ITS novice avgust 2019 Uvodnik Spoštovani člani S-ITS, Prevladuje čas dopustov in nabiranja novih moči. V društvu smo vseeno aktivni, predvsem s pripr

Transkripcija

1 ITS novice avgust 2019 Uvodnik Spoštovani člani S-ITS, Prevladuje čas dopustov in nabiranja novih moči. V društvu smo vseeno aktivni, predvsem s pripravami na letošnjo strokovno ekskurzijo, ko se bomo na povabilo kolegov iz Srbije odpravili septembra v Beograd. Na voljo je še nekaj prostih mest zato zainteresirani prosim čim prej sporočite morebitno udeležbo, da bomo lahko uredili vse potrebne formalnosti pred odhodom. Kot ste že vajeni, vas tudi tokrat vabim k aktivnemu sodelovanju pri pripravi društvenih novic s predstavitvijo vaših izdelkov ali projektov, ki ste jih izvedli s področja inteligentnih transportnih sistemov. Vaše prispevke prosim pošljite na info@sits.si. Želim vam prijetno branje novic in prijetne dopustniške dni. Lep pozdrav, Robert Rijavec Predsednik S-ITS

2 Novice članov društva S-ITS Strokovna eksurzija S-ITS med 12. in 14. septembrom v Beograd Na letošnjo strokovno ekskurzijo S-ITS se bomo v začetku meseca septembra na povabilo srbskih kolegov odpravili v prestolnico Srbije -Beograd. V glavnem mestu naše bivše skupne domovine nam bodo pokazali različne inteligentne transportne sisteme implementirane na njihovem mestnem in avtocestnem omrežju. Ogledali si bomo nadzorni center avtocest v upravljanju Putevi Srbije, nadzorni center za vodenje prometa in upravljanje s signalizacijo v samem mestu Beograd, Agencijo za varnost cestnega prometa in njihove iniciative pri zagotavljanju varnosti na cesti ter Inštitut Mihajlo Pupin. Na pot se bomo kot vsako leto z udobnim avtobusom odpravili iz DARSove avtocestne baze na Griču, strokovna ekskurzija pa je poleg bogatega strokovnega programa namenjena tudi medsebojnemu druženju strokovnjakov s področja ITS v Sloveniji, izmenjavi mnenj ter navezovanju novih poslovnih in prijateljskih vezi. Za vse dodatne vsebinske in potovalne informacije se obrnite na Jureta Pirca ( ), Roberta Rijavca ( ) ali na info@sits.si.

3 Stranski učinki elektronskega cestninjenja Z lanskim aprilom je Dars uvedel sistem za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku, ki velja za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone. Tovornim vozilom se tako ni več treba zaustavljati na cestninskih postajah, kar poleg povečanja pretočnosti zmanjšuje tudi porabo goriva in izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Po oceni Darsa je uvedba sistema, ki mu je sledil tudi začetek odstranjevanja cestninskih postaj, eden izmed pomembnih okoljevarstvenih ukrepov v državi. Prihodnje leto, ko na avtocestah in hitrih cestah, če bo šlo vse po načrtih, ne bo več cestninskih postaj, bo poraba goriv težkih vozil po predvidevanjih strokovnjakov Instituta Jožef Stefan - ti so za Dars pripravili ocene za trajnostno poročilo - nižja za 168 GWh. To je nekaj več od letne proizvodnje elektrike v hidroelektrarni Brežice (161 Gwh). Poleg prihranka energije in nižjih izpustov pa na Darsu izpostavljajo še prihranek časa pri novem sistemu cestninjenja in večji pretočnosti omrežja. Čeprav zaradi močno povečanega prometa in številnih nesreč v zadnjih letih na slovenskih avtocestah zelo pogosto prihaja do zastojev, pa na Darsu letni prihranek časa ocenjujejo na delovnih ur oziroma več kot 40 polnih delovnih let.

4 V sistemu DarsGo je bilo ob koncu 2018 po navedbah Darsa registriranih več kot težkih vozil, od 1. aprila do 31. decembra lani pa je bilo v primerjavi z enakim obdobjem 2017 ocestninjeno 12 odstotkov več kilometrov. V DarsGo sistemu se namreč cestnina pobira za celotno omrežje, medtem ko v starem sistemu del omrežja ni bil cestninjen. Učinek novega sistema v 2018 je v zmanjšanju porabe goriv za GWh ali 414 terajoulov, kar pomeni šest odstotkov celotne porabe goriva težkih vozil na slovenskih avtocestah in hitrih cestah, so navedli na Darsu. Še dodatni prihranki energije bodo, kot rečeno, sledili po odstranitvi vseh cestninskih postaj, ki se je začela lani in trenutno pospešeno poteka. Z uvedbo elektronskega cestninjenja so se po pojasnilih Dars zmanjšali tudi izpusti toplogrednih plinov in drugih onesnaževal zraka, kot so dušikovi oksidi in trdi delci. Prihranki pri izpustih se tako po izračunih avtorjev Darsovega trajnostnega poročila gibljejo med petimi in sedmimi odstotki celotnih izpustov težkih vozil na omrežju avtocest in hitrih cest.

5 Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice postavilo nov parkirni sistem na Dolenjski cesti - strelišče Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice je s koncem meseca junija na Dolenjski cesti pri strelišču postavilo nov parkirni sistem. Na voljo je 67 parkirnih mest, od tega eno parkirno mesto za invalide. Parkirna mesta so namenjena tako abonentom kot tudi naključnim obiskovalcem. Cena mesečnega najema za okoliške prebivalce je 25. Parkirišče je z avtomatskim parkirnim sistemom opremilo podjetje Q-free Traffic design. Parkirišče je opremljeno z vhodnim in izhodnim terminalom, avtomatskimi zapornicami, avtomatsko blagajno za plačevanje parkirnine ter video nadzornim sistemom.

6 Ustavno sodišče: policija ne sme optično prepoznavati tablic Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o nalogah in pooblastilih policije o uporabi tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic pri opravljanju policijskih nalog, in sicer zaradi neskladja s pravico do varstva osebnih podatkov po 38. členu ustave. Presojo je na ustavnem sodišču zahteval varuh človekovih pravic. Ustavno sodišče je razveljavilo zakon v delu, ki določa, da smejo policisti zaradi ugotavljanja pogojev za udeležbo voznika in vozila v cestnem prometu ter iskanja oseb in predmetov uporabljati tudi tehnična sredstva za optično prepoznavo registrskih tablic. Ta pa se morajo uporabljati na način, ki ne omogoča množičnega nadzora in obrazne prepoznave. Po mnenju ustavnega sodišča je omenjena določba v neskladju z drugim odstavkom 38. člena ustave, v skladu s katerim mora obstajati zakonska podlaga za vsako dejanje, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, torej za vsak korak obdelave, tako za samo zbiranje podatkov kot tudi za njihovo hrambo, dostop do njih, njihovo posredovanje, analiziranje, primerjanje in vse druge korake obdelave, ki jih ukrep predvideva. Kot opozarja ustavno sodišče, ukrep samodejnega preverjanja registrskih tablic vključuje zbiranje podatkov in nato njihovo preverjanje z drugimi evidencami osebnih podatkov. Oba koraka obdelave podatkov pa pomenita samostojen poseg in terjata samostojno zakonsko razdelano ureditev obdelave osebnih podatkov. Ker izpodbijana določba ne določa, vlada pa tudi ni ponudila prepričljive razlage, da bi iz drugih določb zakona izhajalo, da se zbrani podatki o registrski tablici lahko nadalje obdelujejo s samodejnim (avtomatiziranim) primerjanjem z drugimi evidencami osebnih podatkov, je ureditev že zaradi tega neskladna z zahtevo iz drugega odstavka 38. člena ustave, je presodilo ustavno sodišče.

7 Varnost pomembnejša od sporočil na telefonu, nervoze zaradi vročine in zamude na cilj Agencija za varnost prometa je na prvi poletni dan v sodelovanju s policijo, AMZS in Zavodi Varna pot, Vozim, Združenjem DrogArt in Zvezo moto klubov Slovenije začela skupno akcijo z imenom VarnoVPoletje. Tekom parih tednov aktivnosti so bili partnerji akcije v okviru številnih aktivnosti skupaj navzoči v 16 slovenskih mestih na 40 različnih lokacijah. S sporočilnimi tablami so bili v jutranjem in popoldansko-večernem terminu navzoči na večjih parkiriščih in nekaterih drugih površinah v številnih mestih po Sloveniji. Sodelovali so tudi na motorističnih delavnicah in drugih dogodkih, Policija pa je izvajala povečan nadzor po vsej Sloveniji. Pobudo za skupno akcijo je Agencija za varnost prometa podala zaradi nekaterih kazalnikov, na podlagi katerih je pričakovati, da se stanje varnosti cestnega prometa do konca leta v primerjavi z letom poprej utegne poslabšati. Na javnost so želeli v času poletne brezskrbnosti nasloviti sporočilo, kako usoden je lahko katerikoli od dejavnikov tveganja v prometu, ki nam ali našim bližnjim lahko za vedno spremeni življenje. Poletni počitniški dnevi in odgovorno ravnanje v prometu naj se ne izključujejo, opozarjajo na AVP.

8 Na agenciji opozarjajo, da je v poletnih mesecih gostota prometa še posebej povečana, na vozne sposobnosti vplivata vročina in nestrpnost, na vozne razmere pa zastoji in spremenljivo vreme z nevihtami ter točo. Povečano je tudi število voznikov iz drugih držav. Dvigniti so želili tudi zavedanje, da je v poletnih mesecih na cestah večje število motoristov, ki jih pozivajo k previdni in defenzivni vožnji, voznike pa opozoriti na njihovo ranljivost, kot tudi na ranljivost kolesarjev in pešcev. Policisti so bili v času načrtovanih prireditev navzoči v okolici lokalov oziroma prireditvenih mest, kjer so preverjali psihofizično stanje voznikov, pozorni pa so bili tudi na druge kršitve cestnoprometnih predpisov.

9 Bi podprli prepoved vožnje po levem pasu za solo voznike? V anketi Avtomobilnosti na spletnem portalu rtvslo odpirajo pereče teme. Pred časom je bila njihova anketa namenjena vprašanju ali bi vozniki podprli prepoved vožnje po levem pasu avtocest in hitrih cest v jutranjih in popoldanskih konicah za solo voznike. Večina voznikov se namreč v jutranjih in popoldanskih konicah v službo vozi samih v vozilu. Težavo bi lahko rešili s tem, da bi v vozilo povabili sosede, znance, sodelavce in se skupaj odpeljali do službe. Skupaj bi lahko prišli v službo hitreje kot tisti, ki se pelje v vozilu sam. Ideja sicer ni nova. V ZDA in še kje drugje jo poznajo že vrsto let. Da bi preprečili, da bi se v službo vozila po ena oseba v avtomobilu, so izumili različne izraze za vozne pasove in ceste, ki so namenjeni zgolj tistim vozilom, v katerih sedi več oseb. Politiki in lokalne oblasti v ZDA spodbujajo uvedbo voznih pasov za vozila z več osebami zato, ker jim na ta način ob vse gostejšem prometu ni treba širiti cest in graditi novih pasov. Hkrati naj bi s spodbujanjem souporabe avtomobilov, kar je le en izmed izrazov, dosegli zmanjšanje zastojev, hkrati naj bi z zmanjšanjem števila vozil na cesti zmanjšali izpuste emisij CO2 in drugih škodljivih plinov v ozračje. Podobne pasove pravzaprav poznamo tudi pri nas, v Ljubljani. Pravimo mu rumeni pas, ki je ekskluzivno namenjen vožnji avtobusov in taksijev, s čimer Mestna občina Ljubljana spodbuja uporabo javnega potniškega prometa. "Vsekakor so rumeni pasovi, skupaj s številnimi drugimi ukrepi na področju trajnostne mobilnosti v Ljubljani. Po uvedbi rumenih pasov so avtobusi LPP-ja pridobili od 3 do 5 minut ravno zaradi prednosti, ki jim jo omogočajo rumeni pasovi. Tako so lahko avtobusi bolj točni in še bolj zanesljivi, s čimer zagotavljamo kakovosten javni prevoz," so po uvedbi rumenih pasov izračunali na MOL-u. Rezultati ankete sicer niso presenetljivi: le 30% voznikov je podprlo prepoved vožnje po levem pasu za solo voznike, medtem, ko je bilo 70% vprašanih proti prepovedi. To nam seveda le potrjuje, da se večina voznikov v službo vozi samih.

10 EU in svetovne ITS novice Hrvaška načrtuje uvedbo novega cestninskega sistema Na hrvaških avtocestah načrtujejo uvedbo novega sistema pobiranja cestnin, ki naj bi zaživel leta Z njim bodo ukinili plačevanje z gotovino. Pričakujejo, da bodo tako popolnoma odpravili gnečo na cestninskih postajah, do katere prihaja še posebej med osrednjo turistično sezono in ob praznikih. Dosedanja oblika pobiranja cestnin na cestninskih postajah ima povprečno zmogljivost 200 vozil na uro, novi sistem pa bo omogočal prehod tudi do 3000 vozil na uro, so sporočili z ministrstva za morje, promet in infrastrukturo. Menijo, da bodo zaradi manj zastojev na cestninskih postajah zmanjšali tudi onesnaževanje okolja. Novi sistem je tudi v skladu z obstoječimi sistemi v državah EU, so dodali. Vozniki težkih tovornih vozil bodo pri uporabi hrvaških avtocest cestnino plačevali na podlagi mikrovalovne tehnologije (DRSC), ki je posodobljena različica dosedanjega brezstičnega pobiranja cestnine (ENC). Ostali uporabniki avtocest bodo lahko izbirali med DRSC tehnologijo in sistemom samodejnega prepoznavanja registrskih oznak vozil (ALPR), ki je namenjen predvsem tistim, ki hrvaških avtocest ne uporabljajo pogosto. ALPR sistem bo mogoče uporabiti s pomočjo aplikacije, ki je povezana z bančnimi karticami uporabnika in omogoča neposredno plačilo. Tisti uporabniki, ki ne bodo imeli dovolj denarja na svojih računih, bodo storili prekršek in bodo kaznovani. Napovedali so tudi postavitev številnih prodajnih mest za DSRC naprave, posebej ob mejnih prehodih. Načrtujejo tudi posebne trakove na avtocestah za prijavo v

11 sistem samodejnega prepoznavanja registracij. Pričakujejo, da bo nov sistem učinkovit najmanj naslednjih 15 let po uveljavitvi. Izpostavili so, da bo postavitev novega sistema stala 570 milijonov kun (77 milijonov evrov). Stroški vključujejo tudi odstranitev obstoječih cestninskih postaj. Po uvedbi novega sistema naj bi mesečno privarčevali 13 milijonov kun (1,75 milijona evrov) v primerjavi z dosedanjimi stroški. Možnost uvedbe cestninjenja s satelitskim določanjem položaja vozil (GNSS) z mobilno komunikacijo je vlada zavrnila, ker je ta rešitev bistveno dražja, še posebej za uporabnike. Študijo novega sistema je pripravila španska družba IDOM. Novi sistem naj bi najprej uvedli na avtocestah, ki so v lastni javnih podjetij Hrvatske autoceste in Autocesta Rijeka-Zagreb, nato pa tudi na tistih, za katere skrbita koncesionarja Bina-Istra in Autocesta Zagreb-Macelj.

12 Čezmejno testiranje interoperabilnosti C-ITS Štiri evropske države (Belgija, Nizozemska, Francija in Združeno kraljestvo) so uspešno preizkusile inovativne C-ITS storitve v resničnih prometnih razmerah na čezmejnem območju med Nizozemsko in Belgijo. Testfest je bil četrti in zadnji testni dogodek triletnega projekta v višini 30 milijonov evrov, ki ga je sofinancirala Evropska unija v okviru programa za povezovanje Evrope (CEF), InterCor. Dogodek je organizirala vlada Flandrije. V sklopu projekta je sicer 12 mednarodnih skupin uspešno opravilo čezmejne preskuse in dokazalo interoperabilnost storitev C-ITS v državah članicah InterCor in zunaj nje. To je še en korak k mednarodnemu uvajanju C-ITS. Obcestna oprema C-ITS je bila postavljena na obstoječi infrastrukturi ob cesti, s čimer so testna vozila pridobila informacije o cestnih in prometnih razmerah v realnem času (nasveti glede hitrosti, ovire, zaprtje voznega pasu, stanje semaforja). Ta sporočila so bila uporabnikom prikazana na prikazovalniku v vozilu. Glavni cilj teh testov je bil raziskati, ali oprema C-ITS različnih držav in različnih ponudnikov končnemu uporabniku informacijo prikaže na enoten način. Vse to z namenom uskladitve tehnologije, s čimer bi zagotovili razpoložljivost in kontinuiteto storitev ter na koncu povečali varnost v cestnem prometu v Evropi. Poudarek testov je bil predvsem v storitvah, ki oddajajo podatke o prometnih razmerah od obcestnih postaj do enot v vozilu in specifikacij teh storitve, ki so potrebne za uporabo prek nacionalnih meja. Rezultati projekta InterCor prispevajo k oblikovanju skupnih specifikacij za sisteme C-ITS v okviru platforme C-ROADS (

13 Prihajajoči dogodki Svetovni ITS kongres med 21. in 25. oktobrom 2019 v Singapurju Letošnji 26. Svetovni kongres in razstava o inteligentnih transportnih sistemih in storitvah bo potekal med 21. in 25. oktobrom 2019 v Singapurju. Tekom pet dnevnega programa pričakujejo preko obiskovalcev, ki bodo lahko prisostvovali različnim tehničnim, znanstevnim in komercialnim predstavitvam ali pa si ogledali najnovejša tehnološka dognanja na razstavnem prostoru, kjer se se bo predstavljalo preko 300 podjetij. Dodatno bo potekalo tudi preko 20 tehničnih ekskurzij in različnih demonstracij. Z geslom "Pametna mobilnost, ki krepi mesta", se bo kongres osredotočil na uporabo inteligentnih transportnih sistemov za izboljšanje kakovosti življenja v mestih. Kongres bodo tematsko sestavljale tri sekcije: Predavanja in predstavitve zadnjih dognanj s področja ITS Demonstracije uporabe storitev ITS širom sveta Razstavni del s predstavitvijo podjetij, ki se ukvarjajo z ITS Glavne teme letošnjega kongresa: Inteligentna, povezana in avtonomna vozila Inovativna cenovna politika in upravljanje povpraševanjapo potovanjih Trajnostna pametna mesta Multimodalni transport ljudi in blaga Varnost voznikov in ostalih udeležencev v prometu Crowdsourcing in analiza podatkov Promocijski film kongresa si lahko ogledate na spodnji povezavi: