaključni račun proračuna Občine Prevalje za leto 2012 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013) in 17. člena Statuta Občine PREVALJE (Uradno glasilo slovenskih občin št. 18/2006, 19/2006-popr., 34/2007, 15/2010) je občinski svet na 18. redni seji dne sprejel

50 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 642 ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE PREVALJE ZA LETO člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine PREVALJE za leto člen Zaključni račun proračuna Občine Prevalje za leto 2012 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Prevalje za leto VIŠINA SPLOŠNEGA DELA ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA ZA LETO 2012 IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA 2012 Splošni del zaključnega računa proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: v Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun Proračuna za leto 2012 I. SKUPAJ PRIHODKI ( ) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij II. SKUPAJ ODHODKI ( ) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 Skupina/Podskupina kontov

51 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 643 IV. PREJETA VRAČILA 0 DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV ( ) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil 0 V. DANA POSOJILA 0 IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV ( ) 441 Povečanje kapitalskih deležev v javnih podjetjih 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE člen Zaključni račun proračuna Občine Prevalje za leto 2012 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št / Kraj, datum,prevalje, Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 217. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o grbu, zastavi in prazniku Občine Prevalje Na podlagi 10. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up- 2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012- ZUJF) ter 7. in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradni list RS, št. 15/99, 19/2006, 34/2007, 15/2010) je Občinski svet Občine Prevalje na 18. redni seji dne sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O GRBU, ZASTAVI IN PRAZNIKU OBČINE PREVALJE 1. člen 24. člen Odloka o grbu, zastavi in prazniku Občine Prevalje (Uradni list RS št. 43/2001; v nadaljevanju: odlok) se spremeni tako, da se na novo glasi: 24. člen Izvajanje določb tega odloka nadzoruje občinski inšpektorat. 2. člen 25. člen odloka se spremeni tako, da se na novo glasi: 25. člen Z globo evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki: 1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom, 2. uporablja simbole brez dovoljenja, 3. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo, 4. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom ali tako, da krni ugled Občine Prevalje. Z globo 500 evrov se kaznuje odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo 300 evrov se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: / Prevalje, dne OBČINA RADENCI Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 218. Odlok o letnem načrtu oddaje nepremičnega premoženja Občine Radenci v najem za leto 2013 Na podlagi 11., 28. in 29. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 86/2010 in 75/12), 10. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/11) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 19. redni seji dne sprejel ODLOK O LETNEM NAČRTU ODDAJE NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA OBČINE RADENCI V NAJEM ZA LETO člen S tem odlokom se sprejme letni načrt oddaje nepremičnega premoženja Občine Radenci v najem za leto 2013 oziroma za obdobje, navedeno v drugem členu tega Odloka (v nadaljevanju: letni načrt). 2. člen Letni načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje naslednje nepremičnine:

52 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 644 Zap. št. Katastrska občina, šifra katastrske občine, parc.št. 1. k.o. Radenci (200) Parc.št. 809/1 SKUPAJ ID oznaka stavbe Še nima (novogradnja) ID oznaka dela stavbe Še nima (novogradnja, del predviden za gostinski lokal) Predvidena mesečna najemnina (v EUR)/ obdobje dajanja v najem Ocenjena vrednost (cenilec)/ najem za obdobje 5 let Metoda oddaje najem v Neposredn a pogodba Ekonomska utemeljenost Stvarno premoženje, ki ga ne potrebuje noben uporabnik 3. člen Občinski Svet Občine Radenci pooblašča župana za sklenitev pogodb o oddaji nepremičnin v najem in izvedbo dejanj v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/2011). 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: /2013 Datum: Občina Radenci Janez Rihtarič, župan 219. Odlok o proračunu Občine Radenci za leto 2013 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS št. 94/2007, ZSL-UPB 2, 27/ Odl. US, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 84/ Odl. US, 40/ ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur.l.RS. štev. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU in 110/02- ZDT-B, 127/2006-ZJZP in 14/2007-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010-ZUKN, 107/2010, 110/2011-ZDIU12) in 16. člena Statuta Občine Radenci (UGSO št. 2/2011) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 19. redni seji, dne 21. marca 2013 sprejel O D L O K O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE RADENCI ZA LETO člen V Odloku o proračunu Občine Radenci za leto 2013 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 37/2012) se 2. člen spremeni tako da se glasi: Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI ( ) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davek na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje kmet.zem.in gozdov Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij

53 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 645 II. SKUPAJ ODHODKI ( ) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalca za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačilo domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (PRORAČUNSKI PRESEŽEK) (I.-II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV ( ) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL Prejeta vračila danih posojil 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE ( ) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE PRETEKLEGA LETA člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 19. redni seji dne, sprejel Št /2013 Radenci, Občina Radenci Janez Rihtarič, župan ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O LETNEM NAČRTU RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE RADENCI ZA LETO Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Radenci za leto 2013 Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 86/10 in 75/12), 6. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/11) in 16. člena Statuta Občine 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Radenci za leto 2013 (v nadaljevanju: letni načrt). 2. člen Letni načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje naslednje nepremičnine:

54 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 646 Zap. št. Katastrska občina in šifra k.o. 1. k.o. Radenci (200) Parc.št. Vrsta rabe in površina v m2 734/5 dvorišče 508 m2 Orientacijska vrednost(v EUR) Metoda razpolaganja ,30 Neposredna pogodba Ekonomska utemeljenost SKUPAJ ,30 Se ne potrebuje, pričakuje se prihodek v proračun 3. člen Občinski Svet Občine Radenci pooblašča župana za sklenitev pogodb o razpolaganju z nepremičninami in izvedbo dejanj v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/11). 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: /2013 Datum: Občina Radenci Janez Rihtarič, župan 221. Sklep o sprejemu elaborata za oblikovanje cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Radenci Na podlagi 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slov. občin, št. 2/11) in določil Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ( Ur. list RS št. 87/2012 in 109/2012) je Občinski svet Občine Radenci na seji 19. redni dne, sprejel SKLEP I. Občinski svet Občine Radenci potrjuje sprejem Elaborata o oblikovanju cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Radenci (februar 2013), ki ga je izdelal izvajalec GJS koncesionar SIM Radenci d.o.o., Panonska c. 29., 9252 Radenci. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: /2013 Datum: Občina Radenci Janez Rihtarič, župan 222. Sklep o subvencioniranju stroškov omrežnine občanom Občine Radenci iz proračuna Občine Radenci Na podlagi 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slov. občin, št. 2/11) in določil Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS št. 87/2012 in 109/2012) je Občinski svet Občine Radenci na 19. redni seji dne, sprejel SKLEP I. Občinski svet Občine Radenci potrjuje subvencioniranje stroškov omrežnine občanom Občine Radenci iz proračuna Občine Radenci v prvem letu obračunavanja omrežnine. Omrežnina se subvencionira v višini 50 % vrednosti omrežnine v prvem letu obračunavanja. Omrežnina je fiksni znesek in je odvisna od premera priključka. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: / Datum: Občina Radenci Janez Rihtarič, župan 223. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata občinske svetnice Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07-UPB2, 27/08, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12- ZUJF), 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11) ter 12. redne seje Občinske volilne komisije Občine Radenci, je Občinski svet Občine Radenci na 19. redni seji dne, sprejel naslednji UGOTOVITVENI SKLEP 1. Občinski svet Občine Radenci ugotavlja, da je Jasni DIVJAK, roj., , s stalnim prebivališčem Rački Vrh 6a, 9252 Radenci, prenehal mandat občinske svetnice z dnem, , iz razloga zaposlitve v Občinski upravi Občine Radenci, s čimer so nastopili razlogi nezdružljivosti občinskih funkcij po peti alineji prvega odstavka 37a. člena in prvem odstavku 37b. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/07 UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12-ZUJF).

