ITS novice julij 2015 Uvodnik Spoštovani člani S-ITS, Prevladuje čas dopustov in nabiranja novih moči. V društvu smo vseeno aktivni, predvsem s pripra

Transkripcija

1 ITS novice julij 2015 Uvodnik Spoštovani člani S-ITS, Prevladuje čas dopustov in nabiranja novih moči. V društvu smo vseeno aktivni, predvsem s pripravami na letošnjo strokovno ekskurzijo, ki jo bomo imeli v mesecu septembru. Odpravili se bomo na sosednjo Madžarsko, natančneje v Budimpešto. Prvi dan ekskurzije si bomo ogledali nadzorni center vodenja prometa za celotno Madžarsko. Drugi dan ekskurzije sledi ogled glavnega centra madžarskega sistema cestninjenja, tretji dan pa bo namenjen ogledu prometno-informacijskega centra. Kot ste že vajeni, vas tudi tokrat vabim k aktivnemu sodelovanju pri pripravi društvenih novic s predstavitvijo vaših izdelkov ali projektov, ki ste jih izvedli s področja inteligentnih transportnih sistemov. Vaše prispevke prosim pošljite na info@sits.si. Želim vam prijetno branje novic in prijetne dopustniške dni. Lep pozdrav, Robert Rijavec Predsednik S-ITS

2 Novice članov društva S-ITS Strokovna ekskurzija za člane društva S-ITS 2015 v Budimpešto: ogled glavnega centra sistema cestninjenja, nadzornega centra sistema vodenja prometa za Madžarsko ter ogled prometno-informacijskega centra Na letošnjo tri-dnevno strokovno ekskurzijo S-ITS se bomo med 3. in 5. septembrom odpravili na sosednjo Madžarsko. Ogledali si bomo glavni center madžarskega sistema cestninjenja, center za nadzor in vodenje prometa na avtocestah ter prometno-informacijski center madžarske uprave za javne ceste. Prvi dan ekskurzije si bomo ogledali madžarsko upravo za javne ceste, ki pod svojim okriljem upravlja z nadzornim centrom vodenja prometa, s sistemom za merjenje potovalnih časov ter sistemom za vodenje in upravljanje prometa na avtocestah. Drugi dan ekskurzije si bomo ogledali glavni center madžarskega sistema cestninjenja. Madžarska je elektronsko cestninjenje tovornih vozila na km državnega cestnega omrežja uvedla 1. julija 2013 ima pa cestninski sistem skladen z zahtevami Evropske Unije in direktivo EETS. Tretji dan ekskurzije si bomo ogledali prometno-informacijski center za državne ceste in avtoceste. Center skrbi za podajanje informacij uporabnikom cest preko različnih medijev kot so internet, telefon ipd. Za vse dodatne informacije in prijavo se obrnite na Jureta Pirca ( ), Roberta Rijavca ( ) ali pa pišite na društven naslov info@sits.si.

3 Objavljeno javno naročilo za vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah DARS d.d. je ob upoštevanju sklepa Vlade Republike Slovenije z dne dne objavil javno naročilo za vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah. Postavljeni rok za predložitev in odpiranje ponudb je V tehnično-tehnološkem smislu je razpis naravnan predvsem na funkcionalnost in učinkovitost bodočega novega cestninskega sistema, pri čemer je izbor najprimernejše tehnologije cestninjenja prepuščen ponudnikom v okviru, ki ga dopušča direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (Direktiva 2004/52/ES). Pri pripravi razpisne dokumentacije je DARS d.d. poleg načelnih usmeritev navedenega sklepa Vlade Republike Slovenije upošteval tudi napotila Državne revizijske komisije, zapisana v sklepu o razveljavitvi istovrstnega javnega naročila leta Z uvedbo novega sistema cestninjenja na DARSu sledijo zlasti dvema ciljema: finančno vzdržnemu sistemu, oziroma, ob čim nižjih stroških cestniniti za tovorna oz. nevinjetna vozila celotno avtocestno omrežje, ne le sedanjih devet desetin; izpolniti zahteve, ki jih glede tega postavlja evropska direktiva o interoperabilnosti cestninskih sistemov (direktiva 2004/52/ES). Pri tem je potrebno jasno izpostaviti odnos do okolja, zaposlenih in uporabnikov avtocestnega sistema (časovni prihranki uporabnikov, manjša poraba goriva (ni ustavljanja na CP), boljša prometna varnost, manjše onesnaževanje okolja (ni speljevanja na CP), precejšnji ekonomski prihranki uporabnikov v obravnavanem obdobju. DARS, Policija in Agencija za varnost prometa v dodatne ukrepe za večjo varnost ter manj nesreč Hitrost je eden od poglavitnih faktorjev, ki vplivajo na varen potek prometa. Neprilagojena hitrost je pogost vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. V družbi DARS d.d. si v sodelovanju s Policijo in Javno agencijo RS za varnost prometa (AVP) že vrsto let prizadevajo za umiritev hitrosti na avtocestnem omrežju in spoštovanje predpisanih omejitev. Preventivno

4 delovanje in osveščanje udeležencev v prometu sta pomembna dejavnika, a žal ne zadostna. To se je pokazalo v okviru opravljene analize hitrosti po posameznih avtocestnih odsekih, ko je glede prekoračitev še posebej izstopal odsek štajerske avtoceste prek Trojan. Zato so za umiritev hitrosti vožnje na tem odseku ter zagotovitev večje prometne varnosti namestili tako imenovani sistem sekcijskega merjenja hitrosti vožnje. Gre za meritve povprečnih hitrosti vožnje na območju trojanskih predorov. Sistem je prvih nekaj tednov deloval poskusno in Policija v tem obdobju v okviru sekcijskega merjenja hitrosti ni izrekala sankcij za prekrške. Gre za neprekinjeni šestmesečni pilotni projekt, ki bo v celoti zaključen v letošnjem letu. Policija, ki je pristojna za nadzor hitrosti in sankcioniranje kršiteljev, bo v okviru tega projekta izvajala meritve na približno petkilometrskem odseku med priključkom Trojane in izvozom iz predora Podmilj (oziroma prvim elektronskim portalom po izvozu iz navedenega predora). Sekcijsko merjenje hitrosti vožnje bo potekalo zgolj v smeri proti Ljubljani, saj je analiza pokazala, da je z vidika večjih prekoračitev hitrosti in posledic prometnih nesreč (tudi smrtna žrtev) na odseku prek Trojan problematična še zlasti smer Maribor Ljubljana. Na avtocestnem odseku prek Trojan je sicer hitrost vožnje zaradi prometno tehničnih razlogov (predori in premostitvenih objekti) že vseskozi omejena na 100 km/h. V prvi fazi, ki je trajala nekaj tednov, so se meritve izvajale zgolj testno in morebitni kršitelji v okviru sekcijskega merjenja hitrosti niso bili kaznovani. V drugem delu tega pilotnega projekta, ko bo sistem testiran in ustrezno certificiran, pa bodo kršitelji kaznovani. V družbi DARS d.d. bomo uporabnike avtoceste sproti obveščali o začetku in koncu testnega obdobja oziroma začetku meritev, na podlagi katerih bo Policija kršitelje tudi oglobila. Vozniki bodo o odseku, na katerem se bodo izvajale meritve hitrosti, obveščeni z ustrezno prometno signalizacijo. DARS d.d. bo skupaj s Policijo ob koncu testnega obdobja javnost obvestil tudi o ugotovljenih»neuradnih«meritvah v tem obdobju, ko še ne bo sankcioniranja. V praksi bo sekcijsko merjenje, poenostavljeno povedano, potekalo tako, da bo najprej prva kamera na portalu pred predorom Trojane zabeležila registrsko številko vozila (fotografija se bo shranila kot zakodirana v sami kameri) in nato še druga, nameščena na portalu po izvozu iz predora Podmilj. Kakor navedeno, bodo meritve potekale zgolj v smeri Maribor Ljubljana. Kameri bosta nato poslali registrsko številko (in ne fotografije vozila) v pristojni nadzorni center. Ko bo prek ustreznega sistema ugotovljena hitrost vožnje na nekaj več kot petkilometrski razdalji med kamerama, bo zgolj pri kršiteljih kamera posredovala v center tudi fotografijo vozila. Ob tem velja poudariti, da ne gre za snemanje, ampak za fotografiranje: v primeru, da ni kršitve, se fotografija takoj uniči, v nasprotnem primeru se fotografija posreduje na strežnik, ki je v pristojnosti Policije. S podatki ne bom mogoče manipulirati oziroma jih brisati ali spreminjati. Ker gre za pilotni projekt, bo po šestih mesecih sistem sekcijskega merjenja

5 hitrosti demontiran, DARS d.d. pa se bo o morebitnih prihodnjih aktivnostih glede tovrstnih sistemov odločal v sodelovanju s Policijo. Oprema pilotnega projekta ostane v lasti izvajalca, tako da DARS d.d. in Policija s tega vidika nimata stroškov. Sistem za merjenje hitrosti na odseku, imenovan tudi sistem za sekcijsko merjenje hitrosti, predstavlja metodo za merjenje povprečne hitrosti vozil na odseku ceste. V nasprotju z napravami za točkovno merjenje hitrosti (hitrost izmerjena na preseku ceste), sistem za sekcijsko merjenje hitrosti izmeri povprečno hitrost (prostorska hitrost na odseku) na daljši relaciji. Možnost uporabe je zagotavljanje večje prometne varnosti na odsekih, kjer potekajo dela na cesti, na območju predorov, na odprtem avtocestnem odseku ter v primeru hitrostnih omejitev zaradi neugodnih vremenskih razmer. Prednosti sekcijskega merjenja hitrosti napram stacionarnim radarjem: Vozniki pred lokacijo stacionarnega radarja zmanjšajo hitrost, nato pa zopet pospešijo, pri čemer nenadna zmanjšanja hitrosti še povečajo možnost nastanka prometne nesreče. Vozniki morajo v primeru sekcijskega merjenja hitrosti hitrostno omejitev upoštevati na celotnem odseku. Spremljamo lahko hitrosti na vseh voznih pasovih ne le na enem kot pri stacionarnem radarju. Strokovni posvet o problematiki vožnje v nasprotno smer Na strokovnem posvetu o problematiki vožnje v nasprotno smer po avtocesti v organizaciji AMZS so različni sogovorniki razpravljali o mnogoterih vzrokih za te hudo nevarne primere kot tudi o večplastnosti njihovega reševanja in pripravi drugih udeležencev prometa na takšne situacije.

6 Po besedah Ivana Kapuna, vodja sektorja prometne policije, so bili lani obveščeni o približno 200 vožnjah v nasprotno smer po avtocesti, 26 voznikov je bilo procesiranih in kaznovanih (globa je 1200 evrov in 18 kazenskih točk), zaradi tega so v dveh prometnih nesrečah umrli trije ljudje, v obeh primerih sta bila voznika vinjena. Vzroki so bili še psihični in drugi zdravstveni, manj pa tudi objestna vožnja. Med povzročitelji je bilo deset starih do 60 let, devet med 60 in 70 leti, sedem voznikov pa je bilo starejših od 70 let. Napako so naredili na uvozih ali počivališčih, nekaj se jih je obrnilo na samem vozišču. Pri nas je vzorec za analize premajhen, zato pa je profesor Peter Lipar, predstojnik Prometnotehniškega inštituta Fakultete za gradbeništvo in geodezije na Univerzi v Ljubljani, predstavil primer ZDA, kjer imajo na leto 1500 smrtnih žrtev zaradi vožnje v nasprotni smeri, pri čemer je več kot polovica povzročiteljev tako ali drugače pod vplivom opojnih substanc, veliko pa je zelo utrujenih. Večina takšnih voznikov je tam starejša od 65 let. Problem rešujejo z gradbenimi ukrepi, pregonom in obveščanjem ter s stalnim izobraževanjem, predvsem pa z ozaveščanjem, da je treba udeležence prometa čim hitreje opozoriti na takšne voznike, saj jih 60 odstotkov kakršnih koli opozoril niti ne opazi. Kot je povedal Ulrich Zorin, vodja službe za upravljanje prometne varnosti pri Darsu, nameravajo več sredstev vložiti v odkrivanje takšnih voznikov na najnevarnejših delih, kot so predori; veliko vlagajo v informacijske sisteme prek radia ali pripravo spletne strani prek prometno-informacijskega centra, v prihodnjem letu načrtujejo večjo naložbo v signalizacijo nad voziščem za ublažitev posledic takšne vožnje.

