20 let delovanja ZAS

Transkripcija

1 20 let ZAS, Združenja asfalterjev Slovenije v besedi in sliki

2 S sklepom upravnega odbora ZAS št. 930/ se ob 20. obletnici združenja podjetjem, ki so člani ZAS, podeli posebno priznanje, pravokotna skulptura ZAS izdelana iz optičnega stekla. Osnovna skulpture je moderen design z lasersko vgra viranim logotipom ZAS, vključno s številko 20. Skulptura ponazarja napredno, učinkovito in razvoj no naravnano delovanje ZAS. 20 years of ZAS in words, numbers and pictures The ZAS Managing Committee decision No. 930/ on the anniversary of the association gives out a special recognition, rectangular sculpture ZAS to Companies that are members of ZAS. The basic idea of sculpture is a modern design with laser-written logo ZAS, including number 20. The sculpture represents the advanced, efficient and development-oriented action of ZAS. April 2016

3 3 Pregled delovanja ZAS, Združenja asfalterjev Slovenije, v obdobju Predstavitev ZAS ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije je strokovno, neprofitno in neodvisno združenje (društvo) cestogradbenih strokovnjakov, ki delujejo na področju asfalterstva. Ustanovna skupščina ZAS je bila 17. aprila 1996 v Gornji Radgoni. Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih in pravnih oseb, ki so se združili zaradi skupnih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu društva in v skladu z zakonom. ZAS je polnopravni član evropskega asfalterskega združenja EAPA in družbenik DRC, Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, d.o.o. Osnovne aktivnosti ZAS so: zastopamo slovensko asfalterstvo doma in v tujini, vzpodbujamo in usmerjamo kakovostno izvajanje asfalterskih del, pripravljamo tehnične specifikacije, organiziramo izobraževanja in strokovna srečanja, izdajamo strokovne asfalterske publikacije. 2 Organiziranost ZAS Od leta 2003 je sprejeta naslednja organizacijska shema društva: Slika 1 3 Upravljanje društva Organi upravljanja društva so: Zbor članov društva (skupščina); Nadzorni odbor društva, ki ga sestavljajo 3 člani, katere imenuje zbor članov društva za obdobje 5. let; Upravni odbor društva, ki ga sestavlja 11 članov, katere imenuje zbor članov društva za obdobje 4. let. Na čelu upravnega odbora je predsednik, ki zastopa in vodi organizacijo. 4 Cilji društva Namen in cilji društva so povezovanje in zastopanje slovenske asfalterske dejavnosti doma in v tujini. Preko povezovanja se zagotavlja pretok informacij in omogoča strokovnjakom, da čim hitreje in učinkovito pridejo do potrebnih informacij in stro kovnih znanj, ki jih preko aktivnosti v združenju tudi vzdržujejo. 5 Zastavljene naloge 5.1 Splošne naloge Naloge društva so opredeljene v vsakoletnih progra mih in nalogah. Skupne naloge skozi daljše obdobje pa so predvsem naslednje: koordiniranje asfalterske dejavnosti v Sloveniji sodelovanje s člani: fizičnimi osebami in podjetji sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in po svetu (EAPA, Gestrata, DRC, društva za ceste, FSV, HAD, DAV, ) zagotavljanje sredstev za delovanje združenja vodenje vseh organov združenja organizacija strokovnih odborov UO, NO TO, OZVO, SI, SHI, OPD in posameznih organizacijskih odborov komunikacija preko spletne strani ZAS in ostalih multimedijskih sredstvih (e-pošta, Twitter in drugi) april 1996

4 5.2 Organiziranje strokovnih srečanj in izobraževanj Uveljavljene so naslednje oblike strokovnih srečanj in izobraževanj: regijsko izobraževanje in usposabljanje tehničnega (inženirskega) asfalterskega kadra regijsko izobraževanje in usposabljanje operativ nega asfalterskega kadra priprava in organizacija strokovnih posvetov priprava vsakoletne skupščine organizacija Kolokvija o asfaltih in bitumnih delovanje organizacijskih in strokovnih teles zdru ženja (UO, OPD, NO, TO, OZVO, SI in SHI). sodelovanje na domačih in evropskih kongresih o cestah in asfalterstvu organizacija strokovnih delegacij po svetu 4 6 Članstvo ZAS V ZAS je formalno včlanjenih 34 individualnih članov in 46 podjetij. Vsako podjetje delegira člana v Odbor podjetij in družb oziroma v posamezni strokovni odbor. Z upoštevanjem kriterija individualnega članstva in članstva v posameznih telesih je v društvu nekaj nad 100 individualnih članov. Članstvo preverjamo letno v času vsakoletne skupščine v mesecu maju, posameznik in podjetje imata vsak po en glas. Celotno obdobje delovanja je bilo članstvo razmeroma konstantno, kar je po podjetjih razvidno tudi iz spodnjega grafikona. 5.3 Priprava gradiv in strokovne literature Pripravljajo se različna strokovna gradiva in literatura kot so: tehnične specifikacije različnih oblik in faz (standardi, TSC, priporočila, navodila, ) bilteni Od skupščine do skupščine ZAS zborniki strokovnik srečanj zborniki za izobraževanja zborniki Kolokvija o asfaltih in bitumnih knjige ASFALT novice v asfalterstvu strokovni referati, predstavitve in članki 5.4 Sodelovanje ZAS v EAPA ZAS je že od leta 1997 polnopravni član evropskega asfalterskega združenja EAPA, s sedežem v Bruslju. V EAPA ima tudi delegirane svoje naslednje predstavnike: Izvršni odbor in Odbor direktorjev (Slovenko Henigman) Tehnični odbor (Janez Prosen) Odbor za zdravje, varstvo in okolje (Mitja Čotar) Preko delovanja predstavnikov ZAS v odborih EAPA se dobivajo ustrezne informacije in znanja, ki jih preko sorodnih odborov v ZAS vodje odborov posredujejo na naše člane. Pregled članstva po rangu medsebojnega sodelovanja po podjetjih 7 Delovanje organizacijskih teles ZAS Na osnovi organigrama ZAS (slika 1) so organizirana strokovna telesa. Ta so v dvajsetih letih opravila dela in aktivnosti, ki so opisane v posameznem strokovnem telesu. 7.1 Upravni odbor (UO) Upravni odbor je izvršilno telo združenja, preko katerega se sprejemajo najpomembnejše odločitve delovanja. V obravnavanem obdobju je bilo izvedenih 116 sej UO, kar pomeni 6 sej na leto ali povprečno ena seja na vsaka dva meseca. Vsa leta delovanja so bile seje zelo dobro obiskane. Vseh 116 sej je bilo sklepčnih (več kot 50 % udeležba), 1997

5 5 Slika 2: Prvi UO ZAS Slika 3: UO ZAS povprečna udeležba je okoli 80 %. Za ustrezen pretok informacij in kakovostne razprave smo z dopolnili statuta ZAS že pred leti povečali število članov UO s 5 na 11, posameznih sej pa se ude le žujejo tudi vabljeni člani ZAS, ki imajo posamezne funkcije v združenju. V 20 letih je UO ZAS sprejel 944 sklepov. 1. mandat ( ) 1 Janez Bizjak (od 1998) 2 Slovenko Henigman, predsednik 3 Mirko Pižeta (od 1998) 2. mandat ( ) Upravni odbori ZAS mandat ( ) Janez Bizjak Janez Bizjak (Miran Lah od 2006) Slovenko Henigman, predsednik Mirko Pižeta Matija Donko (Mitja Čotar od 2003) 4 Feliks Podgoršek Feliks Podgoršek Slovenko Henigman, predsednik 4. mandat ( ) Zvone Britovšek 5. mandat ( ) Andrej Butala (Dejan Kiš) Mitja Čotar Mitja Čotar Dean Donko Matija Donko (Dean Donko od 2011) Slovenko Henigman, predsednik Borut Gostič Slovenko Henigman, predsednik 5 Borut Willenpart Borut Willenpart Aleksander Kerstein Bojan Hočevar Kristjan Mugerli 6 Dr. Janez Žmavc Dr. Janez Žmavc Bojana Lukač Aleksander Kerstein Primož Petrič 7 Mitja Žorga Mitja Žorga Marijan Prešeren Miran Lah Andrej Poglajen 8 Igor Starič Bojana Lukač Marijan Prešeren 9 Borut Willenpart Matjaž Mernik (Vasja Aleš Trauner Grmek od 2009) 10 Marijan Prešeren Branko Žiberna (nadomeščal Janez Šuštar) 11 Borut Willenpart Borut Willenpart Razpredelnica

6 Poleg članov upravnega odbora so se sej v zadnjem mandatu redno udeleževali predsednik NO g. Aleksander Kerstein in člana NO g. Bojan Hočevar in g. Mitja Čotar, vodja sekcije za izobraževanje ga. Jožica Cezar in vodja tehničnega odbora g. Janez Prosen ter g. Zvonko Cotič, kot svetovalec. Zaradi razširitve članstva v združenju (1. rang) so bili v delo UO vključeni tudi naslednji predstavniki podjetij: g. Edo Škufca ali g. Tadej Lamut (oba CGP, d.d.), g. Boštjan Dokl Menih (Asfalti Ptuj), Vojko Strmecki (AHAC) in Matjaž Geršak (VOC). V Upravni odbor so bili v posameznem obdobju izvolje ni naslednji predstavniki kot je prikazano v nadaljevanju. Kot predsednik ZAS je bil na vseh dosedanjih volilnih skupščinah izvoljen Slovenko Henigman. 7.2 Nadzorni odbor (NO) Nadzorni odbor v trenutni sestavi: predsednik Aleksander Kerstein in člana, Mitja Čotar ter Bojan 6 Hočevar, je bil za 5 letni mandat imenovana na 17. skupščini ZAS, Vsako leto obravnavajo finanč no in računovodsko dokumentacijo in podajo mnenje na zaključni račun, ki ga sprejema Skupščina ZAS. 8 Delovanje strokovnih odborov ZAS 8.1 Tehnični odbor (TO) Osnovni namen delovanja ob ustanovitvi in v nadaljevanju je bil pretok informacij med odgo vornimi predstavniki posameznih podjetij za kakovost del in medsebojno sodelovanje pri pripravi, načrto vanju in nadgradnji tehnične regulative. V začetni fazi je odbor obravnaval dokumente, ki so bili izdelani v Komisiji za asfalt in so bili izdelani za širitev uporabe materialov (PmB, SMA, DBB, ) in novih tehnologij (asfaltne zmesi na premostitvenih objek tih, ukrepi na vijačnih prehodih, obravnava nive letnih potekov višin in podobno). Slika 4: NO ZAS Delo TO ZAS se je skozi čas nanašalo na aktualna vprašanja, ki so bila še posebej zahtevna pri realizaciji avtocestnega programa. V začetku, ko je deloval Strokovni odbor I, so bili po zaslugi odbora doseženi enoviti pristopi na področju spremljanja dokumentacije in operativnosti kontrole kakovosti. V tistem času sta odbor vodila Marjan Tušar ( ) in Aleksander Ljubič ( ). Po reorganizaciji ZAS 2003, ko je vodenje prevzel Janez Prosen, so se tehnične aktivnosti vodile preko TO ZAS. TO obravnava vsa odprta tehnična vprašanja pri načrtovanju, proizvodnji in vgrajevanju asfaltov. Nadzorni odbori ZAS Aleksander Kerstein, predsednik Marjan Makovec, predsednik Marjan Makovec, predsednik 1999 Marjan Makovec, predsednik Aleksander Kerstein, predsednik 2 Zvonko Cotič Franc Gole Janez Prosen Janez Prosen Mitja Čotar 3 Robert Seme Bojan Dapčevič Miro Žnidaršič Miro Žnidaršič Bojan Hočevar Razpredelnica 2

7 Tehnični odbor ZAS; članstvo v letu Brence Miran 2 Britovšek Zvone 3 mag. Cezar Jožica 4 Cotič Zvonko 5 Fortuna Irena 6 Henigman Slovenko 7 Hribar Dejan 8 Ipavec Aleksander 9 Kugler Roman 10 Lamut Tadej 11 Ljubič Aleksander 12 Markelj Anton 13 dr. Pavšič Primož 14 Prosen Janez, vodja odbora od leta Tatalovič Gojko 16 dr. Tušar Marjan 17 Willenpart Borut 18 dr. Žmavc Janez Razpredelnica 3 Sprejet je bil nov program dela, ki pokriva področje asfaltne tehnologije v celoti in je razdeljen po naslednjih segmentih: tehnična regulativa dimenzioniranje asfaltnih voziščnih konstrukcij meritve in preiskave surovine za proizvodnjo asfalta asfaltne zmesi projektiranje asfaltnih zmesi laboratorijsko delo tehnologija proizvodnje tehnologija vgrajevanja hidroizolacije, ki so bile podrobno obravnavane v Sekciji za HI pri ZAS raziskave in raziskovalne naloge Najpomembnejše aktivnosti in dosežke v obdobju delovanja TO ZAS bi lahko strnili v naslednje: 1. Preko kontrolnih kart v letih je bil vzpostavljen enovit zajem podatkov na asfaltnih obra tih. TO ZAS je dosegel nadgradnjo tega sistema. 2. Izvedene so bile 3 celovite medlaboratorijske primerjave, v obdobju več let, ki so zajele tako uporabljene bitumne, kot najpogosteje pro izvedene in vgrajene asfaltne zmesi, na osnovi katerih so lahko posamezni laboratoriji pre verjali zanesljivost dobljenih rezultatov. Medlabo ratorijske primerjave so omogočale labo ra to rijem izpolnjevanje zahtev v postopku in tudi po daljšanje certifikatov kakovosti. 3. Sproti so bili obravnavani problemi glede načrtovanja zahtevnejših sestav asfalta. Tekoče se je analizirala izvedba in dosežena kakovost asfalterskih del, obravnavane so bile izvedbe preiskav, kot so meritve z izotopskimi sondami, ureditve razmer glede prevozov izotopskih sond, obravnavali smo ekviviskozno temperaturo, nabijalno energijo pri Marshall testu in koefi cient zgoščanja asfaltnih zmesi. Obravnava je zajela vse vrste asfaltnih zmesi AC, SMA, PA, LA in tudi površinske prevleke. 4. Organizirali smo uspešno delavnico na temo projektiranja asfaltnih zmesi in dajali številne pobude glede dimenzioniranja voziščnih konstruk cij ter sodelovanja projektantov z asfalterskimi tehnologi. 5. Podali smo pobude za nadgradnjo tehnične regulative. Odbor je sodeloval pri pripravi tehničnih specifikacij za javne ceste in po letu 2005 sodeloval pri implementiranju produktnih standar dov SIST EN serije in izdelavi nacionalnih dodatkov SIST V ta namen so bile ustanovljene delovne skupine, ki so poskrbele tudi za sistematičen prevzem velikega števila evropskih standardov za preiskave. Ves čas smo člane informirali o delu evropskega komiteja za standarde CEN, v zadnjem obdobju pa se je v sklopu TO ZAS obravnaval sprejem novih produktnih standardov in testnih metod. Vzpostavljena je bila tudi aktivna udeležba v TC 227.

8 6. Odbor je bil dejaven pri izdelavi Smernic za projektiranje in proizvodnjo asfaltnih zmesi SMA, ki so bile nato vključene v tehnične specifikacije oziroma standarde. 7. Delo odbora je pomembno doprineslo k razumevanju in obvladovanju postopka obvez nega certificiranja na obratih za proizvodnjo asfalta, po Evropski direktivi o gradbenih proizvodih CPD, sedaj regulativi CPR. Zelo pomembno je, da je rezultat dela TO ZAS visoka stopnja obvladovanja preiskav kontrole kakovosti in da se zelo konstruktivno obravnava pomen obvladovanja lastnosti tako vhodnih materialov, kot samih asfaltnih zmesi in vgrajevanja. 8. TO ZAS je vseskozi obravnaval aktualne teme, ki so bile na programu delovanja TC EAPA, kjer ima ZAS delegiranega vodjo tehničnega odbora. S tem je zagotovljeno spremljanje vprašanj, ki se pojavljajo v Evropi. 9. Na sestankih odbora smo obravnavali tudi udeležbo članov na mednarodnih konferencah. TO ZAS je najštevilčnejše strokovno telo na področju asfalta, ki deluje v Sloveniji in skupaj z ostalimi odbori (komisija za asfalt, TO SIST, TO 06 DRSC), v katera so vključeni praktično isti strokovnjaki, obravnava enako problematiko in ima podobno poslanstvo. TO ZAS je po letu 2010 povečal aktivnosti na razširjenih preiskavah pri materialih, predvsem bitumnih in asfaltnih zmeseh, za najtežje prometne obremenitve. Prvotni empirični pristop se nadgrajuje. Preiskave v EU so orientirane na pogoje uporabe oziroma na t.i. funkcionalne preiskave, katerih glavni cilj je obvladovati temperaturne razpone (za veziva PG-performance grade), katerim so izpostavljene asfaltne voziščne konstrukcije. Cilj je zagotoviti čim večjo odpornost na deformacije, imeti čim višjo temperaturno rezervo in čim večjo odpornost na utrujanje ter z vsemi opisanimi lastnostmi zagotoviti čim daljšo trajnost. V ta namen se uporabljajo na dejanske pogoje orientirani laboratorijski preskusi. Večji inštituti pri nas so tovrstne preiskave vpeljali v redno delo Izpostavljen je trajnostni vidik delovanja industrije, ohranjanje resursov ter varovanje okolja. TO ZAS zato pri svojem delu spodbuja in obravnava nizkotemperaturne asfalte, reciklažo in ponovno upo ra bo asfaltnih zmesi po vročem postopku. Velik pomen je namenjen tudi znižanju hrupa voznih površin. Iz razprav, ki so bile vodene na sestankih TO ZAS je razvidno, da je delo tehničnega odbora ZAS usmerjeno v razvoj in pomoč vsem akterjem v industriji asfalta, to je tehnologom, proizvajalcem, projektantom, vgrajevalcem, kontrolorjem in nadzornikom. To je način sistematične izmenjave mnenj. Prisotna je moč povezovanja in osveščanja, kot je bilo že zabeleženo v dosedanjih biltenih združenja ZAS, ki so redno izhajali. S pridobljenimi informacijami in znanjem ne zaostajamo za razvitimi državami v svetu. 8.2 Odbor za zdravje, varstvo, okolje (OZVO) Odbor za zdravje, varstvo, okolje pri ZAS smo organizirali po zgledu sorodnega odbora HSE, ki deluje v okviru evropskega asfalterskega združenja EAPA. Področje varovanja okolja in varstva pri delu je za asfaltersko branžo izredno pomembno, zato mu člani odbora namenjajo veliko pozornost. Osnovna naloga odbora je spremljanje zakonodaje in predpisov na področju varovanja okolja, kjer se močno zaostruje nadzor nad proizvodnimi procesi, ki povzročajo različne emisije v okolje, med katere sodi tudi proizvodnja asfaltov. Izredno pomemben pa je tudi aktiven pristop do varovanja zdravja in varstva pri delu, saj vemo, da poteka delo v veliki meri pod prometom in v različnih vremenskih okoliščinah, zato je skrb za zdravje delavcev ena glavnih prioritet aktivnosti odbora. Odbor za zdravje, varstvo, okolje je pričel z delovanjem v sedanji organizacijski obliki v letu 2003, ko je imel prvi ustanovni sestanek in si zastavil naloge in program dela. Do leta 2006 je deloval v ožjem sestavu 5 članov, zaradi obsežnosti in velikega pomena tematike pa se je v letu 2006 razširil, v zadnjem obdobju po letu 2010 pa beležimo ponovno manjše število aktivnih članov.

9 Odbor za zdravje, varstvo in okolje ZAS; članstvo v letu Britovšek Zvone 2 Čotar Mitja, vodja odbora od Grmek Vasja 4 Kerstein Aleksander, vodja odbora do konca Lavrenčič Andrej 6 Naglič Olga 7 Planinc Jani 8 Ravnikar Turk Mojca 9 Zupančič Matjaž Razpredelnica 4 Med najpomembnejše dosežke delovanja odbora za zdravje, varstvo, okolje lahko uvrstimo: 1. Izdajo brošure Asfalt 5 (Varovanje zdravja delavcev in okolja v asfalterski dejavnosti) v letu 2003, 2. Organizacijo sestanka odbora EAPA (HSE) februarja 2004 v Veliki Pirešici 3. Organizacijo okrogle mize na temo NT asfalti v okviru skupščine ZAS v aprilu Aktivno sodelovanje pri pripravi okoljevarstvenih dovoljenj za večje asfaltne obrate v Sloveniji Ne smemo pa tudi pozabiti prispevka članov odbora v času, ko so delovali še v okviru strokovnega odbora I pri organizaciji okrogle mize na temo Zdravje, varstvo, okolje v asfalterski industriji v okviru 7. redne skupščine ZAS v Portorožu, aprila okolja in varstva delavcev v različnih evropskih državah, članicah asfalterskega združenja. Člani odbora za zdravje, varstvo, okolje ZAS v okviru vsakoletnega izobraževanja asfalterjev pri pravijo eno od tem izobraževanja s področja varovanja okolja ali varstva pri delu. 8.3 Sekcija za hidroizolacije (SHI) ZAS-HI je nastala v letu 2001 po preoblikovanju Strokovnega odbor II, ki je pokrival različna področ ja delovanja asfalterstva, vključno s hidro izo laci jami. Do tedaj se je Strokovni odbor II ukvarjal samo s površinskimi prevlekami voziščnih konstrukcij. Ker je področje hidroizolacij precej obširno in pa zato, ker se je v tistem obdobju pričela impleme n tirati nova evropska zakonodaja, je bilo smiselno, da se je SO II preoblikoval v sekcijo v okviru TO. Nastanek sekcije je bil zelo pozitivno sprejet med hidroizolaterji, ki do tedaj pri nas še niso imeli svoje organizacije. Izdelan je bil program dela, ki poudarja predvsem Seznanjanje z novimi materiali in novimi proizvajalci na slovenskem tržišču Vpeljavo evropskih standardov, predvsem s pod ročja CEN/TC 254, WG 6 (materiali za hidroizolacije premostitvenih objektov in drugih povoz nih površin) Skrb za poenoteno umerjanje preskusne opreme Usklajevanje preskusnih postopkov Organizacijo krožnih analiz Izobraževanje kadrov (predvsem manjših) izvajalcev del Obravnavo slovenske tehnične dokumentacije s področja hidroizolacij Odbor za zdravje, varstvo, okolje ZAS ima tudi stalnega predstavnika v sorodnem odboru HSE pri EAPA, ki se občasno udeležuje sestankov in konstruktivno sodeluje pri pripravi in obravnavanju dokumentov na evropski ravni, prav tako pa skrbi za nemoten in reden pretok aktualnih informacij o aktivnostih, ki potekajo na področju varovanja V Sekciji so že od vsega začetka sodelovali Predstavnik slovenskega proizvajalca bitumenskih hidroizolacijskih materialov Predstavnik tujega proizvajalca, ki je s svojimi proizvodi močno prisoten na našem tržišču Slovenski zastopnik pomembnega tujega proizva jalca 2002

10 Predstavniki izvajalcev del Predstavnik Inženirja Predstavniki inštitutov Na ta način je zagotovljeno, da v postopku obravnav in odločanja sodelujejo vse zainteresirane strani in je pretok informacij čim bolj kakovosten in učinkovit. Člani sekcije so se praviloma sestajali na enem ali dveh letnih sestankih, na katerih so sledili svojemu programu dela. Tako so: 1. Izpeljali več primerjalnih analiz. 2. Dajali pripombe na tehnične specifikacije za hidroizolacije. 3. Pripravljali navodila za merjenje vlažnosti betonske podlage pred nanosem hidroizolacije, za enotno umerjanje instrumentov za meritve vlažnosti, in o meritvah debeline nanosev bitumenske mase v bitumenskih hidroizolacijskih trakovih. 4. Vpeljali novo metodo merjenja obstojnosti lepilne bitumenske mase na nizke temperature. 5. Si vseskozi prizadevali za dvojni epoksidni premaz na najbolj zahtevnih premostitvenih objektih. 6. Z opisanimi pobudami vplivali na kakovost hidroizolaterskih del. V teku so prizadevanja za revizijo TSC Hidroizolacije cestnih objektov, saj je priprava te specifikacije obstala v fazi predloga že vrsto let. V vmesnem času se je bistveno spremenila veljavna zakonodaja (npr. obvezna implementacija zahtev Evropske regulative o gradbenih proizvodih preko sistemov potrjevanja skladnosti, direktiva o omejevanju emisij hlapnih organskih snovi, metode preiskav po drugačnih standardih, novi materiali, itd). Posebno mesto v delovanju Sekcije zavzema sodelovanje pri pripravi izvirnega slovenskega standarda SIST 1031 Hidroizolacijski trakovi - Bitumenski hidroizolacijski trakovi - Zahteve, ki je izšel novembra Nastal je prav na pobudo Sekcije za hidroizolacije, katere člani so menili, da ne bi mogli, Sekcija za hidroizolacije ZAS; članstvo v letu Bašelj Roman 2 Dohr Gerhard, pokojni od Ferlič Stojan 4 Naglič Olga, vodja odbora od Zavodnik Metod 6 Žnidaršič Miro Razpredelnica 5 brez jasno postavljenih kriterijev za vitalne lastnosti materialov v Sloveniji, ohraniti relativno visoke ravni kakovosti, ki je že bila uveljavljena na tem področju. Na pobudo članov Sekcije so nastali tudi naslednji izvirni slovenski standardi SIST 1036 (kationske bitumenske emulzije) SIST 1037 (predhodni premazi) SIST 1039 (polimerni in elastomerni trakovi za tesnjenje streh) Kriza v gradbeništvu se je v zelo veliki meri odrazila na obseg hidroizolacijskih del, ki so izjemno padla. Navedeno se je odrazilo tudi na aktivnost same sekcije, ki je v zadnjem času nekoliko padla, stekle pa so priprave za okrepljeno delo v prihodnje. Kot prva bo potrebna kadrovska prenova, saj se dosedanja vodja poslavlja, pred kratkim pa nas je presenetila vest, da nas je zapustil dolgoletni član in zvest sodelavec v ZAS-u, gospod Gerhard Dohr iz podjetja Villas iz Avstrije. Kot izjemnega strokovnjaka in dobrega kolega ga bomo ohranili v najlepšem spominu. 8.4 Sekcija za izobraževanje (SI) Sekcija za izobraževanje deluje, v zdajšnji organiziranosti, že od leta 2003, ko je prevzela naloge s področja izobraževanja od predhodnika strokovnega odbora III. Prvi»Program izobraževanja«je bil pripravljen za petletno obdobje od 2000 do 2005, kasneje pa smo pričeli s pripravo enoletnih

11 programov, glede na potrebe in aktualna dogajanja v asfalterstvu. V sklopu letnega programa izobraževanja v Zdru ženju asfalterjev Slovenije se organizira vse potrebno za izvedbo regijskega izobraževanja asfalterjev. Osnovna naloga SI je organizacija vsakoletnega izobraževanja asfalterskega kadra, ki se organizira izmenično za tehnični kader (inženirje in tehnike) ter usposabljanje operativnega asfalterskega kadra (delovodje, strojniki, vodje vgrajevanja...). V preteklosti so bila izobraževanja organizirana regijsko in sicer običajno ločeno za primorsko, kranjsko in štajersko regijo. Po krajšem obdobju centraliziranih izobraževanj v Ljubljani smo se ponovno odločili za regijski princip, ki se je pokazal kot najbolj učinkovit. Ciljne skupine na posameznem izobraževanju niso več tako striktno ločene kot v preteklosti. Tako se nemalo inženirjev udeležuje tudi izobraževanj operativnega kadra, kar je seveda z njihovega stališča zelo praktično, za nas pa vzpodbudno, saj to pomeni, da ohranjamo nivo primeren za celoten asfalterski kader. 11 Sekcija za izobraževanje ZAS; članstvo v letu Britovšek Zvone 2 Cezar Jožica, vodja odbora 3 Čotar Mitja 4 Henigman Slovenko 5 Šuštar Janez 6 Willenpart Borut Razpredelnica 6 pripravi gradiva zbornika predavanj in tematiko predstavijo ter vodijo. Izobra ževanje je tudi odlična priložnost za mlajše strokovnjake, da skupaj z izkušenimi pripravijo preda vanja in ga predstavijo. S tem tudi širimo nabor predavateljev in omo gočamo strokovni in osebnostni razvoj posamez nikov. Sekcija za izobraževanje se v celotni sestavi sestane najmanj enkrat letno na rednem sestanku v decembru v sklopu Dneva asfalterjev oziroma Kolokvija o asfaltih in bitumnih, medtem, ko se posamezni aktivni člani SI v času organizacije izobraževanj sestajamo po potrebi večkrat. Detajlne vsebinske načrte za izvedbo vseh aktivnosti pripravlja SI za tekoče leto sproti. Pri izbiri tematike izobraževanj se prilagajamo potrebam in trenutnim razmeram v asfalterstvu, kar pomeni, da skušamo udeležence sproti seznanjati z novostmi in problemi, ki se pojavljajo pri proizvodnji in vgrajevanju asfaltnih zmesi in zagotavljanju kvalitete asfalterskih del, ter pri tehnični regulativi, varstvu okolja in zdravju delavcev v asfalterstvu. Velik poudarek dajemo praktičnem prikazu (na poligonu, v laboratoriju, ogled splošnih novosti ipd.), zato se na izobraževanjih poslužujemo usposabljanja v obliki delavnic to je majhnih skupin kjer so velike možnosti reševanja praktičnih primerov, izmenjave mnenj in prilagajanja zanimanju udeležencev. Povabljeni predavatelji so strokovnjaki iz naše asfalterske sredine, ki tudi sodelujejo pri Zaključujemo dvajsetletno obdobje delovanja ZAS, v katerem se je delo Sekcije za izobraževanje v zadnjih letih po reorganizaciji v letu 2003 močno uveljavilo. Razmišljati bo potrebno o nadgradnji programa dela, ki bo čim bolj osredotočena na naše člane in naročnike. Posebej nas veseli dejstvo, da je DRSI kot častni pokrovitelj postal tradicionalni spremljevalec naših izobraževanj in usposabljanj. Letos smo že tretjič zapored na spletu objavili seznam udeležencev naših izobraževanj in usposabljanj, ki so opravili tudi preskus znanja. Pridobljeno znanje profesionalnega usposabljanja mora končno najti mesto tudi v merilih za oddajo del po novem zakonu o javnem naročanju. Potrebno je, da se preide od besed k dejanjem. 2004

12 9 Sodelovanje z ostalimi organizacijami (DRC, Gestrata, DAV, HAD, Putar, ) Sodelovanje, medsebojna pomoč, izmenjava strokovnih znanj ter informacij in ne nazadnje tudi zdravo medsebojno tekmovanje nas povezujejo in utrjujejo naše vezi. ZAS je v teh dvajsetih letih obstoja spletel veliko vezi in poznanstev tako doma kot preko meja. In veliko teh vezi je nastalo tudi s sorodnimi društvi in organizacijami. Polnopravni član EAPA (European Asphalt Pavement Association) smo postali 28. novembra 1997 in ves čas vzdržujemo obojestranske odnose na najvišji stopnji. V tem času so trije predstavniki ZAS delegirani v Odbor direktorjev, v Tehnični odbor in v Odbor za zdravje, varstvo in okolje. Naš predstavnik je bil en mandat v Izvršnem odboru, bili smo člani Programskih odborov za organizacijo evropskih asfalterskih kongresov v Barceloni leta 2000 in na Dunaju leta Redno se udeležujemo sestan kov EAPA, predstavniki EAPA pa so redni gostje naših kolokvijev o asfaltu in bitumnu ter ostalih dogodkov na povabilo. V teh letih smo preko EAPA stkali dragocene vezi s predstavniki večjega števila evropskih držav, ki delujejo v EAPA. V Sloveniji smo gostili sestanke strokovnih odborov in v letu 2001 tudi Generalno skupščino EAPA. Na našem 10. Kolokviju o asfaltih in bitumnih smo gostili vodilne predstavnike asfalterske industrije iz vseh največjih evropskih držav in vseh sosed Slovenije (skupaj 10), na 15. kolokviju v letu 2015 pa smo gostili predstavnike 12. držav. Preko EAPA smo se spoznali tudi s predstavniki asfalterske industrije v ZDA in Avstraliji, na naših strokovnih srečanjih smo gostili večji del najbolj uveljavljenih strokovnjakov iz Evrope, pa tudi izven. S tem smo si odprli poti za pridobivanje in izmenjavo strokovnih spoznanj in informacij. Smo del široke asfalterske»alianse«. V Sloveniji je najpomembnejšo vlogo povezovalca strokovnih organizacij v preteklosti opravila DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije. ZAS je od leta 1997 skupaj s štirimi regionalnimi društvi za ceste družbenik družbe DRC S tem smo aktivno vključeni v dogodke, ki jih je organizirala DRC, med katerimi imajo posebno vlogo bienalni kongresi o cestah in prometu. Kongresi, ki pritegnejo več sto udeleženci za slovensko cestno in prometno stroko predstavljajo veliko vzpodbudo za razvoj in ogledalo dogajanja. V DRC se je z imenovanjem novega direktorja Zvoneta Britovška začelo novo obdobje, prizadevali si bomo za čim bolj skupno delovanje. V teh letih smo najbolj intenziven odnos vzpostavili z avstrijskim asfalterskim združenjem GESTRATA. Gre za združenje, ki deluje že 60 let. Organiziranost in strokovna raven delovanja tega združenja sta izjemna, zato nam večkrat predstavlja dober zgled. V času delovanja ZAS vzdržujemo več vsakoletnih kontaktov in izmenjav, ki pomenijo obiske delegacij ali udeležbo na strokovnih srečanjih v eni ali drugi državi. V dvajsetih letih beležimo blizu 500 najrazličnejših izmeničnih obiskov, ki so posledica dobrega delovanja obeh združenj v Slove niji ali Avstriji. Nekoliko manj intenzivno, pa vseeno zelo dobro je bilo sodelovanje z združenji ostalih Sloveniji sosednjih držav iz Hrvaške (HAD), Madžarske (HAPA) in Italije (SITEB) ter Nemčije (DAV), s katerimi smo se srečevali predvsem na posebna povabila v eni ali drugi državi. Z ostalimi asfalterskimi združenji so kontakti vzpostavljeni preko EAPA, pri čemer smo v zadnjem letu vzpostavili zgledno sodelovanje s srbskim društvom Putar, ki je že zaprosilo za članstvo v EAPA. Udeležili so se tudi lanske Podonavske konference (2015) in našega letošnjega izobra ževanja asfalterjev (2016).