55 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: /2013 Datum: Občina Radenci Janez Rihtarič, župan 224. Sklep o prenehanju veljavnosti Odloka o prenosu izvajanja javne službe na javnih poteh ter rednega vzdrževanja javnih poti na Krajevni skupnosti Radenci in Kapela Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07-UPB2, 27/08 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I- 21/07-18, 76/08, 100/08 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl.US: U-I- 176/08-10, 40/12-ZUJF) ter 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11), je Občinski svet Občine Radenci na 19. redni seji dne, sprejel naslednji I. Občinski svet Občine Radenci potrjuje sprejem sklepa s katerim preneha veljati Odlok o prenosu izvajanja zimske službe na javnih poteh ter rednega vzdrževanja javnih poti na Krajevni skupnosti Radenci in Kapela (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/07). II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: /2013 Datum: Sklep o ukinitvi javnega dobra Občina Radenci Janez Rihtarič, župan Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/07, 51/10) ter 16. Člena Statuta Občine Radenci (Ur.glasilo slovenskih občin št. 2/11) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 19. redni seji dne, sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA I. Na nepremičninah parc. št. 507 k.o. Boračeva, parc. št. 631/3 k.o. Šratovci, 648/3 k.o. Šratovci in 1616/3 k. o. Radenci se ukine status javnega dobra. II. Na nepremičninah iz I. točke tega sklepa se vknjiži lastninska pravica v korist Občine Radenci. III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št.: /2013 Datum: Občina Radenci Janez Rihtarič, župan OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 226. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna Občine Ravne na Koroškemza leto 2012 Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 110/02, 127/06, 14/07, 109/08, 49/09, 38/10, 107/10, 11/11 in 110/11) in 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99 23/07) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 21. seji, dne sprejel ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM ZA LETO člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Občine Ravne na Koroškem za leto 2012, katerega sestavni del so sredstva proračunske rezerve in podračuni proračuna. 2. člen Proračun Občine Ravne na Koroškem za leto 2012 je bil realiziran v naslednjih zneskih: v A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI ( ) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine 5.464

56 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran Denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI ( ) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 ( ) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV ( ) 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) člen Sredstva proračunske rezerve, v višini ,31, se prenesejo kot prihodek proračunske rezerve v leto člen Sredstva rezervnega sklada občinskih stanovanj, v višini ,88, se prenesejo kot prihodek rezervnega sklada občinskih stanovanj v leto člen Neporabljena sredstva iz naslova namenskih sredstev okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, v višini ,17, se prenesejo v proračun za tekoče leto. odloka sta tudi račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: /2012 Datum: Občina Ravne na Koroškem mag. Tomaž Rožen, župan 6. člen Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov zaključnega računa proračuna Občine Ravne na Koroškem je sestavni del tega odloka. Sestavna dela

57 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 649 OBČINA RUŠE 227. Akt o ustnaovitvi Javnega zavoda Center za mlade Ruše Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91, 45/94 Odl. US, 8/96, 18/98 Odl. US, 36/00 ZPDZC, 127/06 ZJZP), 6. in 27. člena Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Ur. l. RS, št. 42/10), 22. in 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11 in 100/11 Odl. US), 3. člena Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98, 97/01 ZSDP, 110/02 ZGO-1, 15/03 ZOPA), 31. člena Zakona o socialnem podjetništvu (Ur. l. RS, št. 20/11), 15. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma, (Ur. l. RS, št. 2/04, 57/12) in 14. člena Statuta občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/11, 34/12) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 5. dopisni seji od do , sprejel AKT O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA CENTER ZA MLADE RUŠE I. Uvodne določbe 1. člen (ustanovitelj) (1) S tem aktom Občina Ruše s sedežem na Trgu vstaje 11, 2342 Ruše (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja Javni zavod Center za mlade Ruše (v nadaljevanju: zavod) za opravljanje interesnih dejavnosti za mlade, kulturo, šport, turizem, podjetništvo in druge razvojne dejavnosti na območju občine Ruše. (2) Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Občinski svet Občine Ruše (v nadaljevanju: občinski svet), če ni glede posameznih ustanoviteljskih pravic z zakonom, Statutom Občine Ruše ali s tem aktom določeno drugače. 2. člen (vsebina akta) Ta akt določa status zavoda, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in financiranja zavoda. II. Statusne določbe 3. člen (ime in sedež zavoda) (1) Ime zavoda je: Javni zavod Center za mlade Ruše. (2) Skrajšano ime zavoda je: CEZAM. (3) Sedež zavoda je na Mariborski cesti 31, 2342 Ruše. (4) Zavod se vpiše v sodni register. Dejavnosti zavoda se vpišejo v poslovni register. Vpis opravi direktor zavoda. 4. člen (nastopanje v pravnem prometu) Zavod je samostojna pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v poslovanju ter pravnem prometu, kot jih določata zakon in ta akt. 5. člen (pečat zavoda) (1) Zavod ima pečat kvadratne oblike, v velikosti 30 x 30 mm, ki vsebuje logotip zavoda in ime: CENTER ZA MLADE RUŠE, MARIBORSKA C. 31, 2342 RUŠE. (2) Zavod uporablja pečat v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov, dopisov in drugih listin, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam, pravnim in fizičnim osebam in za žigosanje finančne ter knjigovodske dokumentacije. (3) Število pečatov, način varovanja in uničevanja določi direktor. III. Dejavnost zavoda 6. člen (dejavnost zavoda) (1) Zavod v okviru osnovne dejavnosti izvaja zlasti dejavnosti na področju: interesnih dejavnosti mladih in otrok, kulturnega in športnega udejstvovanja, izobraževanja, informiranja in svetovanja, podjetništva in turizma, ustvarjalnega preživljanja prostega časa, zabave in sprostitve, humanitarnih akcij in aktivnosti, občinskega, medobčinskega in mednarodnega sodelovanja na različnih področjih, upravljanja z objekti in drugo po izbiri mladih. (2) Zavod je pooblaščen, da kot javno službo v javnem interesu izvaja vse naloge, ki pomenijo izvajanje nalog ustanovitelja na področju mladinskih dejavnosti, kulture, športa, turizma in podjetništva. Ostale naloge v skladu z določili tega akta zavod opravlja kot gospodarsko dejavnost. 7. člen (klasifikacija dejavnosti) (1) Naloge, ki jih zavod opravlja, so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08), razvrščene med naslednje dejavnosti: C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 18.1 Tiskarstvo in z njim povezane storitve Drugo tiskanje Drugo tiskanje Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti 18.2 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa G TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 46.1 Posredništvo Posredništvo pri prodaji tekstila, oblačil, krzna, obutve, usnjenih izdelkov Posredništvo pri prodaji tekstila, oblačil, krzna, obutve, usnjenih izdelkov Specializirano posredništvo pri prodaji drugih določenih izdelkov Specializirano posredništvo pri prodaji drugih določenih izdelkov Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 47.1 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah 47.2 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki

58 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s sadjem in zelenjavo Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s sadjem in zelenjavo Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s kruhom, pecivom, testeninami, sladkornimi izdelki Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s kruhom, pecivom, testeninami, sladkornimi izdelki 47.6 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z izdelki za kulturo, šport in zabavo Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami Trgovina na drobno s časopisi in revijami Trgovina na drobno s papirjem in pisalnimi potrebščinami Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z glasbenimi in video zapisi Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z glasbenimi in video zapisi Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s športno opremo Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s športno opremo Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z igračami in rekviziti za igre in zabavo Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z igračami in rekviziti za igre in zabavo 47.7 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z drugimi izdelki Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z oblačili Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z oblačili Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z obutvijo in usnjenimi izdelki Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z obutvijo in usnjenimi izdelki Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s kozmetičnimi in toaletnimi izdelki Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s kozmetičnimi in toaletnimi izdelki Druga trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z novim blagom Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah Trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom Trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom 47.8 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah s tekstilijami in obutvijo Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah s tekstilijami in obutvijo Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom 47.9 Trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic Trgovina na drobno po pošti ali po internetu Trgovina na drobno po pošti ali po internetu Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic I GOSTINSTVO 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti 55.1 Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov 55.2 Dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje Dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje Počitniški domovi in letovišča Turistične kmetije s sobami Oddajanje zasebnih sob gostom Planinski domovi in mladinska prenočišča Druge nastanitve za krajši čas 55.3 Dejavnost avtokampov, taborov Dejavnost avtokampov, taborov Dejavnost avtokampov, taborov 55.9 Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge nastanitve Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge nastanitve Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge nastanitve 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač 56.1 Dejavnost restavracij in druga strežba jedi Dejavnost restavracij in druga strežba jedi Restavracije in gostilne Okrepčevalnice in podobni obrati Slaščičarne in kavarne Začasni gostinski obrati 56.2 Priložnostna priprava in dostava jedi ter druga oskrba z jedmi Priložnostna priprava in dostava jedi Priložnostna priprava in dostava jedi Druga oskrba z jedmi Druga oskrba z jedmi 56.3 Strežba pijač Strežba pijač Strežba pijač J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 58 Založništvo 58.1 Izdajanje knjig, periodike in drugo založništvo Izdajanje knjig Izdajanje knjig Izdajanje imenikov in adresarjev Izdajanje imenikov in adresarjev Izdajanje časopisov Izdajanje časopisov Izdajanje revij in druge periodike Izdajanje revij in druge periodike Drugo založništvo Drugo založništvo 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi 59.1 Filmska in video dejavnost Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj

59 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj Kinematografska dejavnost Kinematografska dejavnost 59.2 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij 63 Druge informacijske dejavnosti 63.1 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti; obratovanje spletnih portalov Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti Obratovanje spletnih portalov Obratovanje spletnih portalov 63.9 Dejavnosti tiskovnih agencij, drugo informiranje Drugo informiranje Drugo informiranje L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI 68 Poslovanje z nepremičninami 68.2 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin 68.3 Poslovanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 69 Pravne in računovodske dejavnosti 69.2 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje 70 Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje 70.2 Podjetniško in poslovno svetovanje Dejavnost stikov z javnostjo Dejavnost stikov z javnostjo Drugo podjetniško in poslovno svetovanje Drugo podjetniško in poslovno svetovanje 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost 72.1 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije 72.2 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike 73 Oglaševanje in raziskovanje trga 73.1 Oglaševanje Dejavnost oglaševalskih agencij Dejavnost oglaševalskih agencij Posredovanje oglaševalskega prostora Posredovanje oglaševalskega prostora 73.2 Raziskovanje trga in javnega mnenja Raziskovanje trga in javnega mnenja Raziskovanje trga in javnega mnenja 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti 74.2 Fotografska dejavnost Fotografska dejavnost Fotografska dejavnost N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 77 Dajanje v najem in zakup 77.2 Dajanje športne opreme in izdelkov za široko rabo v najem in zakup Dajanje športne opreme v najem in zakup Dajanje športne opreme v najem in zakup Dajanje videokaset in plošč v najem Dajanje videokaset in plošč v najem Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup 77.3 Dajanje strojev, naprav in drugih opredmetenih sredstev v najem in zakup Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup 77.4 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 79.1 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj Dejavnost potovalnih agencij Dejavnost potovalnih agencij Dejavnost organizatorjev potovanj Dejavnost organizatorjev potovanj 79.9 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 80.1 Varovanje Varovanje Varovanje 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice 81.1 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost 81.2 Čiščenje Splošno čiščenje stavb Splošno čiščenje stavb Drugo čiščenje stavb, industrijskih naprav in opreme Drugo čiščenje stavb, industrijskih naprav in opreme Čiščenje cest in drugo čiščenje Čiščenje cest in drugo čiščenje 81.3 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti 82.1 Pisarniške dejavnosti Nudenje celovitih pisarniških storitev Nudenje celovitih pisarniških storitev

60 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti 82.2 Dejavnost klicnih centrov Dejavnost klicnih centrov Dejavnost klicnih centrov 82.3 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj Organiziranje razstav, sejmov, srečanj Organiziranje razstav, sejmov, srečanj 82.9 Druge spremljajoče dejavnosti za poslovanje Zbiranje terjatev in ocenjevanje kreditne sposobnosti Zbiranje terjatev in ocenjevanje kreditne sposobnosti Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje P IZOBRAŽEVANJE 85 Izobraževanje 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje Pomožne dejavnosti za izobraževanje Pomožne dejavnosti za izobraževanje R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 90.0 Kulturne in razvedrilne dejavnosti Umetniško uprizarjanje Umetniško uprizarjanje Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje Umetniško ustvarjanje Umetniško ustvarjanje Obratovanje objektov za kulturne prireditve Obratovanje objektov za kulturne prireditve 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti 91.0 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti Dejavnost knjižnic in arhivov Dejavnost knjižnic Dejavnost arhivov Dejavnost muzejev Dejavnost muzejev Varstvo kulturne dediščine Varstvo kulturne dediščine Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot 92 Prirejanje iger na srečo 92.0 Prirejanje iger na srečo Prirejanje iger na srečo Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas 93.1 Športne dejavnosti Obratovanje športnih objektov Obratovanje športnih objektov Dejavnost športnih klubov Dejavnost športnih klubov Obratovanje fitnes objektov Obratovanje fitnes objektov Druge športne dejavnosti Druge športne dejavnosti 93.2 Druge dejavnosti za prosti čas Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas S DRUGE DEJAVNOSTI 94 Dejavnost članskih organizacij 94.1 Dejavnost poslovnih, delodajalskih in strokovnih združenj Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj Dejavnost strokovnih združenj Dejavnost strokovnih združenj Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij 96 Druge storitvene dejavnosti 96.0 Druge storitvene dejavnosti Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic Frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnost Kozmetična in pedikerska dejavnost Dejavnosti za nego telesa Dejavnosti za nego telesa Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene (2) Zavod lahko na podlagi sklenjenih pogodb upravlja z objekti, ki so v lasti ustanovitelja. (3) Skladno s predpisi in s soglasjem ustanovitelja lahko zavod dejavnost razširi ali spremeni. IV. Organi zavoda in njihove naloge 8. člen (organi zavoda) Zavod ima naslednje organe: svet zavoda, direktorja, strokovni svet. 9. člen (svet zavoda) (1) Zavod upravlja svet, ki ima 5 članov. Svet sestavljajo: en (1) predstavnik delavcev zavoda, dva (2) predstavnika ustanovitelja, dva (2) predstavnika uporabnikov oz. zainteresirane javnosti. (2) V svet zavoda enega predstavnika delavcev izvolijo delavci zavoda na neposrednih tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa statut zavoda, dva predstavnika ustanovitelja imenuje občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Vsak po enega predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenujeta župan občine in direktor zavoda na osnovi prejetih kandidatur, ki so jih na javni poziv vložila društva in zveze društev ali druge organizacije, ki imajo sedež v Občini Ruše. (3) Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja sveta.

61 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran člen (naloge sveta zavoda) Svet zavoda sprejema statut, druge splošne akte zavoda, program dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje, sprejema finančni načrt in zaključni račun, nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje predloge in mnenja o posameznih vprašanjih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem aktom, statutom in drugimi pravili zavoda. 11. člen (direktor) (1) Dela in naloge poslovodnega organa opravlja direktor, ki ga imenuje in razrešuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa in po pridobitvi predhodnega mnenja sveta zavoda. (2) Direktor predstavlja in zastopa zavod, organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda. (3) Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo (prejšnjo) oziroma najmanj visokošolsko strokovno (prva bolonjska stopnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prva bolonjska stopnja), poleg tega pa izpolnjuje splošne pogoje in druge pogoje določene v statutu zavoda. (4) Direktor opravlja svoje delo poklicno, za mandatno obdobje 5 let. 12. člen (naloge direktorja) Direktor zavoda je odgovoren za zakonitost dela in poslovanja zavoda, pripravlja in izvršuje program dela in razvoja zavoda, finančni načrt in zaključni račun, predlaga poslovno politiko zavoda, splošne akte in ukrepe za njihovo izvajanje, na zahtevo ustanovitelja pripravlja poročila in predloge ter opravlja druge naloge določene s predpisi in po nalogu sveta zavoda. 13. člen (strokovni svet) (1) Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda, odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda, daje mnenja in predloge glede organizacije in pogojev za razvoj dejavnosti ter opravlja druge naloge določene z zakonom, aktom o ustanovitvi, statutom ali pravili zavoda. (2) Članstvo v svetu zavoda ni združljivo s članstvom v strokovnem svetu. (3) Strokovni svet imenuje in razrešuje svet zavoda na predlog predsednika sveta zavoda. V. Akti zavoda 14. člen (statut zavoda) Način dela, imenovanje oziroma izvolitev organov zavoda, njihove naloge in pristojnosti, način odločanja v organih zavoda ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanja zavoda, določa statut zavoda, ki ga sprejme svet zavoda s predhodnim soglasjem ustanovitelja. 15. člen (splošni akti) (1) Splošni akti zavoda so pravilniki, poslovniki, organizacijski in drugi akti, s katerimi se ureja način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, notranja organizacija in druga vprašanja, pomembna za delovanje zavoda. (2) Splošni akti morajo biti skladni z zakonom, drugimi predpisi in tem aktom. Splošni akti začnejo veljati petnajsti dan po objavi na oglasni deski zavoda, razen če ni v aktu drugače določeno. VI. Pristojnosti in obveznosti ustanovitelja 16. člen (pristojnosti in obveznosti ustanovitelja) (1) Pristojnosti ustanovitelja: sprejema akt o ustanovitvi, njegove spremembe in dopolnitve, odloča o spremembah ali razširitvah dejavnosti, odloča o statusnih spremembah, imenuje in razrešuje direktorja, imenuje svoje člane v svet zavoda, ima pravico izvajati nadzor nad zakonitostjo dela zavoda, ima pravico do upravnega nadzora, daje predhodno soglasje k statutu, daje soglasje k uporabi presežka prihodkov nad odhodki, daje soglasje k odtujitvi premoženja, nadzira gospodarjenje z nepremičninami, ki so zavodu dane v upravljanje, daje predhodno mnenje k finančnemu načrtu in zaključnemu računu zavoda, sprejme odločitev o prenehanju zavoda, druge pristojnosti, določene z zakonom, tem aktom ali drugimi splošnimi akti zavoda. (2) Obveznosti ustanovitelja: zagotavlja sredstva za delovanje zavoda skladno s potrjenim letnim programom, odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki so predvidene v proračunu ustanovitelja za opravljanje dejavnosti zavoda, krije finančni primanjkljaj pri dogovorjenem izvajanju dejavnosti, zagotavlja strokovno pomoč zavodu, druge obveznosti, določene z zakonom, tem aktom ali drugimi splošnimi akti zavoda. VII. Sredstva za delo zavoda 17. člen (premoženje in sredstva ustanovitelja) (1) Sredstva, ki jih za delovanje zavoda zagotavlja ustanovitelj, so: premično in nepremično premoženje ustanovitelja dano v upravljanje zavodu, sredstva, ki jih za delovanje zavoda zagotavlja ustanovitelj v proračunu. (2 Zavod je dolžan uporabljati in upravljati premoženje s skrbnostjo dobrega gospodarja in skladno z določili pogodbe o upravljanju. Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanovitelju. (3) Ustanovitelj in zavod skleneta letno pogodbo o zagotavljanju sredstev iz veljavnega proračuna, s katero določita medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti. (4) Zavod lahko sredstva, ki jih pridobi z oddajo nepremičnega premoženja ustanovitelja v najem, nameni le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katere je ustanovljen, in za investicije. 18. člen (drugi viri sredstev) Zavod pridobiva sredstva za svoje delo poleg sredstev ustanovitelja še iz državnega proračuna, drugih javnih

62 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 654 virov, z lastno dejavnostjo, sponzorstvom, donatorstvom, sofinanciranjem in iz drugih virov v skladu s predpisi. 19. člen (odgovornost za obveznosti zavoda) (1) Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. (2) Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki so predvidene v proračunu ustanovitelja za opravljanje dejavnosti zavoda. VIII. Razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda 20. člen (koriščenje presežka prihodkov in kritje primanjkljaja) (1) Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže pri opravljanju svoje dejavnosti, sme zavod uporabiti za opravljanje in razvoj svojih dejavnosti, za katere je bil ustanovljen. (2) O namenu uporabe presežka prihodkov nad odhodki, odloča svet zavoda na predlog direktorja ob predhodnem soglasju ustanovitelja. (3) O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaj, ki nastane pri pogodbeno dogovorjenem izvajanju dejavnosti, odloča ustanovitelj na predlog direktorja zavoda. IX. Nadzor 21. člen (nadzorni odbor) (1) Občinski svet imenuje tričlanski nadzorni odbor zavoda na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za mandatno dobo štirih let. (2) Za imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora zavoda se uporabljajo določila poslovnika občinskega sveta, ki določajo imenovanje in razrešitev članov delovnih teles občinskega sveta. (3) Prvo konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče župan. 22. člen (naloge nadzornega sveta) Nadzorni odbor nadzoruje zakonitost delovanja zavoda, smotrnost in namenskost porabe sredstev ter finančno poslovanje zavoda. 23. člen (obveščanje ustanovitelja) Zavod in svet zavoda sta dolžna ustanovitelju posredovati vse podatke o poslovanju in delovanju zavoda, ki jih zahteva ustanovitelj za izvrševanje funkcije ustanovitelja. X. Prenehanje zavoda 24. člen (prenehanje zavoda) (1) Zavod preneha: na podlagi odločitve ustanovitelja, v skladu z zakonom. (2) Ob prenehanju zavoda preide premoženje zavoda v last ustanovitelja. XI. Prehodne in končne določbe 25. člen (vpis sprememb) Vršilec dolžnosti direktorja izvede vsa dejanja, ki so potrebna za vpis sprememb v sodni ali poslovni register skladno s predpisi. 26. člen (uskladitev aktov) Zavod sprejme vse potrebne akte, s katerimi uskladi delovanje v skladu s tem aktom, najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega akta. Do sprejema novih aktov veljajo obstoječi akti v vseh določbah, ki niso v nasprotju s predpisi in tem aktom. 27. člen (prehodno delovanje) (1) Ne glede na uveljavitev tega akta vršilec dolžnosti direktorja zavoda opravlja funkcijo do imenovanja novega direktorja oziroma do izteka mandata. (2) Svet zavoda, strokovni svet in nadzorni odbor v sedanji sestavi opravljajo svojo funkcijo do izteka tekočega mandata. (3) Svet zavoda, strokovni svet in nadzorni odbor v novi sestavi se konstituirajo po določilih tega akta in statuta zavoda. 28. člen (kontinuitete dela in poslovanja zavoda) Z uveljavitvijo tega akta se dosedanja organiziranost in status Javnega zavoda Center za mlade Ruše, ki je bil vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru s sklepom številka Srg 2001/00889 z dne, , pod številko registrskega vložka 1/11098/00 in dopolnitvijo s sklepom številka Srg 2012/25347 z dne, , z vsemi pravicami in obveznostmi, kot jih je imel do sedaj, ne spreminja. 29. člen (prenehanje veljavnosti dosedanjega akta) Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Akt o ustanovitvi Javnega zavoda center za mlade Ruše (MUV, št. 8/01, 15/01 in 20/07). 30. člen (uveljavitev akta) Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 014 1/2013 Datum: OBČINA VIDEM 228. Sklep o ukinitvi javnega doba Občina Ruše Uroš Štanc, župan Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov ( Ur.l. RS št. 110/02, 47/04, 126/07,108/09, 61/2010 ZRud1, (62/2010 popr.), 20/2011 Odl. US: U-I-165/09-34) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/2010-UPB1, 38/12) je Občinski svet Občine Videm na svoji 17. redni seji dne sprejel naslednji:

63 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 655 SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra parc. št. 765/4 pot v izmeri 74 m2, k. o. Lancova vas in se za to parcelo vknjiži lastninska pravica v korist pravne osebe: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, matična številka: do celote. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 2. člen Drugi odstavek 25. členu odloka se spremeni in se glasi:»če v 8 (osmih) dneh po prenehanju mandata ravnatelju svet zavoda ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti ravnatelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih osmih dneh minister.«3. člen V 39. členu se črta drugi odstavek. 4. člen V 44. členu se črta drugi odstavek Številka: /2013 Datum: Občina Videm Friderik Bračič, župan 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št / Vitanje, OBČINA VITANJE 229. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna Šola Vitanje Na podlagi Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 21/91, 45/94 odl. US, 8/96, 18/98 odl. US in 36/00 ZPDZC, 127/06 ZJZP), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 ZOFVI-UPB5, 36/08, 58/09, 20/09 in 20/11 in 40/12;ZOFVI) in 16. člena Statuta Občine Vitanje (UPB1) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2012) je Občinski svet Občine Vitanje na 15. redni seji dne sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA VITANJE 1. člen S tem odlokom se spreminja Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Vitanje (Uradni list RS, št. 9/97, 17/99, 30/01, 40/08, 55/10 in 23/11). Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan 230. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Vitanje za leto 2012 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07- ZSDPO, 109/08, 49/09, 38/10-ZUKN, 107/10, 110/11- ZDIU12) in 16. člena Statuta Občine Vitanje UPB 1(UGSO št. 20/2012) je občinski svet na 16. seji, dne sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE VITANJE ZA LETO člen S tem odlokom se potrdi zaključni račun proračuna Občine Vitanje za leto člen Zaključni račun proračuna Občine Vitanje za leto 2012 izkazuje: A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina I. SKUPAJ PRIHODKI ( ) ,81 TEKOČI PRIHODKI (70+71) ,97 70 DAVČNI PRIHODKI , Davki na dohodek in dobiček , Davki na premoženje , Domači davki na blago in storitve ,77 71 NEDAVČNI PRIHODKI , Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja , Takse in pristojbine 706, Denarne kazni 349, Prihodki od prodaje blaga in storitev 154, Drugi nedavčni prihodki ,62 72 KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI , Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij , Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske Unije ,41

64 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 656 II. SKUPAJ ODHODKI ( ) ,73 40 TEKOČI ODHODKI , Plače in drugi izdatki zaposlenim , Prispevki delodajalcev za socialno varnost , Izdatki za blago in storitve , Plačila domačih obresti 9.013, Rezerve ,57 41 TEKOČI TRANSFERI , Subvencije , Transferi posameznikom in gospodinjstvom , Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam , Drugi tekoči domači transferi ,50 42 INVESTICIJSKI ODHODKI , Nakup in gradnja osnovnih sredstev ,90 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI , Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso ,00 proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 7.924,92 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) III/1. PRIMARNI PRIMANJKLJAJ III/2 TEKOČI PRIMANJKLJAJ , , ,06 B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v EUR Skupina/Podskupina IV. PREJETA VPLAČILA DANIH POSOJIH IN PRODAJA 0 75 KAPITALSKIH DELEŽEV ( ) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 750 Prejeta vračila danih posojil 0 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 258, Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 258,74 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) -258,74 C.) RAČUN FINANCIRANJA v EUR Skupina/Podskupina 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE , , Domače zadolževanje ,00 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 8.732, , Odplačila domačega dolga 8.732,27 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU 132,07 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) ,73 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII-VIII-IX) ,92 Stanje sredstev na računu ,50 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Vitanje za leto 2012 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Vitanje za leto člen Zaključni račun proračuna Občine Vitanje za leto 2012 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: / Datum: Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan OBČINA VOJNIK 231. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Vojnik za leto 2012 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07- ZSDPO, 109/08, 49/09, 38/10 ZUKN, 107/10, 110/11 ZDIU12) in 16. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 38/11) je občinski svet na 20. seji, dne sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE VOJNIK ZA LETO člen S tem odlokom se potrdi zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2012.

65 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran člen Zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2012 izkazuje: B) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina I. SKUPAJ PRIHODKI ( ) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček 4.989, Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 74 TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske Unije II. SKUPAJ ODHODKI ( ) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve ,00 41 TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) III/1 PRIMARNI PRIMANJKLJAJ III/2 TEKOČI PRIMANJKLJAJ B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v EUR Skupina/Podskupina IV. PREJETA VPLAČILA DANIH POSOJIH IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV ( ) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELELŽEV DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 859 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) -859 D.) RAČUN FINANCIRANJA v EUR Skupina/Podskupina 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU

66 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 658 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII-VIII-IX) Stanje sredstev na računu člen Zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2012 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Vojnik za leto Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov ter o njihovi realizaciji v tem letu. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2012 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: /12(9) Datum: OBČINA ZREČE Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan 232. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o javnem glasilu Občine Zreče Na podlagi 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski svet Občine Zreče na 18. redni seji dne sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O JAVNEM GLASILU OBČINE ZREČE 1. člen V Odloku o javnem glasilu Občine Zreče (Uradni list RS, št. 55/09) se v 12. členu za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:»(4) Za opravljeno delo prejme odgovorni urednik avtorski honorar na osnovi sklenjene pogodbe.«. 2. člen V drugem odstavku 16. člena se črta besedilo:»odgovornega urednika in«. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: / Zreče, dne Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 233. Odlok o razveljavitvi Odloka o načinu določanja višine in plačevanja članarine članov GIZ LTO Rogla-Zreče Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi tretjega, četrtega in osmega odstavka 3. člena, prvega odstavka 11. člena, 12. do 20. člena in 46. člena Zakona o pospeševanju turizma in o razveljavitvi nekaterih podzakonskih aktov (Uradni list RS, št. 94/02), 54. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04 in 57/12) in 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski svet Občine Zreče na svoji 18. redni seji dne sprejel ODLOK O RAZVELJAVITVI ODLOKA O NAČINU DOLOČANJA VIŠINE IN PLAČEVANJA ČLANARINE ČLANOV GIZ LTO ROGLA-ZREČE 1. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu določanja višine in plačevanja članarine članov GIZ LTO Rogla-Zreče (Uradni list RS, št. 11/02). 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: / Zreče, dne Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 234. Odlok o grbu, zastavi in himni Občine Zreče Na podlagi prvega in drugega odstavka 10. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 ZUJF) in prvega odstavka 7. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski svet Občine Zreče na svoji 18. redni seji dne sprejel ODLOK O GRBU, ZASTAVI IN HIMNI OBČINE ZREČE I. Splošne določbe 1. člen Ta odlok določa grb, zastavo in himno Občine Zreče ter način njihove uporabe. 2. člen V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. člen (1) Grb, zastava in himna Občine Zreče se smejo uporabljati le v obliki in z vsebino ter na način kot je določen s tem odlokom. (2) Grb Občine Zreče se uporablja v barvni, črno-beli oziroma enobarvni, črtni ali reliefni upodobitvi, lahko pa se uporabi tudi v drugih grafičnih tehnikah.

67 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 659 (3) Grb Občine Zreče se lahko uporablja tudi v odlitku. (4) Zastava Občine Zreče se uporablja samo v barvni obliki. (5) Himna Občine Zreče je del pesmi»zrajški Šmirarji«, imenovan»le na nuoge, zrajški šmirarji«, avtorja besedila in melodije Jurija Vodovnika, na priredbo za zbor in orkester Avgusta Skaza. 4. člen Geometrijska, likovna ter barvna pravila za oblikovanje grba in zastave Občine Zreče ter besedilo in notni zapis melodije himne Občine Zreče so sestavni deli tega odloka. 5. člen Če se grb in zastava Občine Zreče ob uradnih priložnostih uporabljata skupaj z grbi in zastavami drugih občin ali krajevnih skupnosti ter drugimi znamenji, morata biti postavljena na častno mesto, če ni s tem odlokom ali zakonom določeno drugače. 6. člen (1) Grba in zastave Občine Zreče ni dovoljeno uporabljati, če sta poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo. (2) Grba, zastave in himne Občine Zreče ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim redom ali tako, da se krni ugled občine. (3) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, če uporablja grb ali zastavo Občine Zreče v nasprotju s prvim odstavkom tega člena oziroma če uporablja grb, zastavo ali himno Občine Zreče v nasprotju z drugim odstavkom tega člena. (4) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena. (5) Z globo 100 EUR se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena. 7. člen (1) Grba, zastave Občine Zreče ali njunih sestavnih delov ter besedila in notnega zapisa melodije himne Občine Zreče, se ne sme zavarovati ali uporabljati kot znamko, model oziroma vzorec ter za označevanje blaga in storitev. (2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. (3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. (4) Z globo 100 EUR se za prekršek kaznuje fizična oseba, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. II. Grb 8. člen (1) Grb Občine Zreče ima obliko ščita. (2) V sredini ščita je na zlatorumenem grbovnem polju srce v zeleni barvi. V spodnjem delu srca sta dve valovnici, ki sta zlatorumene barve. (3) Ščit je ob stranicah zeleno obrobljen. (4) Podoba in barva grba Občine Zreče sta določeni z grafično prilogo, ki je sestavni del tega odloka in ponazarja geslo»zreče, zeleno srce izpod Pohorja.«. (5) Natančnejša pravila za oblikovanje grba Občine Zreče določa Priročnik celostne grafične podobe Občine Zreče. 9. člen Grb Občine Zreče se uporablja: v žigih, štampiljkah ter oznakah dokumentov in znakih občine; v žigih, štampiljkah ter oznakah dokumentov krajevnih skupnosti v občini; v uradnih prostorih občine Zreče; v sejni sobi in poročni dvorani; ob prireditvah, ki predstavljajo občino; na listinah, ki jih izdaja občina v svečani obliki; na drugih svečanih listinah ali priznanjih, ki jih podeljujejo podjetja v občini; na listinah, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih in dokumentih ter drugih tiskovinah, ki jih uporabljajo občinski organi, občinska uprava in krajevne skupnosti oziroma za predstavljanje po občini pooblaščene osebe; na spletni strani Občine Zreče; v drugih primerih pod pogoji tega odloka. 10. člen (1) Grb Občine Zreče se lahko uporablja tudi: ob predstavljanju Občine Zreče v zadevah regijskega in mednarodnega sodelovanja ter ob srečanjih lokalnih skupnosti in njihovih organizacij doma in v tujini, na katerih se Občina Zreče predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih srečanj; ob predstavljanju Občine Zreče v protokolarnih zadevah; kot element celostne grafične podobe pravne osebe, katere ustanovitelj ali soustanovitelj ali večinski lastnik je Občina Zreče, če opravlja javno službo ali je nosilec javnih pooblastil Občine Zreče. (2) O uporabi grba iz prejšnjega odstavka tega člena v primeru dvoma odloči župan. 11. člen (1) Če se grb Občine Zreče uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani, razen, kadar se uporablja skupaj z državnim grbom ali grbom druge države in v primerih, določenih z zakonom. (2) Če se grb Občine Zreče uporablja skupaj z dvema grboma oziroma znakoma, mora biti grb Občine Zreče v sredini, razen, kadar se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije in v primerih, določenih z zakonom. III. Zastava 12. člen (1) Zastava Občine Zreče je zeleno zlato-rumena. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Vsaka barva zavzema po širini polovico prostora zastave od leve proti desni. (2) V sredini zastave Občine Zreče je grb Občine Zreče. Širina grba je 2/3 širine zastave. (3) Natančnejša pravila za oblikovanje zastave Občine Zreče določa Priročnik celostne grafične podobe Občine Zreče. 13. člen (1) Zastava Občine Zreče je skupaj z zastavo Republike Slovenije in zastavo Evropske unije stalno izobešena: na ali ob stavbi, kjer je sedež Občine Zreče, v sejni sobi Občine Zreče, v uradnih prostorih župana, na drugih mestih v skladu z določili tega odloka. (2) Zastava Občine Zreče je lahko izobešena tudi na ali ob stavbah krajevnih skupnosti, na ali ob poslopjih, kjer je sedež vrtca in osnovne šole, katerih ustanoviteljica je Občina Zreče, lahko pa je stalno izobešena tudi na ali

68 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 660 ob stavbah, kjer je sedež drugih organizacij, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Zreče. (3) Zastava Občine Zreče se v obliki namizne zastavice uporablja v prostorih župana ter na drugih mestih, kjer je to primerno. 14. člen (1) Zastava Občine Zreče se izobesi v počastitev državnih, občinskih in krajevnih praznikov, ob komemoracijah ter kulturnih in športnih prireditvah ali ob drugih priložnostih. (2) Zastava Občine Zreče se v teh primerih izobesi na javnih zgradbah oziroma na mestih za izobešanje zastav na prireditvenih prostorih. (3) Zastava Občine Zreče je izobešena ves čas dogodka, razen če drugi predpis ne določa drugače. (4) Zastave se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izobešene. 15. člen (1) Zastava Občine Zreče se lahko izobesi: ob predstavljanju Občine Zreče v zadevah regijskega in mednarodnega sodelovanja ter ob srečanjih lokalnih skupnosti in njihovih organizacij doma in v tujini, na katerih se Občina Zreče predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih srečanj; ob predstavljanju Občine Zreče v protokolarnih zadevah; v drugih podobnih primerih, če uporaba zastave ni v nasprotju s tem odlokom. (2) O uporabi zastave iz prejšnjega odstavka tega člena v primeru dvoma odloči župan. 16. člen (1) Če je zastava Občine Zreče izobešena poleg druge zastave, mora biti, gledano od spredaj, na levi strani, razen, kadar je izobešena skupaj z zastavo Republike Slovenije in v primerih, določenih z zakonom. (2) Če je zastava Občine Zreče izobešena skupaj z dvema drugima zastavama, mora biti v sredini, razen, kadar je izobešena skupaj z zastavo Republike Slovenije in v primerih, določenih z zakonom. IV. Himna 17. člen (1) Himna Občine Zreče se izvaja v skladu s tem odlokom, svečano in usklajeno z običaji, s katerimi navzoči pozdravljajo himno. (2) Himna Občine Zreče se izvaja z glasbili, s petjem, ali z glasbili in s petjem ali z recitiranjem. (3) Himne Občine Zreče ni dovoljeno izvajati z namenom tržnega oglaševanja oziroma zaznamovanja storitev. 18. člen Himna Občine Zreče se lahko izvaja: na začetku sej Občinskega sveta Občine Zreče; ob uradnem prihodu predsednika Republike Slovenije, voditelja tuje države ali pooblaščenega predstavnika mednarodne organizacije v Občino Zreče in ob slovesu pri njihovem odhodu iz Občine Zreče; na svečani seji Občinskega sveta Občine Zreče; na proslavah in drugih slovesnostih, s katerimi se zaznamujejo dogodki, ki so pomembni za Občino Zreče; ob mednarodnih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih prireditvah ali podobnih akcijah, v katerih sodeluje Občina Zreče, v skladu s pravili in običaji takšnih shodov; v drugih primerih, če uporaba himne ni v nasprotju s tem odlokom. 19. člen (1) Če se himna Občine Zreče izvaja skupaj s himno Republike Slovenije, se najprej izvede himna Republike Slovenije, nato pa himna Občine Zreče. (2) Če se himna Občine Zreče izvaja skupaj s slovesno pesmijo mednarodne ali druge organizacije ali himno tuje države, se najprej izvede slovesna pesem mednarodne ali druge organizacije ali himna tuje države in nato himna Občine Zreče. V. Posebna uporaba grba, zastave in himne Občine Zreče 20. člen (1) Grb in zastavo Občine Zreče lahko izdelujejo, na podlagi dovoljenja občine za njuno uporabo, obrtniki in podjetja, ki imajo registrirano ustrezno dejavnost. (2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, če izdeluje grb ali zastavo Občine Zreče brez dovoljenja občine za njuno uporabo. (3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena. (4) Z globo 100 EUR se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena. 21. člen (1) Grb, zastavo in himno Občine Zreče se lahko ob predhodno pridobljenem dovoljenju občine uporablja oziroma izvaja ob srečanjih, športnih, kulturnih in drugih prireditvah, tekmovanjih in javnih shodih. (2) Dovoljenje občine ni potrebno kadar je Občina Zreče organizator oziroma soorganizator srečanja, športne, kulturne in druge prireditve, tekmovanja ali javnega shoda. (3) Grb, zastavo in himno Občine Zreče se v primerih iz prvega odstavka tega člena lahko uporabi na predstavitvenih materialih organizatorja oziroma udeleženca prireditve. (4) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, če za uporabo grba in zastave Občine Zreče ter za izvajanje himne Občine Zreče ne pridobi soglasja občine. (5) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena. (6) Z globo 100 EUR se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena. 22. člen (1) Podjetja in druge pravne ali fizične osebe, ki imajo sedež v Občini Zreče, morajo za uporabo grba Občine Zreče pridobiti dovoljenje občine, zlasti za uporabo v: zaščitnem znaku njihovega podjetja, priznanjih, ki jih podeljuje, obliki našitkov in društvenih praporih, publikacijah, obliki spominkih daril in značk, drugih primerih za komercialne namene v skladu z določili tega odloka. (2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, če za uporabo grba Občine Zreče ne pridobi dovoljenja občine.

69 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 661 (3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena. (4) Z globo 100 EUR se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena. V. Priloga Barvno pravilo za oblikovanje grba občine zreče 23. člen (1) Za uporabo grba, zastave in himne Občine Zreče v primerih iz 19., 20. in 21. člena tega odloka je potrebno pridobiti dovoljenje, ki ga izda občinska uprava. (2) Prošnji za uporabo grba, zastave in himne Občine Zreče mora prosilec priložiti dokumentacijo s tehničnimi in grafičnimi podatki ter kratko predstavitvijo namena uporabe grba, zastave in himne Občine Zreče. (3) V dovoljenju se določijo pogoji in načini, pod katerimi se dovoli uporaba grba, zastave in himne Občine Zreče, omeji uporaba za določen namen in določi rok, v katerem je uporaba dovoljena. (4) O pritožbi zoper dovoljenje iz prvega odstavka tega člena odloča župan. 24. člen (1) Dovoljenje o uporabi grba, zastave in himne Občine Zreče preneha veljati: če se odvzame; če se upravičenec pisno odpove uporabi grba, zastave in himne Občine Zreče. (2) Dovoljenje se odvzame, če upravičenec grba, zastave in himne Občine Zreče ne uporablja skladno s pogoji in načinom, določenimi v tem odloku. (3) Evidenco o dovoljenjih, izdanih na podlagi tega odloka, vodi občinska uprava. VI. Končne določbe 25. člen (1) Za pravilno uporabo grba, zastave in himne Občine Zreče skrbi Občinska uprava Občine Zreče, ki daje potrebna pojasnila, sprejema vloge za izdajo dovoljenja za uporabo grba, zastave in himne ter vodi evidenco izdanih dovoljenj. (2) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka, za katera so predpisane kazenske sankcije, opravljajo pooblaščene osebe Medobčinskega inšpektorata in redarstva. Grb Občine Zreče ima obliko ščita z zeleno obrobo. V sredini je v zlatem/rumenem grbovem polju upodobljeno zeleno srce z dvema zlato/rumenima valovnicama v spodnjem delu. Grb je simetričen na vertikalo simetralo. Barve: Zelena Pantone 347 C, srce, obroba CMYK 100 % C, 0 % M, 100 %Y, 0 % K RGB 40, 149, 72 Rumena Pantone Yellow C, podlaga, valovnice CMYK 0 % C, 0 % M, 100 %Y, 0 % K RGB 255, 237, 0 Geometrijsko pravilo za oblikovanje grba Občine Zreče 26. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o grbu in zastavi Občine Zreče (Uradni list RS, št. 57/95 in 73/08). 27. člen Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: / Zreče, dne 28. marca 2013 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan Grafične linije grba tudi pri tridimenzionalni izvedbi določa»geometrijsko pravilo za risanje grba«. Geometrijsko, likovno ter barvno pravilo za oblikovanje zastave Občine Zreče

70 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 662 Zastava Občine Zreče je zeleno zlatorumena, z grbom v sredini. Razmerje med širino in dolžino je ena proti dve, Vsaka barva na zastavi zavzame 1/2 širine zastave. Širina grba je 2/3 širine zastave. Barve: Zelena Pantone 347 C, srce, obroba CMYK 100 % C, 0 % M, 100 %Y, 0 % K RGB 40, 149, 72 Rumena Pantone Yellow C, podlaga, valovnice CMYK 0 % C, 0 % M, 100 %Y, 0 % K RGB 255, 237, 0 Himna LE NA NUOGE, ZRAJŠKI ŠMIRARJI LE NA NUOGE, LE NA NUOGE, VSI TI ZRAJŠKI ŠMIRARJI, ČEZ POLJANSKU, ČEZ PEČANSKU, ČARNE MOŽE KROMARJI, ČEZ POLJANSKU, ČEZ PEČANSKU, ČARNE MOŽE KROMARJI, LE NA NUOGE, LE NA NUOGE.

71 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 663 NOTNI ZAPIS HIMNE

72 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 664

73 Št. 12/ Uradno glasilo slovenskih občin Stran 665