7 Po besedah Mira Markiča, tehničnega direktorja podjetja Intermatic, na tem področju že obstajajo radarske sonde, ki zaznavajo ovire tudi v megli, ter indukcijske zanke, ki se vgradijo v cestišče in se tako zazna vožnja v napačno smer. Po njegovih besedah smo s takšno sodobno tehniko zaznano informacijo (o tipu vozila, njegovi hitrosti) v osmih sekundah sposobni prenesti v nadzorne centre, seveda pa bi bile za popolno ureditev informacijske tehnike na tem področju potrebne večmilijonske naložbe. Se pa postavlja vprašanje, kako takšnega voznika ustavljati, da ne bi ogrozili tudi njega samega. Inštruktor varne vožnje Brane Legan je priporočil spremljanje radijskega programa, kjer so pogosto objavljene prometne informacije. Ko o tem dobim informacijo, moramo takoj zmanjšati hitrost in se umakniti na desni pas, po potrebi tudi na odstavnega.

8 V Sloveniji imamo 123 izvozov z avtocest, približno vsakih 11 kilometrov. V preteklosti smo v pomanjkanju predpisov pri gradnji avtocest uporabljali predvsem nemške standarde, pozneje so bile pripravljene tehnične specifikacije za gradnjo izven nivojskih priključkov in odcepov, ki pa do danes niso našle poti v zakonodajo in obvezno uporabo. Slovenija na 1. mestu prometne varnosti: od leta 2001 število smrti na cesti zmanjšali za 61 odstotkov Evropski svet za varnost prometa je Slovenijo glede uspešnosti držav na področju varnosti v cestnem prometu umestil na prvo mesto v Evropi. Slovenija je namreč od leta 2001 na letni ravni zmanjšala število smrti na cesti za 61 odstotkov. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je v Bruslju v imenu Slovenije sprejel evropsko nagrado za varnost v cestnem prometu PIN. "Slovenija si zasluži ogromno pohvalo za predanost ciljem, ustanovitev agencije, namenjene varnosti na cesti, in celovitega akcijskega načrta," so ob tem zapisali v Evropskem svetu za varnost prometa. Slovenija je od leta 2001 na letni ravni zmanjšala število smrti na cesti za 61 odstotkov, vendar pa ima pred sabo še veliko dela, če se želi pridružiti najboljšim, je dejal vodja sveta za prometno varnost Antonio Avenoso. Ob podelitvi nagrade so predstavili tudi poročilo sveta o evropskem napredku pri prometni varnosti. Na evropski ravni so lani zabeležili smrti na cestah, kar je le 0,6 odstotka manj kot leto prej in najmanjše zmanjšanje od leta Če bi v EU želeli doseči cilj prepolovitve smrti od leta 2010 do 2020, bi se

9 moralo število vsako leto zmanjšati za skoraj osem odstotkov, so še zapisali. Najslabše so se odrezale Latvija, Slovaška in Bolgarija, med 12 državami, kjer se je število smrti povišalo, pa so med drugim tudi Francija, Irska, Nemčija in Velika Britanija. Po drugi strani pa v sporočilu izpostavljajo Hrvaško, Slovenijo, Finsko, Grčijo, Luksemburg in Malto, kjer se je število smrti znižalo za okoli 10 odstotkov ali več. Lani je sicer v državah EU na milijon prebivalcev na cestah v povprečju umrlo 51 ljudi. Največ jih je umrlo v Latviji, Romuniji, Bolgariji, Litvi in na Poljskem, najmanj pa na Malti, Švedskem in na Norveškem ter v Veliki Britaniji. Slovenija se po številu smrti na milijon prebivalcev uvršča v evropsko povprečje. Število resno poškodovanih se je v 23 državah EU, ki ločijo med resnimi in lahkimi poškodbami, lani v primerjavi z letom 2013 celo povečalo, in sicer za tri odstotke. Policisti so zabeležili resne poškodbe pri ljudeh. Od leta 2001 so evropske države število smrti v povprečju zmanjšale za 53 odstotkov, v najboljšo skupino pa se poleg Slovenije na petem mestu uvrščajo še Španija, Portugalska, Litva, Latvija in Estonija. Na dnu lestvice so Poljska, Bolgarija, Malta in Romunija. Kot so sporočili iz AMZS, nagrada predstavlja nedvomno priznanje celotni Sloveniji, še posebej vsem vladnim in nevladnim organizacijam, ki delujejo na tem področju. Na drugi strani pa priznanje predstavlja veliko odgovornost ter izziv za vzdrževanje in izboljšanje sistema in stopnje varnosti najodgovornejših nosilcev oblasti Slovenije. Zato v AMZS pozivajo vse pristojne, da naredijo vse, da bo Slovenija z učinkovitim delovanjem sistema zagotavljala in izpopolnjevala to raven varnosti. V AMZS si zato želijo, da kvantitativne aktivnosti zamenjajo s tistimi, ki bodo za seboj nosile merljive in kakovostne rezultate.

10 Kontroverzni Uber prihaja tudi v Slovenijo Uber, eden najmočnejših tehnoloških start-upov, je zamajal industrijo prometa. Njihova strategija prodiranja na tuje trge je drzna, regulatorji jih ne ustavijo zlahka. Taksisti besnijo. Povprašali smo jih o načrtih s Slovenijo, in odgovor je bil jasen. Da, tudi Slovenija je na njihovi invazijski karti. Začeli so pred komaj šestimi leti v Kaliforniji, tiho in predrzno. Danes so zaradi njih na ulicah gruče protestnikov, po vsem svetu zoper njih rohnijo sodni mlini, število uporabnikov pa še vedno bliskovito narašča. Uber je prisoten že v več kot 300 mestih in skupno 58 državah sveta. Zdi se, da so vlagatelji, med katerimi so tudi velikani, kot sta Google Ventures in Goldman Sachs, ob ideji izgubili razum. Vrednost podjetja, ki polni naslovnice svetovnih medijev, naj bi znašala že okoli 45 milijard evrov. Govorimo o trenutno najvrednejšem start-up podjetju na svetu, katerega lovke se vztrajno stegujejo tudi k nam. Če ste eden od redkih Zemljanov, ki za Uber še ni slišal, naj vam pojasnimo, da gre v osnovi za aplikacijo, ki omogoča nepoklicnim voznikom, da s svojim lastnim osebnim vozilom opravljajo komercialne prevoze, potnikom pa zagotavlja enostavno naročanje in nizke cene prevoza. Zadeva deluje tako, da v aplikacijo vnesemo našo lokacijo in željeni cilj, nakar nam ta ponudi okvirno ceno in sporoči, kako hitro lahko naš prevoz prispe. Naše povpraševanje prenese najbližjemu vozniku, ki se je denimo odločil, da bo v prostem času

11 zaslužil še nekaj dodatnega denarja. Voznik se pripelje, nas pobere, aplikacija pa nato spremlja prevoženo pot. Na koncu storitev poravnamo s kreditno kartico. 80 odstotkov plačila dobi voznik, ostalo ostane Uberju. Storitev omogoča tudi ocenjevanje posameznih voznikov in udobja njihovih vozil. Na voljo je sicer več oblik prevoza. Prva storitev, ki je tudi izvorna, se imenuje uberblack. Gre za ugodnejši prevoz s praviloma črnimi vozili višjega cenovnega razreda. UberPOP in uberx sta najcenejši in najbolj priljubljeni obliki prevoza z vozili nižjega in srednjega cenovnega razreda. Sledijo še ubersuv (v Evropi tudi ubervan), ubertaxi in uberxl. Cene lahko primerjate v spodnji razpredelnici, a poudarjamo, da po mestih razlikujejo. Spodaj so cene za njihove storitve na Dunaju. Za dva prevožena kilometra v središču Dunaja bi po izračunu Uberjevega spletnega računala odšteli manj kot 5 evrov. Toliko je tudi najnižji možni znesek. Če bi sedli v tradicionalni dunajski taksi, bi nam najprej zaračunali štartnino, ki v povprečju stane 3,8 evra, nato bi za vsak kilometer odšteli še 1,4 evra. Uber bi bil v tem primeru cenejša izbira, a ne za več kot 20 odstotkov. Podobno razmerje je tudi drugod. V začetku maja so predstavniki Uberja na konferenci OMG Commerce v Zagrebu napovedali tudi širitev v našo regijo.

12 Violeta Bulc: Presenetilo me je, kako malo digitalnih rešitev je v prometu V Evropi je na področju prometa približno 11 milijonov zaposlenih, skupaj z industrijo motornih vozil je teh delovnih mest kar 15 milijonov, hkrati pa je še veliko priložnosti za nova delovna mesta. "Samo z naložbami v gradnjo vseh devetih prometnih koridorjev in v kapilarne povezave z večjimi mesti bomo lahko sledili potrebam gospodarstva", pravi Bulčeva. Evropska komisija in evropski parlament sta se maja dogovorila, da bo milijarda evrov, ki so jo najprej vzeli iz postavke naložb v gradnjo omrežja TEN-T (evropski prometni koridorji) in prenesli v Junckerjev 315-milijardni sklad, vrnjena nazaj za naložbe v koridorje. To pomeni, da bo že konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega leta nov razpis za nepovratna sredstva za infrastrukturne projekte. Druga prioriteta je digitalizacija cestnega prometa "Presenetilo me je, kako malo je digitalizacija prisotna v prometnih rešitvah", pravi Bulčeva. Po njeni oceni je tu veliko priložnosti za dobre rešitve iz gospodarstva. Največ novosti bo po njeni oceni na področju komuniciranja med vozili, na področju komuniciranja med vozili in infrastrukturo in med infrastrukturo ter ljudmi. Pospešeno se uresničuje projekt avtonomnih vozil. "Računamo, da bodo v roku 10 let avtonomna vozila že na naših cestah. Ta bodo izjemnega pomena za vključevanje starejše populacije v vsakdanji ritem, hkrati bo naš čas bistveno bolj kakovostno izkoriščen". Tretji poudarek Evropske komisije je prehod k okolju prijaznem prometu. Promet prispeva 34 odstotkov k celotnim izpustom ogljikovega dioksida. "Osebno sem med prioritete uvrstila elektrifikacijo. Ravno na tem področju je močna slovenska industrija, upam, da se bo uspela povezati v regiji in na dolgi

13 rok vključiti v evropska prizadevanja. Največji razvojni poudarek bo na razvoju baterij«, pravi Bulčeva. Na srečanju s predstavniki slovenskega logističnega gospodarstva na GZS je Violeta Bulc sporočila, da ima Slovenija pomembno tranzitno vlogo v regiji, vendar je po drugi strani do vseh teh držav mogoče priti tudi po drugih poteh. "Slovenija je bila prva med novimi državami EU, ki je prevzela evro. Pomembno je, da izkoristite prednosti enotnega evropskega trga s 500 milijoni kupcev. Moramo se povezovati. Takoj začnite načrtovati naložbe, vendar tega ne delajte sami. Povezujte se in tveganje delite s partnerji - tudi s partnerji iz drugih geografskih območij. Moje sporočilo je, naj vsaka rešitev vsebuje elemente dekarbonizacije, digitalizacije in internacionalizacije. Imejte v mislih, da vse, kar delate, delate za ljudi - ne za stavbe ali kontejnerje, temveč za ljudi, ki stojijo za vsako kupljeno vstopnico in za vsako logistično pogodbo", pravi Bulčeva.

14 EU in svetovne ITS novice Londonski congestion charging izboljšuje prometno varnost vseh prometnih udeležencev Uvedba pristojbine za zastoje v Londonu je privedla do znatnega zmanjšanja števila nesreč v mestu ugotavlja raziskava profesorja Colina Greena in sodelavcev z univerze v Manchestru. Professor Green pravi: "Naši rezultati kažejo, da je uvedba pristojbine na zastoje spremenila način in število potovanj v središče Londona, kar je posledično vodilo k zmanjšanju števila nesreč in stroškov povezanih z njimi. Še več, zmanjšala se je celo verjetnost nastanka nesreče za tiste, ki še vedno vozijo z avtom." Leta 2003 je London v prizadevanju, da bi zmanjšali zastoje, za vsa vozila, ki vstopajo v centralni del Londona uvedel dajatev v vrednosti 5. Ob uvedbi dajatve se je govorilo o zmagoslavju ekonomije in prisili, da tisti, ki povzročajo zastoje za to tudi ustrezno plačajo. Posledično je zmanjšanje prometnih zastojev potrdilo napovedi, da bo dajatev spremenila vedenje voznikov. Uvedba pristojbine ima za posledice zmanjšanje prometnih nesreč, poškodb in smrtnih žrtev. Zmanjšati prezasedenost pomeni manj avtomobilov v središču Londona vendar tudi višjo hitrost potovanja, ki bi lahko povečala možnost nesreče in resnost nesreč, ki se zgodijo. Povečanje hitrosti so lahko še posebej nevarne v osrednjem Londonu, kjer si avtomobili, kolesarji in pešci delijo cesto. Ta študija

15 zagotavlja prvi dokaz o vplivu pristojbine na zastoje in število prometnih nesreč, poškodb in smrtnih žrtev. Raziskovalci so pokazali, da je uvedba dajatev pripeljala do znatnega zmanjšanja števila nesreč v osrednjem Londonu. Glavni rezultat študije pravi, da je uvedba dajatve zmanjšala število nesreč na le 30 na mesec, kar predstavlja 40 % zmanjšanje. Tako je poleg krajših potovalnih časih dajatev pomembno prispevala k zmanjšanju stroškov nesreč in zdravljenja. Googlov avtomobil brez volana in stopalk pripravljen na javne ceste Pri podjetju Google so konec lanskega leta naznanili, da so zaključili z razvojem prototipa lastnega samo vozečega avtomobila, ki je brez volana in brez stopalk. Googlov projekt avtomobilov brez voznika je nedvomno eden izmed najbolj drznih projektov spletnega giganta, za samodejno vožnjo pa uporablja kombinacijo laserskih in radarskih senzorjev, visoko ločljive kamere in Googlove zemljevide. Vozilo nenavadne oblike je opremljeno le z gumbom za vžig, saj potniki za upravljanje z njim volana in stopalk ne potrebujejo. Direktor in odgovoren za razvoj Googlovega samo vozečega avtomobila Chris Urmson je v nedavni izjavi za javnost potrdil, da je njihov visokotehnološki avtomobil že pripravljen za preizkušnjo na javnih cestah. Na vozilih bo nameščena preizkušena programska oprema avtomobilov Lexus RX450h, zaradi varnosti pa bo končna hitrost omejena na zgolj 40 kilometrov na uro. Avtomobil bo seveda sprva preizkušen le v Združenih državah Amerike, z nekoliko sreče pa bi lahko vozilo že v naslednjem letu pristalo na evropskih tleh.

16 Z uvedbo tovrstnih vozil naj bi se precej zmanjšalo število prometnih nesreč, ki letno terjajo več kot 1,2 milijona smrtnih žrtev. Največ tovrstnih nesreč je namreč posledica človeških dejavnikov, kot so prehitra vožnja, utrujenost in nepazljivost. Googlov samo vozeči avtomobil je sicer doslej bil vpleten v 11 prometnih nesrečah, vse pa so bile verjeti ali ne posledica zunanjega dejavnika. Filmček si lahko pogledate na Nahrbtnik s smerokazom za varno kolesarjenje Kolesarji, tekači in ljubitelji longboardov ter rolerjev boste veseli nahrbtnika, s katerim boste vsaj bolj opazni. Ustvarjen z mislijo na vaše mobilne naprave, kot je prenosnik in tablični računalnik, je ta kilogram težak in 35L globok Go Led nahrbtnik opremljen z vgrajeno signalno ploščico LED, na kateri lahko preko daljinskega upravljalca prikazujete svojo želeno pot oziroma smerokazna opozorila (levo, desno, naravnost, nevarnost) za vašo večjo varnost in ozaveščenost ostalih udeležencev v prometu. Daljinski upravljalec namestite na krmilo kolesa ali na naramnico, poleg pa dobite še prevleko za deževne dni. Go Led nahrbtniki bodo po nekaterih informacijah pri nas na voljo avgusta, v vseh bolje založenih trgovinah po vsej Sloveniji. Uporaba pametnih telefonov med vožnjo Raziskava, ki je bila pred kratkim opravljena v Veliki Britaniji je pokazala, da narašča število ljudi, ki med vožnjo uporablja pametne mobilne telefone, pri čemer jih večina uporablja za priljubljena družabna omrežja. Zaradi tega je britansko ministrstvo za promet skupaj z ameriškim pričelo z množičnim oglaševanjem nevarnosti uporabe mobilnika med vožnjo, saj je tako početje smrtno nevarno in hkrati sila neodgovorno. Žal tovrstna opozorila upoštevajo le redki vozniki, kar se je pokazalo na primeru 34-letnice, ki je zaradi uporabe Facebooka med vožnjo ubila kar tri osebe.

17 Kar dobro leto trajajoča policijska preiskava je pokazala, da je 34-letnica med vožnjo brskala po družabnem omrežju Facebook, ko je zapeljala na nasprotni pas in trčila v nasprotno vozeči tovornjak. Pri tem je ubila 11 letno hčerko in dve petletni nečakinji, sam voznik in njen triletni sin pa sta bila na srečo le ranjena. Čeprav je voznica uporabo mobilnega telefona med vožnjo sprva zanikala, je policija več mesecev kasneje našla njen pametni mobilni telefon na mestu nesreče. Po krajši poizvedbi na družabne omrežju Facebook pa je policija našla trdne dokaze, da je voznica povzročila nesrečo s tremi smrtnimi žrtvami zaradi uporabe pametnega mobilnega telefona med vožnjo.

18 Prihajajoči dogodki 22. Svetovni ITS kongres v Bordeaux-u med 5. in 9. oktobrom 2015 ERTICO-ITS EUROPE, v tesnem sodelovanju s svojimi regionalnimi partnerji, organizira 22. Svetovni kongres in razstavo o inteligentnih transportnih sistemih in storitvah. Naše društvo sklepa sporazum o sodelovanju z ERTICO-ITS Europe za promocijo svetovnega ITS kongresa, ki bo od 5. do 9. oktobra 2015 v Bordeauxu v Franciji. V okviru omenjenega sporazuma velja dogovor o popustu za člane S-ITS. V kolikor se prijavite kot člani S-ITS plačate kotizacijo z 10 % popustom, ob pogoju, da se bo preko društva prijavilo več kot 10 kandidatov. Z geslom "TOWARDS INTELLIGENT MOBILITY, Better use of space", se bo kongres osredotočil na prednosti inteligentnih transportnih sistemov in storitev za vse udeležence v prometu. Udeleženci bodo pridobili vpogled v prednosti teh sistemov in storitev v vsakdanjem življenju. Aktivni ste lahko tudi vi.»call for paper«je odprt. Aktivni ste lahko tudi razstavljavci. Aktivno so lahko tudi vaše DEMO predstavitve Več informacij na: Demonstrations.pdf

19 Konferenca transport in raziskovanje v podonavski regiji med 20. in 21. oktobrom 2015 v Čatežu Med 20. In 21. oktobrom 2014 bo v Čatežu potekala druga konferenca z naslovom Transport in raziskovanje v podonavski regiji. Z organizacijo tega dogodka želijo nadaljevati tradicijo srečanj in mreženju raziskovalcev in drugih akterjev na področju prometa v Podonavju. Poleg informativnih vsebin bo konferenca vključevala tudi okroglo mizo, ki bo dala odgovore na ključna vprašanja, ki se porajajo v navezavi na križišče med prometno in kmetijsko problematiko. Namen okrogle mize je osvetliti pomen vloge prometa pri razvoju kmetijstva v regiji ter pozicioniranje prometne infrastrukture v prostor na občutljivih kmetijskih področjih. Registracija na dogodek bo odprta v drugi polovici meseca avgusta, ko boste našli podatke in ostale informacije o dogodku. 35. konferenca o avtomatizaciji v prometu med 3. in 8. novembrom v Zagrebu Hrvaško združenje za komunikacije, računalništvo, elektroniko, merjenja in avtomatiko med 3. in 8. novembrom 2015 organizira konferenca o avtomatizaciji in prometu. Vabljeni tako avtorji kot poslušalci, več informacij pa si lahko preberete na

20