13 10 Priložnosti in izzivi v prihodnje Združenje ima številne priložnosti in izzive v prihodnje kot sledi. V gradbeni branži je v zadnjih letih prišlo do velikih premikov in preobrazbe. Po propadu številnih podjetij se je oblikovalo jedro štirih do petih podjetij, ki obvladujejo procese od priprave, proizvodnje in vgrajevanja asfalta, skrbijo za zagotavljanje in kontrolo kakovosti in se zavedajo pomena razvoja gradbeništva in asfalterstva. Na drugi strani je množica manjših podjetij, nekatera zelo dobro organizirana s skrbno politiko prihodnjega razvoja, še več pa je takšnih, ki še iščejo svoje mesto in se še odločajo kako naprej. 13 uporaba manj hrupnih asfaltov in asfaltnih zmesi z visokimi moduli. Za uporabo navedenih tehnologij si bomo zastavili tudi konkretne cilje. 11 Pregled aktivnosti in strokovnih srečanj ZAS v obdobju V 20. letih delovanja ZAS smo organizirali 120 strokovnih prireditev, s skupaj udeleženci, od tega 636 iz tujine. ZAS ima možnost in priložnost, da tako največjim kot vsem ostalim pomaga pri iskanju novih in pravih poti v tem prostoru. Najpomembnejše naloge v luči navedenega so predvsem: ustvarjati platformo za povezovanje, pretok znanja in izmenjavo idej organiziranje ustreznih dogodkov za ponovno pridobitev in nadgradnjo tehničnih znanj organizacija tehničnih usposabljanj za operativni in inženirski kader, dvigniti nivo usposabljanja in preverjanja znanja priprava strokovnih dokumentov za nadgradnjo in poenotenje postopkov (javni razpisi, popisi del, ) analizirati stanje na posameznih ožjih področjih (vezivo, zmesi kamnitih zrn, dodatki, vrste zmesi in koncepti) in podati ustrezne usmeritve zagotoviti nadaljevanje dela v strokovnih telesih na nivoju države (Komisija za asfalt, Tehnični odbor TO 06, ) in dvigniti motiv za kakovostno in učinkovito delo razširiti svoje članstvo na domače in tuje, tako pravne kot individualne člane sodelovati s sorodnimi organizacijami v tujini in v delovanje čim bolj vključiti državne organe in institucije in delovati čim bolj povezano in usklajeno ter končno zagotoviti uveljavitev trajnostnih tehnologij kot so uporaba: toplih asfaltov, recikliranje na obratu in na licu mesta ter Na teh dogodkih je bilo predstavljeno 452 referatov, 133 mednarodnih. Organizirali smo: 20 izobraževanj (10 za operativni in 10 za inženirski kader) 21 skupščin 15 kolokvijev o bitumnih in asfaltih 5 dnevov asfalterjev 35 strokovnih posvetov in konferenc, 24 mednarodnih delegacij in študijskih potovanj (Avstralija, Velika Britanija, Avstrija, Slovaška, Španija, Danska, ZDA, ) ter delavnic in kongresnih nastopov. Na navedenih prireditvah smo praviloma izdali tudi posamezne strokovne publikacije, biltene in zbornike. V 20 letnem obdobju smo tako izdali naslednja uradna gradiva: 20 biltenov Od skupščine do skupščine ZAS Izdali smo 5 brošur Asfalt Pripravili 20 zbornikov za izobraževanje in 15 zbornikov za Kolokvij o asfaltih in bitumnih Izdelali več 10 tehničnih specifikacij s področja vhodnih materialov in asfaltnih zmesi Izdali smo 3 knjige Asfalt in Pripravili več 100 poročil, medijskih objav in drugo. Pregled dododkov in aktivnosti so objavljeni na straneh 14 do

14 14 PREGLED SKUPŠČIN IN ZBOROV ČLANOV ZAS ( ) Dogodek Naslov oz. pomembnejši mejniki pri delovanju ZAS Izdaja publikacije 1. ustanovna skupščina DA Asfalti in hidroizolacije pri gradnji cest, 1 Zbornik referatov 2. redna skupščina DA Površinske obdelave vozišč in asfalti pri gradnji in vzdrževanju cest, 2 Predstavitve 3. redna skupščina ZAS Asfalterstvo v Evropi in Sloveniji, 3 Bilten 1 4. redna skupščina ZAS Dimenzioniranje fleksibilnih voziščnih konstrukcij, 4 Bilten 2 5. redna skupščina ZAS Bilten 3 6. redna skupščina ZAS Uporaba različnih tipov veziv v zgornjih nosilnih asfaltnih plasteh za najtežje prometne obremenitve (predstavljena himna asfalterjev), 5 5 let ZAS Bilten 4/5 7. redna skupščina ZAS Zdravje, varstvo, okolje v asfalterski industriji, 6 Bilten 6 8. redna skupščina ZAS Ravnost voznih površin, 7 Bilten 7 9. redna skupščina ZAS Novosti na področju stroke v Sloveniji; Novosti podjetja Ammann, 8 Bilten redna skupščina ZAS Novosti pri družbah Voegele in Wirtgen; film Asfalterstvo v Sloveniji, 9 Bilten redna skupščina ZAS 10 let ZAS Bilten redna skupščina ZAS Torne lastnosti asfaltnih vozišč, 10 Bilten 11 Izredna skupščina ZAS Uveljavitev novih standardov za asfalte, redni zbor članov ZAS Smernice in tehnični pogoji za vgradnjo asfaltnih plasti, 12 Bilten redni zbor članov ZAS Ponovna uporaba asfalta - recikliranje, 13 Bilten redni zbor članov ZAS Znižanje hrupa v cestnem prometu - prispevek asfaltnih voziščnih konstrukcij, 14 Bilten redni zbor članov ZAS 15 let ZAS: Strokovni posvet in praznovanje, 15 Bilten redni zbor članov ZAS Trajnostni razvoj v asfalterstvu, 16 Bilten redni zbor članov ZAS Poškodbe na voznih površinah kot posledica hude zime, 17 Bilten redni zbor članov ZAS Kakovost bitumnov in trajnostni vidiki asfalterske panoge, 18 Bilten redni zbor članov ZAS Kakovost PmB bitumnov in aktualne tematike, 19 Bilten 19 Število udeležencev na skupščinah:

15 15 Datum Kraj Število referatov Število udeležencev Domači Tuji Domači Tuji Gornja Radgona Ljubljana WTC Ljubljana WTC Ljubljana WTC Ljubljana (Hermes) Ljubljana (Hotel M) Portorož Ljubljana (DDC) Zemono pri Vipavi Grad Mokrice Gornja Radgona Ljubljana (Smelt) Ljubljana (ZAG) Bled Dolenjske Toplice Ljubljana (Mons) Portorož (hotel Bernardin) Ljubljana (Kristalna palača) Brezovica (PH Unija) Brezovica (PH Unija) Brezovica (PH Unija) Skupaj:

16 PREGLED STROKOVNIH SREČANJ ZAS ( ) 16 Dogodek Naslov oz. pomembnejši mejniki pri delovanju ZAS Izdaja publikacije 1. Kolokvij o bitumnih Uvodno srečanje na temo bitumnov 2. Kolokvij o bitumnih Sprejem ZAS v EAPA Zbornik referatov 3. Kolokvij o bitumnih Častni gost: generalni sekretar EAPA: g. Max von Devivere Zbornik referatov 4. Kolokvij o bitumnih Častni gost: generalni direktor Eurobitume g. David Lyall; prvič zagotovljeno profesionalno moderatorstvo Zbornik referatov 5. Kolokvij o bitumnih Častni gost: predsednik EAPA g. Dieter Schueler Zbornik referatov 6. Kolokvij o bitumnih Zbornik referatov 7. Kolokvij o bitumnih Odpornost asfaltnih vozišč proti razpokam in utrujanju; prof. dr. Wolfgang Arand Zbornik referatov 8. Kolokvij o bitumnih prof. dr. Ronald Blab Zbornik referatov 9. Kolokvij o bitumnih Zbornik referatov 10. Kolokvij o asfaltih in bitumnih Okrogla miza: Industrija asfalta v Evropi s pogledom v prihodnost - 10 vodilnih asfalterjev iz Evrope 1. Dan asfalterjev Podelitev ZKG Zbornik referatov 11. Kolokvij o asfaltih in bitumnih Okrogla miza: Asfalterska industrija - pregled po državah Zbornik referatov 2. Dan asfalterjev Predstavitev krožne analize; Asfaltiranje akumulacijskega jezera ČHE Avče 12. Kolokvij o asfaltih in bitumnih Okrogla miza: Kako z velikimi državnimi naložbami v prometno infrastrukturo v Sloveniji v prihodnje? 3. Dan asfalterjev Novi trendi proizvodnje obratov Benninghoven; predstavitev izkušenj podjetja Asfalteks pri izvajanju žlebičenja in predstavitev izvajanja hidroizolacije in asfalta na mostu čez Savo v Beogradu Zbornik referatov 13. Kolokvij o asfaltih in bitumnih Asfalterstvo v Evropi in Sloveniji ter razvoj cestne infrastrukture Zbornik referatov 4. Dan asfalterjev Projekt ReBirth, Asfaltne zmesi za znižanje hrupa in prilagajanje novim razmeran na trgu 14. Kolokvij o asfaltih in bitumnih Okrogla miza: Program razvoja prometne infrastrukture v Sloveniji Zbornik referatov 5. Dan asfalterjev SMA v vezni asfaltni plasti in Zaključki projekta ReBirth Novice ZAS 15. Kolokvij o asfaltih in bitumnih Okrogla miza: Izzivi pri gradnji, vzdrževanju in financiranju cest, (več kot 60 objav v medijih) Zbornik referatov 2009

17 17 Datum Kraj Število referatov Število udeležencev Domači Tuji Domači Tuji Gozd Martuljek Gozd Martuljek Gozd Martuljek Gozd Martuljek Gozd Martuljek Gozd Martuljek Gozd Martuljek Gozd Martuljek Kranjska Gora (Hotel Larix) Kranjska Gora (Hotel Kompas) Kranjska Gora (Hotel Kompas) Kranjska Gora (Hotel Kompas) Kranjska Gora (Hotel Kompas) Kranjska Gora (Hotel Kompas) Kranjska Gora (Hotel Larix) Bled (Hotel Golf) Bled (Hotel Golf) Bled (Hotel Golf) Bled (Hotel Golf) Bled (Hotel Golf) Skupaj:

18 18 PREGLED IZOBRAŽEVANJ ZAS ( ) Dogodek Inštruktorji/opis (1) I. regijsko izobraževanje tehničnega asf. kadra (2) I. regijsko usposabljanje delovodij in strojnikov finišeristov Schweninger (Voegele) (3) II. regijsko izobraževanje tehničnega asf. kadra (4) II. regijsko usposabljanje delovodij in strojnikov Seminar o zgoščevanju asfaltov in zemljin (BOMAG) H.-J. Kloubert (Bomag) (5) III. regijsko izobraževanje tehničnega asf. kadra (6) III. regijsko izobraževanje operativnega asfalterskega kadra Predavanje o zgoščevanju asfaltnih zmesi in zemljin AMMANN (7) IV. regijsko izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra (8) IV. regijsko izobraževanje asfalterskega kadra Dr. H. Anderegg (Ammann) (9) V. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra (10) V. regijsko izobraževanje operativnega asfalterskega kadra Voegele inštruktorji na poligonu (11) VI. regijsko izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra (12) VI. regijsko izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra Voegele (13) VII. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra Izobraževanje IZS: Projektiranje, naročanje in nadziranje asfalterskih del (14) VII. regijsko izobraževanje operativnega asfalterskega kadra Voegele (15) VIII. Izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra (16) VIII. regijsko izobraževanje operativnega asfalterskega kadra (17) IX. Izobraževanje in usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra (18) IX. Izobraževanje in operativnega asfalterskega kadra Wirtgen group - sodelovanje inštruktorjev, preskus znanja, objava udeležencev na spletu (19) X. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra Wirtgen group - sodelovanje inštruktorjev, preskus znanja, objava udeležencev na spletu (20) X. izobraževanje usposabljanje operativnega asfalterskega kadra Wirtgen group - sodelovanje inštruktorjev, preskus znanja, objava udeležencev na spletu 2011

19 19 Izdaja publikacije Datum Kraj Število referatov Št. udeležencev Povzetki predavanj + Statistika v asfalt. Domači Tuji Domači Tuji Maribor (CPM), Ljubljana (SCT) februar, marec 1999 Celje, Ljubljana, Nova Gorica februar, marec 2000 Ajdovščina, Lj., Mb Ljubljana FGG ,8. in Ajdovščina, Ljubljana, V. Pirešica Povzetki predavanj Lj., Ajdovščina, Celje Povzetki predavanj Ljubljana (ZAG) Povzetki predavanj + Asfalt 5 4.,5. in Laže, Črnuče, V. Pirešica Povzetki predavanj Ljubljana (Mons) Povzetki predavanj Drnovo, Laže, Smodinovec, MS Povzetki predavanj Ljubljana (Mons) Povzetki predavanj + knjiga Asfalt Laže, V.Pirešica, Ljubljana Povzetki predavanj Ljubljana (ZAG) Povzetki predavanj Ljubljana (IZS) 2 55 Povzetki predavanj Ljubljana (Mons) Povzetki predavanj Ljubljana 5 75 Povzetek predavanj 15. in Kranj 3 90 Povzetek predavanj Brezovica (PH Unija) 4 55 Povzetek predavanj 12., 13. in Ljubljana (Smodinovec) 5 84 Povzetek predavanj 11., Senožeče, Murska Sobota Povzetek predavanj 16. in Naklo, Leskovec pri Krškem Skupaj:

20 20 PREGLED OSTALIH DOGODKOV ZAS ( , 1. del) Dogodek Opis Okrogla miza o uporabi s polimeri modificiranih bitumnov v asfaltnih zmeseh, 20 Strokovno posvetovanje o kamnitih materialih (okrogla miza), 21 Udeležba konference v Bratislavi Cestarski dnevi '97 Prispevek Mitja Žorga in Slovenko Henigman Študijsko potovanje GESTRATE Predstavitev slovenskega cestogradbenega gospodarstva Strokovno posvet. o preiskavah različ. tipov bitumnov po programu SHRP, slovenski kongres o cestah in prometu Miklavžev ples asfalterjev Hotel Lev 18. zasedanje CEN/TC 254 Cestarski dnevi '99 Udeležba konference v Sydneyu Predstavitev referata Slovenko Henigman Udeležba na 2. evropskem kongresu Euroasphalt&Eurobitume Članstvo TC kongresa 5. kongres o cestah in prometu Študijsko potovanje po Avstriji in udeležba na strokovnem posvetovanju GESTRATA Generalna skupščina EAPA Predavanje: Razvoj slovenske cestogradbene stroke v obdobju ; obletnica prof. dr. Janeza Žmavca, 23 Obisk slovenske delegacije na Dunaju, GESTRATA Študijsko potovanje po Gradiščanskem GESTRATA Strokovni posvet: Lastnosti voznih površin, 24 Udeležba na 3. kongresu EAPA & Eurobitume Razstavni prostor ZAS in slovenska podjetja Študijsko potovanje po avstrijskem Koroškem, GESTRATA Tehnični odbor EAPA GESTRATA - Sestanek vodilnih predstavnikov avstrijskih naročnikov in izvajalcev 9. slovenski kongres o cestah in prometu 4. kongres Eurasphalt&Eurobitume Asfaltne ceste za celo življenje Strokovni posvet: Projektiranje, naročanje, nadziranje in izvedba asfalterskih del, 25 Delavnica: Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij, 26 Primerjava rezultatov krožnih analiz asfaltnih zmesi (dr. Tušar), 27 Izvedba asfalterskih del na akumulacijskem jezeru ČHE Avče, 28 Mr. Walschburger 2013

21 21 Izdaja publikacije Datum Kraj Število referatov Št. udeležencev Domači Tuji Domači Tuji Ljubljana Asfalt 2: Drobir z bitumenskim mastiksom Ljubljana FGG Bratislava Maribor Lj., Laže, Bled Ljubljana FGG Portorož Ljubljana Ljubljana 1 28 Asfalt 3: Bituminizirani drobljenec - BD Murska Sobota Sydney Barcelona 1 13 Asfalt 4: Statistika v asfalterstvu Portorož Dunaj in 12 Spodnja Avstrija Ljubljana Ljubljana Dunaj Gradiščanska Maribor Maj 2004 Dunaj 1 20 September 2005 Celovec Ljubljana Portorož 25 Zgibanka z novimi oznakami Portorož Kopenhagen Ljubljana Ljubljana Kranjska Gora Kranjska Gora se nadaljuje na naslednji strani >

22 22 PREGLED OSTALIH DOGODKOV ZAS ( , 2. del) Dogodek Opis 10. slovenski kongres o cestah in prometu Razstavni prostor ZAS Obisk slovenske delegacije na Dunaju, GESTRATA Strokovni posvet o trajnostnem razvoju v asfalterstvu, 29 Delavnica o projektiranju voziščnih konstrukcij, 30 Strokovni posvet: Poškodbe na voznih površinah kot posledica hude zime, 31 Problematika hrupa in obnavljanja cest Organizatorja: ZAS in OMV Strokovni posvet: Voziščne konstrukcije - pregled problematike in rešitev pri gradnji in vzdrževanju cest, 32 Strokovno srečanje: Kakovost bitumnov in trajnostni vidiki asfalterske panoge, slovenski kongres o cestah in prometu Razstavni prostor ZAS Študijska pot v ZDA; Washington (NAPA) in Lexington (Asphalt Institute) Strokovni posvet: Kakovost PmB bitumnov in aktualne tematike, 34 Podonavska konferenca, 35 Predstavitev Slovenko Henigman Generalna situacija v cestnem omrežju, financiranje gradenj, tranostni razvoj in industrija PREGLED INTERNIH DOGODKOV ZAS ( ) Opis Št. udeležencev Upravni odbor sej, 370 sklepov 440 Strokovni odbori nad 100 sej (SOI, SOII, TO, OZVO, Sekcija za HI, Sekcija za izobraževanje) Nadzorni odbor, organizacijski odbori, sestanki s sorodnimi nad 100 sej in sestankov organizacijami UO in sej, 128 sklepov 165 UO in sej, 91 sklepov 160 UO sej, 44 sklepov 80 UO sej, 49 sklepov 83 UO sej, 46 sklepov 85 UO sej, 56 sklepov 80 UO sej, 77 sklepov 82 UO sej, 51 sklepov 81 UO seji, 18 sklepov 30 Skupaj:

23 23 Izdaja publikacije Datum Kraj Število referatov Št. udeležencev Domači Tuji Domači Tuji Portorož Dunaj Ljubljana Ljubljana Brezovica pri Lj Brezovica pri Lj Brezovica pri Lj Portorož Washington, Lexington Brezovica pri Lj Strokovna gradiva in predstavitve Bled (Hotel Golf) Skupaj: SKUPAJ ( ) Dogodki Število Kolokviji 15 Izobraževanja 20 Skupščine 21 Strokovni posveti in konference 35 Dnevi asfalterjev 5 Ostalo (študijska potovanja, delavnice, kongresi, ) 24 Število dogodkov skupaj: 120 Domači Tuji Skupaj Število udeležencev Število referatov Upravni odbor Strokovni odbor Nadzorni odbor, organizacijski odbori, sestanki s sorodnimi organizacijami 116 sej, 944 sklepov > 100 sej > 100 sej 2016 se nadaljuje...

24 Premium partnerji ZAS Člani ZAS I. II. III. AHAC NG, d.o.o. ASFALTI PTUJ, d.o.o. CGP, d.d. CP ASFALT, d.o.o. CPG, d.d. DRI upravljanje investicij, d.o.o. GGD, d.d. MAPRI PROASFALT, d.o.o. PETROL, d.d. SGP POMGRAD, d.d. STRABAG AG, Podružnica Ljubljana TRGOGRAD, d.o.o., Litija VOC, d.d. AMMANN, Schweiz, AG (CH) ASFALT KOVAČ, d.o.o. ASFALTING, d.o.o. BENNINGHOVEN, GmbH (D) CPK, d.d. CVP Inženiring, d.o.o. HARSCO Minerali, d.o.o. HIPOX, d.o.o. IGMAT, d.d. IMS Invest, d.o.o. JOSEPH VÖGELE, AG (D) Komunala Slovenske Gorice, d.o.o. KPL, d.o.o. OMV, GmbH (A) POSSEHL, d.o.o. RV Rheinbraun, GmbH (D) TAČ, d.o.o. TAK, d.o.o. VIANOVA SLOVENIJA VILLAS Austria, GmbH (A) S&P, GmbH (D) ZAG B&A&M, d.o.o. BGR inženiring, d.o.o. CESTEL, d.o.o. CELAB, d.o.o. GI ZRMK, d.o.o. INTERCHEM, HmbH (A) LESPATEX, d.o.o. MC Metal, d.o.o. RAMTECH, d.o.o. (CRO) RO-TEHNOLOGIJA, d.o.o. SIKA, d.o.o. STRUCTUM, d.o.o. WEISIG, GmbH (D) Združenje asfalterjev Slovenije Slovenian Asphalt Pavement Association Združenje asfalterjev Slovenije Kotnikova ulica 32 SI-1000 Ljubljana Slovenija Tel.: Mob.: