S K U P2 I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

Transkripcija

1

2 S K U P2 I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

3 VSEBINA POSLOVNO POROČILO 5 POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA... 6 POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA SKUPINA ABANKA VIPA... 6 POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA ABANKA VIPA... 7 VODSTVO UPRAVA BANKE Poročilo uprave NADZORNI SVET Poročilo nadzornega sveta PREDSTAVITEV SKUPINE ABANKA IN NJENEGA OKOLJA PREDSTAVITEV BANKE STORITVE BANKE OSEBNA IZKAZNICA BANKE PREDSTAVITEV SKUPINE ABANKA Dejavnosti odvisnih družb AKTIVNOSTI ZA KAPITALSKO KREPITEV BANKE Aktivnosti za kapitalsko krepitev banke v letu Dokončna odločba Evropske komisije in potrditev načrta prestrukturiranja v letu Drugi del dokapitalizacije banke Prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank STRATEGIJA BANKE Vizija in poslanstvo banke PLAN FINANČNEGA POSLOVANJA BANKE V LETU POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V LETIH 2014 IN Pomembnejši poslovni dogodki v letu Pomembnejši poslovni dogodki po koncu poslovnega leta EKONOMSKO IN BANČNO OKOLJE V LETU 2014 TER NAPOVED ZA LETO Ekonomsko okolje v letu Bančno okolje v letu Napoved za leto FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA SKUPINE IN BANKE ODRAZ POSLOVANJA V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ODRAZ POSLOVANJA V IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA POSLOVANJE SKUPINE V LETU Poslovanje s pravnimi osebami Poslovanje s fizičnimi osebami Poslovanje z bankami Vrednostni papirji Kapitalske naložbe Plačilni promet Kartično in bankomatsko poslovanje Borznoposredniško poslovanje in plemenite kovine Vzajemni pokojninski sklad AIII Skrbniške in administrativne storitve Bančno-zavarovalniški posli Celotni kapital in delniška struktura Preglednost finančnih odnosov med državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter javnimi podjetji RAZVOJ IN CILJI BANKE RAZVOJ IN TRŽENJSKO KOMUNICIRANJE V LETU Poslovanje s pravnimi osebami Poslovanje s fizičnimi osebami Finančni trgi RAZVOJ IN TRŽENJSKO KOMUNICIRANJE TER CILJI V LETU S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

4 UPRAVLJANJE IZJAVA O UPRAVLJANJU UPRAVLJANJE TVEGANJ KREDITNO TVEGANJE OPERATIVNO TVEGANJE TRŽNO TVEGANJE OBRESTNO TVEGANJE LIKVIDNOSTNO TVEGANJE PROCES ICAAP ORGANIZACIJA BANKE IN PROCESI ORGANIZACIJSKA SHEMA NA DAN 31. DECEMBER PLAN PROJEKTOV V LETU ZAPOSLENI KADROVSKA POLITIKA IN IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH IZOBRAŽEVANJE IN RAZVOJ ZAPOSLENIH NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH RAZVOJ ORGANIZACIJSKE KULTURE POLITIKA PREJEMKOV INFORMATIKA TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA ODGOVORNOST GOSPODARSKI RAZVOJ SOCIALNI RAZVOJ Interno komuniciranje Komuniciranje z mediji Sponzorstva in donacije SKRB ZA OKOLJE NOTRANJA REVIZIJA ORGANIZACIJSKI POLOŽAJ SLUŽBE NOTRANJE REVIZIJE PODROČJE DELOVANJA IN PREGLEDOVANJA SISTEMA UPRAVLJANJA POROČANJE O OPRAVLJENEM DELU KAKOVOST NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI POSLOVNA MREŽA IZJAVA O SKLADNOSTI S KODEKSI UPRAVLJANJ RAČUNOVODSKO POROČILO 90 IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE RAČUNOVODSKI IZKAZI REVIZORJEVO POROČILO S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

5

6 POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA SKUPINA ABANKA VIPA IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA (v tisoč EUR) Bilančna vsota Skupni znesek vlog nebančnega sektorja, merjenih po odplačni vrednosti Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju, merjenih po odplačni vrednosti Celotni kapital IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (v tisoč EUR) Čiste obresti Čisti neobrestni prihodki Stroški dela, splošni in administrativni stroški Amortizacija Oslabitve in rezervacije Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (37.924) (47.002) (54.068) (53.498) (6.348) (5.774) (5.939) ( ) ( ) ( ) ( ) ( ) (84.624) (28.644) IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA (v tisoč EUR) Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (6.826) (1.165) (3.540) KAZALNIKI Kapitalska ustreznost ,8 % 9,5 % 9,5 % Profitabilnost (v %) donos na sredstva po obdavčitvi (1) donos na kapital po obdavčitvi (2) (6,74) (8,87) (2,02) (77,25) (191,80) (38,12) Pojasnila: Podatki in kazalniki poslovanja so izračunani v skladu z Metodologijo za izračun kazalnikov, ki jo je predpisala Banka Slovenije na podlagi Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, številka 17/12). (1) Kazalnik je izračunan kot razmerje: čisti poslovni izid/povprečna aktiva. Povprečna aktiva je izračunana kot povprečje stanj aktive na zadnji dan posameznih četrtletij, vključno s stanjem aktive na zadnji dan decembra preteklega leta. (2) Kazalnik je izračunan kot razmerje: čisti poslovni izid/povprečni kapital. Povprečni kapital je izračunan kot povprečje stanj kapitala na zadnji dan posameznih četrtletij, vključno s stanjem kapitala na zadnji dan decembra preteklega leta. 6 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

7 POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA ABANKA VIPA IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA (v tisoč EUR) Bilančna vsota Skupni znesek vlog nebančnega sektorja, merjenih po odplačni vrednosti pravnih in drugih oseb, ki opravljajo dejavnost 1 prebivalstva Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju, merjenih po odplačni vrednosti pravnim in drugim osebam, ki opravljajo dejavnost 1 prebivalstvu Celotni kapital Oslabitve finančnih sredstev in rezervacije Obseg zunajbilančnega poslovanja (B.1 do B.4) IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (v tisoč EUR) Čiste obresti Čisti neobrestni prihodki Stroški dela, splošni in administrativni stroški Amortizacija Oslabitve in rezervacije Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (41.335) (43.965) (50.207) (49.153) (5.610) (5.064) (5.167) ( ) ( ) ( ) ( ) ( ) (80.500) (27.182) IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA (v tisoč EUR) Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (6.826) (1.163) (3.531) ŠTEVILO ZAPOSLENIH DELNICE Število delničarjev Število delnic Pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu (v EUR) Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) ,00 10,00 4,17 19,53 14,18 23,44 Opomba: 1 Med pravne in druge osebe vključujemo: nefinančne družbe, državo, druge finančne organizacije, samostojne podjetnike, tuje pravne osebe in neprofitne izvajalce storitev gospodinjstvom. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

8 KAZALNIKI Količnik kapitalske ustreznosti kapital banke za namen kapitalske ustreznosti (v tisoč EUR) Kvaliteta sredstev in prevzetih obveznosti (v %) Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti/razvrščene aktivne bilančne in razvrščene zunajbilančne postavke Profitabilnost (v %) obrestna marža (1) marža finančnega posredništva (2) donos na sredstva po obdavčitvi (3) donos na kapital pred obdavčitvijo (4) donos na kapital po obdavčitvi (5) Stroški poslovanja (v %) operativni stroški/povprečna aktiva Likvidnost (v %) likvidna sredstva/kratkoročne finančne obveznosti do nebančnega sektorja, merjene po odplačni vrednosti likvidna sredstva/povprečna aktiva ,7 % 9,6 % 9,6 % ,75 21,40 11,12 1,94 1,51 1,74 0,49 5,36 2,53 (6,80) (8,85) (1,89) (77,97) (182,77) (37,61) (77,35) (200,40) (35,36) 1,73 1,58 1,36 80,30 62,86 49,15 33,11 26,27 18,58 Pojasnila: Podatki in kazalniki poslovanja so izračunani v skladu z Metodologijo za izračun kazalnikov, ki jo je predpisala Banka Slovenije na podlagi Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, številka 17/12). (1) Kazalnik je izračunan kot razmerje: čiste obresti/povprečna aktiva. Povprečna aktiva je izračunana kot 13-mesečno povprečje stanj aktive na zadnji dan posameznega meseca, vključno s stanjem aktive na zadnji dan decembra preteklega leta. (2) Kazalnik je izračunan kot razmerje: (čiste obresti+čisti neobrestni prihodki)/povprečna aktiva. Povprečna aktiva je izračunana kot 13-mesečno povprečje stanj aktive na zadnji dan posameznega meseca, vključno s stanjem aktive na zadnji dan decembra preteklega leta. (3) Kazalnik je izračunan kot razmerje: čisti poslovni izid/povprečna aktiva. Povprečna aktiva je izračunana kot 13-mesečno povprečje stanj aktive na zadnji dan posameznega meseca, vključno s stanjem aktive na zadnji dan decembra preteklega leta. Kazalnik poslovanja donos na sredstva po obdavčitvi je nadomestil kazalnik poslovanja donos na aktivo pred obdavčitvijo na podlagi Sklepa o spremembah Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 89/2014, z dne 12. decembra Ustrezno preračunani so tudi kazalniki za primerjalna leta. (4) Kazalnik je izračunan kot razmerje: poslovni izid pred obdavčitvijo/povprečni kapital. Povprečni kapital je izračunan kot 13-mesečno povprečje stanj kapitala na zadnji dan posameznega meseca, vključno s stanjem kapitala na zadnji dan decembra preteklega leta. (5) Kazalnik je izračunan kot razmerje: čisti poslovni izid/povprečni kapital. Povprečni kapital je izračunan kot 13-mesečno povprečje stanj kapitala na zadnji dan posameznega meseca, vključno s stanjem kapitala na zadnji dan decembra preteklega leta. 8 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

9 v tisoč EUR v tisoč EUR v tisoč EUR BILANČNA VSOTA Abanka Skupina Abanka KAPITAL Abanka Skupina Abanka NETO DOBIČEK/IZGUBA Abanka Skupina Abanka S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

10 v % v % v % DONOSNOST POVPREČNE AKTIVE PO OBDAVČITVI (NETO ROAA) 2,00 % 0,00 % -2,00 % -4,00 % -6,00 % -8,00 % -10,00 % Abanka 0,15 % -2,72 % -1,89 % -8,85 % -6,80 % Skupina Abanka 0,07 % -2,46 % -2,02 % -8,87 % -6,74 % DONOSNOST POVPREČNEGA KAPITALA PO OBDAVČITVI (NETO ROAE) 40,00 % 0,00 % -40,00 % -80,00 % -120,00 % -160,00 % -200,00 % -240,00 % Abanka 1,79 % -35,89 % -35,36 % -200,40 % -77,35 % Skupina Abanka 0,82 % -34,37 % -38,12 % -191,80 % -77,25 % STROŠKI POSLOVANJA V BRUTO DOHODKU (CIR) 380,00 % 320,00 % 260,00 % 200,00 % 140,00 % 80,00 % 20,00 % Abanka 45,74 % 56,97 % 53,76 % 29,54 % 351,19 % Skupina Abanka 47,71 % 58,69 % 57,02 % 31,02 % 296,32 % 10 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

11 VODSTVO UPRAVA BANKE Uprava banke Igor STEBERNAK Član uprave mag. Jože LENIČ Predsednik uprave S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

12 Poročilo uprave Spoštovani poslovni partnerji in sodelavci v Skupini Abanka! Leto 2014 je bilo za Abanko še zadnje tranzicijsko leto; Republika Slovenija je oktobra s soglasjem Evropske komisije na podlagi potrjenega načrta prestrukturiranja izpeljala drugi del dokapitalizacije, in sicer je banko dokapitalizirala v višini 243 milijonov evrov. Nato je sledil prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank, ki je sicer negativno vplival na poslovni izid v letu 2014, vendar pa ima Abanka očiščene bilance ter trdno kapitalsko osnovo za nadaljnjo rast in dolgoročno zagotavljanje kapitalske ustreznosti. Z začetim procesom prestukturiranja in močno kapitalsko osnovo smo postavili temelje za novo rast. Abanka je v letu 2014 poslovala v skladu s pričakovanji. Čiste obresti v višini 55,5 milijona evrov so bile kljub manjšemu obsegu poslovanja za 6 odstotkov višje kot v letu 2013, čiste opravnine v višini 29,4 milijona evrov pa so bile višje za 2 odstotka v primerjavi s čistimi opravninami v letu Stroški poslovanja so v letu 2014 znašali 49,6 milijona evrov, kar pomeni, da smo jih z učinkovitim obvladovanjem znižali za 10 odstotkov. Banka je v letu 2014 predvsem zaradi prenosa slabih terjatev ustvarila izgubo v višini 194,6 milijona evrov, znižala pa se je tudi bilančna vsota, ki je konec leta 2014 znašala 2,6 milijarde evrov. Kljub temu je banka kapitalsko močna, saj je količnik skupnega kapitala Abanke konec leta 2014 znašal 18,74 odstotka in količnik skupnega kapitala Skupine Abanka 18,78 odstotka. V letu 2014 smo izvedli reorganizacijo, in sicer smo uvedli izboljšave na področju stroškovne in prodajne učinkovitosti, upravljanja odnosov s strankami, pri upravljanju tveganj in slabih naložb, pri izvajanju in upravljanju poslovnih procesov ter pri upravljanju s kadri in vodenju organizacijskih enot na vseh ravneh organizacijske strukture banke. Za uspešno in trajno rast iščemo prave rešitve na vseh področjih poslovanja. Tako se lahko kljub še vedno zahtevnim razmeram v okolju tudi v letu 2014 pohvalimo s številnimi dosežki. Smo vodilna banka na področju skrbniških in administrativnih storitev za investicijske sklade, nadpovprečno visoke tržne deleže pa dosegamo tudi na področju plačilnih storitev in direktnih bremenitev SEPA. V sklopu bankomatske mreže smo druga največja banka, v okviru poslovnega partnerstva s podjetji širimo prodajno mrežo Abatočke, ki omogoča plačevanje položnic preko trgovskih verig, in ima zavidljive rezultate. Aktivni smo pri posredovanju plemenitih kovin, uspešno uvajamo tehnološko napredne storitve. Veseli nas, da z banko sodeluje čedalje več mladih, ki smo se jim približali z mobilnimi aplikacijami in aktivno navzočnostjo na družbenih omrežjih. Z Abančnim Ježkom, ki je leta 2014 praznoval svoj 40. rojstni dan, seznanjamo otroke z varčevanjem po vsej Sloveniji. Ponujamo široko paleto storitev, namenjenih zaščiti strank pred obrestnim in tržnim tveganjem skladno z uredbo EMIR, ki ureja področje poslovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti. Z uporabo novih tehnologij smo posodobili e-plačevanje, e-račune in dokumentarno poslovanje, tako da lahko podjetja sklepajo akreditivne posle»on line«, kar je ceneje in hitreje. V sodelovanju s Skupino Triglav uspešno izvajamo bančno zavarovalništvo in prodajo investicijskih skladov. Uvedli smo produkte, ki temeljijo na sodobnih tehnoloških rešitvah; naša mobilna banka Abamobi je zelo dobro sprejeta. V letu 2014 smo nadaljevali z optimizacijo poslovnih procesov, da bomo lahko v prihodnje dosegali potrebno stroškovno učinkovitost banke. S prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank smo izboljšali kreditni portfelj banke, kar se je odrazilo tudi v zmanjšanju deleža nedonosnih posojil strankam, ki niso banke, saj je za Abanko konec leta 2014 znašal 11,7 odstotka, za Skupino Abanka pa 13,8 odstotka. Kljub zmanjšanju kreditnega portfelja smo ohranili sprejemljive ravni prihodkov. Nadaljevali bomo z aktivnim reševanjem slabih naložb in prodajo premoženja, ki smo ga pridobili z unovčevanjem zavarovanj. V letu 2015 naj bi se nadaljevalo okrevanje gospodarske aktivnosti, kljub temu bo gospodarsko okolje še vedno zelo zahtevno. Trdna kapitalska osnova in uresničevanje postavljenih strateških ciljev iz načrta prestrukturiranja bosta omogočila nadaljnjo rast in dobičkonosno poslovanje banke. Zagotavljamo vam, da bomo v letu 2015 sledili vašim potrebam in zahtevam ter s pomočjo obstoječih in inovativnih prodajnih poti ohranjali pestro ponudbo visoko kakovostnih bančnih storitev, s katero bomo upravičili vaše zaupanje. Nadaljevali bomo z optimiziranjem organizacijske strukture v smeri centralizacije podpornih funkcij in zagotavljanja učinkovitejšega izvajanja izterjave in izboljšanja servisiranja strank. Naše odgovorne in preudarne poslovne odločitve ter aktivnosti bodo usmerjene v zagotavljanje varnosti in stabilnosti banke, z uspešno izpeljanimi projekti bomo vedno bolje podpirali vaša pričakovanja in krepili učinkovitost banke. 12 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

13 V skladu s temeljnimi strateškimi usmeritvami Skupine Abanka Vipa, ki so v skladu z zavezami Evropski komisiji, bomo v letu 2015 nadaljevali z uresničevanjem naslednjih ključnih ciljev banke: povečanje ugleda banke za investitorje, usmeritev k prebivalstvu, malim in srednjim podjetjem ter h ključnim strankam s pomembnimi neobrestnimi prihodki, izboljšanje upravljanja tveganj, povečanje učinkovitosti procesov, spodbudno okolje za zaposlene, usmeritev na slovenski trg, učinkovito izvajanje kreditne aktivnosti skladno z zavezami, ukinitev nedonosnih poslovnih dejavnosti, optimizacija stroškov ter izboljšanje poslovanja s strankami. Tudi v letu 2015 se bomo še naprej intenzivno ukvarjali z uravnavanjem bilance banke, učinkovitim obvladovanjem stroškov poslovanja, prilagajanjem kreditne aktivnosti in izboljšanjem kakovosti notranjega upravljanja. Skrbeli bomo za nadaljnjo modernizacijo, razvijali bomo nove produkte in storitve, ki jih bomo podprli tudi s trženjskimi aktivnostmi, skrbeli bomo za izboljševanje obstoječih in uvajanje novih inovativnih prodajnih poti. Tako obstoječim strankam kot tudi potencialnim novim strankam bomo ponujali široko paleto naših storitev, ki jo širimo še z zavarovalniškimi produkti, razvejana poslovna mreža pa omogoča dostop do banke po vsej Sloveniji. Ohranjali bomo položaj prve banke v Sloveniji pri skrbniških in administrativnih storitvah za investicijske sklade. Nadaljevali bomo s prestrukturiranjem tako banke kot skupine ter se skupaj z Banko Celje pripravljali na združitev v začetku leta Želimo si, da bi nas stranke prepoznale kot najbolj zaželeno banko za poslovno sodelovanje. Zato bomo v združeni banki strankam omogočili najboljše svetovanje in izvrstno zadovoljevanje potreb, hkrati pa optimizirali poslovanje in izkoristili sinergije, da bo združena banka stroškovno učinkovita in dobičkonosna kot primerljive univerzalne banke v Evropi. Uresničevanje poslanstva Skupine Abanka»POVEZUJEMO Z ODLIČNOSTJO FINANČNIH STORITEV«izraža našo zavezanost k izpolnitvi vaših pričakovanj ter k iskanju pravih rešitev za učinkovito prilagajanje poslovanja vašim zahtevam. Smo, ostajamo in bomo banka slovenskega gospodarstva ter prepoznavni partner našega prebivalstva. Smo banka prijaznih ljudi, ki jo vodi odličnost v poslovanju, storitvah in medčloveških odnosih. Poslovne cilje uresničujemo skupaj z vami, s poslovnimi partnerji, ki nam zaupate, in z visoko usposobljenimi in motiviranimi sodelavkami in sodelavci ter ob podpori lastnika. Zahvaljujemo se vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so prispevali k prenovi banke in drugim dosežkom v letu Pogled v prihodnost smo odstrli na Dnevu Abanke Uresničevali ga bomo skupaj, z ustvarjanjem odličnih finančnih storitev, vsak s svojim strokovnim znanjem, dobrim sodelovanjem, motiviranostjo in vizijo, ki je zajeta v besedah»skupaj NAVZGOR«. Vemo, da to znamo in zmoremo. Uprava banke Igor STEBERNAK Član uprave mag. Jože LENIČ Predsednik uprave S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

14 NADZORNI SVET 31. december 2014 Janko GEDRIH Marko GARBAJS Andrej SLAPAR Barbara KUERNER ČAD Blaž ŠTERK upokojen JAGE, poslovne storitve, d.o.o., prokurist ISTRABENZ, holdinška družba, d.d., član nadzornega sveta Slovenski državni holding, d.d., višji upravljavec v oddelku za upravljanje kapitalskih naložb MAG PROJEKTI, svetovanje in financiranje projektov, d.o.o., direktor Zavarovalnica Triglav, d.d., predsednik uprave Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ, predsednik nadzornega sveta Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., predsednik nadzornega sveta Odvetniška pisarna odvetnika Tomaža Čada, odvetnica Interenergo, energetski inženiring, d.o.o., prokurist PLC Interenergo, d.o.o., Beograd, direktor Stelis, poslovno svetovanje, d.o.o., direktor 14 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

15 Poročilo nadzornega sveta Nadzorni svet Abanke je konec leta 2014 imel pet članov. V letu 2014 se je sestava nadzornega sveta spremenila. Do 29. skupščine banke 3. oktobra 2014 je nadzorni svet sestavljalo osem članov. Predsednik nadzornega sveta je bil Janko Gedrih, namestnik predsednika Andrej Slapar, člani pa so bili mag. Vladimir Mišo Čeplak, mag. Franci Strajnar, Kristina Ana Dolenc, Snežana Šušteršič, Aljoša Uršič in Aleš Aberšek. Na skupščini banke 3. oktobra 2014 so bili na podlagi zahteve edinega delničarja (Republike Slovenije oziroma pooblaščenca družbe Slovenski državni holding, d.d., ki je predstavljal delničarja Republiko Slovenije) s 3. oktobrom 2014 odpoklicani naslednji člani nadzornega sveta banke: Aleš Aberšek, mag. Vladimir Mišo Čeplak, Aljoša Uršič, Snežana Šušteršič, mag. Franci Strajnar in Kristina Ana Dolenc. Za nove člane nadzornega sveta so bili za štiriletno mandatno obdobje imenovani Marko Garbajs, Barbara Kuerner Čad in Blaž Šterk, ki so svoj mandat nastopili 4. oktobra Na konstitutivni seji nadzornega sveta 13. oktobra 2014 so člani nadzornega sveta za namestnika predsednika nadzornega sveta imenovali Marka Garbajsa, ki je nasledil dosedanjega namestnika predsednika nadzornega sveta Andreja Slaparja, ki ostaja v nadzornem svetu kot član. Nadzornemu svetu Abanke Vipe d.d. še naprej predseduje Janko Gedrih. Konec leta 2014 je bil predsednik nadzornega sveta Janko Gedrih, namestnik predsednika Marko Garbajs, člani so bili Andrej Slapar, Barbara Kuerner Čad in Blaž Šterk. Zakon o bančništvu natančno in podrobno ureja pogoje in primernost posamezne osebe za članstvo v nadzornem svetu banke ter osebam, ki so ekonomsko, osebno ali kako drugače tesneje povezane z večjimi delničarji ali njihovo upravo, ne preprečuje članstva v nadzornem svetu banke. V primerih, ko nadzorni svet obravnava vprašanja, ki zadevajo osebe, s katerimi so posamezni člani nadzornega sveta povezani, se ti člani redno izločijo iz razprave in glasovanja o takem vprašanju; na obveznost njihove izločitve je pozoren tudi predsednik nadzornega sveta. Če se izloči predsednik nadzornega sveta, vodenje seje prevzame namestnik predsednika. Izločitev se vnese v zapisnik. V okviru nadzornega sveta delujejo tudi tri komisije: revizijska komisija, ki so jo konec leta 2014 sestavljali: predsednik Blaž Šterk in člani Marko Garbajs, Peter Ribarič in Renata Eržen Potisek. Do 13. oktobra 2014 so revizijsko komisijo sestavljali: mag. Vladimir Mišo Čeplak kot predsednik ter člani mag. Franci Strajnar, Tina Cvar, Jasmina Kovačič in Snežana Šušteršič; 13. oktobra 2014 sta bila na seji nadzornega sveta imenovana nova člana, in sicer kot predsednik Blaž Šterk in član Marko Garbajs, tako da so revizijsko komisijo sestavljali: predsednik Blaž Šterk in člani Marko Garbajs, Tina Cvar in Jasmina Kovačič. Namesto Tine Cvar in Jasmine Kovačič sta bila 6. novembra 2014 imenovana nova zunanja člana revizijske komisije, in sicer Renata Eržen Potisek in Peter Ribarič. Komisija se je v letu 2014 sestala devetkrat. Poglavitni namen revizijske komisije je pomagati nadzornemu svetu pri izpolnjevanju njegovih nadzornih nalog v zvezi z zanesljivostjo računovodskih izkazov, finančnih poročil in drugih finančnih informacij, ki jih banka posreduje delničarjem in drugim, v zvezi s kvalifikacijami, učinkovitostjo in neodvisnostjo zunanjega revizorja, delovanjem funkcije notranje revizije družbe ter s skladnostjo ravnanja družbe s pravnimi in regulativnimi zahtevami; komisija za prejemke in kadrovske zadeve, ki so jo konec leta 2014 sestavljali predsednik Janko Gedrih in člani Andrej Slapar, Tomaž Kuntarič in Barbara Kuerner Čad, ki je bila v komisijo imenovana 13. oktobra Aleš Aberšek ni več v komisiji od dneva, ko mu je prenehalo članstvo v nadzornem svetu. Komisija se je v letu 2014 sestala šestkrat. Poglavitni namen komisije je pomagati nadzornemu svetu pri izpolnjevanju njegovih nadzornih nalog v zvezi s pripravo odločitev glede prejemkov, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganja in upravljanje tveganj banke, ter pomagati pri odločitvah v zvezi s kadrovskimi vprašanji, ki zadevajo upravo in članstvo v nadzornem svetu; komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke, ki so jo konec leta 2014 sestavljali Andrej Slapar kot predsednik ter Janko Gedrih in Marko Garbajs, ki sta bila v komisijo imenovana 13. oktobra 2014, ko je članstvo v komisiji prenehalo Aljoši Uršiču, Kristini Ani Dolenc, mag. Franciju Strajnarju in Alešu Aberšku. Poglavitni namen komisije je pomagati nadzornemu svetu pri izpolnjevanju njegovih nadzornih nalog v zvezi s pripravo odločitev, ki se nanašajo na funkcijo upravljanja tveganj in profil tveganosti, ter v zvezi z nadzorom upravljanja z bilanco banke. V letu 2014 se je komisija sestala petkrat. Razen teh komisij znotraj nadzornega sveta ni drugih delitev dela med člani nadzornega sveta. Rezultati samoocenjevanja dela nadzornega sveta v letu 2014 so ovrednoteni pozitivno in so skladni s pričakovanji. Ocena dela nadzornega sveta temelji na ugotovitvi, da sestava nadzornega sveta odraža primerno skupino strokovnjakov. Glede na strokovno izobrazbo se v njem prepleta znanje finančne, trženjske, pravne, organizacijske in drugih strok. Organizacija in delovanje članov kot skupine sta učinkovita, tako da omogočata sprotno spremljanje in nadzor nad poslovanjem banke ter posredovanje pobud in usmeritev za njeno nadaljnje poslovanje. Rezultati samoocenjevanja dela nadzornega sveta so ugodno in spodbudno vplivali na njegovo delo ter potrdili ustreznost izvajanja aktivnosti nadzornega sveta. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

16 Pregled aktivnosti nadzornega sveta v letu 2014 Nadzorni svet je skladno s pristojnostmi in obveznostmi, opredeljenimi v Zakonu o bančništvu, Zakonu o gospodarskih družbah, Sklepu o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic ter v Statutu banke, deloval po načelih sodobnega korporativnega upravljanja ter tako s svojo nadzorno funkcijo prispeval k učinkovitosti in transparentnosti poslovanja banke. Nadzorni svet se je na svojih sejah redno seznanjal z delovanjem področja upravljanja tveganj, posebno pozornost pa je posvečal predvsem upravljanju kapitalskega, kreditnega in likvidnostnega tveganja banke. Nadzorni svet se je v letu 2014 sestal v prejšnji sestavi na sedmih rednih sejah in petih korespondenčnih sejah. Odsotnost na sejah je bila zaradi opravičljivih razlogov naslednja: na 24. redni seji 17. januarja 2014 mag. Vladimir Mišo Čeplak, na 3. korespondenčni seji 12. maja 2014 Aleš Aberšek, na 5. korespondenčni seji 5. junija 2014 Janko Gedrih, na 7. korespondenčni seji 23. junija 2014 mag. Vladimir Mišo Čeplak, na 28. redni seji 19. junija 2014 Andrej Slapar in mag. Vladimir Mišo Čeplak. Uprava banke je bila prisotna na vseh rednih sejah nadzornega sveta. Nadzorni svet v spremenjeni sestavi po skupščini banke 3. oktobra 2014 je imel konstitutivno sejo, eno izredno sejo in tri redne seje. Na 3. redni seji je bil odsoten Andrej Slapar. Vse redne seje nadzornega sveta skupaj so trajale 23 ur in 58 minut, kar je za 35,1 odstotka manj kot v letu 2013 (36:57). V letu 2014 je nadzorni svet na svojih sejah: potrdil in sprejel revidirano Letno poročilo Abanke za leto 2013 s poročilom revizorske hiše KPMG Slovenija, d.o.o., ter sprejel Izjavo o skladnosti s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb za poslovno leto 2013; obravnaval Poročilo o rezultatih preverjanja popolnosti podatkov in pregleda kakovosti sredstev za Abanko Vipo d.d., ki ga je pripravila družba Ernst & Young svetovanje, d.o.o., v okviru postopka pregleda kakovosti sredstev bank, ter se seznanil z ukrepi banke za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; se sproti seznanjal s potekom aktivnosti v zvezi z nadaljnjimi aktivnostmi za kapitalsko krepitev banke, in sicer s časovnico za pripravo načrta prestrukturiranja in povečanja kapitala, osnutkom načrta prestrukturiranja Skupine Abanka in osnutkom načrta prestrukturiranja za združeno banko Abanke in Banke Celje, ki ju je bilo treba predložiti Evropski komisiji; obravnaval poročila o finančnem poslovanju Abanke in Skupine Abanka v letu 2014; obravnaval predloge o spremembah limitov velike izpostavljenosti banke do komitentov v skladu s 165. in 167. členom Zakona o bančništvu in izdal ustrezna soglasja, v skladu s 67. členom Zakona o bančništvu pa se je seznanil tudi z velikimi izpostavljenostmi na posamični in konsolidirani osnovi ter z informacijo o poslih z osebami, ki so osebe v posebnem razmerju z banko in/ali osebe po 261. členu Zakona o gospodarskih družbah; obravnaval celovita poročila o tveganjih poslovanja Abanke oziroma Skupine Abanka in poročila o izvajanju internega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti ter obravnaval predloge sprememb Strategije upravljanja tveganj in pripadajočih politik za upravljanje posameznih vrst tveganj, ki jih banka opredeljuje kot pomembne; sprejel predlagani dnevni red in predloge sklepov 28. skupščine banke, ki je bila 21. maja 2014, in 29. skupščine banke, ki je bila 3. oktobra 2014; obravnaval poročila o notranjem revidiranju in sprejel ter podal mnenje na Letno poročilo o notranjem revidiranju za leto 2013 ter podal soglasje k načrtu dela službe notranje revizije za leto 2015; izdal soglasje k Naložbeni strategiji in strategiji trgovanja Abanke Vipe d.d. za leto 2015; potrdil Strategijo Skupine Abanka Vipa za obdobje , pripravljeno v skladu z načrtom prestrukturiranja in upoštevaje zaveze Evropski komisiji, ter Letni plan Skupine Abanka Vipa za leto 2015 (finančni in poslovni načrt); obravnaval druge vsebine, povezane s poslovanjem Abanke in Skupine Abanka. Nadzorni svet je na podlagi pravočasno pripravljenih gradiv uprave in poročil strokovnih služb ter lastnih ugotovitev odgovorno spremljal poslovanje banke in delo notranje revizije ter nadziral vodenje banke. Pri tem je med drugim od uprave zahteval ustrezne ukrepe in aktivnosti za izboljšanje poslovanja ter zmanjšanje tveganj banke. Sodelovanje z upravo banke ocenjuje kot dobro; uprava je pravočasno in izčrpno poročala o pomembnih okoliščinah, odgovarjala na njegova vprašanja in tekoče izvajala naloge, ki jih je prejela od nadzornega sveta. Nadzorni svet je ugotovil, da so redno in temeljito spremljanje poslovanja Abanke ter usmerjanje v smeri najboljših odločitev glede na okoliščine in s tem ustrezno nadzorovanje vodenja banke pripomogli k varnemu in stabilnemu poslovanju banke. 16 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

17 Letno poročilo 2014 Nadzorni svet je na svoji seji 23. aprila 2015 obravnaval Letno poročilo Abanke za leto 2014 z revizijskim poročilom revizijske družbe Deloitte revizija, d.o.o. Sodelovanje z revizorjem je bilo kakovostno, odgovorne osebe revizijske družbe so se udeležile seje nadzornega sveta in seje revizijske komisije ter sodelovale pri rešitvi odprtih vprašanj. Nadzorni svet je potrdil, da letno poročilo verodostojno odraža položaj banke in skupine ter hkrati predstavlja celostno vsebino o poslovanju za leto 2014 in s tem dopolnjuje informacije, ki so mu bile podane med poslovnim letom. Letno poročilo je nadzorni svet primerjal tudi z revidiranimi računovodskimi izkazi za poslovno leto 2014 in ugotovil, da so finančni rezultati, predstavljeni v letnem poročilu, skladni z revizijskim poročilom. Nadzorni svet meni, da sta uprava banke in nadzorni svet zadostila vsem zakonskim zahtevam v poslovnem letu Nadzorni svet ugotavlja, da je pooblaščeni zunanji revizor v svojem poročilu podal pozitivno mnenje na računovodske izkaze, ki v vseh bistvenih pogledih pošteno predstavljajo finančno stanje banke in skupine. Nadzorni svet na revizijsko poročilo revizijske družbe Deloitte revizija, d.o.o., nima pripomb in meni, da je poslovanje banke in skupine v letu 2014 potekalo v skladu s predpisi. Nadzorni svet na podlagi spoznanj o poslovanju banke med letom ter po skrbni preveritvi revidiranega letnega poročila in pozitivnega mnenja v revizijskem poročilu pooblaščenega revizorja brez pripomb potrjuje in sprejema Letno poročilo Abanke za poslovno leto Janko Gedrih Predsednik nadzornega sveta S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

18 PREDSTAVITEV SKUPINE ABANKA IN NJENEGA OKOLJA PREDSTAVITEV BANKE Abanka Vipa d.d. (v nadaljevanju: Abanka) je banka s tradicijo v slovenskem bančnem prostoru. Njeni začetki segajo v leto 1955, ko je banka delovala kot podružnica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino. Leta 1977 se je podružnica preimenovala v Jugobanko Temeljno banko Ljubljana, ime Abanka pa je začela uporabljati 1. januarja 1990, ko se je preoblikovala v delniško družbo. 31. decembra 2002 se je Abanki pripojila Banka Vipa. Od takrat deluje pod imenom Abanka Vipa d.d. ali skrajšano Abanka d.d. Oktobra 2008 se je delnica Abanke uvrstila v borzno kotacijo na Ljubljanski borzi, na kateri je bila do decembra 2013, ko so na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z 18. decembrom 2013 prenehale vse kvalificirane obveznosti banke. Republika Slovenije je 18. decembra 2013 vpisala in v celoti vplačala novih delnic Abanke, tako da je 100-odstotna lastnica Abanke; 8. oktobra 2014 pa je Republika Slovenija vplačala še novih delnic. Tržni delež Abanke po velikosti bilančne vsote je 31. decembra 2014 znašal 6,7 odstotka. Abanka je univerzalna banka z dovoljenjem za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev. Prek mreže štiridesetih poslovalnic, razpršenih po vsej Sloveniji, z elektronskim bančništvom ter s svetovanjem in osebnim pristopom ponuja celovite finančne storitve, od klasičnega bančništva, bančno-zavarovalniških storitev do investicijskega bančništva. Abanka je uveljavljena tudi v mednarodnem prostoru. V medbančnem poslovanju prek mreže korespondenčnih bank po vsem svetu uspešno zadovoljuje potrebe svojih strank pri plačilnem prometu s tujino. Ponudbo Abanke s storitvami faktoringa, finančnega svetovanja, leasinga in trgovanja z lastnimi nepremičninami dopolnjujejo še odvisne družbe: Afaktor d.o.o., AB58 d.o.o., Aleasing d.o.o. in Anepremičnine d.o.o. 6,7 % tržni delež Abanke konec leta S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

19 STORITVE BANKE Abanka je imela na dan 31. december 2014 dovoljenje za naslednje vzajemno priznane finančne storitve po 10. členu Zakona o bančništvu: VRSTA STORITVE DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE 1. Sprejemanje depozitov DA 2. Dajanje kreditov, ki vključuje tudi: potrošniške kredite, hipotekarne kredite, odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring), financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting) 3. Finančni zakup (leasing): dajanje sredstev v zakup, katerega trajanje je približno enako pričakovani življenjski dobi sredstva, ki je predmet zakupa, in pri katerem zakupnik pridobi večino koristi od uporabe sredstev ter prevzame celotno tveganje posla 4. Plačilne storitve DA 5. Izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic) v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz 4. točke 6. Izdajanje garancij in drugih jamstev DA 7. Trgovanje za svoj račun ali za račun strank: z instrumenti denarnega trga, s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti, s prenosljivimi vrednostnimi papirji 8. Sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem DA 9. Svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij DA 10. Denarno posredništvo na medbančnih trgih NE 11. Svetovanje v zvezi z upravljanjem naložb DA 12. Hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo DA 13. Kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti 14. Oddajanje sefov DA 15. Investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve iz prvega odstavka 10. člena ZTFI DA Abanka ima dovoljenje za naslednje dodatne finančne storitve po 11. členu Zakona o bančništvu: DA DA DA DA NE DA DA DA DA DA DA DA DA VRSTA STORITVE DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE 1. Posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo DA 2. Storitve upravljanja plačilnih sistemov NE 3. Upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje DA 4. Skrbniške storitve po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje DA 5. Kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih NE 6. Zastopanje pri finančnem zakupu (leasingu) in administrativne storitve za investicijske sklade DA S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

20 OSEBNA IZKAZNICA BANKE Abanka je vpisana v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani pod reg. št. vl.: 1/02828/00. Sedež: Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana Transakcijski račun: SI SWIFT: ABANSI2X Davčna številka: Identifikacijska številka za DDV: SI Matična številka: Osnovni kapital: ,00 evra Telefon: (01) Telefaks: (01) Spletni naslov: Naslov e-pošte: info@abanka.si PREDSTAVITEV SKUPINE ABANKA V Skupini Abanka Vipa (v nadaljevanju: Skupina Abanka) so bile 31. decembra 2014 poleg Abanke kot nadrejene družbe vključene še: odvisne družbe: Afaktor d.o.o. z odvisnima družbama Afaktor faktoring finansiranje d.o.o. v Srbiji in Afaktor faktoring d.o.o. na Hrvaškem, AB58 d.o.o., Aleasing d.o.o. s pridruženima družbama ASA Aleasing d.o.o. in Agradnja d.o.o. v Bosni in Hercegovini ter Anepremičnine d.o.o. z odvisno družbo Anekretnine d.o.o. v Črni gori. Shema, veljavna 31. decembra 2014 V avgustu 2014 je Abanka pripojila odvisno družbo Analožbe d.o.o. (iz tega naslova so se kapitalske naložbe znižale za 100 tisoč evrov), oktobra 2014 pa je bila na Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju: DUTB) prenesena kapitalska naložba v Argolino d.o.o. v višini tisoč evrov. 20 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

21 Iz naslednje preglednice so razvidni leto vključitve odvisnih družb v Skupino Abanka, njihova dejavnost in kapitalska udeležba banke na dan 31. december Družba Leto vključitve Dejavnost Kapitalska udeležba Nominalna vrednost kapitalskega deleža (v tisoč EUR) Afaktor d.o.o faktoring 100,0 % 462 AB58 d.o.o.* 2013 finančno svetovanje 100,0 % 879 Aleasing d.o.o leasing 100,0 % Anepremičnine d.o.o trgovanje z lastnimi nepremičninami 100,0 % Opomba: * V letu 2013 je bila po prenosu dejavnosti vpisana sprememba naziva družbe iz Abanka Skladi d.o.o. (leto vključitve 1994) v AB58 d.o.o. V letu 2014 se je spremenila nominalna vrednost kapitalskega deleža Abanke, in sicer se je v družbi Afaktor d.o.o. znižala s tisoč evrov konec leta 2013 na 462 tisoč evrov konec leta 2014, v družbi AB58 d.o.o. se je povečala z 842 tisoč evrov konec leta 2013 na 879 tisoč evrov konec leta 2014, v družbi Aleasing d.o.o. se je s tisoč evrov konec leta 2013 zmanjšala na tisoč evrov konec leta 2014 in v družbi Anepremičnine d.o.o. se je zmanjšala s tisoč evrov konec leta 2013 na tisoč evrov konec leta Dejavnosti odvisnih družb Družba AB58 d.o.o. Družba AB58, finančno svetovanje, d.o.o. (skrajšani naziv: AB58 d.o.o.) je pravna naslednica družbe Abanka Skladi d.o.o., ki je bila ustanovljena 9. maja Sedež ima v Ljubljani. Sprememba naziva družbe iz Abanka Skladi, družba za upravljanje, d.o.o. v AB58, finančno svetovanje, d.o.o. in sprememba poslovnega naslova s Pražakove ulice 8 v Ljubljani na Slovensko cesto 58 v Ljubljani sta bili septembra 2013 vpisani v sodni register. Lastniška struktura se je v letu 2014 spremenila. Abanka je decembra 2014 odkupila 1-odstotni delež od manjšinske družbenice Mateje Gubanec, tako da je bila konec leta 2014 družba v 100-odstotni lasti Abanke. Družba v letu 2014 ni imela zaposlenih oseb. Družbo od 14. septembra 2013 vodi direktor Gregor Hudobivnik. Družba Abanka Skladi d.o.o., kot se je imenovala družba AB58 d.o.o. pred 12. septembrom 2013, je pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov 27. oktobra Dejavnost družbe so bile storitve upravljanja investicijskih skladov. Družba Abanka Skladi je upravljala investicijske sklade na podlagi Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, in sicer je do 9. septembra 2013 upravljala s premoženjem dvanajstih podskladov Krovnega sklada ABANKA SKLADI. Abanka Skladi, družba za upravljanje, d.o.o. in Triglav Skladi, družba za upravljanje, d.o.o., sta junija 2013 sklenili pogodbo o prenosu upravljanja skladov Krovnega sklada ABANKA SKLADI na družbo Triglav Skladi, d.o.o. Družba Triglav Skladi, d.o.o., je septembra 2013 v celoti prevzela upravljanje Krovnega sklada ABANKA SKLADI. Družba AB58 d.o.o. je po prenehanju opravljanja dejavnosti upravljanja skladov imela še nalogo, da razreši odprti gospodarski spor z MIP v stečaju. Ravno odprti spor je utemeljeval in pogojeval obstoj družbe, njegova razrešitev pa bi omogočila začetek procesa za ukinitev družbe. V septembru 2014 je bil spor dokončno razrešen, Abanka pa je decembra 2014 odkupila še delež od manjšinske družbenice. Ko je banka postala edina lastnica družbe, je začela z aktivnostmi za pripojitev družbe AB58 d.o.o. k Abanki, kar je v skladu z zavezami Evropski komisiji, da bo racionalizirala poslovanje bančne skupine. Skupina Afaktor Družba Afaktor, finančna družba za faktoring, d.o.o. (v nadaljevanju: Afaktor d.o.o.), ki je bila ustanovljena marca 1993, je v 100-odstotni lasti Abanke. Sedež družbe je v Ljubljani. Družbo z imenom RI-NA d.o.o. je leta 1993 ustanovila SKB banka d.d., ki jo je leta 1998 preimenovala v SKB faktor, finančna družba za faktoring d.o.o. Ljubljana. Od začetka leta 1999 je tako družba poslovala kot specializirana finančna družba za faktoring in je bila v 100-odstotni lasti SKB banke d.d. V letu 2002 je edini poslovni delež družbe kupila Abanka, ki je spremenila ime družbe v AFAKTOR, finančna družba za faktoring, d.o.o. Ljubljana. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

22 Glavne dejavnosti družbe so: domači in mednarodni faktoring, faktoring z regresom ali brez njega, odkupovanje terjatev, upravljanje terjatev. Družba Afaktor v Ljubljani se je vsa leta od ustanovitve uspešno razvijala in dopolnjevala ponudbo faktoring storitev ter tako pridobila položaj ene od treh največjih faktoring družb v Sloveniji. Konec leta 2007 je ustanovila odvisno družbo v Beogradu in aprila 2010 odvisno družbo v Zagrebu. Družbi sta bili ustanovljeni za izvajanje domačega faktoringa na lokalnem trgu, družba v Ljubljani pa je izvajala celoten strateški in tehnološki razvoj poslovanja družb v Skupini Afaktor ter tudi nadzor nad poslovanjem odvisnih družb. Afaktor d.o.o. je bil ustanovljen kot specializirana finančna družba z namenom zagotavljanja faktoring storitev na slovenskem trgu in tudi storitev mednarodnega faktoringa. Z dokapitalizacijo družbe v letu 2007 in njeno včlanitvijo v mednarodno asociacijo faktoring družb Factors Chain International je družba začela izvajati tudi storitve mednarodnega faktoringa. Družbo Afaktor v Sloveniji vodi direktor Matjaž Kaštrun, na Hrvaškem Bojan Šuštar in v Srbiji od 24. septembra 2014 mag. Radovan Jereb, ki je nadomestil Igorja Vukotića. Družba Afaktor v Ljubljani ima nadzorni svet, ki so ga konec leta 2014 sestavljali predsednica nadzornega sveta Barbara Jagodič, namestnik predsednice nadzornega sveta Gregor Hudobivnik in član nadzornega sveta mag. Kristijan Hvala. V letu 2013 je bilo zaustavljeno poslovanje družbe na Hrvaškem, ki je v recesiji. Zaradi nadaljevanja gospodarske krize v Srbiji v letu 2014 in recesije ter zaradi strateške odločitve o umiku finančnih naložb je bilo v prvem polletju 2014 zaustavljeno poslovanje družbe tudi v Srbiji. V skladu s spremenjeno strategijo se bo matična družba v letu 2015 popolnoma umaknila s Hrvaške in iz Srbije. Obseg faktoring prometa v skupini je bil v letu 2014 bistveno manjši kot v preteklem letu, na to je imela velik vpliv tudi zaustavitev poslovanja v Srbiji. Družba Afaktor v Ljubljani s svojo ponudbo ni bila dovolj konkurenčna predvsem pri velikih izvoznikih, na nižje prihodke pa je vplivalo tudi začasno prenehanje poslovanja s pomembno stranko pri izvoznem faktoringu. Zato je morala bistveno spremeniti strukturo svojih strank in jo prilagoditi novim tržnim okoliščinam. Glede na to, da se tveganja zaradi oživljanja gospodarstva na domačem trgu postopno zmanjšujejo, je matična družba povečala posle domačega faktoringa ter tudi posle»dobaviteljskega«faktoringa in druge nišne možnosti, ki se kažejo na področju strojegradnje in na področju naročniške proizvodnje. Razmere za dejavnost faktoringa so v Sloveniji še naprej ugodne. Pri podjetjih prihaja do nadomeščanja dosedanjih klasičnih oblik financiranja tekočega poslovanja s posojili bank, kar daje priložnost za nadaljnjo uveljavitev finančnega produkta, kot je faktoring. Skupina Anepremičnine Družba Anepremičnine d.o.o. je nastala z izvedbo postopka oddelitve dela premoženja družbe Aleasing d.o.o. na družbo Anepremičnine d.o.o. in je bila vpisana v sodni register 31. maja Z dnem vpisa je nova družba poleg prevzema dela premoženja vstopila tudi kot pravna naslednica v vsa pravna razmerja oddeljenega premoženja prenosne družbe Aleasing d.o.o. Glavna dejavnost družbe je trgovanje z lastnimi nepremičninami, sedež je v Ljubljani, geografsko območje poslovanja je omejeno na Slovenijo in Črno goro, kjer ima družba svoje odvisno podjetje Anekretnine d.o.o. Direktor odvisne družbe je bil konec leta 2014 Slobodan Radović, družba pa nima nadzornega sveta. Direktor družbe je mag. Gregor Žvipelj, nadzorni svet pa sestavljajo predsednik nadzornega sveta mag. Boštjan Herič, namestnik predsednika nadzornega sveta Gregor Hudobivnik in član Dejan Grum, ki je bil za člana nadzornega sveta imenovan 3. marca Prejšnjemu članu mag. Mihi Štepcu je članstvo v nadzornem svetu prenehalo 28. januarja Družba je bila ustanovljena z namenom koncentracije upravljanja zaseženih nepremičnin in nepremičnin v lasti družb v Skupini Abanka s ciljem operativno hitre odprodaje posameznih naložb ob upoštevanju razmer na trgu, v strnitvi aktivnosti Skupine Abanka z namenom poenotenega izvajanja nepremičninske strategije in optimalne uporabe kadrovskih in tehničnih virov znotraj skupine, v izvajanju storitev nepremičninskega posredovanja z namenom pospešitve prodaje še nezaseženih nepremičnin in v ustvarjanju dodane vrednosti z aktivnim upravljanjem obstoječega in bodočega portfelja ter razvojem atraktivnih investicij. Poglavitna naloga družbe je enotno in pregledno ter vnaprej predvidljivo upravljanje nepremičninskega portfelja, s čimer naj bi bili doseženi maksimizacija vrednosti in ustrezna donosnost. Družba aktivno trži zasežene nepremičnine, obenem pa tudi drugo premoženje, zaseženo ob nepremičninah (oprema, zaloge). Po potrebi se družba vključi v dokončanje projektov kot investitor oziroma financer. 22 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

23 Družba Anepremičnine d.o.o. je tesno povezana s celotnim procesom nepremičninskih aktivnosti v Skupini Abanka v delu, ki se nanaša na komercialni del poslov, z odkupom nepremičnin v okviru skupine, prodajo, razvojem, investiranjem, iskanjem najemnikov, upravljanjem z nepremičninami, dezinvestiranjem in operativnim marketingom nepremičnin. Junija 2014 je družba Anepremičnine d.o.o. ustanovila odvisno družbo Anekretnine d.o.o. v Podgorici. V letu 2014 je družba Anepremičnine d.o.o. izvajala številne postopke prodaje nepremičnin, ki jih je vodila za lasten račun in tudi pri opravljanju storitev posredovanja, ter s tem uspela realizirati ključne cilje za leto Po večletnem upadanju števila evidentiranih kupoprodaj je bilo v Sloveniji v letu 2014 zaznati njihovo povečanje, predvsem na stanovanjskem delu, pri čemer pa je razvidno, da raven cen še vedno upada oziroma je v fazi stagnacije, odvisno od vrste nepremičnine. Na število kupoprodaj in raven cen nepremičnin so še vedno v največji meri vplivali zaostreno finančnogospodarsko stanje, prihodnja negotovost, kreditni krč bank in padanje kupne moči. Zadnji podatki in analize dogajanja na trgu s stanovanjskimi nepremičninami, ki je največji in najpomembnejši nepremičninski trg v državi in ki v veliki meri narekuje tudi dogajanje na trgu poslovnih nepremičnin, nakazujejo, da bi se v letu 2015 utegnila nadaljevati faza stagnacije oziroma manjšega zniževanja dejavnosti stanovanjskega trga in trga poslovnih nepremičnin. Glede na negotove tržne razmere bosta povpraševanje po nakupu ali najemu poslovnih prostorov in povpraševanje po nepremičninah za naložbene namene zmanjšani. Od januarja 2013 do junija 2014 je bilo v Sloveniji sklenjenih najemnih poslov s stanovanji, najemnih poslov s poslovnimi prostori (47 odstotkov za pisarne, 28 odstotkov za trgovske ali storitvene lokale, 15 odstotkov za industrijske prostore in 10 odstotkov za gostinske lokale) in najemnih poslov z garažami in parkirnimi mesti. Preliminarni podatki kažejo, da je v letu 2014 gospodarska rast v Črni gori znašala 2,5 odstotka, v letu 2015 pa naj bi rast po oceni Svetovne banke znašala 3,2 odstotka. Družba Aleasing d.o.o. Družba Aleasing, financiranje, svetovanje, trženje, d.o.o. (skrajšani naziv: Aleasing d.o.o.) je začela poslovati 11. februarja 2000, takrat še pod imenom Eurofin leasing. Z vstopom Abanke kot večinske lastnice se je Eurofin leasing 1. aprila 2004 preimenoval v Aleasing. Družba je danes v 100-odstotni lasti Abanke in ima sedež v Ljubljani ter poslovni enoti v Celju in Šempetru pri Gorici. (V letu 2012 se je sedež preselil iz Celja v Ljubljano.) V Bosni in Hercegovini ima dve pridruženi družbi, in sicer 49-odstotno udeležbo v kapitalu družbe ASA Aleasing d.o.o. v Sarajevu in prav tako 49-odstotno udeležbo v kapitalu družbe Agradnja d.o.o. v Sarajevu. Družba Aleasing d.o.o. s svojo ponudbo leasing produktov dopolnjuje ponudbo storitev Skupine Abanka. Temeljna produkta sta finančni leasing premičnin in nepremičnin ter operativni leasing vozil. V skladu s poslovno strategijo skupine je družba financiranje nepremičnin omejila na financiranje nepremičnin iz lastne zaloge. V okviru svoje osnovne leasing dejavnosti aktivno trži še prodajo zavarovanj ter prodajo lastnih poslovnih in stanovanjskih nepremičnin. Aleasing d.o.o. oblikuje in sledi trendom razvoja leasing dejavnosti in prilagaja svojo ponudbo potrebam poslovnih partnerjev. Družbo vodi direktor Nikolaj Fišer. Nadzorstvo nad vodenjem poslov družbe opravlja tričlanski nadzorni svet v sestavi predsednik Matej Golob Matzele, namestnik predsednika Gregor Hudobivnik in član Jure Poljšak. Aleasing d.o.o. je svoje poslovanje prilagodil strateškim usmeritvam Skupine Abanka. Prilagoditev se nanaša predvsem na znižanje obsega novih financiranj. Trenutni obseg poslovanja omogoča družbi ohranjati vse poslovne funkcije in strateške poslovne partnerje. V letu 2014 je bil izveden še drugi del oddelitve premoženja na družbo Anepremičnine d.o.o., in sicer je bilo oddeljeno premoženje, ki ni namenjeno osnovni leasing dejavnosti ter predstavlja zalogo odvzetih nepremičnin in z njimi povezane terjatve. Družba je uskladila poslovanje v skladu s politikami Skupine Abanka in zavezami Evropski komisiji. Z aktivnim in preventivnim delovanjem je Aleasing d.o.o. uspešno nevtraliziral večji del negativnih gospodarskih gibanj. Zaradi nižje likvidnosti gospodarstva in nižje investicijske dejavnosti je manjše tudi povpraševanje po prevzetih predmetih financiranja, predvsem po nepremičninah in proizvodni opremi, ki jih družba izkazuje kot zalogo. Kljub omejitvam pri poslovanju Aleasing d.o.o. obvladuje poslovanje ter ohranja položaj in svoje dobro ime, ki si ga je ustvaril na finančnem trgu. Posebno pozornost namenja poglabljanju sodelovanja s strateškimi poslovnimi partnerji, ki so v Aleasingu d.o.o. prepoznali dobrega in korektnega ponudnika finančnih storitev. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

24 Za doseganje zastavljenih ciljev Aleasing d.o.o. namenja posebno pozornost racionalizaciji poslovnih procesov, obvladovanju tveganj, iskanju sinergij znotraj Skupine Abanka in iskanju prednosti pred konkurenco. Cilji družbe so usmerjeni v doseganje visokih aktivnih obresti, varnost naložb in stroškovno učinkovitost poslovanja. Strateške usmeritve Aleasinga d.o.o. so aktivno delovati na področju leasing dejavnosti, komitentom ponuditi kakovostne in konkurenčne storitve, lastniku zagotoviti primeren donos na kapital, varno upravljanje terjatev, ohranitev tržnega deleža in zmerno rast bilančne vsote, zaposlenim pa omogočiti strokovni in osebnostni razvoj. Tržne aktivnosti so in bodo usmerjene v ohranjanje poslovanja z obstoječimi partnerji in v diferenciranje ponudbe z oblikovanjem novih produktov. Družba ASA Aleasing d.o.o. Družba je od leta 2013 pridružena družba odvisne družbe Aleasing d.o.o. (v letu 2012 je bila skupaj obvladovana družba odvisne družbe Aleasing d.o.o. Ljubljana in družbe ASA Finance d.d. Sarajevo.) Pogodba o skupnih vlaganjih (joint venture agreement) je bila sklenjena leta 2007 med Abanko in ASA Holdingom Sarajevo. Skladno z Zakonom o leasingu Federacije Bosne in Hercegovine, ki ureja poslovanje leasinga, družba opravlja naslednji dejavnosti: finančni leasing in operativni leasing. Nadzor nad poslovanjem družbe izvaja Agencija za bankarstvo Federacije Bosne in Hercegovine, ki je marca 2010 družbi izdala dovoljenje za opravljanje leasing poslov. Lastniško strukturo so konec leta 2014 sestavljali: Aleasing d.o.o. (49,0 odstotka), ASA Auto d.o.o. (33,8 odstotka) in ASA Finance d.d. (17,2 odstotka). Družbo od julija 2014 vodi direktor Samir Mustafić (ki je zamenjal Almo Kadrić), nadzorni svet družbe pa so konec leta 2014 sestavljali predsednik nadzornega sveta mag. Radovan Jereb in člani mag. Miha Štepec, Sead Miljković (ki je 28. novembra 2014 zamenjal Safudina Čengića), Peter Kroyer in Senad Olovčić. Tržni delež družbe je v letu 2014 po obsegu financiranja (brez nepremičnin) znašal 4 odstotke in po številu sklenjenih pogodb 5 odstotkov (v letu 2013 je ta znašal 6 odstotkov oziroma 7 odstotkov). Pri segmentu financiranja vozil pa je imela družba konec leta odstotni tržni delež. V Bosni in Hercegovini je bila realna rast BDP v tretjem kvartalu 2014 glede na tretji kvartal predhodnega leta 0,6 odstotka; dva največja makroekonomska problema pa sta brezposelnost in visok proračunski primanjkljaj. Družba Agradnja d.o.o. Družba Agradnja d.o.o. je družba za inženiring, gradbeništvo in promet z nepremičninami s sedežem v Sarajevu. Ustanovljena je bila leta 2008 z namenom gradnje poslovno-stanovanjskega kompleksa v Sarajevu. V prvem polletju 2013 je postala pridružena družba odvisne družbe Aleasing d.o.o., sočasno je bila sklenjena tudi Pogodba o skupnih vlaganjih (joint venture agreement). Lastniško strukturo sestavljata družbi Aleasing d.o.o. (49 odstotkov) in ASA Finance d.d. (51 odstotkov). Družbo je konec leta 2014 vodil direktor Sanin Granov, medtem ko nadzornega sveta družba nima. Družba Argolina d.o.o. Družba Argolina, investicijski inženiring, d.o.o. (skrajšani naziv: Argolina d.o.o.) je bila ustanovljena julija 2003 kot investitorica gradnje poslovno-stanovanjskega kompleksa Argolina na lokaciji stare tovarne Argo v Izoli. Po končani gradnji naj bi družba prevzela še funkcijo upravljavca vsaj za toliko časa, dokler se novi lastniki ne bi odločili za drugega končnega upravljavca. Osnovna dejavnost družbe je bila organizacija izvedbe stavbnih projektov s sedežem v Ljubljani. Družbo so ustanovili Abanka Vipa d.d. (25,1 odstotka), MPM Engineering, d.o.o. (49,9 odstotka) in Relax, d.o.o. (25,0 odstotka). Družbenik MPM Engineering, d.o.o., je junija 2006 svoj delež v Argolini d.o.o. prodal Abanki, ki je tako postala 75-odstotna lastnica družbe. Maja 2007 je bil s skupščinskim sklepom iz družbe Argolina d.o.o. izločen družbenik Relax, d.o.o. Njegov delež je bil najprej prenesen na Argolino d.o.o., v skladu z zakonom pa ga je nato v treh mesecih odkupila Abanka, ki je tako postala 100-odstotna lastnica družbe. Nastop gospodarske krize v letu 2008 je reševanje projekta otežil, saj je predvidena vsebina pozidave na nepremičnini v lasti Argoline d.o.o. nakazovala na potrebo po specifičnih investitorjih z mednarodnega turističnega trga, ki pa so pri investicijah v Slovenijo v zadnjih letih zelo previdni. Aktivnosti družbe v zadnjih letih so bile opravljene zgolj zaradi vzdrževanja nepremičnine in zagotavljanja skladnosti z občinskimi akti in zakoni. Oktobra 2014 je bila kapitalska naložba Abanke v Argolino d.o.o. prenesena na DUTB. Družbo je vodil direktor Uroš Šuber. 24 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

25 Družba Analožbe d.o.o. Družba Analožbe, upravljanje z naložbami, d.o.o. (skrajšani naziv: Analožbe d.o.o.) je bila ustanovljena na podlagi akta o ustanovitvi 26. oktobra 2006 za poslovanje na področju finančnega posredništva v Sloveniji in tujini. Primarne dejavnosti v prvih dveh letih poslovanja so bile osredotočene na kreditiranje tujih finančnih institucij in izvajanje terminskih poslov na domačem trgu. V letu 2009 je družba razširila svoje poslovanje na trgovanje s plemenitimi kovinami z namenom maloprodajnih aktivnosti, vendar pa je ob koncu poslovnega leta 2010 prenehala s to dejavnostjo, ker je Abanka decembra 2010 v okviru svoje ponudbe strankam ponudila naložbe v plemenite kovine. V skladu s strategijo in načrtom prestrukturiranja je bila družba Analožbe d.o.o. avgusta 2014 pripojena k Abanki. V letu 2014 do pripojitve družba ni imela zaposlenih oseb, vodstvo družbe pa sta do pripojitve k Abanki sestavljala direktor družbe Tone Pekolj in prokurist Gorazd Knavs. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

26 AKTIVNOSTI ZA KAPITALSKO KREPITEV BANKE V zadnjih letih se je Slovenija soočala z gospodarsko in finančno krizo, ki sta vplivali na krčenje gospodarskih aktivnosti in otežili razmere na finančnih trgih. Številne aktivnosti so bile namenjene kapitalski krepitvi banke, kar je ena od njenih ključnih strateških usmeritev. Aktivnosti za kapitalsko krepitev banke v letu 2013 Po več neuspelih poskusih dokapitalizacije in oceni, da bi lahko prenos dela terjatev na DUTB pozitivno prispeval k procesu kapitalske krepitve banke, je bila 10. julija 2013 oddana pobuda za pomoč v obliki ukrepov po Uredbi o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Po ugotovitvi, da Abanka izpolnjuje pogoje za izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank, je bil izveden zunanji neodvisni pregled kakovosti sredstev in obremenitveni test. Na podlagi stresnih testov je bilo ocenjeno, da je za dokapitalizacijo Abanke potrebnih 591 milijonov evrov, ki naj bi jih prispevala država v obliki državne pomoči, in sicer v denarju v višini 348 milijonov evrov in v državnih vrednostnih papirjih v višini 243 milijonov evrov. Republika Slovenija je vložila vlogo na Evropsko komisijo, v kateri jo je zaprosila za odobritev dokapitalizacije banke. Na podlagi odločbe Banke Slovenije so z 18. decembrom 2013 v celoti prenehale vse kvalificirane obveznosti banke, ki so predstavljale osnovni kapital banke v višini 7,2 milijona evrov in obveznosti banke iz naslova nekumulativnega podrejenega kredita v višini 120 milijonov evrov, za katerega so bila sredstva zbrana z izdajo inovativnega instrumenta. Zaradi zagotavljanja kapitala za doseganje dolgoročne kapitalske ustreznosti banke je Banka Slovenije izrekla Abanki izredni ukrep povečanja kapitala banke z vplačilom novih delnic z denarnim vložkom Republike Slovenije v višini 348 milijonov evrov. Republika Slovenija je 18. decembra 2013 vpisala in v celoti vplačala vseh 15 milijonov novih delnic banke v skupnem emisijskem znesku 348 milijonov evrov. Po vpisu povečanja osnovnega kapitala v sodni register 18. decembra 2013 je znašal osnovni kapital banke 150 milijonov evrov. Republika Slovenija je bila po vpisu novih delnic ABKS imetnica 15 milijonov delnic ABKS, kar je predstavljalo 100 odstotkov vseh izdanih delnic Abanke. Skladno s pričakovanji Evropske komisije in na podlagi njene začasne odločbe z dne 18. decembra 2013, s katero je odobrila prvi del dokapitalizacije, je bil pripravljen načrt prestrukturiranja banke. Dokončna odločba Evropske komisije in potrditev načrta prestrukturiranja v letu 2014 Evropska komisija je 13. avgusta 2014 izdala dokončno odločbo, s katero je potrdila, da so predlagani ukrepi za krepitev stabilnosti Abanke skladni s pravili Evropske unije o državnih pomočeh. Odločba Evropske komisije je omogočila vladi Republike Slovenije, da je izvedla ukrepe za krepitev stabilnosti Abanke, in sicer drugi del dokapitalizacije v višini 243 milijonov evrov in prenos tveganih postavk banke na DUTB. Evropska komisija je tako odobrila načrt za prestrukturiranje Abanke, ki bo banki omogočil dolgoročno poslovanje brez neupravičenega izkrivljanja konkurence. Republika Slovenija se je v okviru postopka presoje državne pomoči zavezala, da bo po pridobitvi večinskega deleža v Banki Celje d.d. nadaljevala z združevanjem Abanke in Banke Celje ter najpozneje do 31. decembra 2014 Evropski komisiji predložila načrt prestrukturiranja združene banke, ki je podlaga za izdajo odločbe Evropske komisije za združeno banko. Drugi del dokapitalizacije banke Na podlagi odločbe Evropske komisije o skladnosti ukrepov za krepitev stabilnosti banke Abanka s pravili Evropske unije o državnih pomočeh so bili izpolnjeni pogoji za dokončno izvedbo ukrepov v Abanki, kot so bili začeti in delno že izvedeni na podlagi sklepa vlade 12. decembra Banka je sprejela številne zaveze Evropski komisiji, in sicer glede: ponovne presoje strateških usmeritev, ukinitve nedonosnih oziroma nestrateških poslovnih dejavnosti, izboljšanja učinkovitosti poslovanja kot posledice reorganizacije in procesnih sprememb v Abanki, stroškovne učinkovitosti, poslovanja s strankami in preudarnejšega upravljanja tveganj v praksi. 26 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

27 Za spremljanje uresničevanja zavez in poročanje Evropski komisiji o tem je banka imenovala družbo KPMG poslovno svetovanje, d.o.o., ki bo opravljala funkcijo skrbnika spremljanja (ang. Monitoring Trustee). Odločba Evropske komisije je omogočila vladi Republike Slovenije, da je s sklepom z dne 25. septembra 2014 dokončno potrdila izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti Abanke, in sicer preostanek dokapitalizacije banke v višini 243 milijonov evrov in prenos tveganih postavk banke na DUTB ter poroštvo Republike Slovenije za prevzete obveznosti DUTB. Vlada je tudi potrdila seznam tveganih postavk Abanke za prenos na DUTB. V skladu s sklepom 29. skupščine banke je Republika Slovenija 8. oktobra 2014 vplačala novih delnic v vrednosti 243 milijonov evrov, in sicer z izročitvijo stvarnega vložka v obveznicah Republike Slovenije v višini ,49 evra ter vplačilom v denarju v višini 56,51 evra (razlika do celotnega emisijskega zneska dokapitalizacije). Povišanje osnovnega kapitala banke v višini evrov je bilo v sodni register vpisano 10. oktobra Prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank Abanka je 13. oktobra 2014 z DUTB podpisala Pogodbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, Pogodbo o upravljanju premoženja v povezavi z ukrepi za krepitev stabilnosti banke in Pogodbo o opravljanju storitev v zvezi z ukrepi za krepitev stabilnosti. Z istim dnem je banka na DUTB pravno in knjigovodsko prenesla tvegane postavke. V skladu z določili Pogodbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke je Abanka z dnem podpisa te pogodbe prodala DUTB in mu prenesla sredstva 229 komitentov v vrednosti tisoč evrov. Predmet prenosa so bile predvsem slabe terjatve, in sicer kreditnih partij v prenosni vrednosti tisoč evrov ter obveznica, pet izvedenih finančnih instrumentov in pet lastniških deležev v skupni prenosni vrednosti tisoč evrov. Celotna bruto pogodbena vrednost vseh prenesenih sredstev je znašala tisoč evrov. Ob prenosu je banka pripoznala skupno izgubo iz odprave pripoznanja teh sredstev v višini tisoč evrov. DUTB je 20. oktobra 2014 izdal obveznice s poroštvom Republike Slovenije v nominalni višini tisoč evrov z zapadlostjo 15. decembra 2017, ki jih je banka pripoznala med finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, v višini tisoč evrov in v denarju plačala preostalih 44 tisoč evrov. Z izdano obveznico je plačal prevzeta slaba sredstva od Abanke na podlagi določil Pogodbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke z dne 13. oktobra Fizični prenos dokumentacije se je zaključil konec decembra Po izvedeni dodatni dokapitalizaciji in prenosu tveganih postavk banke na DUTB so konsolidirani količniki skupnega kapitala, temeljnega kapitala in navadnega lastniškega temeljnega kapitala na dan 31. december 2014 znašali 18,78 odstotka (nekonsolidirani 18,74 odstotka). Dodatna dokapitalizacija banki omogoča dosegati dolgoročno kapitalsko ustreznost in je s tem pomemben korak k zagotavljanju pričakovanj regulatorja Banke Slovenije ter k ohranitvi zaupanja v stabilnost banke, tako glede na pričakovanja vlagateljev kot tudi glede na pričakovanja finančnih trgov. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

28 STRATEGIJA BANKE V začetku leta 2014 smo sledili strateškim usmeritvam iz srednjeročne strategije, ki smo jo v letu 2013 pripravili za obdobje od leta 2013 do leta 2018, pri čemer smo izhajali iz takrat znanih razmer v okolju in takratnih napovedi za prihodnja leta. Naše ključne strateške usmeritve so tako v začetku leta 2014 bile: povečanje kapitalske moči za razvoj in stabilno poslovanje banke, okrepitev poslovanja s prebivalstvom ter z malimi in srednjimi podjetji (SME), stroškovna in procesna učinkovitost, učinkovito upravljanje s slabimi naložbami, optimalno upravljanje z bilanco banke, izboljševanje obstoječih in uvajanje inovativnih prodajnih poti, krepitev partnerstva z Zavarovalnico Triglav in optimalno upravljanje z odvisnimi družbami ter krepitev njihove konkurenčne sposobnosti. Zaradi načrta prestrukturiranja banke, pripravljenega za obdobje od leta 2014 do leta 2018, smo jeseni 2014 prenovili strategijo. Novembra 2014 je nadzorni svet potrdil Strategijo Skupine Abanka Vipa za obdobje , v kateri so bile predstavljene vizija skupine, poslanstvo, ključne strateške usmeritve in finančne projekcije z ukrepi za doseganje strateških ciljev, ki so v skladu z zavezami Evropski komisiji. Ukrepe prestrukturiranja in zaveze Abanke, ki so bili upoštevani pri pripravi strategije, lahko strnemo v naslednje ključne cilje: revidiranje strateških usmeritev, ukinitev nedonosnih oziroma nestrateških poslovnih dejavnosti, izboljšanje učinkovitosti poslovanja z reorganizacijskimi in procesnimi spremembami v Abanki, optimizacija stroškov, ukrepi za izboljšanje poslovanja s strankami, upravljanje tveganj in kreditna politika, druge zaveze. Na podlagi skupnega načrta prestrukturiranja Abanke in Banke Celje je bila dana zaveza Evropski komisiji o njuni združitvi do 1. januarja Aktivnosti v zvezi z združitvijo se že izvajajo. Vizija in poslanstvo banke Abanka uresničuje svojo vizijo v odnosih s strankami, lastniki in zaposlenimi. Abanka je banka s kakovostnimi bančnimi storitvami. V Skupini Abanka uresničujemo poslanstvo, tako da POVEZUJEMO Z ODLIČNOSTJO FINANČNIH STORITEV. Naše poslanstvo uresničujemo na temeljih naših vrednot in osrednjih sposobnosti ter konkurenčnih prednosti. POSLANSTVO SKUPINE ABANKA Povezujemo z odličnostjo finančnih storitev. Naše vrednote so: 1. prijaznost, 2. odličnost, 3. partnerstvo, 4. kompetentnost in 5. inovativnost. Naše osrednje sposobnosti so: močna kultura osredotočenja na stranke, zavedanje pomena stranke, podjetnost, prilagodljivost, kultura gospodarnosti, odnos do stroškov, skrbnost,»nišna«inovativnost in pripadnost zaposlenih in dobra organizacijska klima. 28 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

29 Osrednje sposobnosti se nam na trgu kažejo kot naslednje konkurenčne prednosti: učinkovita poslovna mreža, okrepitev poslovanja z mikro podjetji, močni na neobrestnih prihodkih, vodilna slovenska banka v skrbniških in administrativnih storitvah za investicijske in pokojninske sklade ter kritne sklade zavarovalnic, aktivni na področju bančnega zavarovalništva preko partnerstva z Zavarovalnico Triglav, pomemben udeleženec slovenskega kapitalskega trga, močni na kartičnem in dokumentarnem poslovanju, najučinkovitejši na področju bančnega zavarovalništva z Zavarovalnico Triglav. V strategiji je zapisana vizija, ki sledi v nadaljevanju. Smo k stranki usmerjena, varna in stabilna banka, prepoznavna po fleksibilnosti in raznovrstnosti, s ciljem dolgoročne donosnosti kapitala, ki bo zanimiva za investitorje in bo imela bonitetno oceno v investicijskem razredu tveganja. Tržnega deleža ne povečujemo na račun donosnosti in kakovosti aktive. Tržni delež nam raste predvsem na segmentih prebivalstva ter malih in srednjih podjetij, ki predstavljajo našo glavno strateško usmeritev. Na področju poslovanja s prebivalstvom dosegamo tržni delež, ki je enak skupnemu tržnemu deležu banke. Na segmentu velikih podjetij se usmerjamo v poslovanje s komitenti, ki jim ponujamo neobrestne produkte (plačilni promet, garancije, kartično poslovanje itd.). Posebno pozornost namenjamo pridobivanju primarnih virov financiranja. Pri opravninah ohranjamo večje tržne deleže, kot je naš tržni delež po bilančni vsoti. Kakovostno upravljanje bančne skupine zagotavljamo s strokovnimi in etičnimi standardi, procesom upravljanja tveganj, optimiziranimi in tehnološko naprednimi procesi in krepitvijo notranjih kontrolnih dejavnosti. Dejavni smo tudi na področju bančnega zavarovalništva ter skrbniških storitev in storitev investicijskega bančništva. Vizijo SKUPAJ NAVZGOR bomo uresničevali z odličnimi finančnimi storitvami, strokovnim znanjem, sodelovanjem in motiviranostjo. VIZIJO Skupaj navzgor bomo uresničevali z odličnimi finančnimi storitvami, strokovnim znanjem, sodelovanjem in motiviranostjo. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

30 PLAN FINANČNEGA POSLOVANJA BANKE V LETU 2015 Finančni plan za leto 2015 je bil pripravljen jeseni 2014 na podlagi takrat znanih makroekonomskih napovedi in pričakovanj ter novembra 2014 potrjen na nadzornem svetu. V skladu s temeljnimi strateškimi usmeritvami Skupine Abanka Vipa bomo v letu 2015 nadaljevali z uresničevanjem naslednjih ključnih ciljev banke: usmeritev k prebivalstvu, malim in srednjim podjetjem in h ključnim strankam s pomembnimi neobrestnimi prihodki, izboljšanje upravljanja tveganj, povečanje učinkovitosti procesov, spodbudno okolje za zaposlene, povečanje ugleda banke za investitorje, usmeritev na slovenski trg, učinkovito izvajanje kreditne aktivnosti skladno z zavezami, ukinitev nedonosnih poslovnih dejavnosti, optimizacija stroškov ter izboljšanje poslovanja s strankami. V letu 2015 bomo nadaljevali z uresničevanjem ključnih ciljev banke: usmeritev k prebivalstvu, malim in srednjim podjetjem in h ključnim strankam s pomembnimi neobrestnimi prihodki, izboljšanje upravljanja tveganj ter drugimi. V letu 2015 bomo še naprej izvajali trženjsko-prodajne aktivnosti za povečevanje zadovoljstva obstoječih strank in pridobivanje novih strank, skrbeli za navzkrižno prodajo produktov in nadaljnji razvoj sodobnih tržnih poti, kot sta elektronsko posredovanje vlog in mobilna banka, vzpostavili jasen, pregleden in učinkovitejši proces kreditiranja, izboljšali ocenjevanje/merjenje, spremljanje in obvladovanje tveganj, zagotavljali varen in fleksibilen informacijski sistem, nadaljevali s politiko izobraževanja zaposlenih, usmerjeno v pridobivanje ustreznih strokovnih znanj in veščin na različne izobraževalne načine, skrbeli za povečanje ugleda banke za investitorje, usmerili se bomo na slovenski trg, kreditno aktivnost bomo izvajali, da bomo dosegali ustrezen donos v skladu z zavezami, opustili oziroma ukinili bomo nestrateške dejavnosti v banki in Skupini Abanka, racionalizirali stroške ter z razvojem sistema upravljanja odnosov s strankami povečali svoje konkurenčne prednosti na množičnem trgu. 30 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

31 POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V LETIH 2014 IN 2015 Pomembnejši poslovni dogodki v letu 2014 Pomembnejši poslovni dogodki v letu 2014 so bili: aktivnosti za kapitalsko krepitev banke: Abanka je v predpisanem roku (do 18. februarja 2014) pripravila načrt prestrukturiranja za obdobje od leta 2014 do leta 2018; Evropska komisija je 13. avgusta 2014 izdala dokončno odločbo, s katero je potrdila, da so predlagani ukrepi za krepitev stabilnosti Abanke skladni s pravili Evropske unije o državnih pomočeh. Evropska komisija je tako odobrila načrt za prestrukturiranje Abanke, ki bo banki omogočil dolgoročno poslovanje brez neupravičenega izkrivljanja konkurence. Odločba Evropske komisije je omogočila vladi Republike Slovenije, da je lahko dokončno zaključila ukrepe za krepitev stabilnosti Abanke, ki so bili začeti že decembra 2013, in sicer preostanek dokapitalizacije banke v višini 243 milijonov evrov, prenos tveganih postavk banke na DUTB ter izdajo poroštva za prevzem teh obveznosti. Republika Slovenija se je v okviru postopka presoje državne pomoči zavezala, da bo najpozneje do 31. decembra 2014 Evropski komisiji predložila načrt prestrukturiranja združene Abanke in Banke Celje. Načrt prestrukturiranja za združeno banko je bil Evropski komisiji predložen oktobra 2014; vlada Republike Slovenije je na podlagi izdelane poslovne strategije Abanke in predloga medresorske komisije 25. septembra 2014 dokončno potrdila izvedbo ukrepov, namenjenih doseganju krepitve stabilnosti Abanke, in sicer dokapitalizacijo, prenos tveganih postavk na DUTB in poroštvo Republike Slovenije za prevzete obveznosti DUTB; v skladu s sklepom 29. skupščine banke, ki je bila 3. oktobra 2014, je Republika Slovenija 8. oktobra 2014 vplačala novih kosovnih, rednih, imenskih delnic v vrednosti 243 milijonov evrov, in sicer z izročitvijo stvarnega vložka v obveznicah Republike Slovenije v višini ,49 evra ter vplačilom v denarju v višini 56,51 evra (razlika do celotnega emisijskega zneska dokapitalizacije). Povečanje osnovnega kapitala banke za en milijon evrov na 151 milijonov evrov je bilo v sodni register vpisano 10. oktobra 2014, nove delnice Abanke Vipe d.d. z oznako ABKS pa so bile 21. oktobra 2014 vpisane v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev pri Klirinško depotni družbi, tako da je bilo skupno število vpisanih delnic konec leta ; Abanka je 13. oktobra 2014 z DUTB podpisala Pogodbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ki jih je odobrila vlada Republike Slovenije, Pogodbo o upravljanju premoženja v povezavi z ukrepi za krepitev stabilnosti banke in Pogodbo o opravljanju storitev v zvezi z ukrepi za krepitev stabilnosti. V skladu z določili Pogodbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke je Abanka z dnem podpisa te pogodbe prodala DUTB in mu prenesla sredstva v vrednosti ,58 evra. Predmet prenosa so bile predvsem slabe terjatve v prenosni vrednosti ,58 evra ter obveznice in lastniški deleži v prenosni vrednosti ,00 evra. Celotna bruto vrednost vseh prenesenih sredstev je znašala milijonov evrov. Fizični prenos dokumentacije je bil izveden v dveh fazah in se je zaključil do konca decembra DUTB je za prevzeta sredstva 20. oktobra 2014 izdal obveznice s poroštvom Republike Slovenije v nominalni višini evrov z zapadlostjo 15. decembra 2017; spremembe v nadzornem svetu: do skupščine banke 3. oktobra 2014 je nadzorni svet sestavljalo osem članov. Predsednik nadzornega sveta je bil Janko Gedrih, namestnik predsednika Andrej Slapar, člani pa so bili mag. Vladimir Mišo Čeplak, mag. Franci Strajnar, Kristina Ana Dolenc, Snežana Šušteršič, Aljoša Uršič in Aleš Aberšek. Na skupščini banke 3. oktobra 2014 so bili na podlagi zahteve edinega delničarja (Republike Slovenije oziroma pooblaščenca družbe Slovenski državni holding, d.d., ki je predstavljal delničarja Republiko Slovenijo) s 3. oktobrom 2014 odpoklicani naslednji člani nadzornega sveta banke: Aleš Aberšek, mag. Vladimir Mišo Čeplak, Aljoša Uršič, Snežana Šušteršič, mag. Franci Strajnar in Kristina Ana Dolenc. Za nove člane nadzornega sveta so bili za štiriletno mandatno obdobje imenovani Blaž Šterk, Barbara Kuerner Čad in Marko Garbajs, ki so svoj mandat nastopili 4. oktobra 2014; na konstitutivni seji nadzornega sveta 13. oktobra 2014 so člani nadzornega sveta za namestnika predsednika nadzornega sveta imenovali Marka Garbajsa, ki je nasledil dosedanjega namestnika predsednika nadzornega sveta Andreja Slaparja, ki ostaja v nadzornem svetu kot član. Nadzornemu svetu Abanke Vipe d.d. še naprej predseduje Janko Gedrih; aktivnosti, povezane z odvisnimi družbami Skupine Abanka: junija 2014 je odvisna družba Anepremičnine d.o.o. v Črni gori ustanovila odvisno družbo Anekretnine d.o.o., Podgorica; Abanka je avgusta 2014 pripojila odvisno družbo Analožbe d.o.o.; oktobra 2014 je Abanka prenesla kapitalsko naložbo v odvisno družbo Argolina d.o.o. na DUTB; S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

32 bonitetne ocene bonitetne agencije Fitch Ratings: mednarodna bonitetna agencija Fitch Ratings je 26. marca 2014 za Abanko potrdila oceno zunanje podpore»5«in oceno praga zunanje podpore»b «, ostale ocene banke so ostale nespremenjene. Agencija je potrditev ocen zunanje podpore in praga zunanje podpore izvedla v sklopu revizije ocen za večje število bank iz območja EMEA 1, in sicer v povezavi s prihajajočo nacionalno implementacijo ukrepov BRRD 2 ; mednarodna bonitetna agencija Fitch Ratings je 9. julija 2014 potrdila kratkoročno oceno kreditnega tveganja banke»b«, oceno zunanje podpore»5«in oceno praga zunanje podpore»b «ter ohranila status»rating Watch Positive«za dolgoročno oceno kreditnega tveganja»b «in oceno vitalnosti banke»b «. Agencija pričakuje, da bo Republika Slovenija izvedla nadaljnje ukrepe (drugi krog dokapitalizacije in prenos slabih terjatev na DUTB), ki bodo vodili v izboljšanje kapitalskega položaja in kakovosti naložb banke. Po izvedbi ukrepov Republike Slovenije agencija načrtuje dvig dolgoročne ocene kreditnega tveganja banke na»b+«in ocene vitalnosti banke na»b+«; mednarodna bonitetna agencija Fitch Ratings je 23. oktobra 2014 zvišala dolgoročno oceno kreditnega tveganja banke z»b «na»b+«ter ji pripisala stabilno oceno obetov. Agencija je zvišala tudi oceno vitalnosti banke z»b «na»b+«. Ostale ocene banke so ostale nespremenjene kratkoročna ocena kreditnega tveganja»b«, ocena zunanje podpore»5«in ocena praga zunanje podpore»b «. Dvig ocen je posledica izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti Abanke v skladu s pravili Evropske unije o državnih pomočeh (drugi krog dokapitalizacije in prenos slabih terjatev na DUTB). Izboljšanje dolgoročne ocene kreditnega tveganja banke in ocene vitalnosti banke odraža predvsem zvišano absorpcijsko sposobnost banke za pokrivanje izgub; bonitetne ocene bonitetne agencije Moody's Investors Service: mednarodna bonitetna agencija Moody's je 30. januarja 2014 Abanki zvišala dolgoročno oceno kreditnega tveganja na»caa2«in mu pripisala pozitivno oceno prihodnjih izgledov ter potrdila oceno»e«za finančno moč banke. Sprememba ocene je sledila napovedanim in do sedaj izvedenim ukrepom vlade Republike Slovenije za krepitev bančnega sektorja iz naslova dokapitalizacije in napovedanega prenosa slabih terjatev na DUTB. Agencija pričakuje tudi nadaljnjo sistemsko podporo bankam; agencija je 29. maja 2014 objavila, da je začela s pregledom za zvišanje ocene za dolgoročno oceno kreditnega tveganja»caa2«in hkrati potrdila oceno finančne moči banke»e«. Agencija pričakuje, da bo Evropska komisija v kratkem potrdila načrt prestrukturiranja Abanke in izdala končno odločbo. Po prenosu slabih terjatev na DUTB se bo kapitalski položaj banke izboljšal; agencija je 28. oktobra 2014 zvišala dolgoročno oceno kreditnega tveganja s»caa2«na»caa1«in hkrati podelila stabilno oceno obetov. Pomembnejši poslovni dogodki po koncu poslovnega leta Po koncu poročevalskega obdobja so nastopili naslednji dogodki: v začetku leta 2015 je banka v sodelovanju z Banko Celje začela izvajati potrebne aktivnosti za združitev obeh bank, predvideno najpozneje s 1. januarjem 2016, kot izhaja iz zaveze, dane Evropski komisiji; februarja 2015 je odstopil član uprave Igor Stebernak, ki je bil 3. februarja 2015 imenovan v upravo Petrola, d.d.; svoje delo kot član uprave Abanke bo v celoti opravljal do popolnitve uprave banke; v komisiji za prejemke in kadrovske zadeve je 12. februarja 2015 prenehala funkcija člana Tomaža Kuntariča; od tega dne dalje so v komisiji trije člani; marca 2015 je nadzorni svet za novega člana uprave Abanke imenoval mag. Aleksandra Vozla, ki bo svojo funkcijo nastopil po pridobitvi licence Banke Slovenije; marca 2015 je nadzorni svet imenoval sedanjega predsednika uprave mag. Jožeta Leniča še za naslednje petletno mandatno obdobje, ki se začne 17. januarja 2016; agencija Moody's je 17. marca 2015 v zvezi z novo metodologijo dodelila status»possible Upgrade«dolgoročni oceni kreditnega tveganja»caa1«in osnovni bonitetni oceni (BCA baseline credit assessment)»caa2«ter hkrati ukinila oceno finančne moči banke. 1 Europe, the Middle East and Africa. 2 Bank Recovery and Resolution Directive. 32 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

33 EKONOMSKO IN BANČNO OKOLJE V LETU 2014 TER NAPOVED ZA LETO 2015 Ekonomsko okolje v letu 2014 Svetovno gospodarstvo je v letu 2014 še naprej počasi okrevalo, čeprav rast ostaja zmerna, gibanja v različnih regijah pa so različna. Kljub kratkoročni volatilnosti v začetku leta 2014 se je gospodarska rast v drugem četrtletju začela krepiti. Kazalniki gospodarske klime kažejo, da so se pozitivna gibanja v svetovnem gospodarstvu nadaljevala tudi v drugi polovici leta V evroobmočju je po štirih četrtletjih skromne rasti gospodarsko okrevanje v drugem četrtletju 2014 zastalo. Po padcu v tretjem četrtletju je v zadnjem četrtletju 2014 gospodarstvo evroobmočja ponovno nekoliko okrevalo. 3 Izboljšane razmere v mednarodnem okolju, umiritev napetosti na finančnih trgih in okrepljena investicijska aktivnost Slovenije so v prvi polovici leta 2014 prispevale k izboljšanju gospodarskih razmer v državi. Po dveh letih negativne rasti je bila stopnja rasti bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju: BDP) v letu 2014 ponovno pozitivna. Po prvi oceni Statističnega urada Republike Slovenije se je BDP v letu 2014 povečal za 2,6 odstotka, v tekočih cenah je njegova vrednost znašala milijonov evrov, kar je nominalno za 3 odstotke več kot v letu Razmere na trgu dela so se v letu 2014 malenkostno izboljšale, a podjetja pri zaposlovanju ostajajo previdna. Ob nadaljevanju šibkega domačega povpraševanja in občutnem znižanju cen surovin v drugi polovici leta so bile cene v večini skupin decembra 2014 medletno nižje. 4 Medletna inflacija konec leta je bila v letu 2014 najnižja v zgodovini Slovenije in je znašala 0,2 odstotka. 5 Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so poudarili, da ostaja ključni dejavnik okrevanja izvoz, prvič po začetku krize pa se je povečala domača potrošnja, ki je spodbujena predvsem z okrepljeno investicijsko dejavnostjo, ob izboljšanju razmer na trgu dela pa se je po dveh letih povečala tudi potrošnja gospodinjstev. 6 POMEMBNEJŠI MAKROEKONOMSKI KAZALNIKI BDP v mio EUR (tekoče cene) * Bruto domači proizvod (real. st. rasti, v %) 1,2 0,6-2,6-1,0 2,6* BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) * Produktivnost dela (BDP na zaposlenega, v %) 3,4 2,3-1,8 0,5 1,8** Stopnja brezposelnosti (reg., v %) 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1** Stopnja brezposelnosti (ank., v %) 7,3 8,2 8,9 10,1 9,7** Inflacija, konec leta (v %) 1,9 2,0 2,7 0,7 0,2 Inflacija, povprečje leta (v %) 1,8 1,8 2,6 1,8 0,2 Opomba: * Ocena, ** Napoved. Vir: Ekonomsko ogledalo, december Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, januar 2015, in Statistični urad Republike Slovenije. Bančno okolje v letu 2014 Spodbujevalna denarna politika v razvitih gospodarstvih in boljše svetovno dojemanje tveganja podpirata finančne trge in na splošno tudi svetovno gospodarsko okrevanje. V evrskem območju denarna politika z zniževanjem obrestnih mer postaja še nekoliko ohlapnejša in Evropska centralna banka (v nadaljevanju: ECB) s svojimi ukrepi skuša spodbujati močnejše kreditiranje tako gospodarstva kot gospodinjstev in s tem oživiti gospodarsko aktivnost in inflacijo. Geopolitične napetosti in druge negotovosti v posameznih državah v razvoju vplivajo na močno zniževanje njihovih valut. Rast vrednosti evra iz leta 2013 do večine svetovnih valut se je v prvih mesecih leta 2014 nadaljevala, nato pa je evro začel upadati. 7 3 Vir: Napoved Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke (jesen 2014). 4 Vir: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2014, september Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Makroekonomska gibanja in projekcije, september Ljubljana: Banka Slovenije. Bruto domači proizvod, Slovenija, 4. četrtletje Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, februar Vir: Statistični urad Republike Slovenije, januar Vir: V letu 2014 najvišja gospodarska rast od začetka krize. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, februar Vir: Mesečni bilten ECB, september Ljubljana: Banka Slovenije. Makroekonomska gibanja in projekcije, september Ljubljana: Banka Slovenije. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

34 Po začetku sanacije bančnega sistema so se razmere v slovenskem bančnem sistemu postopoma stabilizirale. Kapitalska ustreznost (Tier 1) slovenskega bančnega sistema se je po začetku bančne sanacije povečala. Leto 2014 je bilo v znamenju nadaljnjega razdolževanja zasebnega sektorja ob povečanem varčevanju gospodinjstev in šibki investicijski dejavnosti podjetij, kar se odraža v povečanju presežka domačega varčevanja nad investicijami. V letu 2014 se je povečevalo le kreditiranje države, obseg kreditov podjetjem, nedenarnim finančnim institucijam in gospodinjstvom pa se je še naprej zmanjševal, a se je razdolževanje gospodinjstev pri domačih bankah nekoliko umirilo. V prvi polovici leta 2014 se je postopno krepilo zaupanje v domač bančni sistem, predvsem v primerjavi z letom 2013, ko so gospodinjstva ob stagnaciji dohodka občutno zmanjšala potrošnjo in nadaljevala z manjšanjem zadolženosti pri bankah. Zaupanje se je v letu 2014 odrazilo v povečanju obsega vlog nebančnega sektorja, k čemur so prispevali skoraj vsi sektorji. V letu 2014 so banke še naprej zmanjševale obveznosti do tujine in tudi do ECB. Izboljšuje se tudi kakovost bančnih terjatev. Globoka in dolga recesija, ki traja od začetka finančne krize, je posledica nevzdržne akumulacije finančnih neravnotežij, temelječih na čezmernem zadolževanju v obdobju pred krizo. Proces sanacije in stabilizacije domačega bančnega sektorja se nadaljuje in pomembno vpliva na strukturo bilanc bank v Sloveniji. 8 Napoved za leto 2015 Pričakovati je, da se bo tudi v prihodnje (srednjeročno) svetovna gospodarska rast predvidoma postopno krepila, vendar bo ostala dokaj zmerna, saj jo bodo zavirali pomanjkanje prostih zmogljivosti, makroekonomska in finančna neravnovesja, negotovosti glede gospodarske politike in geopolitična tveganja. Pod predpostavko, da ne bo prišlo do nadaljnje eskalacije svetovnih napetosti, bo po napovedih mednarodnih institucij evroobmočje beležilo gospodarsko rast med enim odstotkom in dvema odstotkoma. Brezposelnost v evroobmočju bo v prihajajočih letih začela počasi upadati, a bo ostala precej višja od brezposelnosti pred krizo. 9 Banka Slovenije opozarja, 10 da kljub nekaterim znakom gospodarskega okrevanja lahko pričakujemo šibko in nestabilno gospodarsko rast, če se Slovenija ne bo soočila z ovirami, ki so se v času krize izkazale, da preprečujejo okrevanje. Kljub nekaterim pozitivnim premikom gospodarske aktivnosti in trga dela ostajajo potrošniki v Sloveniji previdni pri odločitvah o nakupih, saj so soočeni s precejšnjimi negotovostmi glede zaposlenosti in prihodnjega realnega dohodka. Po navedbah domačih in mednarodnih (raziskovalnih) institucij 11 bo rast BDP v Sloveniji v letu 2015 predvidoma znašala od 1,3 do 2,0 odstotka. Kljub nekoliko izboljšani gospodarski aktivnosti Slovenije še naprej na gibanje osnovne inflacije vpliva previdno obnašanje gospodinjstev. Nekoliko izboljšane razmere na trgu dela in večanje realne mase plač se v Sloveniji še ne prenašata v trajno povečanje končne potrošnje. V letu 2015 je pričakovati, da bo inflacija minimalna. Ob spodbudnejših podatkih s trga dela so se tveganja izredno visoke brezposelnosti v Sloveniji nekoliko zmanjšala. Ob rasti gospodarske aktivnosti je v letu 2014 prvič po petih letih zaposlovanje na agregatni ravni ponovno malenkostno poraslo. Vendar naj bi rast v naslednjih letih ostala nizka in ne bo pomembneje odpravila strukturne brezposelnosti. V letu 2015 se pričakuje nadaljnja rast plač, ki bo tudi nadalje zlasti posledica gibanj v zasebnem sektorju. ECB ocenjuje, da se bodo podjetniške investicije v evroobmočju postopno krepile, saj jih bodo podpirali krepitev domačega in zunanjega povpraševanja ob vse nujnejših nadomestitvenih investicijah, zelo nizke obrestne mere in pričakovan boljši prenos na posojilne obrestne mere v nekaterih državah, krepitev dobička ter določeno izboljšanje v ponudbi kreditov. Tudi stanovanjske investicije v evroobmočju bodo v letu 2015 predvidoma dobile več zagona, saj bo v okolju nizkih obrestnih mer za hipotekarna posojila in izboljšanih pogojev kreditiranja investicijska aktivnost okrevala ob postopnem popuščanju nujnosti prilagajanja. V nekaterih državah pa prilagoditve na stanovanjskem trgu oziroma nadaljnja šibka rast realnega razpoložljivega dohodka še naprej zavirajo stanovanjsko gradnjo. Tudi državne naložbe bodo predvidoma ostale šibke, saj bo več držav v evroobmočju še naprej omejevalo odhodke, kar bo nevtraliziralo ekspanzivnejšo dinamiko državnih naložb v drugih državah. Če se bo v Sloveniji razdolževanje podjetij nadaljevalo samo z odplačevanjem dolga in brez novih virov financiranja, Banka Slovenije navaja, 12 da bo investicijska aktivnost ostala šibka, podjetja pa bodo omejena pri ustvarjanju dodane vrednosti in s tem gospodarske rasti. A za ponoven zagon gospodarstva je potrebna skladna, celostna nacionalna strateška politika za ozdravitev finančnega sektorja, prestrukturiranje gospodarstva in okrepitev vzdržnosti javnih financ, ki mora temeljiti na novem investicijskem zagonu gospodarstva z lastniškim in ne dolžniškim financiranjem. Dokler ne bo prišlo do finančnega, lastniškega in poslovnega prestrukturiranja podjetij, je težko pričakovati krepitev kreditne rasti v bankah. 8 Vir: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2014, september Ljubljana: UMAR. Makroekonomska gibanja in projekcije, september Ljubljana: Banka Slovenije. Ekonomsko ogledalo, december Ljubljana: UMAR. Pogled Banke Slovenije na strateške izzive ekonomske politike v Sloveniji, julij Ljubljana. 9 Vir: Napoved Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke (jesen 2014). 10 Vir: Pogled Banke Slovenije na strateške izzive ekonomske politike v Sloveniji, julij Ljubljana. 11 Vir: Napovedi UMAR, Banke Slovenije, Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada (jesen 2014). 12 Vir: Pogled Banke Slovenije na strateške izzive ekonomske politike v Sloveniji, julij Ljubljana. 34 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

35 FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA SKUPINE IN BANKE V konsolidirane izkaze Skupine Abanka za leto 2014 so bile poleg Abanke kot nadrejene banke vključene še odvisne družbe AB58, Skupina Afaktor, Aleasing in Skupina Anepremičnine ter Argolina do prenosa na DUTB. Naložbi v pridruženi družbi ASA Aleasing in Agradnja odvisne družbe Aleasing sta se v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunali po kapitalski metodi. V konsolidirane izkaze Skupine Abanka za leto 2013 so bile poleg Abanke kot nadrejene banke vključene še odvisne družbe AB58 (v letu 2013 sprememba naziva iz Abanka Skladi), Skupina Afaktor, Aleasing, Analožbe, Argolina in Anepremičnine. Naložbi v pridruženi družbi ASA Aleasing in Agradnja odvisne družbe Aleasing sta se v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunali po kapitalski metodi. ODRAZ POSLOVANJA V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA Prihodki iz obresti Skupine Abanka so v letu 2014 znašali tisoč evrov, kar je za 18,1 odstotka manj kot v letu 2013, odhodki za obresti Skupine Abanka pa so znašali tisoč evrov, kar je za 34,0 odstotka manj kot v letu Čiste obresti Skupine Abanka so bile tako dosežene v višini tisoč evrov, kar je za 3,4 odstotka več kot v letu Prihodki iz obresti Abanke so v letu 2014 znašali tisoč evrov in so bili za 17,0 odstotka nižji kot v letu 2013, odhodki za obresti pa so znašali tisoč evrov oziroma za 33,3 odstotka manj kot v letu Čiste obresti so bile tako dosežene v višini tisoč evrov, kar je za 5,5 odstotka več kot v letu Obrestni prihodki so bili nižji predvsem zaradi nižjih obsegov poslovanja, medtem ko so bili obrestni odhodki nižji tako zaradi nižjih obsegov poslovanja kot tudi padca obrestnih mer. Čiste opravnine Skupine Abanka so v letu 2014 znašale tisoč evrov in so bile za 0,2 odstotka nižje kot v letu Čiste opravnine Abanke so v letu 2014 dosegle tisoč evrov, kar je za 2,0 odstotka več kot v letu ,5 % tržni delež čistih opravnin v letu 2014 Ostali čisti neobrestni odhodki (brez čistih opravnin) Skupine Abanka so v letu 2014 znašali tisoč evrov, medtem ko je Skupina Abanka v letu 2013 ustvarila ostale čiste neobrestne prihodke v višini tisoč evrov. Ostali čisti neobrestni odhodki (brez čistih opravnin) Abanke so v letu 2014 znašali tisoč evrov, medtem ko so v letu 2013 ostali čisti neobrestni prihodki znašali tisoč evrov (brez upoštevanja dobička iz finančnih obveznosti, ki se nanašajo na odpravo pripoznanja obveznosti banke iz nekumulativnega podrejenega kredita v višini tisoč evrov, bi bili v letu 2013 negativni v višini tisoč evrov). Realizirane izgube iz kreditov v višini tisoč evrov v letu 2014 izhajajo iz prenosa kreditov na DUTB ter predstavljajo razliko med knjigovodsko vrednostjo neposredno pred prenosom in prejeto kupnino. Realizirane izgube iz prenosa dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, na DUTB znašajo tisoč evrov. Stroški poslovanja Skupine Abanka so v letu 2014 znašali tisoč evrov, kar je za 10,8 odstotka manj kot v letu Stroški dela v višini tisoč evrov so bili nižji za 11,1 odstotka v primerjavi z letom 2013, splošni in administrativni stroški v višini tisoč evrov so bili od stroškov v predhodnem letu nižji za 15,7 odstotka, stroški amortizacije v višini tisoč evrov pa so bili v letu 2014 za 9,9 odstotka višji kot v letu prej. Stroški poslovanja Abanke so v letu 2014 znašali tisoč evrov, kar je za 10,3 odstotka manj kot v letu Če odštejemo stroške prestrukturiranja, so redni stroški znašali tisoč evrov, kar je za 7,4 odstotka manj kot v letu Stroški dela v višini tisoč evrov so se znižali glede na predhodno leto za 10,1 odstotka, in sicer zaradi racionalne plačne in kadrovske politike, nižjih nadomestil za prehrano, nižjega regresa za letni dopust in zaradi prenehanja vplačevanja premij zaposlenim za dodatno pokojninsko zavarovanje v VPS AIII. Splošni in administrativni stroški v višini tisoč evrov so bili glede na predhodno leto nižji za 15,7 odstotka, na znižanje so vplivali predvsem nižji stroški storitev, ki so bili v letu 2014 manjši za tisoč evrov, in nižji stroški reklame, ki so bili v letu 2014 nižji za 149 tisoč evrov. Stroški amortizacije v višini tisoč evrov so presegli stroške amortizacije v letu prej za 10,8 odstotka. V strukturi vseh stroškov so imeli stroški dela največji, 52,6-odstotni strukturni delež (v letu ,4-odstotni strukturni delež); S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

36 v tisoč EUR strukturni delež splošnih in administrativnih stroškov je znašal 36,1 odstotka (v letu ,4 odstotka), strukturni delež amortizacije v vseh stroških pa je bil 11,3-odstoten (v letu ,2-odstoten). Neto odhodki iz oslabitev in rezervacij Skupine Abanka so znašali tisoč evrov; od tega so znašali neto odhodki iz oslabitev tisoč evrov in so bili za tisoč evrov manjši kot v letu Največji delež dodatnih oslabitev so predstavljale oslabitve kreditov strankam, ki niso banke, v višini tisoč evrov, kar je znatno manj v primerjavi z letom 2013 ( tisoč evrov). Največ dodatnih oslabitev v letu 2014 je bilo oblikovanih za izpostavljenosti do podjetij iz dejavnosti poslovanja z nepremičninami ter predelovalnih in trgovinskih dejavnosti. Del povečanja oslabitev izhaja tudi iz uvedbe strožje opredelitve oziroma obravnave nedonosnih in restukturiranih izpostavljenosti. Skupina je v letu 2014 oslabila tudi finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, in sicer v višini 732 tisoč evrov (v letu tisoč evrov). Oslabitve so bile oblikovane za lastniške vrednostne papirje, pri katerih je prišlo do pomembnega ali dolgotrajnega znižanja poštene vrednosti pod nabavno vrednost. Neto odhodki od rezervacij Skupine Abanka so v letu 2014 znašali tisoč evrov, v letu 2013 pa so znašali tisoč evrov. V letu 2014 so bile oblikovane rezervacije za reorganizacijo v višini tisoč evrov, rezervacije za pravno nerešene tožbe v višini tisoč evrov, rezervacije za zunajbilančne obveznosti v višini tisoč evrov in druge rezervacije v višini tisoč evrov, medtem ko so bile ukinjene rezervacije za zaslužke zaposlencev v višini 76 tisoč evrov. Neto odhodki iz oslabitev in rezervacij Abanke so znašali tisoč evrov, od tega so neto odhodki iz oslabitev Abanke znašali tisoč evrov, kar je bilo za tisoč evrov oziroma za 74,7 odstotka manj kot v letu prej; neto odhodki od rezervacij Abanke so znašali tisoč evrov, v letu 2013 pa so znašali tisoč evrov. Leto 2014 je Skupina Abanka zaključila z negativnim rezultatom. Izguba pred davki je znašala tisoč evrov, konsolidirana izguba po davkih pa tisoč evrov. Poslovno leto 2013 je Skupina Abanka zaključila z izgubo, ki je po davkih znašala tisoč evrov. Abanka je v letu 2014 imela tisoč evrov izgube pred davki, izguba po davkih pa je znašala tisoč evrov. Leto 2013 je Abanka zaključila z izgubo po davkih v višini tisoč evrov. ČISTE OBRESTI, ČISTE OPRAVNINE, OSTALI ČISTI NEOBRESTNI ODHODKI (PRIHODKI), STROŠKI POSLOVANJA TER REZERVACIJE IN OSLABITVE ABANKE V LETIH 2014 IN čiste obresti čiste opravnine ostali čisti stroški neobrestni poslovanja odhodki (prihodki) rezervacije oslabitve S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

37 ODRAZ POSLOVANJA V IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA Konsolidirana bilančna vsota je ob koncu leta 2014 znašala tisoč evrov in se je zmanjšala za tisoč evrov oziroma za 14,6 odstotka glede na leto prej. Obseg poslovanja odvisnih družb je znašal tisoč evrov in je predstavljal 3,0-odstotni delež (v letu ,5-odstotni delež) v konsolidirani bilančni vsoti. Po izločitvi medsebojnih razmerij med Abanko in odvisnimi družbami je bila konsolidirana bilančna vsota Skupine Abanka za 776 tisoč evrov višja od bilančne vsote Abanke. Bilančna vsota Abanke je ob koncu leta 2014 znašala tisoč evrov in je bila za 14,3 odstotka oziroma za tisoč evrov nižja od bilančne vsote konec leta Tržni delež Abanke je ob koncu decembra 2014 dosegel 6,7 odstotka. V konsolidirani bilančni aktivi so krediti strankam, ki niso banke, konec leta 2014 znašali tisoč evrov, kar je predstavljalo 41,0-odstotni strukturni delež v konsolidirani bilančni aktivi. V primerjavi z letom 2013 so se zmanjšali za 41,0 odstotka. Konec leta 2014 je obseg kreditov strankam, ki niso banke, v Abanki znašal tisoč evrov in je predstavljal 41,7-odstotni strukturni delež v bilančni aktivi, padec glede na predhodno leto je znašal 40,4 odstotka oziroma tisoč evrov. Zaradi prenosa slabih terjatev na DUTB oktobra 2014 so se bruto krediti banke znižali za tisoč evrov, popravki vrednosti pa za tisoč evrov, kar pomeni, da so se neto krediti znižali za tisoč evrov (od tega predstavljajo krediti velikim podjetjem 54,8 odstotka, krediti SME 35,2 odstotka, krediti drugim finančnim organizacijam 7,9 odstotka in krediti samostojnim podjetnikom 2,1 odstotka). Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah ter krediti bankam Skupine Abanka v višini tisoč evrov so konec leta 2014 predstavljali v konsolidirani bilančni aktivi 5,7-odstotni strukturni delež in so se zmanjšali za 69,7 odstotka glede na konec leta Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah ter krediti bankam Abanke v višini tisoč evrov so konec leta 2014 predstavljali v bilančni aktivi 5,7-odstotni strukturni delež in so se zmanjšali za 69,3 odstotka glede na konec leta Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah so se zmanjšale za tisoč evrov, in sicer predvsem zaradi nižjega stanja na poravnalnem računu. Krediti bankam pa so se zmanjšali s tisoč evrov konec leta 2013 na tisoč evrov konec leta Naložbe Skupine Abanka v vrednostne papirje so konec leta 2014 znašale tisoč evrov in so se v primerjavi z letom 2013 povečale za 99,1 odstotka oziroma za tisoč evrov. Njihov strukturni delež se je v konsolidirani bilančni aktivi zvišal z 21,5 odstotka konec leta 2013 na 50,0 odstotka konec leta Naložbe Abanke v vrednostne papirje so konec leta 2014 tudi znašale tisoč evrov, kar je predstavljalo 50,1-odstotni strukturni delež v bilančni aktivi. Glede na konec leta 2013 so se povečale za tisoč evrov oziroma za 99,1 odstotka. Lastniški vrednostni papirji so znašali tisoč evrov, kar je 2,1-odstotni strukturni delež v celotnih naložbah v vrednostne papirje. V primerjavi s koncem leta 2013 so se povečali za 45,0 odstotka oziroma za tisoč evrov. Dolžniški vrednostni papirji so znašali tisoč evrov in so se v primerjavi s koncem leta 2013 povečali za tisoč evrov oziroma za 100,7 odstotka. Povečanje dolžniških vrednostnih papirjev je posledica dokapitalizacijskih obveznic v višini tisoč evrov in obveznic DUTB v višini tisoč evrov, ki jih je banka prejela ob prenosu terjatev banke na DUTB. Naložbe Abanke v kapital odvisnih družb so ob koncu leta 2014 znašale tisoč evrov, njihov strukturni delež v bilančni aktivi pa je bil 0,1-odstoten. V letu 2014 so se zmanjšale za tisoč evrov, kar je predvsem posledica oslabitev naložb v kapital odvisnih družb v letu STRUKTURA AKTIVE ABANKE NA DAN IN krediti strankam, ki niso banke denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogl. vloge pri bankah ter krediti bankam naložbe v vrednostne papirje drugo 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

38 Konsolidirana bilančna pasiva je bila ob koncu leta 2014 sestavljena iz tisoč evrov obveznosti z 88,5-odstotnim strukturnim deležem v konsolidirani bilančni pasivi in iz tisoč evrov kapitala z 11,5-odstotnim strukturnim deležem v konsolidirani bilančni pasivi. Bilančna pasiva Abanke je bila ob koncu leta 2014 sestavljena iz tisoč evrov obveznosti, kar je 88,7 odstotka v celotni bilančni pasivi, in iz tisoč evrov kapitala z 11,3-odstotnim strukturnim deležem v bilančni pasivi. Med obveznostmi Skupine Abanka so največji delež predstavljali depoziti strank, ki niso banke. Ti so ob koncu leta 2014 znašali tisoč evrov in so se v letu 2014 zmanjšali za 2,6 odstotka oziroma za tisoč evrov. Ob koncu leta 2014 so v Abanki depoziti strank, ki niso banke, in krediti strank znašali tisoč evrov in so se zmanjšali za 2,7 odstotka oziroma za tisoč evrov. V letu 2014 so se depoziti nefinančnih družb povečali za 15,0 odstotka, drugih finančnih organizacij za 74,2 odstotka in samostojnih podjetnikov za 11,1 odstotka, medtem ko so se depoziti države zmanjšali za 49,8 odstotka (depoziti Ministrstva za finance so se zmanjšali za 63,7 odstotka oziroma za tisoč evrov) in depoziti neprofitnih izvajalcev storitev gospodinjstvom za 8,9 odstotka. Finančne obveznosti Skupine Abanka do bank, ki vključujejo tudi obveznosti do centralne banke, so ob koncu leta 2014 znašale tisoč evrov in so se glede na leto prej zmanjšale za 63,1 odstotka. Finančne obveznosti Abanke do bank, ki vključujejo tudi obveznosti do centralne banke, so ob koncu leta 2014 tudi znašale tisoč evrov in so se glede na leto prej zmanjšale za 62,4 odstotka, kar je vplivalo tudi na njihov strukturni delež v bilančni pasivi, ki se je znižal s 27,0 odstotka konec leta 2013 na 11,8 odstotka konec leta Finančne obveznosti do centralne banke so znašale tisoč evrov in so bile za 78,4 odstotka nižje kot konec leta Banka je v letu 2014 znižala kredite bank na podlagi tekočih zapadlosti in predčasnih vračil (SID banka). Krediti centralne banke so se konec leta 2014 znižali za tisoč evrov, predvsem iz naslova predčasnega vračila dolgoročnega refinanciranja (LTRO) v višini 450 milijonov in najetja novega vira dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO) v višini 100 milijonov evrov, ki zapade 26. septembra Obveznosti Skupine Abanka iz izdanih vrednostnih papirjev so enake obveznostim Abanke iz izdanih vrednostnih papirjev. V letu 2014 so se zmanjšale za 768 tisoč evrov, tako da so konec leta 2014 znašale tisoč evrov. Strukturni delež vseh obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev v bilančni pasivi Abanke se je z 1,7 odstotka konec leta 2013 povečal na 1,9 odstotka konec leta V Skupini Abanka je konec leta 2014 kapital znašal tisoč evrov in je bil za 41,6 odstotka višji kot leto pred tem, v Abanki pa je konec leta 2014 kapital znašal tisoč evrov in je bil za 38,6 odstotka višji kot leto prej. Iz naslova izvedene dokapitalizacije se je osnovni kapital povečal za tisoč evrov, kapitalske rezerve pa za tisoč evrov, iz naslova presežka iz prevrednotenja kapitala se je povečal za tisoč evrov, izguba poslovnega leta pa je kapital znižala za tisoč evrov (podrobneje je pojasnjeno v poglavju Celotni kapital in delniška struktura). STRUKTURA PASIVE ABANKE NA DAN IN depoziti strank, ki niso banke finančne obveznosti do bank obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev kapital in rezerve drugo 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

39 POSLOVANJE SKUPINE V LETU 2014 Poslovanje s pravnimi osebami Trend ohlajanja gospodarstva v preteklosti je v začetku leta 2014 še vedno vplival na gospodarsko aktivnost. Ne glede na to pa je izvedena dokapitalizacija poslovnih bank ob koncu leta 2013 in v letu 2014 zmanjšala pritiske na nadaljnje zniževanje bonitetnih ocen države in samih bank. Z izvedenimi ukrepi se razmere stabilizirajo, poslovne banke pa ob že realiziranem prenosu slabih terjatev na DUTB lažje podpiramo gospodarstvo. Leto 2014 je zaznamoval tudi občuten padec aktivnih in pasivnih obrestnih mer, kar je deloma posledica ukrepov sanacije domačega bančnega sistema, deloma pa tudi posledica ukrepov Evropske centralne banke. Vpliv slednjih se je še posebej močno odrazil v zadnjem četrtletju leta Investicijska aktivnost podjetij se postopoma povečuje, čeprav je samo povpraševanje podjetij po investicijskih kreditih še vedno majhno. Več ga je zaznati pri izvozno usmerjenih podjetjih, odločitve o investicijah pa so zelo konservativne, podjetja povprašujejo po povprečno daljši odplačilni dobi za nova financiranja. Podjetja še vedno največ povprašujejo po financiranju obratnega kapitala, predvsem v obliki revolving linij in limitov na transakcijskem računu. To je deloma posledica zmanjšanja tovrstne kreditne aktivnosti v zadnjih dveh letih, deloma je posledica odpiranja novih trgov podjetjem, pretežno pa je še vedno posledica podaljšanja plačilnih rokov kupcev komitentov. Izrazito povečano povpraševanje po investicijski aktivnosti je bilo zaznati pri enotah lokalne ravni države, kar se je dogajalo že v letu Podjetja več povprašujejo tudi po dokumentarnih poslih, predvsem po instrumentih, ki jim omogočajo dodatno zaščito pred komercialnimi in deželnimi tveganji. V zadnjem četrtletju 2014 je Abanka na podlagi izboljšanja svoje bonitete, ki se je odrazila v ponovni vzpostavitvi limitov tujih bank, aktivno pristopila k trženju vseh produktov dokumentarnega poslovanja, ki so pomemben vir neobrestnih prihodkov banke in dodatna zaščita pri poslovanju komitentov. Hkrati je na tem področju banka vzpostavila novo aplikativno podporo, ki povečuje učinkovitost sklepanja tovrstnih poslov in pomembno znižuje operativna tveganja. Če so poslovno leto 2013 zaznamovala restrukturiranja in reprogrami posojil večjih podjetij, se je v letu 2014 ta potreba pokazala tudi pri srednje velikih in manjših podjetjih. Osnovni razlogi so v še vedno trajajoči plačilni nedisciplini v gospodarstvu, nelikvidnem in nedelujočem nepremičninskem trgu in v splošni prezadolženosti slovenskih podjetij. Pri iskanju rešitev je ena od možnih oblik pridobitve likvidnih sredstev tudi dezinvestiranje poslovno nepotrebnega premoženja, vendar pa zaradi nelikvidnega nepremičninskega trga in zelo zadržanega pristopa potencialnih investitorjev do dejanskih transakcij velikokrat ne pride. Število začetih insolventnih postopkov se je glede na leto prej zmanjšalo. Dodatno možnost iskanja rešitev težav nudi novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), katere učinki v obliki začetih in tudi nekaterih končanih preventivnih prestrukturiranj so se že začeli kazati v drugi polovici leta Pričakuje pa se, da se bodo učinki te zakonodaje v polni meri pokazali v prihodnosti. Kljub vsemu je Abanka v letu 2014 aktivno sodelovala in tudi uspešno zaključila več velikih primerov prestrukturiranj, pri katerih je sodelovala z več bankami. Tudi zaradi sprejetih Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu je bilo dogovarjanje med bankami in dolžniki bistveno učinkovitejše. Abanka je s ciljem aktivnejše in fleksibilnejše dostopnosti komitentov do bančnih storitev aprila 2014 izvedla reorganizacijo v poslovnem področju za poslovanje s pravnimi osebami ter uvedla sektor ključnih strank in sektor poslovanja s srednjimi in malimi družbami. Poudarek na dostopnosti bančnih storitev za segment srednjih in malih družb kaže na strateško usmerjenost banke k temu segmentu in učinkovito upravljanje bančnega portfelja. S prenosom slabih terjatev na DUTB, ki je bil zaključen konec leta 2014, pa je postavljena podlaga za povečanje aktivnosti na področju kreditiranja komitentov. Abanka je aprila 2014 izvedla reorganizacijo ter uvedla sektor ključnih strank in sektor poslovanja s srednjimi in malimi družbami. Krediti Skupine Abanka pravnim osebam in samostojnim podjetnikom so ob koncu leta 2014 znašali tisoč evrov in so se v letu 2014 zmanjšali za 57,8 odstotka. Krediti Abanke pravnim osebam in samostojnim podjetnikom pa so ob koncu leta 2014 znašali tisoč evrov in so se glede na leto 2013 zmanjšali za 56,2 odstotka oziroma za tisoč evrov, od tega so se neto krediti zaradi prenosa na DUTB znižali za tisoč evrov. Tržni delež kreditov pravnim osebam je konec leta 2014 znašal 4,1 odstotka, medtem ko je bil konec leta ,9-odstoten. Strukturni delež kreditov pravnim osebam v bilančni aktivi se je zmanjšal s 43,0 odstotka ob koncu leta 2013 na 22,0 odstotka ob koncu leta S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

40 v tisoč EUR 4,1 % tržni delež kreditov pravnim osebam konec leta 2014 V letu 2014 so se krediti nefinančnim družbam zmanjšali za 60,6 odstotka, krediti državi za 3,1 odstotka, krediti drugim finančnim organizacijam za 56,2 odstotka, krediti samostojnim podjetnikom za 46,4 odstotka in krediti neprofitnim izvajalcem storitev gospodinjstvom za 37,1 odstotka. V strukturi vseh kreditov nebančnega sektorja so imeli največji delež krediti nefinančnim družbam (73,7 odstotka), sledili so krediti državi (13,8 odstotka), nato krediti drugim finančnim organizacijam (9,4 odstotka), samostojnim podjetnikom (3,0 odstotka) in neprofitnim izvajalcem storitev gospodinjstvom (0,1 odstotka), kar je razvidno s slike v nadaljevanju. KREDITI ABANKE PRAVNIM OSEBAM IN SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM druge fin. organizacije 9,4 % samostojni podjetniki 3,0 % neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom 0,1 % država 13,8 % nefinančne družbe 73,7 % V letu 2014 je bilo pri podjetjih zaznati več povpraševanja tako po garancijskih kot tudi po drugih poslih dokumentarnega poslovanja. Zaradi slabe bonitetne ocene in znižanih limitov tujih bank ter omejitev na področju kreditnega poslovanja banka vse do zadnjega kvartala ni mogla slediti potrebam komitentov na tem področju. Posledično se je v omenjenem obdobju nadaljeval trend zniževanja obsegov tako pri storitvenih garancijah kot tudi pri finančnih. V zadnjem četrtletju leta 2014 pa je Abanka na podlagi izboljšanja svoje bonitete, ki se je odrazila v ponovni vzpostavitvi limitov tujih bank, aktivno pristopila k trženju vseh produktov dokumentarnega poslovanja, pri čemer se učinki večjega obsega poslovanja na tem segmentu pričakujejo v letu Garancije Abanke so konec leta 2014 znašale tisoč evrov, kar pomeni, da so bile za 15,3 odstotka nižje kot v letu Storitvene garancije so se v letu 2014 zmanjšale za 15,4 odstotka, finančne garancije pa za 14,8 odstotka. Storitvene garancije so tako konec leta 2014 predstavljale 73,2 odstotka vseh garancij (konec leta 2013 so znašale 73,3 odstotka). GARANCIJE ABANKE storitvene garancije finančne garancije 40 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

41 Depoziti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov v Skupini Abanka (med katerimi so tudi depoziti Ministrstva za finance) so konec leta 2014 znašali tisoč evrov in so se v letu 2014 zmanjšali za 13,1 odstotka. Depoziti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov v Abanki so ob koncu leta 2014 znašali tisoč evrov in so se v letu 2014 zmanjšali za 13,2 odstotka oziroma za tisoč evrov (predvsem zaradi zmanjšanja depozitov Ministrstva za finance za 63,7 odstotka oziroma za tisoč evrov). (Krediti strank so konec leta 2014 znašali 106 tisoč evrov, konec leta 2013 pa 96 tisoč evrov.) Tržni delež depozitov pravnih oseb je konec leta 2014 znašal 7,3 odstotka, medtem ko je bil konec leta ,6-odstoten. Strukturni delež depozitov pravnih oseb v bilančni pasivi se je povečal s 26,1 odstotka ob koncu leta 2013 na 26,5 odstotka ob koncu leta ,3 % tržni delež depozitov pravnih oseb konec leta 2014 V letu 2014 so se depoziti nefinančnih družb povečali za 15,0 odstotka, drugih finančnih organizacij za 74,2 odstotka in samostojnih podjetnikov za 11,1 odstotka, medtem ko so se depoziti države zmanjšali za 49,8 odstotka in depoziti neprofitnih izvajalcev storitev gospodinjstvom za 8,9 odstotka. V strukturi vseh depozitov nebančnega sektorja so imeli največji delež depoziti nefinančnih družb (42,2 odstotka), sledili so depoziti države (30,5 odstotka), nato depoziti drugih finančnih organizacij (21,9 odstotka), samostojnih podjetnikov (3,9 odstotka) in neprofitnih izvajalcev storitev gospodinjstvom (1,5 odstotka), kar je razvidno s slike v nadaljevanju. DEPOZITI PRAVNIH OSEB IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV V ABANKI druge fin. organizacije 21,9 % samostojni podjetniki 3,9 % neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom 1,5 % nefinančne družbe 42,2 % država 30,5 % Poslovanje s fizičnimi osebami Med pomembnejšimi nalogami banke v področju poslovanja s prebivalstvom v letu 2014 sta bili pridobivanje depozitov prebivalstva in plasiranje kreditov. Z različnimi, segmentom prilagojenimi aktivnostmi pridobivanja novih računov strank, prav tako pa tudi s spodbujanjem širitve poslovanja obstoječih manj aktivnih strank smo odprli novih računov strank. Za vodje poslovalnic smo pripravili koncept celovitega bančnega izobraževanja, sestavljen iz različnih modulov potrebnih znanj za uspešno poslovanje poslovalnice, opravljanje finančnih storitev za stranke in ohranjanje visoke kakovosti izvajanja storitev. Prav tako za boljše poznavanje poslovanja posameznih segmentov oziroma delovanja procesov in storitev vse leto izvajamo strokovna izobraževanja zaposlenih v poslovni mreži. Tudi v letu 2014 smo izvajali izterjavo za fizične osebe in kljub poslabšani plačilni sposobnosti uspeli zadržati stanje na sprejemljivi ravni. Ves čas sledimo načelu avtomatizacije postopkov in optimizacije poslovnih procesov ter tako v vedno večji meri omogočamo bančnikom v poslovalnicah, da čas posvečajo izvajanju prodajnih aktivnosti in kakovostnejši obravnavi strank. Tako lahko bistveno pripomoremo k optimizaciji stroškov in posredno k povečevanju operativnega dobička. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

42 Ves čas sledimo načelu avtomatizacije postopkov in optimizacije poslovnih procesov ter tako v vedno večji meri omogočamo bančnikom v poslovalnicah, da čas posvečajo izvajanju prodajnih aktivnosti in kakovostnejši obravnavi strank. Krediti Skupine Abanka fizičnim osebam so konec leta 2014 znašali tisoč evrov in so se v letu 2014 zmanjšali za 1,0 odstotka. Krediti Abanke fizičnim osebam pa so konec leta 2014 znašali tisoč evrov. V letu 2014 so se zmanjšali za 0,5 odstotka oziroma za tisoč evrov, strukturni delež v bilančni aktivi pa se je povečal s 17,0 odstotka konec leta 2013 na 19,7 odstotka konec leta Tržni delež kreditov fizičnim osebam se je v letu 2014 povečal, saj je konec leta 2014 znašal 6,6 odstotka, medtem ko je bil konec leta ,5 odstotka. 6,6 % tržni delež kreditov fizičnim osebam konec leta 2014 V strukturi vseh kreditov fizičnim osebam predstavljajo največji delež stanovanjski krediti (65,4 odstotka), nato sledijo potrošniški krediti (27,1 odstotka), limiti na TRR (5,6 odstotka) ter plačilne in kreditne kartice (1,9 odstotka), kar je razvidno s slike v nadaljevanju. KREDITI ABANKE FIZIČNIM OSEBAM limiti na TRR 5,6 % plačilne in kreditne kartice 1,9 % potrošniški krediti 27,1 % stanovanjski krediti 65,4 % Depoziti fizičnih oseb Skupine Abanka so enaki depozitom fizičnih oseb Abanke in so ob koncu leta 2014 znašali tisoč evrov. Depoziti fizičnih oseb so se v letu 2014 povečali za 4,8 odstotka. Tržni delež depozitov fizičnih oseb je bil ob koncu leta 2014 enak kot konec leta 2013, in sicer 7,7-odstoten. Strukturni delež depozitov fizičnih oseb v bilančni pasivi se je povečal, in sicer s 36,3 odstotka konec leta 2013 na 44,4 odstotka konec leta ,7 % tržni delež depozitov fizičnih oseb konec leta S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

43 v tisoč EUR V strukturi vseh depozitov prebivalstva predstavljajo največji delež vezane vloge (51,6 odstotka), nato sledijo vloge na transakcijskih računih (31,4 odstotka) in varčevalnih računih (11,7 odstotka). Depoziti na odpoklic, rentno in namensko varčevanje ter ostali depoziti predstavljajo 5,3 odstotka, kar je razvidno s slike v nadaljevanju. DEPOZITI FIZIČNIH OSEB V ABANKI varčevalni račun 11,7 % depoziti na odpoklic 2,7 % rentno varčevanje 1,4 % namensko varčevanje 1,1 % ostali depoziti (neobr. in NSVS) 0,1 % vezane vloge 51,6 % transakcijski račun 31,4 % Poslovanje z bankami 13 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah ter krediti bankam Skupine Abanka so konec leta 2014 znašali tisoč evrov. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah ter krediti bankam Abanke so konec leta 2014 znašali tisoč evrov in so se glede na konec leta 2013 zmanjšali za 69,3 odstotka. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah so se v letu 2014 zmanjšali za 69,3 odstotka oziroma za tisoč evrov, tako da so konec leta 2014 znašali tisoč evrov. Krediti bankam pa so se v letu 2014 zmanjšali za 69,2 odstotka oziroma za tisoč evrov in so konec leta 2014 znašali tisoč evrov. Na zmanjšanje stanja na računih pri centralni banki in kreditih bankam je v največji meri vplivalo nižje stanje na poravnalnem računu. DENAR V BLAGAJNI, STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI IN VPOGLEDNE VLOGE PRI BANKAH TER KREDITI BANKAM ABANKE krediti bankam denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 13 Zaradi spremembe sheme Banke Slovenije, in sicer izkaza finančnega položaja, so spremenjeni tudi primerjalni podatki za leto 2013 (podrobneje je pojasnjeno v računovodskem poročilu). S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

44 v tisoč EUR v tisoč EUR Finančne obveznosti Skupine Abanka do bank so konec leta 2014 znašale tisoč evrov, enako so tudi finančne obveznosti Abanke do bank konec leta 2014 znašale tisoč evrov in so bile za 62,4 odstotka oziroma za tisoč evrov manjše kot konec leta Strukturni delež finančnih obveznosti do bank v bilančni pasivi se je tako zmanjšal s 27,0 odstotka konec leta 2013 na 11,8 odstotka konec leta Vloge bank in centralne banke so se v letu 2014 povečale za 16,4 odstotka oziroma za tisoč evrov, tako da so konec leta 2014 znašale tisoč evrov, medtem ko so se krediti bank in centralne banke zmanjšali za 63,5 odstotka oziroma za tisoč evrov in so konec leta 2014 znašali tisoč evrov. Največji delež pri zmanjšanju kreditov predstavlja predčasno vračilo sredstev iz naslova operacij dolgoročnega refinanciranja pri centralni banki. Ostalo znižanje kreditov pa predstavljajo zapadlosti in tudi predčasna vračila kreditov SID banki. FINANČNE OBVEZNOSTI ABANKE DO BANK krediti bank in centralne banke vloge bank in centralne banke Vrednostni papirji Naložbe Skupine Abanka v vrednostne papirje so bile konec leta 2014 enake naložbam Abanke v vrednostne papirje. Znašale so tisoč evrov in so se glede na konec leta 2013 povečale za 99,1 odstotka oziroma za tisoč evrov, strukturni delež naložb v vrednostne papirje v bilančni aktivi pa se je povečal z 21,5 odstotka konec leta 2013 na 50,0 odstotka konec leta Portfelj vrednostnih papirjev sestavljajo lastniški in dolžniški vrednostni papirji. Naložbe Abanke v lastniške vrednostne papirje so konec leta 2014 znašale tisoč evrov, kar pomeni porast za 45,0 odstotka oziroma za tisoč evrov glede na konec leta Naložbe Abanke v dolžniške vrednostne papirje so konec leta 2014 znašale tisoč evrov in so ob koncu leta 2014 imele 97,9-odstotni strukturni delež v portfelju vrednostnih papirjev. V primerjavi s koncem leta 2013 so se dolžniški vrednostni papirji povečali za 100,7 odstotka oziroma za tisoč evrov. Povečanje dolžniških vrednostnih papirjev je posledica dokapitalizacijskih obveznic v višini tisoč evrov in obveznic DUTB v višini tisoč evrov, ki jih je banka prejela ob prenosu terjatev banke na DUTB. NALOŽBE ABANKE V VREDNOSTNE PAPIRJE dolžniški vrednostni papirji lastniški vrednostni papirji 44 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

45 v tisoč EUR Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev Skupine Abanka so enake obveznostim iz izdanih vrednostnih papirjev Abanke. Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so vključevale obveznosti iz naslova izdanih dolžniških vrednostnih papirjev (obveznice in potrdila o vlogah). Vse obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so konec leta 2014 znašale tisoč evrov in so se glede na konec leta 2013 znižale za 1,5 odstotka oziroma 768 tisoč evrov, njihov strukturni delež v bilančni pasivi pa se je z 1,7 odstotka konec leta 2013 povečal na 1,9 odstotka konec leta Obveznosti iz naslova izdanih potrdil o vlogah so konec leta 2014 znašale tisoč evrov (konec leta tisoč evrov), obveznosti iz izdanih obveznic pa tisoč evrov (konec leta tisoč evrov). OBVEZNOSTI IZ IZDANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV obveznice potrdila o vlogah Kapitalske naložbe Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb so ob koncu leta 2014 znašale tisoč evrov in so bile za tisoč evrov manjše kot konec leta Avgusta 2014 smo pripojili odvisno družbo Analožbe k Abanki, iz tega naslova so se znižale kapitalske naložbe za 100 tisoč evrov; oktobra 2014 je bila na DUTB prenesena kapitalska naložba v Argolino v višini tisoč evrov. Preostanek znižanja predstavljajo oslabitve kapitalskih naložb v odvisne družbe Aleasing (3.788 tisoč evrov), Anepremičnine (2.396 tisoč evrov) in Afaktor (1.043 tisoč evrov). Abanka je decembra 2014 v odvisni družbi AB58 odkupila 1- odstotni delež, tako da je bila konec leta 2014 družba AB58 v 100-odstotni lasti Abanke. Iz tega naslova so se kapitalske naložbe povečale za 37 tisoč evrov. Kapitalske naložbe (v tisoč EUR) Indeks 14/13 Odvisne družbe ,2 Skupaj kapitalske naložbe ,2 Plačilni promet V letu 2014 je Deutsche Bank iz Frankfurta Abanki za leto 2013 ponovno podelila STP Excellence Award, priznanje za visoko kakovostno izvedbo mednarodnih plačil, ki omogoča najbolj avtomatizirano obdelavo plačilnih nalogov ter s tem cenejše in kakovostnejše poslovanje za naše stranke. Abanka je v letu 2014 v domačem in čezmejnem plačilnem prometu v okviru sistema Target izvedla nalogov in s tem dosegla 8,5-odstotni tržni delež. Vrednostno pa je realizirala tisoč evrov, kar pomeni 15,0-odstotni tržni delež. Obseg domačih in čezmejnih plačil se je po številu nalogov glede na leto 2013 povečal za 3,3 odstotka, vrednostno pa za 7,0 odstotka. Preko sistema plačil majhnih vrednosti (SIMP) je bilo v domačem plačilnem sistemu z internimi kreditnimi plačili (IKP) izvršenih nalogov in tako dosežen 12,2-odstotni tržni delež. Vrednostno pa je banka realizirala tisoč evrov, kar predstavlja 8,9-odstotni tržni delež. Obseg plačil preko tega sistema je bil večji kar za 14,9 odstotka, vrednost le-teh pa je bila nižja za 4,3 odstotka. Abanka je večino čezmejnih plačil v okolje SEPA opravila preko sistema eksternih plačil. Tako je v čezmejnem plačilnem prometu izvršila nalogov preko sistema eksternih kreditnih plačil (EKP), kar pomeni 10,1-odstotni porast, v vrednosti tisoč evrov, kar predstavlja 0,8-odstotni padec glede na leto prej. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

46 Poleg plačil v domačem plačilnem prometu ter čezmejnem v države območja SEPA je banka izvršila tudi nalogov preko sistema razvejene mreže korespondenčnih bank v tujini, in sicer v vrednosti tisoč evrov. Število nalogov se je zmanjšalo za 13,5 odstotka, vrednost plačil pa za 27,4 odstotka. Abanka je pomembna udeleženka sistema direktnih bremenitev v SEPA DD. V letu 2014 je preko tega plačilnega sistema izvršila 8,2 milijona transakcij v vrednosti tisoč evrov, kar predstavlja kar 27,0-odstotni tržni delež. Kartično in bankomatsko poslovanje Konec leta 2014 je bilo izdanih kartic, kar je za 3,5 odstotka več kot ob koncu leta Največji delež med vsemi karticami (kar 57,9 odstotka) ima kartica Ba Maestro, ki je kartica osebnega računa. K povečanju števila izdanih kartic sta največ prispevali izdaja kartice Visa Electron, ki je druga kartica po deležu izdanih kartic (24,2 odstotka), ter izdaja nove debetne obročne kartice Visa, ki smo jo začeli izdajati v drugi polovici leta 2013 in smo ob koncu leta že dosegli izdanih kartic ter jo v letu 2014 povečali kar za 72,6 odstotka. V letu 2014 je bilo z izdanimi karticami Abanke na prodajnih mestih opravljenih 13,1 milijona transakcij, kar je za 3,7 odstotka več kot v letu Skupni promet v vrednosti tisoč evrov je bil za 1,7 odstotka višji kot v letu Abanka ima dobro razvito mrežo prodajnih mest za vse vrste kartičnih produktov, katerih posli potekajo na lastnih terminalih POS ali na terminalih drugih bank. V okviru sklenjenih pogodb s trgovci so se transakcije izvrševale na prodajnih mestih Abanke. Na teh je bilo v letu 2014 opravljenih z vsemi vrstami kartic 22,0 milijona transakcij oziroma za 0,7 odstotka več kot v letu Vrednostno to predstavlja tisoč evrov, kar pomeni za 1,9 odstotka manj kot v letu Abanka ima dobro razvito mrežo prodajnih mest za vse vrste kartičnih produktov. Med sodobne prodajne poti Abanke sodi tudi razvejana mreža bankomatov. Abanka je ob koncu leta 2014 poslovala z 263 bankomati in ohranila drugo mesto po velikosti bankomatske mreže. Število bankomatov se je glede na konec leta 2013 zmanjšalo za enajst, vendar smo kljub temu ohranili tržni delež, ki je tudi konec leta 2014 znašal 15,5 odstotka. Na bankomatih Abanke je bilo opravljenih 6,2 milijona transakcij dviga gotovine v vrednosti 613,0 tisoč evrov, poleg tega pa še tisoč drugih transakcij, kot so vpogled, polog gotovine, plačilo položnic in drugo. Število dvižnih transakcij se je zmanjšalo za 6,3 odstotka, vrednost izplačil pa se je zmanjšala za 4,1 odstotka. Med preostalimi transakcijami beležimo največji porast pri plačilih univerzalnega plačilnega naloga, ki se je povečal za 0,4 odstotka, medtem ko se je število vpogledov zmanjšalo za 1,5 odstotka glede na enako obdobje preteklega leta. 263 bankomatov v lasti Abanke konec leta 2014 Borznoposredniško poslovanje in plemenite kovine Skupni promet članov na Ljubljanski borzi je v letu 2014 dosegel tisoč evrov. Abanka je ustvarila tisoč evrov prometa, s čimer je dosegla osmo mesto med člani borze oziroma 3,97-odstotni tržni delež med člani borze. Na tujih trgih je Abanka opravila za tisoč evrov prometa. Število strank na borznem posredovanju na domačem trgu je ob koncu leta 2014 znašalo 7.735, medtem ko smo na tujih trgih posredovali za 650 domačih pravnih in fizičnih oseb. Sredstva strank na domačem kapitalskem trgu so ob koncu leta 2014 znašala tisoč evrov, sredstva na tujih trgih pa tisoč evrov. V letu 2014 smo na sedežu Abanke in v 19 poslovalnicah prodali ,47 grama zlatih naložbenih palic in kovancev v skupni vrednosti tisoč evrov. 46 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

47 sredstva v tisoč EUR število strank sredstva v tisoč EUR število strank BORZNO POSREDOVANJE NA DOMAČEM TRGU sredstva število strank BORZNO POSREDOVANJE NA TUJEM TRGU sredstva število strank Vzajemni pokojninski sklad AIII Dejanska čista vrednost sredstev sklada je konec leta 2014 znašala tisoč evrov, medtem ko je konec leta 2013 znašala tisoč evrov. Čista vrednost sredstev sklada se je v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 znižala za 0,2 odstotka. Stabilizacija političnih razmer, nadaljevanje privatizacije in ugodne makroekonomske razmere v državah Evropske unije so prinesli rast delnic slovenskih podjetij in znižanje zahtevane donosnosti obveznice Republike Slovenije. Naložbena politika, ki je dala poudarek daljši ročnosti naložb v dolžniške vrednostne papirje, je omogočila nadpovprečen donos sklada. Sklad je v letu 2014 dosegel donosnost v višini 9,51 odstotka in tako bistveno presegel zahtevano zajamčeno donosnost leta, ki je znašala 1,88 odstotka. Sklad je v letu 2014 dosegel donosnost v višini 9,51 odstotka in bistveno presegel zahtevano zajamčeno donosnost leta. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

48 v tisoč EUR Skladno z načrtom prestrukturiranja Abanke, ki predvideva usmeritev na klasične bančne posle in opustitev dejavnosti upravljanja s sredstvi strank, je Abanka v letu 2014 začela s postopki za opustitev dejavnosti upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada. Prav tako je bilo konec septembra 2014 preneseno k drugemu izvajalcu izvajanje storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti strank. ČISTA VREDNOST SREDSTEV VZAJEMNEGA POKOJNINSKEGA SKLADA AIII čista vrednost sredstev Skrbniške in administrativne storitve Abanka je v letu 2014 uspela ohraniti vodilni tržni delež na področju opravljanja skrbniških storitev za investicijske in pokojninske sklade. V letu 2014 smo utrdili prednostni položaj edinega izvajalca tako skrbniških kot administrativnih poslov po Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-2), Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ- 2) in Zakonu o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) ter začeli izvajati storitev nominalnega imetnika in plačilnega agenta za tuje družbe za upravljanje. Še vedno smo aktivni pri sodelovanju z institucijami pri oblikovanju nove podzakonske podlage na področju poslovanja investicijskih skladov in pokojninskih skladov ter načrtujemo uskladitev poslovanja s trenutnimi tržnimi razmerami. Preučujemo tudi možnost širitve poslovanja na področju skrbniških storitev po Zakonu o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov. V letu 2014 je sektor skrbniških in administrativnih storitev obeležil dva pomembna mejnika: 10. obletnico izvajanja skrbniških storitev in 20. obletnico izvajanja administrativnih storitev, kar potrjuje kakovost našega dela na teh področjih. Ostajamo vodilna banka za skrbniške in administrativne storitve. Bančno-zavarovalniški posli Bančno zavarovalništvo je ena od pomembnejših strategij finančnih ustanov v zadnjem desetletju ter omogoča bankam in zavarovalnicam povečati možnosti oblikovanja celotne ponudbe finančnih storitev na enem mestu. Krepitev sodelovanja bank in zavarovalnic je pomembna predvsem zaradi uvedbe nove prodajne poti, ki jo na eni strani narekuje razvit zavarovalno-finančni trg, na drugi pa potrebe posameznikov, ki na trgu iščejo možnosti vlaganja svojih prihrankov in lažji dostop do raznovrstnih storitev. Bančno zavarovalništvo omogoča bankam in zavarovalnicam povečanje njihovih zmožnosti ter oblikovanje celovite ponudbe finančnih storitev na enem mestu. Vsem omenjenim sodobnim trendom sledi tudi Abanka skupaj z Zavarovalnico Triglav. Abanka nastopa kot zavarovalni posrednik na trgu zavarovalniških produktov že od novembra S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

49 Abanka nastopa kot zavarovalni posrednik na trgu zavarovalniških produktov že od novembra V sodelovanju z Zavarovalnico Triglav strankam ponuja naslednje bančno-zavarovalniške produkte: nezgodno zavarovanje kot dodatno storitev za imetnike Aračuna, osebnega računa Premium in osebnega računa Akeš (prvi bančno-zavarovalniški produkt), mešana življenjska zavarovanja, ki so oblika zavarovanja, pri katerem naložbeno tveganje prevzema zavarovalnica, naložbena življenjska zavarovanja, ki združujejo življenjsko zavarovanje in varčevanje, vezano na gibanje vrednosti enot premoženja izbranih vzajemnih skladov ter investicijskega sklada Zavarovalnice Triglav, enkratna naložbena zavarovanja, ki združujejo življenjsko zavarovanje in varčevanje, vezano na gibanje vrednosti enot premoženja izbranih vzajemnih skladov, pri čemer se zavarovalna premija vplača v enkratnem znesku ob sklenitvi zavarovanja, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je prostovoljno zdravstveno zavarovanje in ga lahko sklenejo imetniki osebnega ali varčevalnega računa pri Abanki, ki so obvezno zdravstveno zavarovani ter so zavezanci za doplačila storitev, rizična življenjska zavarovanja, ki ne vključujejo varčevalne komponente. Zavarovalna vsota je celotno obdobje trajanja zavarovanja določena v konstantni višini, življenjsko zavarovanje kreditojemalcev, ki se sklene v kombinaciji s hipotekarnim, stanovanjskim in potrošniškim kreditom (z ročnostjo nad dve leti) ter je zavarovanje za primer smrti s padajočo zavarovalno vsoto, ki se med trajanjem zavarovanja znižuje in je ob izteku zavarovanja enaka nič, investicijsko zavarovanje ABAFLEKS, ABAFLEKS za odrasle in investicijsko zavarovanje FLEKS za mlade, ki združujejo življenjsko zavarovanje in varčevanje, vezano na investicijske sklade, pri katerem zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, hkrati pa lahko izbira med različnimi naložbenimi strategijami (strategija finančnih ciljev je vezana na sklade), ABC življenjsko zavarovanje, ki je po vsebini podobno naložbenim življenjskim zavarovanjem z nižjimi zavarovalnimi premijami in odprto zavarovalno dobo, dodatno zavarovanje v primeru brezposelnosti, ki se sklene v kombinaciji s hipotekarnim, stanovanjskim ali potrošniškim kreditom, zavarovanje kartic imetnika osebnega računa je namenjeno imetnikom navadnega računa ali osebnega računa Premium v banki in njihovim pooblaščenim osebam na izbranem računu, paketno zavarovanje za dom Triglav, ki je premoženjsko zavarovanje, življenjsko zavarovanje Triglav zaščita, ki je zavarovanje za primer smrti, za primer popolne trajne nezmožnosti za delo in hujšega stanja kot posledice nezgode ali bolezni. Celotni kapital in delniška struktura Ob koncu leta 2014 je imela Skupina Abanka tisoč evrov celotnega kapitala, Abanka pa tisoč evrov celotnega kapitala, ki se je v letu 2014 povečal za 38,6 odstotka oziroma za tisoč evrov, kar je predvsem posledica dokapitalizacije v višini tisoč evrov, ki jo je izvedla Republika Slovenija na podlagi dokončne odločbe Evropske komisije, s katero je slednja odobrila drugi del dokapitalizacije. Celotni kapital je konec leta 2014 predstavljal 11,3 odstotka bilančne pasive (konec leta ,0 odstotka). Na 28. redni skupščini 21. maja 2014 se je skupščina delničarjev seznanila, da bilančni dobiček za leto 2013 znaša 0,00 evra in da je banka v letu 2013 dosegla negativni poslovni rezultat v višini ,29 evra in je ob sestavi računovodskih izkazov čisto izgubo poslovnega leta pokrila v skladu z zahtevami iz Odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z oznako št. PBH / z dne 17. decembra 2013 v breme drugih rezerv iz dobička v višini 6.150,06 evra in v breme kapitalskih rezerv v višini ,23 evra. Odločba Evropske komisije je omogočila vladi Republike Slovenije, da je s sklepom z dne 25. septembra 2014 dokončno potrdila izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti Abanke, med drugim tudi preostanek dokapitalizacije banke v višini tisoč evrov. Do 3. oktobra 2014 je osnovni kapital banke znašal ,00 evra in je bil sestavljen iz navadnih kosovnih delnic, ki se glasijo na ime in so v celoti v lasti Republike Slovenije. Skupščina družbe je 3. oktobra 2014 sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, in sicer se je glede na stvarni vložek delničarja Republike Slovenije, ki ga predstavljajo finančni instrumenti, in glede na denarni vložek povečal za ,00 evra, tako da po povečanju znaša ,00 evra. Od 3. oktobra 2014 dalje znaša osnovni kapital banke ,00 evra in je sestavljen iz navadnih kosovnih delnic, ki se glasijo na ime in so v celoti v lasti Republike Slovenije. V skladu s sklepom 29. skupščine banke je Republika Slovenija 8. oktobra 2014 vplačala novih delnic v vrednosti tisoč evrov, in sicer z izročitvijo stvarnega vložka v obveznicah Republike Slovenije v višini ,49 evra ter vplačilom v denarju v višini 56,51 evra (razlika do celotnega emisijskega zneska dokapitalizacije). Povišanje osnovnega kapitala banke v višini evrov je bilo v sodni register vpisano 10. oktobra Pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu je konec leta 2014 znašal 10,00 evra. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

50 Kapital z rezervami je konec decembra 2014 znašal tisoč evrov in se je povečal za tisoč evrov glede na konec leta 2013, kar je predvsem posledica dokapitalizacije, ki jo je v oktobru izvedla država. Iz tega naslova se je osnovni kapital povečal za tisoč evrov, kapitalske rezerve pa za tisoč evrov. Iz naslova presežka iz prevrednotenja kapitala se je kapital povečal za tisoč evrov, iz naslova pripojitve družbe Analožbe d.o.o. so se rezerve iz dobička povečale za 10 tisoč evrov in zadržani dobiček za 254 tisoč evrov, 2 tisoč evrov pa je bilo prenesenih v rezerve iz dobička iz naslova neizplačanih dividend v skladu s sklepom skupščine. Na drugi strani se je kapital znižal zaradi čiste izgube poslovnega leta v višini tisoč evrov, ki smo jo na podlagi sklepa uprave pokrili iz kapitalskih rezerv v višini tisoč evrov, iz zadržanega dobička v višini 254 tisoč evrov in iz drugih rezerv iz dobička v višini 2 tisoč evrov. Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31. december 2014, izračunana na podlagi delnic, znašala 19,53 evra. DELNIČAR BANKE Število delnic Udeležba v % Število delnic Udeležba v % REPUBLIKA SLOVENIJA ,0 REPUBLIKA SLOVENIJA ,0 Pred obdobjem uveljavitve Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih leta 1999 je bilo v treh emisijah izdanih delnic v vrednosti ,79 evra. Po tem obdobju pa so bile izvedene naslednje dokapitalizacije (dokapitalizacija v letu 2002 zaradi pripojitve Banke Vipa d.d. v višini delnic ni upoštevana): v letu 2001 v višini delnic v vrednosti ,52 evra, v letu 2003 v višini delnic v vrednosti ,58 evra, v letu 2005 v višini delnic v vrednosti ,15 evra in v letu 2008 v višini delnic v vrednosti ,00 evra. Do 17. decembra 2013 (tj. do izdaje odločbe Banke Slovenije z dne 17. decembra 2013) je osnovni kapital banke znašal ,00 evra in je bil razdeljen na navadnih, rednih, prosto prenosljivih, imenskih kosovnih delnic z oznako ABKN, od tega je bilo delnic v nematerializirani obliki, delnic pa v materializirani obliki, ki še niso bile oddane na KDD. Glasovalno pravico je imelo delnic delnicam v lasti družb Zavarovalnica Triglav, d.d., HIT, d.d., SOD, d.d., in Mobitel, d.d., so bile v januarju 2011 odvzete glasovalne pravice na podlagi odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vse izdane delnice so bile vplačane v celoti. V sodni register vpisani osnovni kapital Abanke je na dan 31. december 2013 znašal ,00 evra. Na 26. skupščini delničarjev 8. aprila 2013 je bilo sprejeto zmanjšanje osnovnega kapitala banke, tako da se je osnovni kapital banke, ki je na dan 8. april 2013 znašal ,60 evra in je bil razdeljen na rednih imenskih kosovnih delnic, zmanjšal po poenostavljenem postopku za ,60 evra, tako da je po zmanjšanju znašal ,00 evra. Zmanjšanje se je izvedlo zaradi kritja dela izgube poslovnega leta 2012 v višini ,60 evra v breme osnovnega kapitala banke. V sodni register se je 21. maja 2013 na podlagi sklepa skupščine vpisalo poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala banke s ,60 evra na ,00 evra. Na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. decembra 2013 so z 18. decembrom 2013 v celoti prenehale vse kvalificirane obveznosti Abanke Vipe d.d., vključno z osnovnim kapitalom Abanke Vipe d.d., ki je predstavljal vse delnice Abanke Vipe d.d. z oznako ABKN. V sodnem registru so bili istega dne izvršeni ustrezni vpisi, navedene delnice pa so bile posledično izbrisane iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD, d.d. Hkrati z zmanjšanjem osnovnega kapitala Abanke Vipe d.d. na nič je bil 18. decembra 2013 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. decembra 2013 in odločbe Banke Slovenije o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke z dne 18. decembra 2013 osnovni kapital Abanke Vipe d.d. povečan na ,00 evra z izdajo novih navadnih imenskih kosovnih delnic z glasovalno pravico. V sodnem registru so bili istega dne izvršeni ustrezni vpisi, navedene delnice pa so bile posledično vpisane v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Novo skupno število delnic z glasovalno pravico, na katere je bil razdeljen osnovni kapital Abanke Vipe d.d., je tako od 18. decembra 2013 znašalo Republika Slovenija je bila po vpisu novih delnic ABKS imetnica delnic ABKS, kar predstavlja 100 odstotkov vseh izdanih delnic Abanke Vipe d.d. Od 3. oktobra 2014 dalje znaša osnovni kapital banke ,00 evra in je sestavljen iz delnic ABKS, ki so v celoti v lasti Republike Slovenije. 50 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

51 Preglednost finančnih odnosov med državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter javnimi podjetji Poravnava izgub iz poslovanja in zagotovitev kapitala Kapital z rezervami je konec decembra 2014 znašal tisoč evrov in se je povečal za tisoč evrov glede na konec leta 2013, kar je predvsem posledica dokapitalizacije v višini tisoč evrov, ki jo je v oktobru izvedla država; Republika Slovenija je vplačala novih delnic Abanke z oznako ABKS. Iz tega naslova se je osnovni kapital povečal za tisoč evrov, kapitalske rezerve pa za tisoč evrov. Iz naslova presežka iz prevrednotenja kapitala se je kapital povečal za tisoč evrov, izguba poslovnega leta pa je znižala kapital za tisoč evrov. Čisto izgubo smo na podlagi sklepa uprave pokrili iz kapitalskih rezerv v višini tisoč evrov, iz zadržanega dobička v višini 254 tisoč evrov in iz drugih rezerv iz dobička v višini 2 tisoč evrov. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

52 RAZVOJ IN CILJI BANKE RAZVOJ IN TRŽENJSKO KOMUNICIRANJE V LETU 2014 Poslovanje s pravnimi osebami V Abanki skrbimo za dobre poslovne odnose s strankami v segmentu poslovanja s pravnimi osebami. Neposredno trženje z osebno prodajo smo ohranili kot glavni kanal trženja in prodaje pri vseh segmentih pravnih oseb. Za optimizacijo poslovanja smo razvili novo kreditno aplikacijo za podporo prodaji, za poenotenje zahtev in določb, povezanih s kreditiranjem pravnih oseb, pa smo prenovili kreditne pogodbe in tehnološko zagotovili dopolnjevanje pogodbenih določil v delovnem toku odobravanja kredita in sklepanja pogodbe. V letu 2014 smo za segment malega gospodarstva oblikovali številne posebne ponudbe (za nove stranke poslovni paket, posebno ponudbo kratkoročnih in dolgoročnih kreditov ter posebno ponudbo vezanih sredstev) in pripravili izobraževalnopromocijske dogodke, na katere smo tradicionalno poleg obstoječih strank povabili tudi potencialne nove. Aktualne ponudbe in novosti smo uspešno predstavili tudi na več dogodkih poslovnih partnerjev ter v treh elektronskih glasilih Abanke za podjetja (Ebilten). Vedno večja digitalizacija komunikacijskih orodij postavlja urednikovanje spletnega mesta pri vsebinah poslovnih financ še bolj v ospredje. Prav zato smo s prenovo spletnega portala tudi v letu 2014 naredili vsebine poslovnih financ še preglednejše in uporabnikom spletnega mesta še hitreje dosegljive. V izvajanje plačilnih storitev smo že pred štirimi leti vključili posrednike. Na prodajnih mestih trgovcev posrednikov, ki smo jih poimenovali Abatočka, sprejemajo plačilne naloge, ki omogočajo avtomatski zajem podatkov za plačilo preko vrstice OCR. Mreža prodajnih mest Abatočka se je v letu 2014 ponovno razširila, kar se je odrazilo tudi v rasti prihodkov iz naslova opravnin. Mreža prodajnih mest Abatočka se je v letu 2014 ponovno razširila, kar se je odrazilo tudi v rasti prihodkov iz naslova opravnin. Poleg standardnih načinov elektronskega bančnega poslovanja in Abacoma smo slednjega v preteklih letih prilagodili zahtevam vzpostavitve enotnega plačilnega prostora SEPA z uvedbo direktnih obremenitev SEPA in prilagoditvijo standardov za izmenjavo med komitentom in banko. Skrbeli smo za nadaljnji razvoj inovativnih in sodobnih tržnih poti za pravne osebe. V sklopu elektronske banke Abacom smo omogočili proračunskim uporabnikom izmenjavo e-računov v okviru sistema e-računi. Z uvedeno novostjo lahko stranke takšen račun pregledajo tudi zunaj elektronske banke in avtomatsko obdelajo prejete e-račune. Elektronska banka Abacom uporabnikom omogoča elektronsko izmenjavo podatkov za vedno več bančnih storitev. V izmenjavo e-računov preko Abacoma se postopno vključujejo novi izdajatelji. Večje zanimanje za e-račune je bilo zaznati v drugi polovici leta 2014, saj je z začetkom leta 2015 začela veljati zakonodaja, po kateri proračunski uporabniki lahko sprejemajo samo račune v obliki e-računov. S tem se bo obseg tovrstnega poslovanja občutneje povečal. Začeli smo z razvojem mobilne banke za pravne osebe, ki bo omogočila enostavnejše in hitrejše poslovanje z banko. Nadaljnji razvoj sodobnih tržnih poti, kot sta elektronsko posredovanje vlog in mobilna banka za pravne osebe, bo pripomogel k zagotavljanju ravni storitev po meri komitentov, ki želijo imeti visoko stopnjo fleksibilnosti poslovanja z banko. 52 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

53 Poslovanje s fizičnimi osebami Na področju razvoja storitev in prodajnih poti stalno skrbimo, da z njimi odgovarjamo na potrebe in pričakovanja naših strank. Zato smo v letu 2014 uspešno uvedli mobilno banko Abamobi, ki strankam omogoča preprosto, hitro in učinkovito finančno poslovanje kjerkoli in kadarkoli. Prenovili smo proces kreditiranja fizičnih oseb. Začeli smo s prenovo procesa sklepanja varčevanj za prebivalstvo, za racionalizacijo poslovanja pa s postopki uvedbe eperesa. V septembru 2014 smo strankam privatnega in osebnega bančništva začeli izdajati na novo oblikovani debetni kartici BA Maestro. Skladno s poslovnimi usmeritvami in željami po rasti v vseh segmentih smo pripravili posebno ponudbo za nove uporabnike osebnih računov Aračun in Aračun senior. V sodelovanju z Zavarovalnico Triglav (osebna, zdravstvena, nezgodna in premoženjska zavarovanja) in s Triglav Skladi smo skrbeli za celovito ponudbo finančnih storitev. V letu 2014 je bilo upravljanje sredstev uspešno preneseno na Triglav Sklade. Za pospeševanje depozitnega poslovanja je bila tudi v letu 2014 uvedena kombinirana posebna ponudba, v kateri smo združili dva produkta nenamenske depozite in vlaganje v Triglav Sklade. Poleg klasičnega varčevanja so stranke lahko v sodelovanju s poslovnim partnerjem Triglav Skladi izbirale tudi med naborom naložbenih priložnosti in možnostmi za doseganje dodatnega naložbenega potenciala. V spletni banki Abanet smo dopolnili uporabo in pregled direktnih bremenitev SDD SEPA in nalogov UPN ter omogočili vpogled v stanje naložbe v Triglav Sklade, ob prenosu upravljanja portfeljev vrednostnih papirjev na novega upravljavca Triglav Skladi pa smo podprli prikaz stanja. V okviru storitve Abatočka smo uvedli tudi nov način skeniranja položnic, in sicer pri posredniku Tuš (Tušomat) in pri novem posredniku Spar (Sparomat). V letu 2014 smo s trženjsko-komunikacijskimi aktivnostmi nagovarjali segmente strank, ki jim je bila aktualna ponudba namenjena in so posledično izkazovali največjo nakupno namero po določenem produktu. Z najobsežnejšo trženjsko akcijo v letu 2014 smo podprli ključno novost, novo mobilno banko Abamobi. Z drugimi oglaševalskimi akcijami pa smo pretežno pospeševali prodajo obstoječih produktov, predvsem stanovanjske in potrošniške kredite. Z najobsežnejšo trženjsko akcijo smo podprli ključno novost, novo mobilno banko Abamobi. Trženjske aktivnosti smo usmerili tudi v pospeševanje uporabe različnih kartic. Neposredno smo tržili predvsem uvedbo novo oblikovane kartice, organiziran pa je bil tudi poseben dogodek za stranke privatnega bančništva. Doseganje naslednjega trženjskega cilja, to je pomlajevanje segmentov strank v Abanki, je v letu 2014 uspešno potekalo v segmentu dijakov in študentov z dvema oglaševalskima akcijama pod okriljem storitvene znamke za mlade Akeš, dodatno pa tudi s trženjskimi aktivnostmi za najmlajše, in sicer z našo maskoto (Ježek), ki je v letu 2014 praznovala 40 let, ter za osnovnošolce s storitveno znamko Akeš junior. Zlasti v segmentu mladih smo trženjske prijeme posodobili skladno s pričakovanji in odzivnostjo strank v tem segmentu. Z obema najmlajšima skupinama strank (predšolski otroci in osnovnošolci) in njihovimi starši od jeseni 2014 dalje komuniciramo tudi preko na novo vzpostavljenih spletnih strani in Poskrbeli smo tudi za ustrezno predstavitev aktualnih ponudb v poslovalnicah (letaki, brošure, plakati, monitorji ). S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

54 Spletni portal ostaja za vse stranke pomemben vir uporabnih informacij, zato je bila vsebinska in oblikovna prenova portala v letu 2014 ključna za doseganje marketinških in poslovnih ciljev, kjer sta bili v ospredju zlasti nadgradnja informativnih izračunov in tudi skrajšana pot do želenih informacij. S pomočjo portala po novem tudi aktivneje nagovarjamo stranke, kar hitreje pripelje do sestanka v poslovalnici. Oba Facebookova profila (Abanka in Akeš) Abanki omogočata zlasti hitro pripravo odgovora strankam ter vsakodnevno, nekoliko bolj sproščeno komuniciranje, tako z obstoječimi kot novimi strankami. Neposredno trženje je potekalo v glavnem v elektronski obliki (npr. z e-letaki za predstavitev aktualne ponudbe), delno pa tudi preko SMS-sporočil. V letu 2014 smo izdali tudi štiri elektronska glasila za stranke naročnike, kjer so bile predstavljene zlasti ključne novosti tekočega leta. Finančni trgi V sektorju zakladništva smo v letu 2014 na področju upravljanja z likvidnostjo: nadaljevali s procesom centraliziranega vodenja likvidnosti ter nadgrajevali aplikativno spremljanje plana in realizacije denarnih tokov, nadaljevali z upravljanjem sekundarnih likvidnostnih rezerv, pri čemer smo zagotavljali ustrezno višino in strukturo portfelja bančne knjige. Na področju poslovanja s strankami smo bili v letu 2014 aktivni predvsem na področju izvedenih finančnih instrumentov, saj smo zaradi povečanja nestanovitnosti dali večji poudarek izvedenim finančnim instrumentom, namenjenim zaščiti pred valutnim tveganjem. Prav tako smo nadaljevali z implementacijo t. i. uredbe»emir 14 «, ki ureja področje poslovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti ter od banke zahteva precejšnje prilagoditve informacijske infrastrukture in tudi načina dela. Dodatno smo še razširili nabor strank ter pomembno povečali število sklenjenih poslov na področju nakupov in prodaj obveznic strankam, zaradi česar Abanka ohranja vlogo pomembnega primarnega vpisnika obveznic in zakladnih menic Republike Slovenije in še vedno tako na domačem kot na tujem trgu aktivno sodeluje kot uradni vzdrževalec trga MTS Slovenija. V prvi polovici leta 2014 je Republika Slovenija izdajala obveznice na mednarodnih trgih v evrski in dolarski valuti, pri katerih je Abanka po prometu sodelovala kot ena od aktivnejših bank. Abanka ohranja vlogo pomembnega primarnega vpisnika obveznic in zakladnih menic Republike Slovenije. Že tradicionalno in odmevno izobraževalno druženje za stranke zakladništva Abanke smo pripravili jeseni 2014, prav tako pa smo komunikacijsko podprli vse pomembnejše posebne ponudbe produktov finančnih trgov za stranke in potencialne stranke. Leto 2014 je zaznamoval bistveno večji promet pri borznem posredovanju. Tudi pri storitvah posredovanja pri prodaji ali nakupu večjih deležev v gospodarskih družbah je opazen porast pridobljenih projektov. Odzvali smo se na povečane zahteve trga po nakupu in izdaji podjetniških obveznic ter strankam pripravili razširjeno ponudbo te storitve z uporabo skrbniškega računa. 14 European Market Infrastructure Regulation. 54 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

55 RAZVOJ IN TRŽENJSKO KOMUNICIRANJE TER CILJI V LETU 2015 Tudi v letu 2015 bomo sledili zahtevam in potrebam strank ter pri tem uporabljali sedanje prodajne poti in uporabniške izkušnje, nadaljevali pa bomo tudi z uvajanjem novosti pri prodajnih poteh. Izmerjena uporabniška izkušnja pri spletni banki Abanet bo vodilo za nadgradnjo in optimizacijo za naprej. V spletno banko bomo uvedli možnosti naročila na nekatere bančne produkte, v mobilni banki Abamobi pa razširili funkcionalnost in uporabnikom omogočili nove možnosti poslovanja. V izmenjavo e-računov preko Abacoma bomo postopno vključevali nove izdajatelje. Elektronsko banko Abacom bomo zamenjali s spletno različico, ki bo uporabnikom omogočala večjo fleksibilnost poslovanja. Razvili bomo mobilno banko za pravne osebe. Z rednimi posebnimi ponudbami za uporabnike osebnih računov in posamezne segmente strank (dijaki in študentje, upokojenci, družina, malo gospodarstvo, samostojni podjetniki ipd.) si bomo prizadevali pridobiti nove stranke in širiti sodelovanje z obstoječimi. Nadaljevali bomo s trženjem zavarovalnih produktov Zavarovalnice Triglav ter našim strankam zagotavljali celotno ponudbo osebnih, zdravstvenih, nezgodnih in premoženjskih zavarovanj ter vzajemnih skladov. Na področju marketinga bomo nadaljevali z aktivnostmi, namenjenimi zlasti pospeševanju prodaje obstoječih produktov in uvedbi novih produktov na trg. Trženjske aktivnosti bodo usmerjene v pospeševanje pridobivanja vseh vrst osebnih računov. Del trženjskih aktivnosti bomo namenili utrjevanju zvestobe z zadrževanjem in ponekod še s povečevanjem zadovoljstva zahtevnejših strank, in sicer tako znotraj družinskega okolja kot zunaj njega. Vse segmente strank bomo komunikacijsko učinkovito nagovarjali z načini, ki so blizu posameznemu segmentu (tako nacionalno kot lokalno), z uporabo različnega medijskega spleta. Spletni portal Abanke in posamična spletna mesta bomo v 2015 naredili uporabniku še prijaznejša in jim predvsem dali višjo informativno in uporabno vrednost za stranke ter večjo skladnost s prodajnimi cilji banke. Pri pospeševanju prodaje bančnih storitev pravnim osebam bo Abanka še naprej uporabljala trženjska orodja, ki ustrezajo poslovni javnosti, kjer kombiniramo elemente pospeševanja prodaje z marketinškimi prijemi negovanja strank in povečevanja zadovoljstva strank, npr. s poslovnimi srečanji svetovalno-izobraževalne vsebine, z vsebinskim marketingom e-publikacij in spletnih mest itd. Izkušnje iz preteklih trženjskih aktivnosti in uporaba sodobnih trženjskih prijemov se bodo tudi v letu 2015 izrazile v doseganju zastavljenih marketinških in medijskih ciljev, kar bo prispevalo tudi k doseganju prodajnih ciljev. Med zastavljenimi cilji v letu 2015 pa sta tudi optimizacija in modernizacija marketinških procesov. Uvedba nove kreditne aplikacije Prodaja pravnim osebam v začetku leta 2015 bo stroškovno in procesno optimiranje še dodatno nadgradila. Omogočala bo procesno podporo pri odobravanju kreditov, garancij in depozitov ter spremljanju komitentov. S tem bo banka pomembno znižala operativna tveganja, povečala učinkovitost procesa odobravanja in pomembno izboljšala storitve za svoje stranke. Uvedba nove kreditne aplikacije Prodaja pravnim osebam v začetku leta 2015 bo stroškovno in procesno optimiranje še dodatno nadgradila. V pripravi je tudi prenova centralne evidence zavarovanj za večje obvladovanje kreditnega tveganja. V banki tečejo tudi procesi optimizacije in prenove posameznih internih procesov in pogodbene dokumentacije za komitente. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

56 UPRAVLJANJE IZJAVA O UPRAVLJANJU Kodeksi o upravljanju Banka je pristopila h Kodeksu upravljanja javnih delniških družb, ki so ga 8. decembra 2009 sprejeli Ljubljanska borza d.d., Ljubljana, Združenje članov nadzornih svetov in Združenje Manager. Kodeks je javno dostopen v slovenskem in angleškem jeziku na spletnih straneh Ljubljanske borze ( V poslovnem letu 2014 je banka pri svojem poslovanju spoštovala tudi določila Kodeksa upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki sta ga 15. maja 2013 sprejela uprava in nadzorni svet Slovenske odškodninske družbe, d.d., in je objavljen na spletni strani ter Priporočila upravljavca posrednih in neposrednih kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki jih je Slovenska odškodninska družba, d.d., sprejela 12. aprila Od 19. decembra 2014 dalje je banka pri svojem poslovanju spoštovala tudi določila Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ki ga je 19. decembra 2014 sprejel Slovenski državni holding, d.d., in Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga iz decembra Banka pri svojem delu in poslovanju spoštuje vsa določila Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, Kodeksa upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije in priporočil ter od 19. decembra tudi Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in priporočil, z odstopanji oziroma posebnostmi, ki so razkrite v Izjavi o skladnosti s kodeksi upravljanj, objavljeni v poslovnem poročilu. Praksa upravljanja banke je javno dostopna na spletnih straneh banke ( Glavne značilnosti sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj v banki Učinkovito in skrbno upravljanje banka zagotavlja s pregledno razdelitvijo pristojnosti in odgovornosti ter s spodbujanjem poslovne etike in ustrezne organizacijske kulture. Banka upravlja vse pomembne vrste tveganj v skladu s sprejeto Strategijo upravljanja tveganj v Skupini Abanka, obvladovanje tveganj pa poteka v skladu s politikami za obvladovanje posameznih vrst tveganj. Ureditev upravljanja tveganj v banki je vključena v posebni izjavi uprave in nadzornega sveta. Sistem notranjih kontrol v banki obsega sprotne notranje kontrole (politike in postopki v poslovnih in podpornih organizacijskih enotah) in neodvisne notranje kontrolne funkcije (upravljanje tveganj, skladnost poslovanja in notranja revizija). Glavni cilji notranjih kontrol pri upravljanju tveganj iz naslova računovodskega poročanja so učinkovito izvajanje nalog, smotrna uporaba sredstev ter njihovo varovanje pred izgubo zaradi malomarnosti, zlorab, slabega upravljanja, napak, goljufij in drugih nepravilnosti, poslovanje v skladu z zakoni, predpisi in navodili uprave in višjega vodstva banke, zagotavljanje in ohranjanje pravočasnih, celovitih in zanesljivih podatkov in informacij ter njihovo pošteno razkrivanje v internih in zunanjih poročilih. Spremljanje učinkovitosti načinov za varovanje pred tveganji iz naslova računovodskega poročanja in za njihovo zmanjševanje je proces, ki temelji na notranjem kontrolnem sistemu ter ga sestavljajo notranje kontrole, aktivnosti službe notranje revizije in aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem skladnosti. Sistem korporativne integritete v banki Osnovna načela banke so zakonito, strokovno, etično, varno in skrbno poslovanje, kar banka dosega z upoštevanjem veljavnih predpisov, standardov, kodeksov in dobre prakse, drugih pravil poslovno finančne in bančne stroke ter z ravnanjem v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja. Organi vodenja in nadzora banke v strateških in operativnih dokumentih opredeljujejo in v vsakodnevnem delovanju izkazujejo lastno zavezanost, prav tako pa tudi dolžnost vseh drugih deležnikov banke, za spoštovanje korporativne integritete v vseh okoliščinah in pogojih. Banka izvaja ukrepe korporativne integritete na podlagi vzpostavljenih pravil oziroma mehanizmov prepoznavanja in ocenjevanja tveganj za korporativno integriteto. Sistem korporativne integritete v banki sestavlja več dokumentov, osnovni je Kodeks poslovne etike. Ta določa osnovne vrednote banke in odnos vseh zaposlenih v banki v poslovnem ali osebnem odnosu do strank, sodelavcev, delničarjev, poslovnih partnerjev ter naravnega in družbenega okolja (deležnikov). S kodeksom je bil seznanjen tudi nadzorni svet in je k njemu podal soglasje. Kodeks je objavljen na spletni strani banke. 56 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

57 Iz kodeksa izhajajo politike in postopki, ki opredeljujejo zagotavljanje skladnosti poslovanja, upravljanje nasprotij interesov zaposlenih ter članov uprave in nadzornega sveta, prejemke zaposlenih ter članov organov uprave in nadzornega sveta, ocenjevanje kadrovske primernosti članov uprave in nadzornega sveta ter ključnih kadrov, upravljanje tveganja prevar, preprečevanje nadlegovanja in trpinčenja delavcev, preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, varovanje vseh vrst zaupnih podatkov ter zagotavljanje revizijskih sledi, upravljanje zunanjega izvajanja storitev, prijavo in upravljanje škodnih dogodkov in drugih incidentov oziroma nepravilnosti, postopek reševanja pritožb in reklamacij strank, zlorabo finančnega trga z nedovoljenim poslovanjem s finančnimi instrumenti in drugo. Banka zaposlene ozavešča o vrednotah in načelih kodeksa z vsakodnevnim zgledom uprave in višjega vodstva, z objavo pravil ravnanja na intranetni strani in z internim izobraževanjem. Zaposleni imajo možnost, da zaznane kršitve prijavijo nadrejenim ali v sistemu internega elektronskega prijavljanja škodnih dogodkov. Abanka prijavitelju zagotavlja, da zaradi prijave ne bo deležen kakršnih koli povračilnih ukrepov. Podatki po 3., 4., 6., 8. in 9. točki šestega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah Imetništvo delnic banke v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa Zakon o prevzemih Do 3. oktobra 2014 je osnovni kapital banke znašal ,00 evra in je bil sestavljen iz navadnih kosovnih delnic, ki se glasijo na ime in so v celoti v lasti Republike Slovenije. Skupščina družbe je 3. oktobra 2014 sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, in sicer se je le-ta glede na stvarni vložek delničarja Republike Slovenije, ki ga predstavljajo finančni instrumenti, in glede na denarni vložek povečal za ,00 evra, tako da po povečanju znaša ,00 evra. Od 3. oktobra 2014 dalje znaša osnovni kapital banke ,00 evra in je sestavljen iz navadnih kosovnih delnic, ki se glasijo na ime in so v celoti v lasti Republike Slovenije. Posebne kontrolne pravice Banka nobenemu imetniku delnic ne zagotavlja posebnih kontrolnih pravic. Omejitve glasovalnih pravic Glasovalne pravice statutarno niso omejene na določen delež ali na določeno število glasov. Natančnejši podatki o načinu in rokih za izvajanje glasovalnih pravic so razvidni iz razdelka»delovanje skupščine banke, njene ključne pristojnosti ter opis pravic delničarjev in način njihovega uveljavljanja«, ki je del te izjave. Banki niso znani dogovori, po katerih bi bile finančne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, s sodelovanjem banke ločene od lastništva vrednostnih papirjev. Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora ter o spremembah statuta Pravila o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora so razvidna iz razdelka»sestava in delovanje organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij«, ki je del te izjave. Pravila o spremembah statuta so razvidna iz razdelka»delovanje skupščine banke, njene ključne pristojnosti ter opis pravic delničarjev in način njihovega uveljavljanja«, ki je del te izjave. Pooblastila članov poslovodstva, zlasti pooblastila za izdajo ali nakup lastnih delnic Uprava banke ni pooblaščena za izdajo ali nakup lastnih delnic ali izdajo odobrenega kapitala. Delovanje skupščine banke, njene ključne pristojnosti ter opis pravic delničarjev in način njihovega uveljavljanja Skupščino sestavljajo delničarji banke. Skupščina sklepa o uporabi bilančnega dobička na predlog uprave in nadzornega sveta, o sprejemu letnega poročila, če nadzorni svet ni potrdil letnega poročila ali če uprava in nadzorni svet prepustita odločitev o sprejemu letnega poročila skupščini, o letnem poročilu o notranjem revidiranju (z mnenjem nadzornega sveta), o sprejemu ter spremembah in dopolnitvah statuta, o ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala, razen o ukrepih, ki so s statutom preneseni na upravo, o prenehanju banke in statusnih spremembah, o imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta, o nezaupnici članom uprave, o podelitvi razrešnice članom uprave in nadzornega sveta, o imenovanju revizorja, o poslovniku skupščine in o drugih zadevah, določenih s statutom in zakonom. Uprava skliče skupščino najmanj enkrat na leto, lahko pa jo skliče nadzorni svet. Sklic lahko zahtevajo tudi delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala. Sklic skupščine uprava banke objavi v časopisu Delo, v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze, d.d., (SEO-net) in na spletni strani banke. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

58 Do udeležbe in glasovanja na skupščini so upravičeni delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo (centralni register) konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine in so se prijavili upravi banke najpozneje konec četrtega dne pred skupščino. Delničarji izvršujejo svoje pravice na skupščini osebno ali pa po zastopniku oziroma pooblaščencu. Vsaka redna delnica daje na skupščini en glas. Banka ni izdala delnic z omejenimi glasovalnimi pravicami. Skupščina odloča z večino oddanih glasov, razen če statut ali zakon ne določata drugače. Skupščina odloča s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala o povečanju in zmanjšanju kapitala, o spremembi statuta, o izključitvi prednostne pravice do nakupa delnic pri povečanju osnovnega kapitala, o prenehanju banke, o statusnih spremembah banke, o odpoklicu člana nadzornega sveta in o nezaupnici članom uprave. Na 28. redni skupščini 21. maja 2014 se je delničar seznanil, da je bilančni dobiček za leto 2013 znašal 0,00 evra ter da je banka v letu 2013 dosegla negativen poslovni rezultat v višini ,29 evra in je ob sestavi računovodskih izkazov čisto izgubo poslovnega leta pokrila v skladu z zahtevami iz Odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z oznako št. PBH / z dne 17. decembra 2013 v breme drugih rezerv iz dobička v višini 6.150,06 evra in v breme kapitalskih rezerv v višini ,23 evra, ter podelil razrešnico članom uprave in nadzornega sveta za leto 2013, sprejel letno poročilo o notranjem revidiranju banke za leto 2013 z mnenjem nadzornega sveta, imenoval za revidiranje letnega poročila banke za leto 2014 Deloitte revizija, d.o.o., Dunajska cesta 165, Ljubljana, sprejel spremembe statuta banke, sprejel sklep o prejemkih članov nadzornega sveta banke in članov komisij nadzornega sveta banke skladno s Priporočili upravljavca posrednih in neposrednih kapitalskih naložb Republike Slovenije in se seznanil s Pravili o prejemkih in pravicah članov uprave Abanke Vipe d.d. in politiko prejemkov Abanke Vipe d.d. Na 29. redni skupščini 3. oktobra 2014 je delničar sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala banke, ki je na dan sprejema tega sklepa znašal ,00 evra in je bil razdeljen na navadnih (rednih) imenskih kosovnih delnic, tako da se glede na stvarni vložek delničarja Republike Slovenije, ki ga predstavljajo finančni instrumenti, in glede na denarni vložek poveča za ,00 evra, tako da po povečanju znaša ,00 evra, sprejel sklep o spremembi statuta banke, odpoklical člane nadzornega sveta družbe Aleša Aberška, mag. Vladimirja Miša Čeplaka, Aljošo Uršiča, Snežano Šušteršič, mag. Francija Strajnarja, Kristino Ano Dolenc ter imenoval tri nove člane nadzornega sveta družbe za mandatno obdobje štirih let Blaža Šterka, Barbaro Kuerner Čad in Marka Garbajsa. Sestava in delovanje organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij Upravljanje banke poteka po dvotirnem sistemu. Banko vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Upravljanje temelji na zakonskih določilih, statutu, internih aktih in na splošno sprejeti dobri poslovni praksi ter ob upoštevanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije (z odstopanji, ki so razvidna iz Izjave o skladnosti s kodeksi upravljanj). Uprava Poslovanje banke vodi uprava, ki predstavlja in zastopa banko samostojno in na lastno odgovornost. Banko zastopata in podpisujeta v pravnem prometu vedno dva člana uprave. Uprava banke ima najmanj dva in največ pet članov, od katerih je eden predsednik uprave. Število članov uprave določi nadzorni svet. Upravo banke od 1. julija 2012 dalje sestavljata dva člana: mag. Jože Lenič, predsednik uprave, z začetkom mandata 17. januarja 2011 in koncem mandata 17. januarja 2016, Igor Stebernak, član uprave, z začetkom mandata 1. julija 2012 in koncem mandata 1. julija Člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet, s tem da ostale člane uprave imenuje na predlog predsednika uprave. Predsednik in člani uprave so imenovani za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. Nadzorni svet lahko odpokliče posameznega člana uprave oziroma predsednika, če ugotovi, da so podani zakonski razlogi za odpoklic. Uprava redno, najmanj štirikrat na leto, poroča nadzornemu svetu o načrtovani poslovni politiki banke in drugih najpomembnejših vprašanjih poslovanja banke, o donosnosti banke, še posebej o donosnosti kapitala, o poteku poslov, še posebej o prometu in finančnem stanju banke in poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost banke. Delovanje uprave ter razdelitev področij in nalog med posameznimi člani uprave ureja Poslovnik uprave. Uprava banke določi organizacijske enote banke za posamezne člane uprave, za katere vodenje in koordiniranje so odgovorni. 58 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

59 Uprava lahko prenese določene pravice odločanja na kolektivne organe odločanja. Kot pomoč upravi pri njenem delu so v banki oblikovani naslednji organi: Odbor za upravljanje z bilanco banke Odbor upravlja z likvidnostjo banke, valutnim tveganjem, obrestnim tveganjem, kapitalom in kapitalsko ustreznostjo, določa interne transferne cene, odloča o posebnih pogojih poslovanja s komitenti ter določa obrestne mere in tarife pri poslovanju s komitenti. Seje odbora so praviloma enkrat na mesec. Konec leta 2014 je imel odbor sedem članov. Uprava imenuje predsednika odbora, njegovega namestnika in člane odbora. Člani odbora so imenovani izmed delavcev banke s posebnimi pooblastili. Komisija za upravljanje z bilanco banke Komisija odloča o posebnih pogojih poslovanja s komitenti ter določa obrestne mere in tarife pri poslovanju s komitenti. Redne seje komisije so praviloma enkrat na teden. Uprava imenuje predsednika komisije, njegovega namestnika in člane komisije. Člani komisije se imenujejo izmed delavcev banke s posebnimi pooblastili. Konec leta 2014 je imela komisija šest članov. Kreditni odbor banke Kreditni odbor odloča o odobravanju kreditov, garancij, poroštev, avalov ter o odkupih terjatev, odkupih prilivov in odpiranju akreditivov oziroma o vseh naložbah, na podlagi katerih nastane terjatev ali potencialna terjatev banke, razen naložb, katerih odobravanje je v pristojnosti odbora za naložbe v posebni obravnavi, vse v mejah določenih limitov. Odbor je pristojen za odločanje o teh naložbah, če se o njih ne odloča v okviru individualnih pooblastil, v mejah limitov izpostavljenosti do posameznega komitenta, upoštevaje limite velike izpostavljenosti. Upravlja kreditno tveganje in ima v zvezi z upravljanjem naložb banke še naslednje pristojnosti in pooblastila: odloča o naložbah komitentom (vključno z bilateralnimi in sindiciranimi naložbami), odloča o kreditnih limitih pri poslovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti in posli začasne prodaje/nakupa vrednostnih papirjev, odloča o sprejemanju storitev agenta pri sindiciranih naložbah, projektnem financiranju in drugih finančnih storitvah, obravnava načrte finančnega prestrukturiranja oziroma predloge za restrukturiranje naložb, obravnava poročila področja upravljanja tveganj, obravnava poročilo o višini zastavnih razmerij, spremlja izvajanje pooblastil za odločanje delavcev s posebnimi pooblastili in drugih delavcev, določenih v sklepih o pooblastilih za odločanje o naložbah komitentom, ki jih izda uprava banke, ter odloča o drugih zadevah. Redne seje odbora so enkrat na teden, izredne in dopisne seje pa lahko tudi večkrat na teden. Odbor ima pet do osem članov, natančno število pa določi uprava. Konec leta 2014 je imel odbor pet članov. Likvidnostna komisija Komisija oblikuje tekoče likvidnostne, tečajne in obrestne politike banke. Redne seje komisije so praviloma dnevno, po potrebi pa se skliče korespondenčna seja. Uprava banke izda sklep o sestavi članov likvidnostne komisije, s katerim imenuje člane likvidnostne komisije in njihove nadomestne člane. Konec leta 2014 je imela komisija devet članov. Odbor za upravljanje tveganj in komisija za operativno tveganje Odbor spremlja, usmerja in nadzoruje upravljanje tveganj v banki, skrbi za ustrezne limitne sisteme ter spremlja in usklajuje proces ICAAP, vključno s strategijo in politikami upravljanja tveganj. Uprava imenuje predsednika odbora, njegovega namestnika in člane odbora. Redne seje odbora so enkrat na mesec. Število članov odbora določi uprava. Konec leta 2014 je imel odbor devet članov. Komisija za operativno tveganje je delovno telo odbora za upravljanje tveganj, ki skrbi za razvoj sistema upravljanja operativnega tveganja v banki. O pomembnih ugotovitvah poroča odboru in mu predlaga ukrepe, ki zahtevajo sprejem odločitve ali potrditev na pristojnem organu odločanja. Temeljni cilj upravljanja operativnega tveganja so vzpostavitev postopkov za zmanjšanje in omejevanje nastanka izgube iz naslova operativnega tveganja posameznih organizacijskih enot banke in banke kot celote ter aktivno načrtovanje in izvajanje ukrepov za zmanjševanje pogostosti in resnosti škodnih dogodkov iz naslova operativnega tveganja in drugih incidentov ter s tem izboljšanje profila operativne tveganosti oziroma zmanjševanje razlike med ciljnim in dejanskim profilom operativne tveganosti banke. Odbor za naložbe v posebni obravnavi Odbor odloča o naložbah banke, ki sodijo med nedonosne naložbe (to so vse naložbe, razvrščene v interni bonitetni skupini D in E, ter vse naložbe s pomembno zamudo nad 90 dni), odloča o izpostavljenosti do pravnih oseb v stečajnem postopku ter o drugih naložbah, ki jih v skrbništvo službe za naložbe v posebni obravnavi s sklepom dodeli uprava banke ali kreditni odbor. Odbor odloča o odobravanju kreditov, garancij, poroštev, avalov ter o odkupih terjatev, odkupih prilivov in odpiranju akreditivov oziroma o vseh naložbah, na podlagi katerih nastane terjatev ali potencialna terjatev banke. Redne seje odbora so enkrat na teden, izredne in dopisne seje pa lahko tudi večkrat na teden. Odbor ima štiri do šest članov. Uprava imenuje člane odbora in njihove nadomestne člane. Konec leta 2014 je imel odbor pet članov. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

60 Odbor za razvoj Odbor za razvoj je kolektivni organ odločanja, odgovoren za usmerjanje in nadzor upravljanja razvojnih aktivnosti v banki. Redne seje odbora se sklicujejo praviloma mesečno. Odbor ima največ petnajst članov, v razširjeni sestavi do štirideset, natančno število pa določi uprava. Konec leta 2014 je imel odbor osem članov. Komisija za obravnavo visoko tveganih strank z vidika preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma Komisija za obravnavo visoko tveganih strank z vidika preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma obravnava primere poslovanja visoko tveganih strank z namenom sprejetja ustreznih ukrepov za zagotavljanje ravnanja, ki je skladno z zakonodajo, ter ukrepov za celovito upravljanje vseh vrst tveganj, ki jim je banka izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena pri poslovanju s takšnimi strankami. Seje komisije se sklicujejo po potrebi. Konec leta 2014 je imela komisija šest članov. Nadzorni svet Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov banke. Do sprememb statuta na 29. skupščini 3. oktobra 2014 je imel nadzorni svet sedem do devet članov, od tedaj dalje pa ima nadzorni svet pet članov, ki jih imenuje in razrešuje skupščina banke. Dve tretjini članov nadzornega sveta morajo sestavljati neodvisni strokovnjaki. Za neodvisne se štejejo osebe, ki niso zaposlene oziroma jih v zadnjih 24 (štiriindvajsetih) mesecih od imenovanja v nadzorni svet banke ni zaposlila Vlada Republike Slovenije oziroma ki niso v zadnjih 24 (štiriindvajsetih) mesecih opravljale vodilne ali vodstvene funkcije v političnih strankah v Republiki Sloveniji. Mandatna doba članov nadzornega sveta traja štiri leta in so lahko ponovno imenovani. Nadzorni svet odloča o imenovanju in odpoklicu članov uprave ter o njihovih prejemkih, odobritvi posojil članom uprave, prokuristom in drugim osebam, za katere je tako določeno z zakonom, odobrava pogodbe med članom nadzornega sveta in banko, odloča o odobritvi posojila članom nadzornega sveta, preverja in daje pisno poročilo skupščini o letnem poročilu in o predlogu za delitev bilančnega dobička, potrdi letno poročilo, preverja in daje mnenja k finančnim in drugim poročilom uprave, nadzira primernost postopkov notranje kontrole in notranje revizije poslovanja banke, daje skupščini predlog za izvolitev članov nadzornega sveta, daje skupščini predlog za imenovanje revizorja, daje skupščini skupaj z upravo predlog za delitev bilančnega dobička, daje skupščini mnenje o letnem poročilu o notranjem revidiranju ter poročilo glede opravljene revizije banke in glede stroškov revizije, daje soglasje k poslom banke, kadar tako določa statut, sprejema spremembe in dopolnitve statuta, kadar gre zgolj za uskladitev njegovega besedila z veljavno sprejetimi odločitvami, sprejema poslovnik o svojem delu in ima druge pristojnosti, ki jih določa zakon ali statut. Nadzorni svet daje upravi soglasje k trajnim kapitalskim naložbam v druge pravne osebe, večjim od enega odstotka kapitala banke, ki predstavlja vsoto temeljnega kapitala in dodatnega kapitala v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, strateškim poslovnim povezavam, določitvi poslovne politike banke, določitvi finančnega načrta banke, določitvi organizacije sistema notranjih kontrol, določitvi okvirnega letnega programa dela notranje revizije, k pravilom delovanja notranje revizije, k sklenitvi posameznega pravnega posla, na podlagi katerega bi ob upoštevanju celotne izpostavljenosti banke nastala velika izpostavljenost banke do posamezne osebe, sklenitvi pravnega posla, zaradi katerega se velika izpostavljenost banke do posamezne osebe poveča, tako da doseže oziroma preseže 15 odstotkov oziroma 20 odstotkov kapitala banke, ki predstavlja vsoto temeljnega in dodatnega kapitala v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, sklenitvi pravnega posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do članov uprave, članov nadzornega sveta, prokuristov banke in s temi osebami povezanih oseb, odpisu terjatev nad 1 (en) milijon evrov na leto posamezni osebi oziroma osebam, ki v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo, predstavljajo skupino povezanih oseb, najemanju kreditov, izdaji obveznic ali podrejenih dolžniških instrumentov za vsako tako prevzeto obveznost, ki presega 25 % (petindvajset odstotkov) knjigovodskega kapitala banke in k drugim zadevam, ki jih določa zakon ali statut. Nadzorni svet opravlja naloge iz svoje pristojnosti na rednih in izrednih ter korespondenčnih sejah. Nadzorni svet je sklepčen, če je na seji navzoča večina članov, in odloča z večino oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta banke na dan 31. december 2014 so bili: Janko Gedrih, predsednik, z začetkom mandata 19. november 2012 in koncem mandata 19. november 2016, Marko Garbajs, namestnik predsednika, z začetkom mandata 4. oktobra 2014 in koncem mandata 4. oktobra Andrej Slapar, član, z začetkom mandata 30. maja 2012 in koncem mandata 30. maja 2016, Blaž Šterk, član, z začetkom mandata 4. oktobra 2014 in koncem mandata 4. oktobra 2018, Barbara Kuerner Čad, članica, z začetkom mandata 4. oktobra 2014 in koncem mandata 4. oktobra V letu 2014 je prenehal mandat članom nadzornega sveta Alešu Aberšku, mag. Vladimirju Mišu Čeplaku, Aljoši Uršiču, Snežani Šušteršič, mag. Franciju Strajnarju in Kristini Ani Dolenc. 60 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

61 Komisije nadzornega sveta V okviru nadzornega sveta delujejo tudi tri komisije: revizijska komisija, ki so jo do 13. oktobra 2014 sestavljali predsednik mag. Vladimir Mišo Čeplak in člani mag. Franci Strajnar, Tina Cvar, Jasmina Kovačič in Snežana Šušteršič, dne 13. oktobra 2014 pa sta bila na seji nadzornega sveta imenovana nova člana kot predsednik Blaž Šterk in član Marko Garbajs, dne 6. novembra 2014 pa sta bila namesto Tine Cvar in Jasmine Kovačič imenovana nova zunanja člana revizijske komisije, in sicer Renata Eržen Potisek in Peter Ribarič. Konec leta so tako komisijo sestavljali predsednik Blaž Šterk in člani Marko Garbajs, Peter Ribarič in Renata Eržen Potisek. V letu 2014 se je komisija sestala devetkrat. Poglavitni namen revizijske komisije je pomagati nadzornemu svetu pri izpolnjevanju njegovih nadzornih nalog v zvezi z zanesljivostjo računovodskih izkazov, finančnih poročil in drugih finančnih informacij, ki jih banka posreduje delničarjem in drugim, v zvezi s kvalifikacijami, učinkovitostjo in neodvisnostjo zunanjega revizorja, delovanjem funkcije notranje revizije družbe ter s skladnostjo ravnanja družbe s pravnimi in regulativnimi zahtevami; komisija za prejemke in kadrovske zadeve, ki so jo konec leta 2014 sestavljali predsednik Janko Gedrih in člani Andrej Slapar, Tomaž Kuntarič in Barbara Kuerner Čad (v komisijo je bila imenovana 13. oktobra 2014). Komisija se je v letu 2014 sestala šestkrat. Poglavitni namen komisije je pomagati nadzornemu svetu pri izpolnjevanju njegovih nadzornih nalog v zvezi s pripravo odločitev glede prejemkov, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganja in upravljanje tveganj banke, ter pomagati pri odločitvah v zvezi s kadrovskimi vprašanji, ki zadevajo upravo in članstvo v nadzornem svetu; komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke, ki so jo konec leta 2014 sestavljali Andrej Slapar kot predsednik ter Janko Gedrih in Marko Garbajs, ki sta bila v komisijo imenovana 13. oktobra 2014, ko je članstvo v komisiji prenehalo Aljoši Uršiču, Kristini Ani Dolenc, mag. Franciju Strajnarju in Alešu Aberšku. Poglavitni namen komisije je pomagati nadzornemu svetu pri izpolnjevanju njegovih nadzornih nalog v zvezi s pripravo odločitev, ki se nanašajo na funkcijo upravljanja tveganj in profil tveganosti, ter v zvezi z nadzorom upravljanja z bilanco banke. V letu 2014 se je komisija sestala petkrat. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

62 UPRAVLJANJE TVEGANJ Ob koncu leta 2014 se je nadaljevalo okrevanje gospodarstva v Sloveniji in v evrskem območju. Za leto 2015 in prihodnje leto v Sloveniji pričakujemo višjo gospodarsko rast od evrskega povprečja predvsem zaradi boljših pričakovanj glede rasti izvoza in investicijske potrošnje. Na finančnih trgih se je v letu 2014 nadaljevalo zniževanje kreditne aktivnosti bank, vendar je upad bistveno manjši kot v predhodnem letu. Kakovost bančnih terjatev se je oktobra 2014 izboljšala, ko je delež zamud nad 90 dni padel na 13,2 odstotka, kar je v veliki meri posledica prenosa slabih terjatev na DUTB. V letu 2014 prenovljena Strategija upravljanja tveganj Skupine Abanka je prilagojena makroekonomskim razmeram v domačem in mednarodnem okolju ter pričakovanim makroekonomskim gibanjem. Prenovljena strategija upošteva usmeritve, ki so vsebovane v načrtu prestrukturiranja ter v akcijskem načrtu, ki ga je potrdila uprava banke na podlagi izvedenega skrbnega pregleda kakovosti naložbenega portfelja banke. Poleg tega smo pri prenovi strategije upoštevali tudi zaveze Evropski komisiji, ki se nanašajo na področje upravljanja tveganj. Skupina Abanka ima na področju upravljanja tveganj jasno postavljene cilje. Za njihovo doseganje so prek ključnih procesov vzpostavljeni ustrezni postopki ter jasno določene razmejitve pristojnosti in odgovornosti. Na strateški ravni so cilji upravljanja tveganj naslednji: zagotovitev učinkovitega procesa upravljanja tveganj ob izpolnjevanju zastavljene poslovne politike in finančnega načrta, določitev pripravljenosti (apetita) po prevzemanju tveganj in zagotovitev njegove skladnosti tako s poslovnim modelom kot poslovnimi načrti, prepoznavanje in ustrezno upravljanje vseh pomembnih tveganj, optimizacija razmerja med tveganji in donosnostjo, doseganje finančnih ciljev tudi v primeru zaostrenih poslovnih razmer. Za doseganje zastavljenih ciljev je Skupina Abanka sprejela naslednja načela upravljanja tveganj: vzpostavitev in neprestano nadgrajevanje kulture upravljanja tveganj kot enega od ključnih elementov poslovanja, vzpostavitev jasnih linij odgovornosti in pristojnosti za celoten proces upravljanja tveganj, zagotavljanje, da so načrti za rast in razvoj poslovanja ustrezno podprti z učinkovito infrastrukturo za upravljanje tveganj. Posebna pozornost je v strategiji upravljanja tveganj namenjena pripravljenosti (apetitu) po prevzemanju tveganj. Gre za najvišjo stopnjo tveganja, ki ga je Skupina Abanka pripravljena prevzeti za doseganje svojih poslovnih ciljev. Namen določitve pripravljenosti po prevzemanju tveganj je zagotoviti aktivno upravljanje tveganj. Vsako leto ga določi uprava banke, pregleda in potrdi pa ga nadzorni svet. S tem je zagotovljeno, da je pripravljenost po prevzemanju tveganj usklajena s poslovno strategijo Skupine Abanka, stanjem v poslovnem okolju in zahtevami vseh njenih deležnikov. Strateški cilj skupine je z aktivnim upravljanjem tveganj in ustreznim obsegom kapitala ponovno pridobiti in ohraniti bonitetno oceno v investicijskem razredu tveganja (angl. investment grade), tj. najmanj BBB. Strateški cilj skupine je z aktivnim upravljanjem tveganj in ustreznim obsegom kapitala ponovno pridobiti in ohraniti bonitetno oceno v investicijskem razredu tveganja, tj. najmanj BBB. V Skupini Abanka se zavedamo, da morajo biti poslovne odločitve sprejete z namenom zagotavljati dolgoročno vzdržno in uspešno poslovanje ter ohranjati primerno raven kapitala glede na prevzeta tveganja. To pomeni, da je treba poslovnim področjem omogočiti doseganje njihovih ambicij na način, ki ne ogroža interesa vlagateljev, strank, zaposlenih in javnega interesa. Za ugotavljanje ranljivosti na izjemne, vendar verjetne dogodke iz naslova tveganj Skupina Abanka izvaja teste vpliva izjemnih razmer (t. i. stresne teste). Na podlagi rezultatov opravljenih testov izjemnih razmer pravočasno identificira področja, kjer je najbolj ranljiva, pridobiva boljše razumevanje lastnega profila tveganosti in hkrati lažje ocenjuje vpliv različnih izjemnih situacij na poslovni izid ter na tej podlagi sprejema tudi ustrezne ukrepe. 62 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

63 Funkcijo upravljanja tveganj izvaja služba upravljanja tveganj, ki je od komercialnega področja neodvisna organizacijska enota. Njena vloga zajema razvoj in uporabo tehnik upravljanja tveganj (identifikacija, merjenje/ocenjevanje, kontrola in spremljanje/poročanje) na ravni skupine na čim bolj zanesljiv, celovit, sistematičen, pregleden in razumljiv način ter širjenje zavedanja/kulture o pomenu upravljanja tveganj za dolgoročno stabilno in varno poslovanje skupine v okvirih, ki jih določata v poslovni strategiji opredeljena toleranca oziroma pripravljenost po prevzemanju tveganj. Na področju upravljanja tveganj smo v letu 2014 med drugim: prenovili strategijo upravljanja tveganj, ki je prilagojena spremembam v ekonomskem in regulatornem okolju in velikosti skupine ter se izvaja sorazmerno z naravo, obsegom in kompleksnostjo njenih poslovnih aktivnosti, vzpostavili jasno razmejitev odgovornosti in pristojnosti za proces upravljanja tveganj (angl. risk governance), razvili metodologijo za izračun pričakovane izgube za potrebe izračuna donosa na kapital (ROE), razvili metodologijo za napovedovanje kreditne aktivnosti bančnega sistema, ki je podlaga za pripravo poslovne strategije, razvili druge metodologije in nadgradili procese upravljanja tveganj, predvsem na področju kreditnega tveganja, kar je predstavljeno v nadaljevanju. Pripravljenost Skupine Abanka po prevzemanju kreditnega tveganja bo v letu 2015 zmerna (tj. nizka do srednje velika), zato bo vodila preudarno politiko upravljanja kreditnega tveganja. V skladu s tem bo skupina pri prevzemanju tveganj upoštevala naslednje usmeritve: preusmeritev kreditiranja na domači trg, preusmeritev od velikih družb k majhnim in srednje velikim družbam (t. i. SME) ter prebivalstvu (bančništvo na drobno), usmerjenost naložb v dolžnike boljše kreditne kakovosti, ki ustvarjajo zadosten denarni tok za poplačilo obveznosti do skupine, omejevanje in spremljanje izpostavljenosti do posameznih panog, ki so prepoznane kot bolj tvegane, zagotavljanje razpršenosti kreditnega portfelja na ravni izpostavljenosti do posameznih oseb, skupin povezanih oseb in panog, aktivna izterjava zapadlih neporavnanih obveznosti v zgodnji fazi in aktivno upravljanje slabih naložb, velik poudarek na primernih oblikah, višini in kakovosti kreditnih zavarovanj. Delovanje področja upravljanja tveganj bo v letu 2015 osredotočeno predvsem na segmente: internega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti (ICAAP), obvladovanja kreditnega tveganja ter v okviru tega izboljšanja učinkovitosti kreditnih zavarovanj in sistema za njihovo upravljanje, obvladovanja likvidnostnega tveganja, obvladovanja operativnega tveganja ter izboljšave obstoječe oziroma gradnje ustrezne kulture upravljanja tveganj ter vključitev tovrstnega delovanja v poslovne procese skupine. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

64 KREDITNO TVEGANJE Kreditno tveganje je najpomembnejše tveganje v Skupini Abanka in predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika oziroma nasprotne stranke. Poleg tveganja neplačila vključuje tudi deželno tveganje, tveganje koncentracije, tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev in tveganje manjše učinkovitosti zavarovanj od pričakovane. Pri upravljanju s kreditnim tveganjem izhajamo iz: natančne opredelitve notranjih razmerij glede odgovornosti, opredelitve pristopa banke k prevzemanju kreditnega tveganja in okvirov prevzemanja kreditnega tveganja, določitve učinkovitih postopkov ugotavljanja, merjenja, obvladovanja in spremljanja kreditnega tveganja, določitve ustreznega sistema notranjih kontrol, ki vključuje ustrezne administrativne in računovodske postopke, določitve ustreznega procesa internega ocenjevanja kapitalske potrebe za kreditno tveganje. Izpostavljenost banke kreditnemu tveganju je odvisna od treh komponent kreditnega tveganja: verjetnosti neplačila dolžnika, ki jo odraža njegova bonitetna ocena, stopnje izgube oziroma poplačila dolga v primeru neplačila, višine izpostavljenosti v primeru neplačila. Kot mero kreditnega tveganja v skupini uporabljamo pričakovano izgubo. Pri izračunu pričakovane izgube upoštevamo oceno tveganosti kreditnega portfelja, višino in kakovost zavarovanj ter ročnost izpostavljenosti, pri čemer se upoštevajo značilnosti tveganja različnih vrst izpostavljenosti. Pri ocenjevanju kreditnega tveganja poleg kakovosti naložb upoštevamo tudi obseg in koncentracijo naložb. Za merjenje kreditnega tveganja je banka v letu 2014 posodobila ekspertni model za določanje bonitetnih ocen podjetij, ki temelji na kvantitativnih in kvalitativnih merilih ter upošteva bistvene značilnosti posameznega dolžnika in/ali izpostavljenosti. Bonitetna lestvica je sestavljena iz devetih bonitetnih razredov in je umerjena na podlagi verjetnosti neplačila, ki temelji na statistični analizi dejanskih neplačil v portfelju skupine. Model za ocenjevanje verjetnosti neplačila je banka v letu 2014 razširila z makroekonomskimi spremenljivkami. Model za ocenjevanje verjetnosti neplačila je banka v letu 2014 razširila z makroekonomskimi spremenljivkami. Skupina Abanka je v oktobru 2014 izvedla prenos tveganih postavk banke na DUTB. Celoten proces je znotraj banke vodila služba za naložbe v posebni obravnavi. Pri ostalih dolžnikih, ki so v stečajnih postopkih oziroma se terjatve do njih obravnavajo kot nedonosne in pri katerih ni prišlo do prenosa slabih terjatev na DUTB, je služba za naložbe v posebni obravnavi še naprej intenzivno sodelovala v procesih prestrukturiranj oziroma v postopkih unovčevanja premoženja dolžnikov. Tvegane postavke so bile oktobra 2014 prenesene na DUTB. Izpostavljenost kreditnemu tveganju se je v letu 2014 do prenosa slabih terjatev na DUTB povečevala. Delež nedonosnih terjatev se je povečeval deloma tudi zaradi zniževanja celotnega obsega kreditov. Politika omejevanja rasti kreditiranja in selektivni pristop pri odobravanju novih plasmajev ob hkratnem razdolževanju podjetij sta vplivala na znižanje obsega kreditov nebančnemu sektorju. Po prenosu slabih terjatev na DUTB se je delež nedonosnih kreditov znatno znižal. Kljub temu je bil ta učinek manjši, saj je Skupina Abanka še pred prenosom slabih terjatev na DUTB uvedla nova (strožja) pravila pri obravnavanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti, ki jih je za namen poročanja določil Evropski bančni organ, in v skladu s tem ponovno pregledala kreditni portfelj ter izvedla potrebne prerazvrstitve komitentov. Skupina Abanka je v letu 2014 v večjem obsegu oblikovala predvsem oslabitve za nedonosne kredite z višjo stopnjo tveganja. Obseg in delež nedonosnih kreditov sta podrobneje prikazana v poglavju Upravljanje tveganj v točki e) računovodskega dela letnega poročila. 64 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

65 Delež kreditov v % Gibanje deležev CDE in DE kreditov v kreditnem portfelju Skupine Abanka brez upoštevanja izpostavljenosti do bank prikazuje slika v nadaljevanju. GIBANJE DELEŽEV CDE IN DE KREDITOV (BREZ BANK) 70 % 60 % 60,2 % 50 % 40 % 38,0 % 44,4 % 30 % 20 % 10 % 19,8 % 28,9 % 13,3 % 0 % DELEŽ CDE KREDITOV DELEŽ DE KREDITOV Na področju upravljanja kreditnega tveganja smo v letu 2014 nadaljevali z nadgradnjami procesa upravljanja kreditnega tveganja in razvojem potrebne aplikativne podpore. Tako je Skupina Abanka med drugim: začela tehnološko in vsebinsko prenovo centralne evidence zavarovanj, ki bo končana v prvi polovici leta 2015, razvila model za ocenjevanje verjetnosti neplačila (PD), ki temelji na baselskih zahtevah za izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje po pristopu IRB, prenovila metodologijo (definicije) in postopke obravnavanja nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti v skladu s pravili Evropskega bančnega organa ter vzpostavila sistem za poročanje o tovrstnih izpostavljenostih, razvila novo metodologijo za izračun limitov kratkoročne zadolženosti, ki bo postopek odobravanja kratkoročnih kreditov poenostavila in pospešila, začela z nadgradnjo sistema za zgodnje ugotavljanje povečanega kreditnega tveganja, začela s pripravami na razvoj modela za ocenjevanje izgub ob neplačilu. Velik poudarek je bil v letu 2014 namenjen izvajanju izobraževanja zaposlenih na vseh ravneh, krepitvi kulture upravljanja kreditnega tveganja in zavedanju o odgovornosti vsakega posameznika v kreditnem procesu. Po prenosu slabih terjatev na DUTB»očiščeni«portfelj omogoča lažje doseganje zastavljenih poslovnih ciljev. V letu 2015 bodo aktivnosti usmerjene k optimizaciji kreditnega portfelja, vključno k sprejemanju primernih oblik kreditnih zavarovanj, kar naj bi poleg optimizacije kapitalskih zahtev vplivalo tudi na boljšo izterljivost zapadlih terjatev. Velik poudarek bo namenjen razvoju modela za ocenjevanje izgube ob neplačilu (LGD) ter nadgradnji sistema limitov, ki zagotavljajo doseganje ciljev glede prevzemanja tveganj, porabe kapitala in doseganja donosa na vseh ravneh poslovanja. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

66 OPERATIVNO TVEGANJE Operativno tveganje je opredeljeno kot tveganje izgub, ki so posledica goljufij, nedovoljenih dejanj oziroma postopkov, napak, opustitev, neučinkovitosti, sistemskih napak in zunanjih dejavnikov oziroma dogodkov. Definicija vključuje pravno in modelsko tveganje ter tveganje zunanjega izvajanja storitev, ne vključuje pa strateškega tveganja in tveganja izgube ugleda, vendar pa lahko realizacija operativnega tveganja vpliva na ugled banke in je torej njegova posledica. V Skupini Abanka redno ugotavljamo in kvalitativno ocenjujemo izpostavljenost operativnemu tveganju, vključno s popisom preventivnih in korektivnih ukrepov ob uresničitvi potencialnih škodnih dogodkov (ki so se lahko v preteklosti že zgodili ali pa ocenjujemo, da se lahko zgodijo). Sistem poročanja nastalih škodnih dogodkov v Skupini Abanka vključuje vse zaposlene in omogoča hitro ukrepanje ob nastalih težavah, saj sta v obravnavo poročil po potrebi vključena uprava banke in najvišje vodstvo. Pojavnost in pogostost škodnih dogodkov, tako finančnih kot tudi nefinančnih in potencialnih, trimesečno obravnavata v letu 2013 ustanovljena komisija za operativno tveganje, ki skrbi za razvoj sistema upravljanja z operativnim tveganjem, in odbor za upravljanje tveganj, ki je kolektivni organ odločanja, odgovoren za spremljanje, usmerjanje in nadzor upravljanja operativnega tveganja. O pomembnem operativnem tveganju in večjih izgubah je odbor obveščen takoj. Poleg tega odbor spremlja izpostavljenost operativnemu tveganju in sprejema potrebne ukrepe za obvladovanje tveganj, spremlja njihovo izvajanje in obravnava profile operativne tveganosti (ocenjeni, realizirani, ciljni). Abanka ima pripravljene načrte neprekinjenega poslovanja in okrevalne načrte za kritične aktivnosti, ki se redno posodabljajo in testirajo. V letu 2014 je Skupina Abanka še naprej poseben poudarek namenila upravljanju operativnega tveganja v pogojih zaostrenih in kriznih razmer ter tveganju zunanjega izvajanja storitev. Pripravljena je bila baza podatkov o škodnih dogodkih za leto 2014, ki je pokazala, da je bil v zadnjem letu največji delež operativnih izgub pripisan procesnim dejavnikom. V letu 2014 je bila izguba iz naslova operativnega tveganja višja kot v zadnjih treh letih. Za vse pomembnejše škodne dogodke smo pripravili konkreten načrt ukrepov za preprečitev ali zmanjšanje verjetnosti njihove ponovitve z nosilci in roki za njihovo izvedbo. V letu 2014 smo pripravili novo obliko načrtov neprekinjenega poslovanja in jih posodobili. Pripravljeni so bili tudi dodatni načrti neprekinjenega poslovanja za nekatere kritične sisteme. Izveden je bil celovit test načrtov neprekinjenega poslovanja informacijske tehnologije. V letu 2014 smo pripravili novo obliko načrtov neprekinjenega poslovanja in jih posodobili. V letu 2015 bo Skupina Abanka še naprej aktivno nadgrajevala sistem upravljanja operativnega tveganja, kjer bo poudarek namenila hitremu odkrivanju in preprečevanju tistih tveganj, ki so se v zadnjem obdobju izkazala za najaktualnejša, zlasti tveganj prevar, ter izrednim dogodkom, ki lahko ogrozijo neprekinjenost poslovanja banke. Posebno pozornost bo posvetila tudi modelskemu tveganju. 66 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

67 TRŽNO TVEGANJE Tržno tveganje je tveganje izgube zaradi zmanjšanja vrednosti finančnih instrumentov. Nastane zaradi neugodnih sprememb dejavnikov tveganja, kamor uvrščamo obrestne mere, devizne tečaje, kreditne razmike, cene delnic, cene blaga in druge pomembne dejavnike. V Skupini Abanka ločeno spremljamo izpostavljenost tržnemu tveganju iz naslova pozicij v finančnih instrumentih trgovalne in bančne knjige. Tržno tveganje primarno nastaja pri aktivnostih, ki se izvajajo v sektorju investicijskega bančništva in sektorju zakladništva. Glavni cilj upravljanja tržnega tveganja je doseganje uravnoteženega razmerja med donosnostjo in sprejemljivo stopnjo tveganja ob upoštevanju apetita po tveganjih in sposobnosti Skupine Abanka za njihovo prevzemanje, dejavnikov makroekonomskega okolja, zakonskih omejitev in veljavne poslovne politike. V Skupini Abanka je zagotovljena operativna in organizacijska ločitev enot trgovanja od službe za upravljanje tveganj in ostalih podpornih služb. Uprava banke je pooblastila za odobravanje limitov s področja tržnih tveganj prenesla na odbor za upravljanje tveganj. Redno merjenje in ocenjevanje tržnega tveganja po metodi tvegane vrednosti (angl. Value at Risk oz. VaR) ter izvajanje testov izjemnih razmer in analiz občutljivosti omogočajo predvidevanje verjetnosti nastanka določenega potencialnega dogodka in višino njegove posledice. Uprava, višje vodstvo in nadzorni svet so redno seznanjeni z rezultati analiz s področja tržnega tveganja. V letu 2014 je Skupina Abanka spremenila strategijo na področju trgovanja s finančnimi instrumenti. Zaradi zmanjšanega apetita po prevzemanju tržnega tveganja je ukinila trgovanje z lastniškimi in v določeni meri tudi z dolžniškimi finančnimi instrumenti za svoj račun. Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti je bilo omejeno zgolj na valutne in obrestne izvedene finančne instrumente, ki nastanejo na pobudo strank (predvsem podjetij) za zaščito pred obrestnim in valutnim tveganjem. Portfelj bančne knjige sestavljajo lastniški in dolžniški finančni instrumenti, ki niso namenjeni trgovanju. Lastniški portfelj bančne knjige vključuje le strateške pozicije banke in pozicije, pridobljene iz naslova unovčevanja zavarovanj ali konverzije terjatev v lastniške deleže. Stanje dolžniških finančnih instrumentov bančne knjige, ki so namenjeni uravnavanju bilance banke, se je v letu 2014 povečalo za 655 milijonov evrov, kar je stoodstotno povečanje glede na konec leta Razlog za povečanje je v pridobitvi državnih vrednostnih papirjev iz naslova dokapitalizacije banke in prenosa tveganih postavk banke na DUTB. Za merjenje tržnega tveganja uporablja Skupina Abanka tudi kvantitativno mero tvegane vrednosti (VaR), ki ocenjuje potencialno izgubo vrednosti pozicij zaradi neugodnih sprememb dejavnikov tveganja v določenem prihodnjem obdobju ob določeni stopnji zaupanja v normalnih tržnih razmerah. Skupina izračunava mero tvegane vrednosti za dolžniške finančne instrumente na podlagi historične metode s 95- in 99-odstotnim intervalom zaupanja in 10-dnevnim obdobjem držanja pozicij. Ob 99-odstotni stopnji zaupanja, desetdnevnem obdobju držanja in predpostavki normalnih tržnih razmer Skupina Abanka konec leta 2014 ne bi realizirala več kot 18 tisoč evrov izgube iz naslova poslov trgovanja z dolžniškimi finančnimi instrumenti. Osnovno orodje za uspešno upravljanje tržnega tveganja predstavlja limitni sistem, ki izhaja iz apetita skupine po prevzemanju tržnega tveganja. Skupina Abanka ima vzpostavljen sistem limitov, ki vsebuje kreditne in pozicijske limite, limite največje dovoljene izgube, limite na tržnost tečajev, limite VaR in limite po posameznih pooblaščenih osebah. Pri določanju limitov trgovalne in bančne knjige finančnih instrumentov Skupina Abanka sledi načelu previdnosti in večje razpršenosti portfelja v smislu kreditnega in tržnega tveganja. V letu 2014 smo zaostrovali limitne sisteme, ki omejujejo izpostavljenost banke tržnemu tveganju. Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti je temeljilo na politiki zapiranja pozicij ob upoštevanju konzervativnejše politike upravljanja s kreditnim tveganjem. Posli z izvedenimi finančnimi instrumenti so se s podjetji sklepali večinoma le za namen varovanja njihovih pozicij pred obrestnim in valutnim tveganjem. Trgovanje s kompleksnejšimi izvedenimi finančnimi instrumenti ni bilo dovoljeno. V letu 2014 smo zaostrovali limitne sisteme, ki omejujejo izpostavljenost banke tržnemu tveganju. Obeti kažejo, da bo leto 2015 zaznamovala pozitivna gospodarska rast svetovnega gospodarstva brez izrazito visokih stopenj rasti. Ključne obrestne mere naj bi se po predvidevanjih ohranile na nizkih ravneh, saj v evrskem območju, ki ga je kriza močno prizadela, ostajajo odprte številne ekonomske težave, kot sta prepočasen proces razdolževanja in visoka stopnja brezposelnosti. Razmere v Sloveniji se postopno izboljšujejo, saj je leto 2014 zaključila s pozitivno gospodarsko rastjo, kar naj bi veljalo tudi za leto S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

68 Skupina Abanka tudi v prihodnje ohranja nizko naravnanost do prevzemanja tržnega tveganja. To bo zagotavljala z restriktivnimi limitnimi sistemi, ki zahtevajo visoko likvidnost trgovalnega portfelja banke, dobro kreditno kakovost dolžniških finančnih instrumentov in učinkovito diverzifikacijo portfelja. Potencialno nevarnost predstavljata poslabšanje in povečevanje portfeljev zaradi morebitnih unovčevanj zavarovanj pri poslih kreditiranja oziroma zaradi potencialnih konverzij spornih terjatev v lastniške deleže, kar bi povečalo izpostavljenost tržnemu tveganju v Skupini Abanka. Na potencialno povečano izpostavljenost tržnemu tveganju skupine lahko vplivajo tudi neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotnih strank iz naslova poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih skupina zapira pri uveljavljenih evropskih bankah. OBRESTNO TVEGANJE Obrestno tveganje pomeni izpostavljenost neugodnim spremembam tržne ravni obrestnih mer. Nihanje glavnih tržnih obrestnih mer vpliva tako na vrednost finančnih instrumentov kot tudi na prihodnje denarne tokove iz finančnih instrumentov. Kot posledica teh sprememb se spreminjajo tudi obrestne marže in poslovni rezultat. Za obvladovanje obrestnega tveganja imamo vzpostavljen učinkovit proces upravljanja z obrestnim tveganjem, ki omogoča, da raven tveganja ostaja v sprejemljivih mejah. Obrestno tveganje prepoznavamo, merimo, upravljamo, nadzorujemo in spremljamo v skladu s politiko upravljanja z obrestnim tveganjem. Z organizacijskega vidika sta omejevanje in nadzor obrestnega tveganja ločena od operativnega uravnavanja obrestnega tveganja in izpolnjevanja zahtev. Obrestno tveganje, ki izhaja iz poslov trgovanja, spremljamo v sklopu spremljanja tržnih tveganj, merjenje obrestnega tveganja bančne knjige pa izvajamo na podlagi obrestnih vrzeli. Obrestne vrzeli prikazujejo razliko med denarnimi tokovi obrestno občutljivih terjatev in obrestno občutljivih obveznosti po posameznih časovnih razredih. Obseg obrestnega tveganja omejujemo z vzpostavitvijo limitnega sistema, pripravljamo pa tudi različne scenarije za merjenje vpliva sprememb krivulje donosnosti na obrestno tveganje. Pri merjenju tveganj upoštevamo bazično tveganje, ki izhaja iz različnih vrst spremenljivih obrestnih mer, in tveganje vgrajenih opcij. Redno izvajamo testiranje izjemnih razmer in izračunavamo vpliv sprememb obrestnih mer na prihodke in ekonomsko vrednost kapitala banke. V letu 2014 se je evropska dolžniška kriza občutno umirila, saj so se makroekonomski kazalci začeli izboljševati, največji vpliv pa je bil opazen na področju gibanja obrestnih mer, ki so se med letom pomembno zniževale na vseh segmentih. Gospodarski kazalci večine evropskih držav so kazali znake okrevanja, stopnje brezposelnosti so se nižale in gospodarska rast se je postopno krepila. Konsolidacija javnih financ in sprejem nekaterih strukturnih reform ter ukrepi Evropske centralne banke (ECB) so najbolj vplivali na donose perifernih držav, ki so večinoma padli na rekordno nizke ravni. Evropska centralna banka je sprejela nekatere nestandardne ukrepe, kot so operacije dolgoročnega refinanciranja (T-LTRO), ter nadaljevala z zniževanjem ključne obrestne mere ECB in vzpostavljanjem enotnega bančnega nadzora v EMU pod svojim okriljem. Poleg tega je v zadnjem kvartalu leta 2014 zagnala program odkupovanja kritih obveznic in ABS-instrumentov. V pričakovanju nadaljevanja politike kvantitativnega sproščanja se tržni udeleženci pripravljajo, da bo centralna banka odkupovala državne obveznice držav članic EMU, saj bi rada z vsemi možnimi ukrepi zajezila deflacijske pritiske. Posledično z znižanjem ključne obrestne mere na zgodovinsko najnižjo raven 0,05 odstotka in depozitne obrestne mere v negativno območje so se zniževale tudi medbančne obrestne mere, ki so na krajšem delu prešle v negativno območje. V Skupini Abanka smo sproti prilagajali politiko oblikovanja obrestnih mer razmeram na domačem in tujih trgih ter s tem ohranjali konkurenčni položaj pri pridobivanju primarnih virov sredstev. S pridobitvijo dokapitalizacijskih obveznic in obveznic DUTB se je izpostavljenost obrestnemu tveganju Skupine Abanka povečala. To smo zmanjševali z zapiranjem obrestnih pozicij po posameznih časovnih razredih. Politiko oblikovanja obrestnih mer sproti prilagajamo razmeram na domačem in tujih trgih ter s tem ohranjamo konkurenčni položaj pri pridobivanju primarnih virov sredstev. 68 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

69 v tisoč EUR Slika v nadaljevanju prikazuje obrestne vrzeli po posameznih časovnih razredih konec leta OBRESTNE VRZELI Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece OBRESTNO OBČUTLJIVA SREDSTVA VRZEL OBRESTNE OBČUTLJIVOSTI Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let OBRESTNO OBČUTLJIVE OBVEZNOSTI V letu 2015 bomo v okviru obvladovanja obrestnega tveganja bančne knjige še naprej skrbeli za usklajenost obrestnih vrzeli po posameznih časovnih razredih s poudarkom na razredih daljših ročnosti. Prav tako bomo nadzirali bazično tveganje in vpliv vgrajenih opcij na obrestno tveganje. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE Likvidnostno tveganje je tveganje nepravočasne izpolnitve zapadlih obveznosti do virov sredstev in pogodbeno dogovorjenih obveznosti iz naslova kreditiranja. Posledično to lahko pomeni nepravočasno izplačevanje sredstev deponentom in neizpolnjevanje kreditnih obveznosti. Likvidnostno tveganje zajema tudi tržno likvidnostno tveganje, to je tveganje nastanka izgube, ko določenih finančnih instrumentov ni mogoče odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno. V Skupini Abanka imamo lastne metodologije za ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje likvidnosti, ki omogočajo usklajevanje dejanskih in potencialnih virov likvidnosti z dejansko in potencialno porabo likvidnih sredstev v določenih časovnih obdobjih. V Skupini Abanka imamo lastne metodologije za ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje likvidnosti, ki omogočajo usklajevanje dejanskih in potencialnih virov likvidnosti z dejansko in potencialno porabo likvidnih sredstev v določenih časovnih obdobjih. Upravljanje likvidnostnega tveganja vključuje: planiranje in nadziranje prihodnjih denarnih tokov, ki zajemata dnevno financiranje za zagotovitev izpolnjevanja prevzetih obveznosti in strukturno usklajevanje prejetih virov sredstev in naložb, vzdrževanje portfelja visoko likvidnih sredstev, ki se lahko hitro unovčijo, kot zaščito pred nepredvidenimi gibanji denarnih tokov, spremljanje koeficientov bilančne likvidnosti glede na zahteve Skupine Abanka in predpise ter upravljanje koncentracije in profila zapadlih obveznosti. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

70 Za zmanjševanje likvidnostnega tveganja imamo vzpostavljen limitni sistem, ki zajema izpolnjevanje predpisanih zahtev Banke Slovenije in interno določenih limitov ter spremljanje ciljnih strukturnih kazalcev likvidnosti. Postavitev limitov in nadzor nad likvidnostnim tveganjem sta organizacijsko ločena od dnevnega operativnega uravnavanja likvidnosti. Za upravljanje likvidnosti v izjemnih razmerah v Skupini Abanka pripravljamo različne scenarije. Med pomembnejše scenarije sodi scenarij, ki upošteva likvidnostno krizo banke ter splošno likvidnostno krizo na finančnih in kapitalskih trgih. Prav tako imamo za varovanje likvidnostnega tveganja vzpostavljene postopke za omejevanje nastanka kriznih situacij, zaradi katerih Skupina Abanka ne bi zmogla nemoteno in pravočasno zagotavljati sredstev za poravnavanje svojih zapadlih obveznosti. Zgodnje ugotavljanje kriznih razmer se izvaja ob rednem dnevnem spremljanju likvidnostne pozicije Skupine Abanka. Likvidnostne razmere so se v letu 2014 znatno izboljšale. Zaradi omenjenih ukrepov ECB se je presežna likvidnostna situacija na mednarodnih finančnih trgih odrazila predvsem na padanju ravni obrestnih mer. Pasivne obrestne mere v bančnem sektorju so se krepko znižale, k izboljšanju likvidnostnih razmer v Abanki pa sta dodatno vplivali tudi izvedena dokapitalizacija banke ter pridobitev obveznic DUTB. Konec leta 2014 so naložbe v denarna sredstva, vrednostne papirje, kratkoročne medbančne depozite in depozite pri centralni banki predstavljale 53,5 odstotka vseh naložb Skupine Abanka. Delež se je v primerjavi s koncem leta 2013 bistveno povečal, saj je konec leta 2013 znašal 30,5 odstotka. V nadaljevanju je prikazana struktura teh naložb. STRUKTURA LIKVIDNOSTNIH REZERV 1,5 % 0,7 % 6,4 % 14,0 % 2,0 % ,8 % 26,2 % Denarna sredstva Vrednostni papirji Medbančni depoziti Depoziti pri CB 91,5 % 2014 V letu 2015 pričakujemo nekoliko večja nihanja na finančnih trgih, saj se svetovno gospodarstvo sooča z velikimi izzivi predvsem glede geopolitične nestabilnosti in pregretega ozračja na obvezniških trgih, ki je predvsem posledica ukrepov ECB. S skrbnim prilagajanjem bilance banke aktualnim tržnim razmeram bomo zagotavljali ustrezen likvidnostni položaj Skupine Abanka, zadosten obseg likvidnostnih rezerv in izpolnjevanje vseh zahtev regulatorja glede obvladovanja likvidnosti. V prihodnje bomo nadaljevali s preudarnim upravljanjem sekundarnih likvidnostnih rezerv. 70 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

71 PROCES ICAAP K internemu procesu ocenjevanja kapitalske ustreznosti (v nadaljevanju: ICAAP) smo pristopili že v letu 2007 z izdelavo ocene profila tveganosti, ki jo odraža matrika tveganj. V okviru te analize smo v letu 2014 prepoznavali pomembna tveganja, ki se pojavljajo pri izvajanju ključnih poslovnih aktivnosti, in določali kontrole za zmanjševanje tveganj. Spremljanje profila tveganosti omogoča pravočasno odkrivanje bistvenih sprememb v profilu tveganosti in je podlaga za sprejem potrebnih ukrepov. Profil tveganosti primerjamo z oceno sposobnosti prevzemanja tveganj po lastni metodologiji in na podlagi rezultatov analize sprejemamo ustrezne ukrepe, ki zagotavljajo, da Skupina Abanka prevzema tveganja v okviru svojih zmožnosti. Primernost ravni in kakovosti kapitala glede na profil tveganosti najmanj četrtletno preverjamo z izračunom internih kapitalskih potreb. Izračun poleg kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, tržna tveganja in operativno tveganje, ki se izračunavajo v skladu z veljavnimi regulativnimi pravili v okviru t. i. prvega stebra kapitalske ureditve, upošteva tudi interno ocenjene kapitalske potrebe v okviru t. i. drugega stebra za vsa druga tveganja, ki bodisi niso v celoti zajeta ali sploh niso upoštevana v okviru prvega stebra (npr. tveganje koncentracije, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, tveganje ugleda idr.). Zaradi negotovih razmer na finančnih trgih dajemo v banki v okviru procesa ICAAP velik poudarek rednemu izvajanju testov izjemnih razmer, s katerimi ugotavljamo ranljivost banke na manj verjetne, a vseeno mogoče spremembe različnih dejavnikov tveganja. Rezultati testov izjemnih razmer so vključeni v izračun internih kapitalskih potreb. Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala je opredeljen z dvema spremenljivkama. Na eni strani so tveganja, ki jim je skupina izpostavljena in presegajo okvir, ki ga pokriva prvi steber kapitalskih zahtev, na drugi pa je kapital, ki ga ima skupina za pokrivanje tveganj in morebitnih izgub iz teh tveganj. Primerjava interne ocene kapitalskih potreb z interno oceno kapitala odraža zmožnost skupine za pokrivanje vseh tveganj, katerim je skupina izpostavljena. Banka je konec leta 2014 dosegala višje kapitalske količnike od tistih, ki jih je pričakovala Banka Slovenije, vključujejo pa simulacijo stresnega scenarija zaradi vplivov iz okolja, povezanih z gospodarsko krizo. Odločba Evropske komisije je omogočila vladi Republike Slovenije, da je s sklepom z dne 25. septembra 2014 zaključila ukrepe za krepitev stabilnosti Abanke, in sicer z dokapitalizacijo banke v višini 243 milijonov evrov in prenosom tveganih postavk banke na DUTB. Dodatna dokapitalizacija banki omogoča doseganje dolgoročne kapitalske ustreznosti in s tem pomemben korak v zagotavljanju pričakovanj regulatorja Banke Slovenije ter ohranja zaupanje v stabilnost banke, tako glede na pričakovanja vlagateljev kot tudi glede na pričakovanja finančnih trgov. Banka je v letu 2014 ocenila dodatne kapitalske potrebe za tveganje koncentracije, obrestno in likvidnostno tveganje, tveganje dobičkonosnosti ter dodatne kapitalske potrebe iz naslova dejavnikov zunanjega okolja (kapital za izjemne razmere). Sestava interne ocene kapitalskih potreb v letu 2014 je naslednja: INTERNA OCENA KAPITALSKIH POTREB obrestno tveganje iz bančne knjige; 6,8 % tveganje koncentracije; 6,3 % 1. steber 58,9 % 2. steber 41,1 % likvidnostno tveganje; 0,3 % tveganje dobičkonosnosti; 0,3 % kapital za izjemne razmere; 27,3 % V letu 2014 smo pristopili k celoviti prenovi internega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti, ki bo zaključena v letu S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

72 ORGANIZACIJA BANKE IN PROCESI ORGANIZACIJSKA SHEMA NA DAN 31. DECEMBER 2014 Z novo organizacijo, ki je začela veljati s 1. aprilom 2014, ter dodatnimi spremembami 1. julija in 1. septembra 2014 smo vzpostavili organizacijsko strukturo banke, s katero bomo zagotavljali uresničevanje vizije ter doseganje strateških in poslovnih ciljev banke z izboljšavami na področju stroškovne učinkovitosti, prodajne učinkovitosti in upravljanja odnosov s strankami, pri upravljanju tveganj in slabih naložb, pri izvajanju in upravljanju poslovnih procesov ter pri upravljanju s kadri in vodenju organizacijskih enot na vseh ravneh organizacijske strukture banke. V letu 2015 bomo nadaljevali z optimiziranjem organizacijske strukture banke na podlagi izhodišč, ki smo jih zastavili v strategiji banke, in ob upoštevanju sprememb v poslovanju banke zaradi prenosa terjatev na DUTB ter združevanja z Banko Celje. Cilj je vzpostaviti učinkovito organizacijo, prilagojeno planiranim obsegom poslovanja na prodajni strani in doseganju ciljev na zaledni in upravljavski strani. Nadaljevali bomo z optimiziranjem organizacijske strukture v smeri centralizacije podpornih funkcij in zagotavljanja učinkovitejšega izvajanja izterjave in izboljšanja servisiranja strank. 72 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

73 PLAN PROJEKTOV V LETU 2015 Z namenom zvišati zrelostno raven izvajanja projektov smo konec leta 2014 v področju informatike ustanovili oddelek projektna pisarna in zaposlili vodjo projektne pisarne. Sočasno smo začeli z analizami za uvedbo sodobnega projektnega informacijskega sistema, katerega uvedba se predvideva v letu V letu 2015 bomo nadaljevali z izvajanjem projektov za izboljšanje procesne učinkovitosti banke, za krepitev prihodkovne zmogljivosti banke, za izboljšanje stroškovne učinkovitosti ter projektov za izboljševanje sistemov upravljanja tveganj. V skladu s sprejeto strategijo banke za obdobje od leta 2014 do 2018 bodo imeli v letu 2015 najvišjo prioriteto izvedbe projekti, ki se že izvajajo ter pomembno prispevajo k večanju stroškovne učinkovitosti in izboljšanju sistemov upravljanja tveganj: nadaljevanje gradnje informacijske rešitve za podporo kreditnemu poslovanju s fizičnimi osebami, nadaljevanje prenove aplikativne podpore za izboljšanje učinkovitosti procesov kreditnega poslovanja za pravne osebe, prenova programske opreme za podporo upravljanju zavarovanj, nadaljevanje razvoja nove tehnološke podpore za kontroling, različni projekti za zagotavljanje skladnosti poročanja, nadaljevanje uvajanja storitveno usmerjene arhitekture (SOA). V letu 2015 je predviden razvoj nove programske podpore za izvajanje učinkovitejšega procesa izterjave, zmanjšanja operativnih tveganj in vgraditve elementov spremljanja uspešnosti. Pristopili bomo tudi k uvedbi celovitega in večkanalnega sistema upravljanja odnosov s strankami (CRM). V prvi fazi bomo vzpostavili podporo za kontaktni center in sodobno trženje, da bi izboljšali učinkovitost trženjskih aktivnosti, povečali zadovoljstvo obstoječih strank in pridobili nove stranke. Nadaljevali bomo z razvojem mobilne banke za fizične in pravne osebe ter z uvajanjem novih funkcionalnosti elektronske banke za prebivalstvo. Pomemben projekt predstavlja tudi uvedba nove generacije spletne banke za podjetja. Na področju upravljanja tveganj bodo v letu 2015 pomembnejši naslednji projekti: nadgradnja sistema za zgodnje odkrivanje povečanega kreditnega tveganja (EWS), izdelava modela za uporabo lastne ocene izgube ob neplačilu, priprava»scoring«modelov za izboljšanje upravljanja kreditnega tveganja na področju poslovanja s prebivalstvom. Za povečanje fleksibilnosti informacijskega sistema bo pri razvoju informacijskih sistemov poudarek na prenovi zastarelih rešitev, nadaljevanju uvajanja storitveno usmerjene arhitekture, konsolidaciji podatkov v različnih centralnih šifrantih ter nadaljevanju razvoja podatkovnega skladišča banke. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

74 ZAPOSLENI KADROVSKA POLITIKA IN IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH Učinkoviti, motivirani in zavzeti zaposleni so ključ za doseganje strateških in poslovnih ciljev banke. V banki skrbimo, da naši zaposleni svoje znanje pravočasno in na primeren način pridobivajo in nadgrajujejo. Z odprto komunikacijo ustvarjamo delovno okolje, ki pripomore k zadovoljstvu, ustreznemu vzdušju na delovnih mestih, zavzetosti in pripadnosti zaposlenih banki. V letu 2014 smo nadaljevali z zaposlovalno in plačno kadrovsko politiko, ki je bila prilagojena negotovim razmeram poslovanja. Banka je v letu 2014 intenzivirala interni trg dela, le selektivno nadomeščala odsotnost zaposlenih in zaposlovala le tam, kjer ni bilo mogoče najti ustreznega internega kadra. Z restriktivno zaposlovalno in plačno kadrovsko politiko na področju upravljanja s kadri bo banka nadaljevala tudi v letu Konec leta 2014 je bilo v banki 844 zaposlenih, kar je 37 manj kot konec leta Druga razkritja o človeškem kapitalu Abanke v letu 2014 so prikazana v naslednji preglednici: Skupno število zaposlenih na dan 31. december 844 Povprečno število zaposlenih v letu 859 Število novo zaposlenih v letu 34 Število odhodov v letu 71 Število zaposlenih za nedoločen čas 815 Število zaposlenih za določen čas 29 Število zaposlenih invalidov zaposlenih v Abanki konec leta 2014 V letu 2014 je banka skladno z določili zakonodaje izvajala Politiko ocenjevanja kadrovske primernosti članov uprave in nadzornega sveta Abanke Vipe d.d. in Politiko ocenjevanja kadrovske primernosti zaposlenih na ključnih funkcijah v Skupini Abanka Vipa, v katerih je določila ključne smernice preverjanja kadrovske primernosti zaposlenih na navedenih funkcijah. Banka je v letu 2014 izvajala Krovno kadrovsko politiko za zaposlene v Skupini Abanka Vipa kot ključne kadrovske smernice in enotne kadrovske standarde na področjih, kjer je to smiselno in potrebno. V okviru kadrovske politike smo v letu 2014 nadaljevali s prestrukturiranjem kadrov z izboljševanjem izobrazbene strukture zaposlenih. Delež delovnih mest s srednjo stopnjo izobrazbe v banki se zaradi potreb delovnega procesa zmanjšuje, povečuje se potreba po zaposlovanju kadra z višjimi stopnjami izobrazbe. Tudi v letu 2015 bomo nadaljevali s politiko zaposlovanja kadrov višjih izobrazbenih ravni in z izobraževanjem zaposlenih v banki za pridobitev višje izobrazbe in dodatnih znanj glede na zahteve in potrebe v banki. 74 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

75 IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH V ABANKI V LETIH 2014 IN ,6 % 2,9 % 34,5 % 35,1 % I. IV. V. 62,9 % 62,0 % 2013 VI. VIII IZOBRAŽEVANJE IN RAZVOJ ZAPOSLENIH Izobraževanje in uposabljanje zaposlenih sta še pomembnejši v času, ko se banka sooča z negotovimi razmerami na zunanjem trgu. Nadgradnja znanja naših zaposlenih je pomembna konkurenčna prednost na trgu dela, tako internem kot zunanjem. Internemu prenosu znanja dajemo velik pomen. V letu 2014 smo tako kot predhodna leta večji del izobraževanj v banki izvedli interno, bodisi z notranjimi ali z zunanjimi izvajalci. Internemu prenosu znanja dajemo velik pomen. Zaposlene, ki se pri svojem delu srečujejo z vodenjem, smo usposabljali za pridobitev in nadgradnjo vodstvenih veščin, na področju učinkovitega ciljnega vodenja, dviga zavzetosti, motivacije za doseganje ciljev, dviga odgovornosti pri delu ter krepitve medsebojnega zaupanja in motivacije zaposlenih. Izvedena so bila tudi usposabljanja za nove bančne storitve, različna bančnim potrebam prilagojena izobraževanja, izobraževanja v skladu z zavezami Evropski komisiji ter izobraževanja v angleškem jeziku. V letu 2014 smo nadaljevali z e-izobraževanjem o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma, v katerega smo vključili vse, ki v poslovni mreži to izobraževanje potrebujejo. Preko e-oblike smo v letu 2014 izvedli tudi izobraževanje s področja varstva in zdravja pri delu ter požarne varnosti. V letu 2014 smo pripravili in izvedli e-izobraževanja na temo SISBON (Slovenski informacijski sistem bonitet). Intenzivirali smo tudi izobraževanje na področju trženja in prodaje, in sicer z usposabljanjem osebnih bančnikov in komunikacijsko-motivacijskimi treningi za skrbnike pravnih oseb. Začeli smo z izvajanjem interne šole za vodje Abančnih poslovalnic, ki ga nadaljujemo v letu Zaposlenih, ki so se izobraževali v letu 2014, je bilo 844 oziroma 99,2 odstotka, kar je več kot leta Povprečno število ur izobraževanja in usposabljanja na zaposlenega je bilo za vse zaposlene 23,45 ure, za vodje pa 12 ur (v letu ur). Tako kot v preteklih letih smo v letu 2014 sofinancirali študij ob delu v internem razpisu izbranim sodelavcem. Banka skrbi za razvoj zaposlenih z različnimi orodji, sistematično tudi z letnimi pogovori, ki jih v banki izvajamo že od leta S pomočjo letnega pogovora so pripravljeni načrti za doseganje ciljev, začrtani pa so tudi razvojni načrti zaposlenih. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

76 Banka sistematično s kariernimi načrti skrbi za razvoj ključnih kadrov, tako s strokovnega kot nasledstvenega vidika. V letu 2014 smo izvedli profiliranje ključnih kadrov v banki, ki so bili v to skupino na novo imenovani, izvedbo ocenjevalnega centra za oceno vodstvenih kompetenc izbranih ključnih kadrov iz celotne skupine pa predvidevamo v letu NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH Zaposleni, ki pri delu dosegajo nadpovprečne rezultate, so v banki lahko nagrajeni z mesečnim gibljivim delom plače skladno z določili Pravilnika o napredovanju in nagrajevanju. Zaposleni, ki pri delu dosegajo nadpovprečne rezultate, so v banki lahko nagrajeni z mesečnim gibljivim delom plače. Konec leta 2014 smo pripravili srečanje uprave banke z jubilanti za leto 2014 ter izbranimi najboljšimi sodelavci in komercialisti v banki. Napredovanje zaposlenih skladno z merili, opredeljenimi v Pravilniku o napredovanju in nagrajevanju, je bilo v letu 2014 skladno s kadrovsko politiko sicer omejeno, vendar delno izvedeno v sredini leta. V banki imamo vzpostavljen sistem štipendiranja za otroke umrlih zaposlenih. V letu 2014 so bile iz tega naslova evidentirane tri pogodbe o štipendiranju, na podlagi katerih nadaljujemo s štipendiranjem tudi v letu Za zaposlene na izpostavljenih delovnih mestih, opredeljenih v Oceni tveganja, zagotavljamo sklenitev nezgodnega zavarovanja za delovna mesta s povečanim tveganjem. RAZVOJ ORGANIZACIJSKE KULTURE Aktivnosti, ki gradijo vrednote in organizacijsko kulturo v banki, so različne. Njihova vloga gre v smeri promoviranja banke kot uspešne in zaposlenim prijazne delodajalke, ki nudi možnosti kakovostne zaposlitve in nadaljnjega razvoja. V letu 2014 smo še naprej izvajali sprejete ukrepe, s katerimi želimo svojim zaposlenim olajšati usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. V letu 2014 smo še naprej izvajali sprejete ukrepe, s katerimi želimo svojim zaposlenim olajšati usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. POLITIKA PREJEMKOV V Abanki smo že konec leta 2011 skladno z Zakonom o bančništvu, sklepi Banke Slovenije ter Direktivo CRD 15 in smernicami CEBS 16 uredili področje prejemkov. Politika prejemkov banke sloni na ustrezni povezavi med prejemki in preudarnim prevzemanjem tveganj. Banka to zagotavlja z ustreznimi razmerji med fiksnim in variabilnim delom prejemkov različnih kategorij zaposlenih, upoštevajoč, da celotni prejemek zaposlenega ne sme biti pomembno odvisen od variabilnega dela prejemka. V Politiki prejemkov in pripadajočih internih aktih banke so urejena razmerja med fiksnim in variabilnim delom plače managerjev, način izplačila variabilnega dela plače managerjev ter obdobje odložitve oziroma zadržanja izplačila variabilnega prejemka managerja. 15 CRD je kratica angleškega izraza Capital Requirements Directive. 16 CEBS je kratica angleškega izraza Committee of European Banking Supervisors. 76 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

77 Politika prejemkov banke sloni na ustrezni povezavi med prejemki in preudarnim prevzemanjem tveganj. Kot»zaposleni s posebno naravo dela«17 so v banki določeni uprava, izvršni direktorji področij in direktorja službe upravljanja tveganj in službe notranje revizije. Politika prejemkov v banki je skladna s poslanstvom banke, poslovno strategijo banke, strategijo upravljanja tveganj, organizacijsko kulturo, vrednotami banke in zastavljenimi cilji. Politika in praksa prejemkov v banki sta dosledno usmerjeni k izpolnjevanju ciljev poslovne strategije ter prilagojeni profilu tveganja banke in njeni sposobnosti prevzemanja tveganj. Nagrajevanje na podlagi managerskih pogodb z variabilnim delom plače je vezano na izpolnjevanje ciljev, meril in kriterijev ter skladno s strategijo in poslovnim načrtom banke. Višina variabilnega prejemka se lahko povečuje s preseganjem konkretnih poslovnih in finančnih ciljev. Tako je politika nagrajevanja stimulativna, hkrati pa ob kritičnem odstopanju od postavljenih ciljev tudi korektivna. Z ustrezno postavljenimi procesi odločanja in izvajanjem politik poslovanja se preprečuje generiranje neustreznih tveganj v poslovanju banke. Izplačilo variabilnega prejemka uprave in managerjev je opredeljeno s pogoji in kriteriji, ki so vezani na poslovanje banke. 17 Zaposleni, ki lahko v okviru svojih delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

78 INFORMATIKA V področju informatike obvladujemo razvoj in upravljanje informacijskega sistema banke, upravljanje informacijske tehnologije in splošne posle. Vloga področja informatike v Abanki je nuditi razvoj informacijskih rešitev in upravljanje informacijskih storitev, ki so visoko razpoložljive, celovite, varne in uporabnikom prijazne. Neprestano zagotavljamo razpoložljivo, celovito, varno in uporabnikom prijazno informacijsko in tehnično podporo poslovanju banke. Cilj je, da to dosežemo na čim bolj ekonomičen in zanesljiv način. Poleg tega v področju informatike skrbimo za nepremičnine v lasti banke, investicije in splošne posle ter zagotavljamo varnost informacijskega sistema. Vloga področja informatike v Abanki je nuditi razvoj informacijskih rešitev in upravljanje informacijskih storitev, ki so visoko razpoložljive, celovite, varne in uporabnikom prijazne. Jedro bančnega informacijskega sistema razvijamo in vzdržujemo sami, medtem ko si pri sistemih, ki ne posegajo v jedro, pomagamo z zunanjim razvojem. Zunanji razvoj aktivno upravljamo in skrbimo, da so informacijske rešitve skladne s standardi banke. Na področju razvoja lastnih informacijskih aplikativnih rešitev smo v letu 2014 največ pozornosti namenili zamenjavi zastarelih informacijskih sistemov ter razvoju informacijskih sistemov za bančne produkte poslovnih področij, nadgrajevali smo tudi sisteme za podporo poslovanju. Uspešno smo dokončali uvedbo celovite podpore za prodajo kreditov fizičnim osebam, predali v uporabo mobilno banko Abamobi, razvili informacijski sistem za dokumentarne posle, uvedli podporo za izdajo eračunov za proračunske porabnike in hkrati tudi ostale komitente, izpeljali zamenjavo informacijskega sistema za podporo upravljanju pokojninskega sklada AIII, zaključili z drugo fazo uvedbe esej za večino organov Abanke, vzpostavili sistem za izračun donosnosti posla (t. i. Kalkulator) in Abančno integrirano delovno okolje (AIDO) kot ogrodje za spletne uporabniške vmesnike. V letu 2014 smo začeli z razvojem aplikacije za upravljanje zavarovanj, informacijske podpore prodaji kreditov, depozitov in garancij pravnim osebam, nove aplikacije za delo na bančnem okencu (t. i. Šalterska aplikacija), začeli s prenovo aplikacije za depozitne posle za fizične osebe, izbrali smo ponudnika in začeli z izvajanjem e-podpisovanja dokumentov. Začeli smo tudi z aktivnostmi prehoda na novo generacijo e-banke za pravne osebe ter s selitvijo aplikacije v elektronski storitveni center Halcom EBB. V sklopu konsolidacije in modernizacije informacijskega sistema smo zaključili drugo fazo prehoda na storitveno arhitekturo (SOA). Cilj prehoda na storitveno arhitekturo je omogočiti modern, fleksibilen, stroškovno učinkovit in hiter razvoj informacijske podpore poslovnim procesom. Storitvena arhitektura omogoča izboljšanje učinkovitosti razvoja in vzdrževanja informacijskih rešitev v smislu povečanja odzivnosti, ponovne uporabe, zmanjšanja sklopljenosti in hitrejšega prilaganja spreminjajočim se zahtevam. V sklopu prve in druge faze projekta je bila postavljena infrastruktura, izveden pilotni projekt, izvedena izobraževanja tehnologov in razvijalcev, definirani so bili referenčni vzorci razvoja, razvito je bilo ogrodje AIDO, postavljeni standardi varnosti, izveden je bil pilotni projekt avtomatizacije poslovnega procesa, ki je povezal avtomatiziran poslovni proces s storitvami in uporabniškim vmesnikom na obstoječih sistemih, začeli smo z izločevanjem poslovnih pravil v stroje za njihovo izvajanje (t. i. informacijski sistem za upravljanje s poslovnimi pravili). Vzpostavljene so bile tudi smernice razvoja in referenčne implementacije izvedb mediacij do storitev zunanjih ponudnikov, vzpostavljena je bila centralna knjižnica podatkovnih shem ter uvedena prva aplikacija Kalkulator, ki je v celoti skladna s smernicami SOA. V okviru zunanjega razvoja informacijskih aplikativnih rešitev smo v letu 2014 skrbeli za razvoj in vzdrževanje naslednjih sistemov: portal banke Abanka.si (spletne strani Abanke), elektronske poti (Abanet, Abamobi, Abacom), podpora vzajemnemu pokojninskemu skladu AIII, sistemi poročanja (tveganja ter upravljanje bilance in likvidnosti), zakladniško poslovanje (sistema AG Quantum in Risk), zaledni sistemi (finance, plače, likvidacija računov). V okviru zunanjega razvoja skrbimo tudi za koordinacijo razvoja informacijskih sistemov odvisnih družb Abanke. 78 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

79 Sredi leta 2014 je v okviru reorganizacije področja informatike z združitvijo delov prejšnjih službe razvoja informatike in službe bančne tehnologije nastala služba upravljanja informatike (SUI), ki po novem združuje tako razvijalce kot bančne tehnologe. Služba razvojno in tehnološko pokriva obstoječe informacijske sisteme, torej skrbi za izvajanje dopolnitev, nadgradenj in popravkov tiste aplikativne programske opreme, ki je v banki že v produkciji in jo končni uporabniki aktivno uporabljajo. Nova organiziranost službe je zahtevala precej sprememb v obstoječih internih procesih dela, ponekod pa jih je bilo treba postaviti na novo. Nadaljevali smo z utrjevanjem že uvedenih dobrih praks in iskali priložnosti za vzpostavitev novih tam, kjer te še niso bile uveljavljene, vse s ciljem, da izboljšamo rezultate svojega dela in povečamo zadovoljstvo naročnikov z njimi. V okviru možnosti smo tudi poskušali optimizirati porazdelitev nalog, da bi s tem dosegli boljše pokrivanje vsebinskih področij z razvijalci in tehnologi. Med prvimi nalogami po vzpostavitvi nove organiziranosti sta bila pregled in analiza odprtih nalog in zahtevkov, da bi tako bolje obvladovali nabor nalog, v večje zadovoljstvo tako naročnikov kot izvajalcev. Temu smo v drugi polovici leta 2014 posvetili precej časa in energije, ob tem pa smo tudi izboljševali interne procese, povezane z razvojem in vzdrževanjem programske opreme. Na področju varovanja in zaščite informacijskega sistema Abanke smo tudi v letu 2014 izvajali elektronsko izobraževanje zaposlenih, redno smo analizirali tveganja informacijske tehnologije in tveganja v povezanih družbah ter sodelovali v postopkih izvedbe revizijskih in inšpekcijskih pregledov na področju informatike. Še naprej smo poglabljali nadzor nad operativnim izvajanjem varnostnih mehanizmov, sodelovali smo pri načrtovanju in uvajanju varnostnih sprememb informacijskega sistema ter pri obravnavi incidentov. V sodelovanju z zunanjimi institucijami (Združenje bank Slovenije), združenji (ISACA, Slovenski inštitut za revizijo) in posameznimi drugimi bankami smo aktivno promovirali in uveljavljali varnost informacij. Posebno pozornost smo namenili testiranju varnostnih nastavitev s testiranjem ranljivosti in z vdornimi testi. Še naprej razvijamo sistem vodenja revizijskih sledi, sistem za upravljanje identitete uporabnikov in sistem upravljanja varovanja. V letu 2014 smo nadaljevali delo pri razvoju bančnega podatkovnega skladišča (BDW) za področje kontrolinga in spremljanja izkoriščenosti kreditnih limitov. Razvili smo tudi poročevalske segmente, ki jih je na novo zahtevala EBA (European Banking Authority). Na področju upravljanja informacijske tehnologije smo v letu 2014 večino virov in pozornosti namenili sodelovanju pri poslovnih projektih v banki in odvisnih družbah, katerim upravljamo informacijsko tehnologijo. Poleg teh aktivnosti smo na področju infrastrukture IT izvedli več aktivnosti, med katerimi so najpomembnejše prenova centralnih diskovnih sistemov, prenova centralnih podatkovnih strežnikov in uvedba sistema za upravljanje mobilnih naprav in podatkov na mobilnih napravah. Dokončali smo prehod vseh bankomatov na nov operacijski sistem. Ponovno smo izvedli test neprekinjenega poslovanja, tako da je banka več tednov delovala na rezervnem centru IT. Poleg tega smo redno posodabljali sistemsko in uporabniško programsko opremo strežnikov, delovnih postaj in komunikacijske opreme. Na področju tehnične podpore in splošnih poslov smo v letu 2014 skrbeli za reševanje zahtevkov za pomoč notranjim uporabnikom, izvajali obdelave podatkov in nadzor delovanja sistemov, nameščali računalniško in programsko opremo, nameščali bankomate, vzdrževali in aktivirali osnovna sredstva, izvajali selitve delavcev zaradi reorganizacije, vzdrževali poslovne stavbe, izvajali projekte prenove poslovnih prostorov ter vodili vložišče. Zagotavljali smo fizično in tehnično varovanje banke. V skladu s planom investicij smo prenovili del sistemov tehničnega in mehanskega varovanja ter tako zagotovili brezhibno in ustrezno tehnično varovanje premoženja in ljudi v banki. Nadaljujemo z dobro prakso rednega izobraževanja zaposlenih, pri tem poseben poudarek posvečamo stalnemu izobraževanju delavcev na področju ravnanja v primeru ropa ali vloma. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

80 TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA ODGOVORNOST V Abanki smo zavezani trajnostnemu razvoju poslovanja, ne samo zaradi finančne krize ter nestabilnega gospodarskega in finančnega okolja, temveč predvsem zaradi ključnega razloga trajnostnega razvoja, ki zahteva, da lahko ekonomsko uspevamo ob hkratnem ohranjanju in varovanju okolja za prihodnje generacije. GOSPODARSKI RAZVOJ V Abanki ostajamo usmerjeni k stranki, zvesti povezovanju z odličnostjo naših finančnih storitev in sledimo zavezam trajnostnega razvoja. Zavedamo se pomembne vloge na poti v novo, trajnostno in napredno obdobje. Pri razvoju poslovanja skušamo zbliževati poslovne potrebe z načeli trajnostnega razvoja in uporabljati moč našega človeškega in finančnega kapitala v smeri povezovanja naših strank in partnerjev, da izkoristijo priložnosti nove trajnostne okoljske ekonomije. Prehod na okoljsko trajnostno gospodarstvo posredno ali neposredno vpliva na vsakogar izmed nas. Zavedamo se, da bodo poslovni uspehi v prihodnosti vedno bolj odvisni od sposobnosti poslovnih subjektov, da svoje poslovanje prilagodijo globalnim podnebnim spremembam ter izzivom, ki jih te spremembe prinašajo. Zavedamo se, da bodo poslovni uspehi v prihodnosti vedno bolj odvisni od sposobnosti poslovnih subjektov, da svoje poslovanje prilagodijo globalnim podnebnim spremembam ter izzivom, ki jih te spremembe prinašajo. Z različnimi dejavnostmi naše organizacije skušamo podpirati trajnostni razvoj in ustvarjati potencial za poslovno uspešnost in gospodarsko rast: smo banka prijaznih ljudi ter krepimo zaupanje in zadovoljstvo naših strank. Prisluhnemo finančnim potrebam strank in skušamo spodbujati delovanje inovativnih podjetij z vizijo, ki razvijajo obnovljive vire energije, ustvarjajo nova, okolju prijazna delovna mesta in uspešno poslujejo; kot banka skrbimo za pridobivanje finančnih virov, namenjenih za spodbujanje konkurenčnosti in internacionalizaciji podjetništva, financiranje infrastrukturnih projektov in okoljevarstvenih naložb ter naložb za regionalni in družbeni razvoj; kot banka prebivalstva in podjetij skrbimo za prilagojeno ponudbo storitev različnim segmentom naših strank, jim svetujemo in ponujamo paleto okolju prijaznih produktov in storitev, kot so npr. ekološki krediti, ki spodbujajo energijsko varčnost, rešitve elektronskih računov in digitalno sklepanje pogodb na Abanetu, ki spodbujajo varčevanje s papirjem, itn.; kot organizacija z močno prisotnostjo v družbenem okolju v Sloveniji oblikujemo inovativna partnerstva z vladnimi in nevladnimi organizacijami za ohranjanje naših naravnih virov, hkrati pa spodbujamo naše okolje k večji energetski učinkovitosti in okoljski odgovornosti; nenehno razvijamo in nadgrajujemo inovativne bančne produkte po meri strank, da služijo njihovim potrebam, jim poenostavljajo poslovanje in povečujejo njihovo učinkovitost (npr. uvedba mobilne banke, nadgrajevanje elektronske banke, širjenje lokacij Abatočka za plačevanje položnic itn.); kot pomemben delodajalec z razširjeno mrežo bančnih poslovalnic in drugih objektov si že vrsto let prizadevamo, da je naše poslovanje energetsko učinkovitejše. Nenehno izvajamo različne ukrepe za varčevanje z energijo (npr. vlaganje v boljšo izolacijo stavb in energijsko učinkovitejšo razsvetljavo) in za ravnanje s papirjem (npr. elektronsko arhiviranje, racionalizacija papirnega poslovanja itn.). V Abanki se zavedamo, da pot do trajnostnega razvoja ni brez ovir. Pomembni izzivi, s katerimi se soočamo, so globalne podnebne spremembe. Potreben prehod iz obstoječih tehnologij, ki temeljijo na fosilnih gorivih, na čiste tehnologije, ki temeljijo na obnovljivih virih in ne onesnažujejo okolja, bo večplasten in bo na takšen ali drugačen način vključeval vse nas. Naša zaveza k tej preobrazbi je prepoznavna v naši poslovni strategiji. Smo usmerjeni navzgor, v iskanje sinergij, kar nam z uspešnim poslovanjem pomaga izkoristiti sedanje finančne možnosti ter ustvariti nove priložnosti za okoljsko in gospodarsko zdravo prihodnost. 80 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

81 SOCIALNI RAZVOJ Interno komuniciranje Z internim komuniciranjem smo v letu 2014 še posebej intenzivno povezovali zaposlene v procesu sprememb, ki bodo sledile uresničevanju ukrepov iz načrta prestrukturiranja. Ob sprejemanju ključnih odločitev smo zaposlene obveščali z ustaljenimi orodji internega komuniciranja preko elektronske pošte, intranetnega portala in osebnih srečanj. Poseben poudarek smo namenili osebnemu komuniciranju in v novembru 2014 pripravili srečanje vseh zaposlenih v skupini, kjer sta uprava in vodstvo predstavila strategijo banke in posameznih poslovnih področij za nadaljnja štiri leta. Izjemno dober odziv zaposlenih je potrdil, da je ob ključnih spremembah osebna komunikacija najučinkovitejša. Sledimo pravilu, da so organizacije, ki si za motiviranost zaposlenih prizadevajo tudi z dobrim pretokom informacij, uspešnejše pri zadovoljevanju strank in uresničevanju poslovnih ciljev. Sledimo pravilu, da so organizacije, ki si za motiviranost zaposlenih prizadevajo tudi z dobrim pretokom informacij, uspešnejše pri zadovoljevanju strank in uresničevanju poslovnih ciljev. Komuniciranje z mediji Medijska sporočila oblikujejo javno mnenje in postavljajo prioritete v razmišljanju najširše javnosti. V komunikaciji z novinarji predstavljamo tako bančne storitve kot korporativne informacije. V letu 2014 smo pripravili odgovore na več kot 330 novinarskih vprašanj. Večina vprašanj se je nanašala na bančne storitve, saj vse pomembne korporativne informacije razkrivamo na portalu Ljubljanske borze in spletni strani Abanke. Z analizo člankov, povezanih z Abanko, ki so bili v letu 2014 objavljeni v medijih, ugotavljamo, da se je njihovo število rahlo zmanjšalo, zato pa se je povečalo število pozitivnih objav. Opazno se je zmanjšal delež negativnih objav in zrasel delež nevtralnega poročanja. Z ohranjanjem pozitivne podobe v medijskih objavah gradimo in podpiramo ugled in zaupanje v banko. Z ohranjanjem pozitivne podobe v medijskih objavah gradimo in podpiramo ugled in zaupanje v banko. Sponzorstva in donacije V Abanki uresničujemo družbeno odgovornost tudi s programom sponzorstev in donacij. Zaradi oteženih razmer poslovanja smo v letu 2014 tem dejavnostim namenili manj sredstev kot prejšnja leta. S sponzorstvom smo podprli predvsem prizadevanja banke za prepoznavnost med obstoječimi in potencialnimi uporabniki naših storitev. Donacije smo usmerili v podporo zdravstveni in socialni dejavnosti, podprli smo šolske programe, otrokom iz socialno ogroženega okolja pa smo namenili tradicionalno novoletno humanitarno darilo. S sponzorstvom smo podprli predvsem prizadevanja banke za prepoznavnost med obstoječimi in potencialnimi uporabniki naših storitev. Donacije smo usmerili v podporo zdravstveni in socialni dejavnosti. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

82 SKRB ZA OKOLJE Zaradi vpliva, ki ga imamo s svojim delom na okolje, se zavedamo odgovornosti banke in podpiramo načela trajnostnega razvoja. Na tehničnem področju tako že več let za zagotavljanje ustreznih delovnih razmer vgrajujemo sisteme klimatizacije z vračanjem odpadne energije, ki uporabljajo ekološko sprejemljive tehnologije za hlajenje, ogrevanje in prezračevanje ter tako zagotavljajo visoke izkoristke in nizko porabo energije. V poslovne prostore vgrajujemo energijsko učinkovita svetila, ki prav tako dodatno prispevajo k racionalnejši porabi elektrike. Že v fazi načrtovanja prenov obstoječih objektov in novogradenj načrtujemo uporabo ustreznih materialov (ustrezna stekla, izolacija...). Posodobitve in investicije v novo sodobnejšo opremo za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje izvajamo v skladu z vsakoletnim planom investicij, pri izbiri nove opreme pa poleg cene upoštevamo tako tehnično ustreznost kot ekološko sprejemljivost. Velik poudarek dajemo tudi izobraževanju in osveščanju zaposlenih o racionalni uporabi sistemov hlajenja/ogrevanja, ki so poleg računalniške opreme največji porabniki električne energije v banki. Velik poudarek dajemo tudi izobraževanju in osveščanju zaposlenih o racionalni uporabi sistemov hlajenja/ogrevanja. 82 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

83 NOTRANJA REVIZIJA ORGANIZACIJSKI POLOŽAJ SLUŽBE NOTRANJE REVIZIJE Naloga službe notranje revizije je stalen in celovit nadzor nad poslovanjem banke in družb v Skupini Abanka z: ocenjevanjem upravljanja, učinkovitosti upravljanja tveganj ter sistemov notranjih kontrol, presojo procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala glede na oceno tveganj, presojo zanesljivosti informacijskega sistema vključno z elektronskim informacijskim sistemom in elektronskimi bančnimi storitvami, presojo zanesljivosti in verodostojnosti računovodskih evidenc in finančnih poročil, preverjanjem poročanja in ravnanja Skupine Abanka v skladu z notranjimi pravili in zunanjimi predpisi ter izvajanjem posebnih preiskav. Služba notranje revizije je organizirana kot neodvisna služba, ki je linijsko vezana na upravo banke. Pooblastila, odgovornosti, naloge in način njenega delovanja so podrobneje opredeljeni v Pravilniku o delovanju službe notranje revizije, ki ga je sprejela uprava banke v soglasju z nadzornim svetom/revizijsko komisijo. Uprava banke v soglasju z nadzornim svetom/revizijsko komisijo potrdi letni načrt dela službe notranje revizije, ki temelji na oceni profila tveganosti Skupine Abanka. Za strokovno in kakovostno izvajanje nalog ima služba notranje revizije izdelane operativne akte za notranje revidiranje, načrtovanje dela ter zagotavljanje in izboljševanje kakovosti delovanja. Od 1. januarja 2014 služba zaposluje osem notranjih revizorjev. Zaposleni poglobljeno poznajo stroko in bančne procese ter so pridobili strokovne nazive preizkušeni notranji revizor, revizor, pooblaščeni revizor, ki jih podeljuje Slovenski inštitut za revizijo oziroma ACCA 18, ter strokovne nazive CISA 19. PODROČJE DELOVANJA IN PREGLEDOVANJA SISTEMA UPRAVLJANJA Uprava banke je v soglasju z nadzornim svetom/revizijsko komisijo potrdila načrt dela službe notranje revizije za leto Izpolnjevanje načrta oziroma delovanje službe se je v letu 2014 prilagajalo izrednim zahtevam uprave banke, nadzornih in drugih institucij ter usmeritvam poslovne strategije. O odmikih od potrjenega načrta dela je služba notranje revizije redno poročala v trimesečnih poročilih upravi banke in nadzornemu svetu/revizijski komisiji. Služba notranje revizije je v letu 2014 pomemben del svojih aktivnosti usmerila v revidiranje kreditnega procesa in kreditnih poslov na segmentu pravnih oseb, podjetnikov, fizičnih oseb ter upravljanja s problematičnimi naložbami. Po Odredbi Banke Slovenije o dodatnih ukrepih za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji in izrednih zahtevah uprave banke je na podlagi revizijskih pregledov kreditnih poslov pravnih in fizičnih oseb izdelala analizo najpogostejših kršitev/nepravilnosti in pomanjkljivosti v postopku obravnave kreditov. Predlagala je dodatne ukrepe za njihovo ureditev oziroma odpravo ter izboljšanje upravljanja s kreditnim tveganjem. Z opravljenimi revizijskimi pregledi, svetovalnimi in drugimi posli ter s spremljanjem izvajanja sprejetih ukrepov je služba notranje revizije vrednotila elemente sistema upravljanja (organizacijski ustroj, upravljanje tveganj, sistem notranjih kontrol in sistem prejemkov). Zagotovila so bila podana z namenom uresničitve strateških ciljev, uspešnega in učinkovitega poslovanja, zanesljivega in verodostojnega poročanja ter poslovanja, skladnega s pravili. Predmet revizijskih pregledov so bili tudi zunanji izvajalci storitev za področje informatike in plačilnih sistemov ter upravljanje tveganja zunanjega izvajanja storitev, projekt informacijske podpore novim prodajnim konceptom (mobilna banka) in poslovanje s sefi. Po Sklepu o najmanjšem obsegu in vsebini dodatnega revizijskega pregleda glede izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji v bankah in hranilnicah se je služba notranje revizije skupaj z zunanjim revizorjem vključila v pregled procesa upravljanja s ključnimi poslovnimi tveganji. Po zahtevi Sklepa o razkritjih bank in hranilnic je preverila razkritja k letnemu poročilu za leto 2013 za javno objavo. 18 ACCA je kratica angleškega izraza Association of Chartered Certified Accountants. 19 CISA je kratica angleškega izraza Certified Information Systems Auditor. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

84 Služba notranje revizije je izdelala oceno kakovosti kontrolnega okolja Skupine Abanka za leto S svetovalnimi in drugimi posli je podala usmeritve za razvoj procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala in profila tveganosti. Pregledala je notranja pravila v zvezi z javnim razkrivanjem podatkov, varstvom osebnih podatkov, upravljanjem poslovnih vlog, sistemom upravljanja varovanja, uvajanjem novih produktov, digitalno hrambo dokumentarnega gradiva, ravnanjem v primeru suma ali ugotovljene notranje prevare. V sodelovanju s službo upravljanja tveganj je temo upravljanja s tveganji zunanjih izvajalcev predstavila službi razvoja informatike ter službi za razvoj in marketing. Služba notranje revizije je spremljala izvajanje ukrepov nadzora in priporočil, ki jih je Banka Slovenije podala po opravljenih inšpekcijskih pregledih na področju upravljanja s kreditnim tveganjem, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter gotovinskega poslovanja. Nosilcem ukrepanja je nudila pomoč pri izpolnjevanju priporočil, ki jih je podala zunanja revizijska družba po pregledu SISBON. Nekateri načrtovani revizijski pregledi zaradi prerazporeditve kadrovskih virov na izredne in prednostne naloge ter razširitve predmetov revidiranja na strateško pomembnih segmentih v letu 2014 niso bili izvedeni. Nepokrita načrtovana področja revidiranja so bila ponovno ocenjena in v načrt dela službe notranje revizije za leto 2015 so bila vključena: področja skupnih funkcij upravljanja banke in delovanje odvisne družbe Anepremičnine, upravljanje bilance banke, investicij in stroškov ter informacijski sistemi za ključne poslovne procese. POROČANJE O OPRAVLJENEM DELU O izsledkih opravljenih revizijskih pregledov službe notranje revizije so bile pisno seznanjene vse ravni vodstev v hierarhiji do članov uprave. O povzetku pomembnih ugotovitev in priporočil opravljenih revizijskih pregledov ter uresničitvi načrta dela za leto 2014 sta bila trimesečno seznanjena uprava banke in nadzorni svet/revizijska komisija. Na podlagi proučevanja odzivnih poročil nosilcev ukrepanja in ponovnih preveritev je služba notranje revizije spremljala uresničevanje popravljalnega ukrepanja ter o tem poročala upravi in nadzornemu svetu/revizijski komisiji. KAKOVOST NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI V februarju 2014 je zunanja presojevalka opravila presojo kakovosti službe notranje revizije. Presoja je obsegala skladnost delovanja službe notranje revizije z Opredelitvijo notranjega revidiranja, neposredno prevzetimi Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju ter Kodeksom etike, Kodeksom notranjerevizijskih načel in Kodeksom poklicne etike notranjega revizorja. Presojala se je notranja revizija banke in Skupine Abanka oziroma delovanje službe notranje revizije za leto Iz skupne ocene izhaja, da je ugotovljena splošna skladnost s standardi. Na podlagi Programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti dela in izsledkov zunanje presoje kakovosti je služba notranje revizije sprejela kratkoročne in srednjeročne ukrepe za izboljšanje delovanja. Ključne aktivnosti se izvajajo z namenom uresničevati revizijska priporočila v prvotno dogovorjenih rokih in dosegati večjo učinkovitost procesa revidiranja. O izpolnjevanju sprejetih ukrepov je služba notranje revizije obdobno poročala upravi in revizijski komisiji. 84 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

85 DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI UPRAVA BANKE mag. Jože Lenič predsednik uprave Igor Stebernak član uprave Služba notranje revizije Klavdija Markič direktorica službe notranje revizije Sektor skrbniških in administrativnih storitev mag. Jasmin Furlan direktorica sektorja skrbniških in administrativnih storitev Pravna služba Tomaž Marinček direktor pravne službe Služba za kadre in organizacijo Mateja Sedej direktorica službe za kadre in organizacijo PODROČJE ZA POSLOVANJE S PRAVNIMI OSEBAMI Matej Golob Matzele Barbara Jagodič mag. Dejan Pejić Nataša Velunšek Golčer izvršni direktor področja direktorica sektorja ključnih strank direktor sektorja poslovanja s srednjimi in malimi družbami direktorica službe poslovne operative in dokumentarnega poslovanja PODROČJE ZA POSLOVANJE S PREBIVALSTVOM IN MIKRO PODJETJI Nataša Damjanovič Jasna Kajtazović Bojan Stanković Alenka Kikec Julija Šušmelj Stevanovič izvršna direktorica področja direktorica službe za razvoj in marketing direktor glavne podružnice osrednja Slovenija direktorica glavne podružnice vzhodna Slovenija direktorica glavne podružnice zahodna Slovenija PODROČJE FINANČNIH TRGOV mag. Boštjan Herič izvršni direktor področja Jure Gedrih direktor sektorja zakladništva Blaž Angel direktor sektorja investicijskega bančništva PODROČJE UPRAVLJANJA TVEGANJ mag. Kristijan Hvala Janja Podvršnik Vrabič Boštjan Rupar direktor službe upravljanja tveganj direktorica službe za naložbe v posebni obravnavi direktor kontrolnega centra PODROČJE FINANC mag. Alenka Plut izvršna direktorica področja Irena Rojc direktorica službe računovodstva mag. Silva Matko Gosak direktorica službe kontrolinga in poročanja Andrej Petek direktor službe za upravljanje z bilanco PODROČJE INFORMATIKE Matej Jereb izvršni direktor področja mag. Janez Krašovec direktor službe razvoja informatike mag. Davor Hvala direktor službe upravljanja informatike mag. Ivan Turk direktor službe informacijske tehnologije in splošnih poslov PODROČJE PODPORE Nada Mertik izvršna direktorica področja mag. Mojca Žlak direktorica službe centralne podpore Marija Kordiš direktorica službe bančne operative Shema delavcev s posebnimi pooblastili, veljavna na dan 31. december S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

86 POSLOVNA MREŽA Seznam glavnih podružnic in poslovalnic Abanke GLAVNA PODRUŽNICA OSREDNJA SLOVENIJA Poslovalnica Slovenska Slovenska 50 Ljubljana Poslovalnica Šiška Celovška 106 Ljubljana Poslovalnica Pražakova Kolodvorska 9 Ljubljana Poslovalnica Bežigrad Dunajska 48 Ljubljana Poslovalnica Njegoševa Njegoševa 8 Ljubljana Poslovalnica Loterija Gerbičeva 99 Ljubljana Poslovalnica Smelt Dunajska 160 Ljubljana Poslovalnica Vič Tržaška 87 Ljubljana Poslovalnica Šmartinska Šmartinska Ljubljana Poslovalnica Logatec Tržaška 50 Logatec Poslovalnica Domžale Ulica Nikole Tesle 19 Domžale Poslovalnica Novo mesto Rozmanova 40 Novo mesto Poslovalnica Novo mesto Mercator center Ljubljanska c. 47 Novo mesto Poslovalnica Trnovo Ziherlova 4 Ljubljana Poslovalnica Kranj Nazorjeva 1 Kranj Poslovalnica Jesenice Maršala Tita 39a Jesenice Poslovalnica Tržič Cankarjeva 1a Tržič GLAVNA PODRUŽNICA VZHODNA SLOVENIJA Poslovalnica Glavni trg Glavni trg 18 Maribor Poslovalnica Cankarjeva Cankarjeva 6b Maribor Poslovalnica Tabor Kardeljeva 61 Maribor Poslovalnica Murska Sobota Kocljeva 16 Murska Sobota Poslovalnica Ptuj Osojnikova 9 Ptuj Poslovalnica Slovenj Gradec Ronkova 4a Slovenj Gradec Poslovalnica Prevalje Trg 12 Prevalje Poslovalnica Tezno Prvomajska 26 Maribor Poslovalnica Aškerčeva Aškerčeva 10 Celje Poslovalnica Miklošičeva Miklošičeva 1 Celje Poslovalnica Žalec Celjska 8b Žalec Poslovalnica Velenje Kersnikova 1 Velenje GLAVNA PODRUŽNICA ZAHODNA SLOVENIJA Poslovalnica Koper Ferrarska 12 Koper Poslovalnica Izola Sončno nabrežje 6 Izola Poslovalnica Sežana Partizanska 41 Sežana Poslovalnica Erjavčeva Erjavčeva 2 Nova Gorica Poslovalnica Šempeter C. Prekomorskih brigad 2c Šempeter Poslovalnica Kidričeva Kidričeva 18 Nova Gorica Poslovalnica Ajdovščina Goriška 25a Ajdovščina Poslovalnica Idrija Lapajnetova 47 Idrija Poslovalnica Tolmin Mestni trg 5 Tolmin Poslovalnica Kobarid Markova 16 Kobarid Poslovalnica Postojna Titov trg 1 Postojna Preglednica poslovne mreže, veljavna na dan 31. december S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

87 IZJAVA O SKLADNOSTI S KODEKSI UPRAVLJANJ Abanka Vipa d.d. (v nadaljevanju: Abanka) je v letu 2014 pri svojem delu in poslovanju spoštovala določila: a) Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki so ga 8. decembra 2009 sprejeli Ljubljanska borza, d.d., Ljubljana, Združenje članov nadzornih svetov in Združenje Manager ter je javno dostopen v slovenskem in angleškem jeziku na spletnih straneh Ljubljanske borze, b) Kodeksa upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki ga je 15. maja 2013 sprejela Slovenska odškodninska družba (v nadaljevanju: SOD) z veljavnostjo do 19. decembra 2014, ter Priporočil upravljavca posrednih in neposrednih kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki jih je SOD sprejel 12. aprila 2013 z veljavnostjo do decembra Oba dokumenta sta objavljena na spletni strani ter c) Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ki ga je 19. decembra 2014 sprejel Slovenski državni holding, d.d. (v nadaljevanju: SDH), in Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga z decembra Oba dokumenta sta objavljena na spletni strani Uprava in nadzorni svet Abanke izjavljata, da je Abanka pri svojem delu in poslovanju v letu 2014 spoštovala vsa določila Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, Kodeksa upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije in priporočil ter od 19. decembra tudi Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in priporočil, z odstopanji oziroma posebnostmi, razkritimi v nadaljevanju po načelu»spoštuj ali pojasni«. a) Kodeks upravljanja javnih delniških družb Določilo Kodeksa 4.2: Družba spodbuja vse večje delničarje, predvsem pa institucionalne vlagatelje in državo, da javnost seznanijo s svojo politiko upravljanja z naložbo v javni delniški družbi, npr. s politiko glasovanja, vrsto in pogostnostjo izvajanja upravljavskih aktivnosti ter z dinamiko komuniciranja z organi vodenja ali nadzora te družbe. Šteje se, da je družba pozvala delničarje skladno s tem priporočilom, če je poziv del sklica skupščine. Abanka meni, da je seznanjanje javnosti s politiko upravljanja naložbe njenih delničarjev predvsem v njihovi pristojnosti skladno z njihovo politiko obveščanja javnosti in da spodbujanje Abanke ne more posebej prispevati k njihovi odločitvi o obveščanju javnosti. Določilo Kodeksa 22.7: Družba razkrije bruto in neto prejemke vsakega posameznega člana uprave in nadzornega sveta. Razkritje je jasno in razumljivo povprečnemu vlagatelju ter poleg zakonskih vsebin vsebuje še: razlago, kako izbira meril uspešnosti prispeva k dolgoročnim interesom družbe, razlago metod, uporabljenih za odločitev, ali so bila merila uspešnosti izpolnjena, točne informacije o obdobjih odloga izplačila variabilnega dela prejemkov, informacije o politiki glede odpravnin, vključno s pogoji za izplačilo odpravnin in višinami odpravnin, informacije v zvezi z odmernimi dobami, informacije o politiki glede zadržanja prenosa delnic po odmeri, informacije o sestavi strokovnih skupin družb, katerih politika prejemkov je bila preučena glede na vzpostavitev politike prejemkov zadevne družbe. O prejemkih posameznih članov uprave in nadzornega sveta banka razkriva podatke, kot jih zahtevajo veljavni zakoni in na njihovi podlagi sprejeti podzakonski akti. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

88 b) Kodeks upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije Abanka je pri svojem delu in poslovanju v letu 2014 spoštovala vsa določila Kodeksa upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije brez odstopanj, Priporočila upravljavca posrednih in neposrednih kapitalskih naložb Republike Slovenije pa z naslednjimi odstopanji: Priporočilo 3 Vrednotenje učinkovitosti organa nadzora in poročanje nadzornim svetom Predlagano priporočilo Abanka v letu 2014 izvaja skladno z določili Politike ocenjevanja kadrovske primernosti članov uprave in nadzornega sveta, po katerih se navedena ocena izvede ob novem imenovanju oziroma ob bistveno spremenjenih okoliščinah. Priporočilo 7 Transparentnost postopkov sklepanja poslov, ki zadevajo izdatke družbe (naročilo blaga in storitev, donatorstvo in sponzorstvo) Zakon o javnih naročilih ne velja za Abanko. Za doseganje transparentnosti, ekonomičnosti in enake obravnave vseh ponudnikov je Abanka sprejela interne akte za nabavo blaga in storitev (Politika zunanjega izvajanja storitev in Navodilo o materialnem poslovanju). S temi akti Abanka dosega namene priporočila. Skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja Abanka na svoji internetni strani objavlja podatke o pogodbah, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve. Abanka ne objavlja podatkov o drugih nabavnih poslih, ki zadevajo izdatke družbe. Priporočilo 8 Optimizacija stroškov v letu 2014 Skladno s točko 8.4. članom uprave Abanke ne pripadajo nobene druge vrste plačil, razen regresa, saj se regres izplačuje skladno z zakonom. Vsi prejemki uprave so objavljeni v letnem poročilu. Abanka ne objavlja drugih vrst plačil članom uprave mesec dni pred nameravanim izplačilom niti ne objavlja teh podatkov naknadno, ne za Abanko ne za druge družbe v skupini. Priporočilo 11 Doseganje kakovosti in odličnosti poslovanja družb/skupin Abanka še ni izvedla samoocenjevanja po evropskem modelu odličnosti EFQM, izvaja pa vrsto procesov, s katerimi zagotavlja, spremlja in ocenjuje kakovost. Abanka na področju informacijske tehnologije skrbi za upravljanje kakovosti in varnosti informacijskih sistemov, ima vzpostavljen sistem promocije ter skrbi za varnost in zdravje zaposlenih s trimesečnim spremljanjem gibanja absentizma, fluktuacije in števila nezgod pri delu ter ima vzpostavljen interni akt o pritožbah in reklamacijah komitentov. c) Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države c.1.) Abanka je pri svojem delu in poslovanju od 19. decembra 2014 spoštovala določila Kodeksa. Določilo Kodeksa 6.11 Vrednotenje učinkovitosti dela nadzornega sveta Predlagano določilo Abanka izvaja skladno z določili Politike ocenjevanja kadrovske primernosti članov uprave in nadzornega sveta, po katerih se navedena ocena izvede ob novem imenovanju oziroma ob bistveno spremenjenih okoliščinah. Določilo Kodeksa 7 Uprava oz. poslovodstvo Določilo Kodeksa 7.4 določa, da če družba s članom uprave sklene pogodbo o zaposlitvi, jo sklene za določen čas, in sicer največ za čas trajanja poslovodne funkcije. Abanka je pogodbe o zaposlitvi sklenila s članoma uprave v letih 2011 in 2012 za opravljanje funkcije poslovodenja za čas mandata po sklepu nadzornega sveta, vendar pa sta člana uprave zaposlena v Abanki za nedoločen čas in imata skladno s pogodbo o zaposlitvi po izteku mandata pravico skleniti pogodbo o zaposlitvi na drugo ustrezno delovno mesto v Abanki. c.2.) Abanka je pri svojem delu in poslovanju v obdobju po 19. decembru 2014 spoštovala določila Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga z decembra 2014 z naslednjimi odstopanji: Priporočilo 3. 4 Transparentnost postopkov sklepanja poslov Zakon o javnih naročilih ne velja za Abanko. Za doseganje transparentnosti, ekonomičnosti in enake obravnave vseh ponudnikov je Abanka sprejela interne akte za nabavo blaga in storitev (Politika zunanjega izvajanja storitev in Navodilo o materialnem poslovanju). Posebna komisija za potrebe teh postopkov ni bila ustanovljena, saj Abanka s temi akti dosega namene priporočila. V vsem drugem Abanka spoštuje Priporočilo S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

89 Priporočilo 5 Doseganje kakovosti in odličnosti poslovanja Abanka še ni izvedla samoocenjevanja po evropskem modelu odličnosti EFQM, izvaja pa vrsto procesov, s katerimi zagotavlja, spremlja in ocenjuje kakovost. Abanka na področju informacijske tehnologije skrbi za upravljanje kakovosti in varnosti informacijskih sistemov, ima vzpostavljen sistem promocije ter skrbi za varnost in zdravje zaposlenih s trimesečnim spremljanjem gibanja absentizma, fluktuacije in števila nezgod pri delu ter ima vzpostavljen interni akt o pritožbah in reklamacijah komitentov. Ljubljana, 11. marec 2015 Uprava banke Nadzorni svet mag. Jože LENIČ Predsednik uprave Janko GEDRIH Predsednik nadzornega sveta Igor STEBERNAK Član uprave S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

90

91 IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE Uprava banke potrjuje računovodske izkaze Abanke Vipe d.d. in konsolidirane računovodske izkaze Skupine Abanka Vipa za leto, končano na dan 31. december 2014, na straneh od 94 do 107 ter uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 108 do 227 tega letnega poročila. Uprava je odgovorna, da je letno poročilo pripravljeno tako, da predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja banke in skupine ter izidov njunega poslovanja za leto, končano 31. decembra Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju banke in skupine ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija. Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Uprava izjavlja, da v letu, končanem na dan 31. december 2014, Abanka Vipa d.d. ni začela poslov s povezanimi strankami, ki bi bili opravljeni pod neobičajnimi tržnimi pogoji. Ljubljana, 23. marec 2015 Uprava banke Igor STEBERNAK Član uprave mag. Jože LENIČ Predsednik uprave S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

92 RAČUNOVODSKI IZKAZI KAZALO K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM POJASNILO STRAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ABANKE VIPE D.D IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ABANKE VIPE D.D IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA ABANKE VIPE D.D IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ABANKE VIPE D.D IZKAZ DENARNIH TOKOV ABANKE VIPE D.D KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA SKUPINE ABANKA VIPA KONSOLIDIRANI IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA SKUPINE ABANKA VIPA KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE ABANKA VIPA KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA SKUPINE ABANKA VIPA KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV SKUPINE ABANKA VIPA PREGLED POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV PODLAGA ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV USKUPINJEVANJE POROČANJE PO POSLOVNIH SEGMENTIH PREVEDBE IZ TUJIH VALUT FINANČNA SREDSTVA IN FINANČNE OBVEZNOSTI POBOTANJE FINANČNIH INSTRUMENTOV IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI OBRESTNI PRIHODKI IN ODHODKI PRIHODKI IN ODHODKI IZ OPRAVNIN PRIHODKI IZ DIVIDEND OSLABITVE FINANČNIH SREDSTEV OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, NEOPREDMETENA SREDSTVA, NALOŽBENE NEPREMIČNINE IN NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO OSLABITVE NALOŽB V ODVISNE DRUŽBE IN PRIDRUŽENE DRUŽBE NAJEMI DENAR IN DENARNI USTREZNIKI REZERVACIJE POGODBE O FINANČNEM POROŠTVU ZASLUŽKI ZAPOSLENCEV OBDAVČITEV OSNOVNI KAPITAL POSLOVANJE V TUJEM IMENU IN ZA TUJ RAČUN ZAČASNI NAKUPI IN PRODAJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV PLEMENITE KOVINE PRIMERJAVE SPREMEMBE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV PO DATUMU ODOBRITVE PODATKI V POJASNILIH K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM UPRAVLJANJE TVEGANJ KLJUČNE RAČUNOVODSKE OCENE IN PRESOJE PRI UPORABI RAČUNOVODSKIH USMERITEV ANALIZA POSLOVNIH SEGMENTOV PRIHODKI IN ODHODKI IZ OBRESTI PRIHODKI IZ DIVIDEND PRIHODKI IN ODHODKI IZ OPRAVNIN S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

93 POJASNILO STRAN 8. REALIZIRANI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAMENJENIH TRGOVANJU DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, PRIPOZNANIH PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE ADMINISTRATIVNI STROŠKI AMORTIZACIJA REZERVACIJE OSLABITVE DAVEK IZ DOHODKA DENAR V BLAGAJNI, STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI IN VPOGLEDNE VLOGE PRI BANKAH FINANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI, NAMENJENI TRGOVANJU FINANČNA SREDSTVA, PRIPOZNANA PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO KREDITI BANKAM KREDITI STRANKAM, KI NISO BANKE DRUGA FINANČNA SREDSTVA FINANČNA SREDSTVA V POSESTI DO ZAPADLOSTI OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, NEOPREDMETENA SREDSTVA, NALOŽBENE NEPREMIČNINE IN NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO DOLGOROČNE NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH IN PRIDRUŽENIH DRUŽB DRUGA SREDSTVA ZASTAVLJENA SREDSTVA PRENOS SREDSTEV NA DUTB FINANČNE OBVEZNOSTI, PRIPOZNANE PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA VLOGE IN KREDITI BANK IN CENTRALNE BANKE VLOGE STRANK, KI NISO BANKE IZDANI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI DRUGE FINANČNE OBVEZNOSTI REZERVACIJE ODLOŽENI DAVKI OSNOVNI KAPITAL, KAPITALSKE REZERVE, AKUMULIRANI DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS IN REZERVE IZ DOBIČKA PREDLOG OBRAVNAVANJA BILANČNE IZGUBE POJASNILO K IZKAZU DENARNIH TOKOV POGOJNE OBVEZNOSTI IN PREVZETE FINANČNE OBVEZE NAJEMI POSLOVANJE V TUJEM IMENU IN ZA TUJ RAČUN SREDSTVA V UPRAVLJANJU POSLI S POVEZANIMI STRANKAMI DOGODKI PO DATUMU POROČANJA S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

94 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ABANKE VIPE D.D. Zap. štev. ZNESEK VSEBINA POJASNILO Prihodki iz obresti Odhodki za obresti 5 (48.153) (72.192) 3 Čiste obresti (1+2) Prihodki iz dividend Prihodki iz opravnin (provizij) Odhodki za opravnine (provizije) 7 (12.443) (12.612) 7 Čiste opravnine (provizije) (5+6) Realizirane (izgube)/dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 8 (62.360) Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju Izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 10 (144) (407) 11 Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik 15 (145) 12 Čiste (izgube)/dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (909) 6 13 Druge čiste poslovne izgube 11 (9.523) (17.918) 14 Administrativni stroški 12 (43.965) (50.207) 15 Amortizacija 13 (5.610) (5.064) 16 Rezervacije 14 (56.713) (1.886) 17 Oslabitve 15 ( ) ( ) 18 Čiste izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi (127) (1.024) 19 IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA ( ) ( ) ( ) 20 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (27.182) 21 ČISTA IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA (19+20) ( ) ( ) 22 ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA (21) ( ) ( ) Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 23. marca 2015, v njenem imenu sta jih podpisala: Uprava banke Igor STEBERNAK Član uprave mag. Jože LENIČ Predsednik uprave Pojasnila na straneh od 108 do 227 so sestavni del računovodskih izkazov. 94 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

95 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ABANKE VIPE D.D. Zap. štev. ZNESEK VSEBINA POJASNILO ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI ( ) ( ) 2 DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (3 + 4) POSTAVKE, KI NE BODO PRERAZVRŠČENE V POSLOVNI IZID (3.1) Aktuarski dobički v zvezi s pokojninskimi načrti z določenimi zaslužki POSTAVKE, KI SE LAHKO POZNEJE PRERAZVRSTIJO V POSLOVNI IZID ( ) Dobički v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo ( ) Dobički/(izgube) iz prevrednotenja, izkazani v kapitalu (8.978) Prenos (dobičkov)/izgub v poslovni izid (3.596) Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid 36 (6.826) (1.163) 5 VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (1 + 2) ( ) ( ) Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 23. marca 2015, v njenem imenu sta jih podpisala: Uprava banke Igor STEBERNAK Član uprave mag. Jože LENIČ Predsednik uprave Pojasnila na straneh od 108 do 227 so sestavni del računovodskih izkazov. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

96 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA ABANKE VIPE D.D. Zap. štev. ZNESEK VSEBINA POJASNILO Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke druga finančna sredstva Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Neopredmetena sredstva Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb terjatve za davek 1 odložene terjatve za davek Druga sredstva SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 13) S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

97 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA ABANKE VIPE D.D. Zap. štev. ZNESEK VSEBINA POJASNILO Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge bank in centralne banke vloge strank, ki niso banke krediti bank in centralne banke krediti strank, ki niso banke dolžniški vrednostni papirji druge finančne obveznosti Rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb odložene obveznosti za davek Druge obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 15 do 20) Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Rezerve iz dobička SKUPAJ KAPITAL (od 22 do 25) SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (21+26) Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 23. marca 2015, v njenem imenu sta jih podpisala: Uprava banke Igor STEBERNAK Član uprave mag. Jože LENIČ Predsednik uprave Pojasnila na straneh od 108 do 227 so sestavni del računovodskih izkazov. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

98 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ABANKE VIPE D.D. V POSLOVNEM OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2014 Ozn. post. VSEBINA Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Rezerve iz dobička Zadržani dobiček/izguba (vključno s čisto izgubo poslovnega leta) Skupaj kapital (od 3 do 7) ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU (pred prilagoditvijo) Pripojitev družbe Analožbe (pojasnilo 26) ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU (1+2) Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi ( ) ( ) 5 Vpis (ali vplačilo) novega kapitala (pojasnilo 37) Pokrivanje izgube tekočega leta (pojasnilo 38) ( ) (2) Drugo KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU ( ) IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ABANKE VIPE D.D. V POSLOVNEM OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2013 Ozn. post. VSEBINA Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Rezerve iz dobička Čista izguba poslovnega leta Lastni deleži (odbitna postavka kapitala) Skupaj kapital (od 3 do 8) ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU (240) Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi ( ) ( ) 3 Prenehanje kvalificiranih obveznosti banke (7.200) (240) Vpis (ali vplačilo) novega kapitala Pokrivanje izgube tekočega leta ( ) (6) Drugo KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU ( ) Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 23. marca 2015, v njenem imenu sta jih podpisala: Uprava banke Igor STEBERNAK Član uprave mag. Jože LENIČ Predsednik uprave Pojasnila na straneh od 108 do 227 so sestavni del računovodskih izkazov. 98 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

99 IZKAZ DENARNIH TOKOV ABANKE VIPE D.D. Oznaka VSEBINA POJASNILO A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo ( ) ( ) Amortizacija Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Oslabitve kreditov Oslabitve drugih sredstev 53 Oslabitve naložb v kapital v odvisne družbe Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik (15) 145 Čiste izgube/(dobički) iz finančnih sredstev v posesti do zapadlosti (21) Čiste izgube/(dobički) pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev 470 (6) Drugi (dobički) iz naložbenja 39 (4.252) (5.654) Druge izgube/(dobički) iz financiranja 39 ( ) Čiste nerealizirane izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti b) (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisto (povečanje) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (55.063) (20.614) Čisto zmanjšanje kreditov Čisto (povečanje) nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (127) (19) Čisto zmanjšanje drugih sredstev c) (Zmanjšanja) poslovnih obveznosti ( ) ( ) Čisto (zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju (3.085) (6.757) Čisto (zmanjšanje)/povečanje finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (8.842) 82 Čisto (zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti ( ) ( ) Čisto (zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti (768) (53.648) Čisto (zmanjšanje)/povečanje drugih obveznosti (621) 795 č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) ( ) ( ) d) (Plačani) davek na dohodek pravnih oseb (1) e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) ( ) ( ) S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

100 IZKAZ DENARNIH TOKOV ABANKE VIPE D.D. ZNESEK Oznaka VSEBINA POJASNILO B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 55 Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti b) Izdatki pri naložbenju (12.049) ( ) (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev) (1.567) (2.023) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev) (3.543) (2.517) (Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih družb) (37) (Izdatki za nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo) (2.040) (Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) (6.902) ( ) c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a+b) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov b) Izdatki pri financiranju (636) (Odplačila podrejenih obveznosti) (636) c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a+b) D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike (2.411) E. Čisto (zmanjšanje)/povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) ( ) F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 23. marca 2015, v njenem imenu sta jih podpisala: Uprava banke Igor STEBERNAK Član uprave mag. Jože LENIČ Predsednik uprave Pojasnila na straneh od 108 do 227 so sestavni del računovodskih izkazov. 100 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

101 KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA SKUPINE ABANKA VIPA Zap. štev. ZNESEK VSEBINA POJASNILO Prihodki iz obresti Odhodki za obresti 5 (48.206) (73.038) 3 Čiste obresti (1+2) Prihodki iz dividend Prihodki iz opravnin (provizij) Odhodki za opravnine (provizije) 7 (12.753) (12.908) 7 Čiste opravnine (provizije) (5+6) Realizirane izgube/dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 8 (62.360) Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju Izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 10 (144) (407) 11 Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik 115 (52) 12 Čiste (izgube)/dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (408) Druge čiste poslovne izgube 11 (6.390) (12.817) 14 Administrativni stroški 12 (47.002) (54.068) 15 Amortizacija 13 (6.348) (5.774) 16 Rezervacije 14 (55.965) (3.393) 17 Oslabitve 15 (97.942) ( ) 18 Pripadajoče izgube iz naložb v kapital pridruženih družb, obračunanih po kapitalski metodi (1.134) 19 Čiste izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (127) (1.228) 20 IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA ( ) ( ) ( ) 21 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (28.644) 22 ČISTA IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA (20+21) ( ) ( ) 23 ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA (22) ( ) ( ) a) Izguba lastnikov obvladujoče banke ( ) ( ) b) Dobiček manjšinskih lastnikov 8 21 Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 23. marca 2015, v njenem imenu sta jih podpisala: Uprava banke Igor STEBERNAK Član uprave mag. Jože LENIČ Predsednik uprave Pojasnila na straneh od 108 do 227 so sestavni del računovodskih izkazov. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

102 KONSOLIDIRANI IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA SKUPINE ABANKA VIPA Zap. štev. ZNESEK VSEBINA POJASNILO ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI ( ) ( ) 2 DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (3 + 4) POSTAVKE, KI NE BODO PRERAZVRŠČENE V POSLOVNI IZID (3.1) Aktuarski dobički v zvezi s pokojninskimi načrti z določenimi zaslužki POSTAVKE, KI SE LAHKO POZNEJE PRERAZPOREDIJO V POSLOVNI IZID ( ) Izgube v zvezi s pretvorbo v tujo valuto (4.1.1) (130) (20) Izgube iz prevrednotenja, izkazane v kapitalu (130) (20) 4.2 Dobički v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo ( ) Dobički/(izgube) iz prevrednotenja, izkazani v kapitalu (8.984) Prenos (dobičkov)/izgub v poslovni izid (3.596) Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid 36 (6.826) (1.165) 5 VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (1 + 2) ( ) ( ) a) Lastnikov obvladujoče banke ( ) ( ) b) Manjšinskih lastnikov 8 21 Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 23. marca 2015, v njenem imenu sta jih podpisala: Uprava banke Igor STEBERNAK Član uprave mag. Jože LENIČ Predsednik uprave Pojasnila na straneh od 108 do 227 so sestavni del računovodskih izkazov. 102 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

103 KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE ABANKA VIPA Zap. štev. ZNESEK VSEBINA POJASNILO Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke druga finančna sredstva Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Neopredmetena sredstva Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb odložene terjatve za davek Druga sredstva SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 12) S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

104 KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE ABANKA VIPA Zap. štev. ZNESEK VSEBINA POJASNILO Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge bank in centralne banke vloge strank, ki niso banke krediti bank in centralne banke dolžniški vrednostni papirji druge finančne obveznosti Rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb obveznosti za davek odložene obveznosti za davek Druge obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 14 do 19) Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Rezerve iz dobička Zadržani dobiček/(izguba) (vključno s čisto izgubo poslovnega leta) (456) 26 KAPITAL LASTNIKOV OBVLADUJOČE BANKE (od 21 do 25) Kapital manjšinskih lastnikov SKUPAJ KAPITAL (26+27) SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (20+28) Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 23. marca 2015, v njenem imenu sta jih podpisala: Uprava banke Igor STEBERNAK Član uprave mag. Jože LENIČ Predsednik uprave Pojasnila na straneh od 108 do 227 so sestavni del računovodskih izkazov. 104 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

105 KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA SKUPINE ABANKA VIPA V POSLOVNEM OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2014 Ozn. post. VSEBINA Osnov ni kapital Akumulirani drugi Kapitalske v seobsegajoči rezerv e donos Rezerv e iz dobička Zadržana (izguba)/ dobiček (v ključno s čisto izgubo poslov nega leta) Kapital lastnikov obvladujoče banke (od 3 do 7) Kapital manjšinskih lastnikov Skupaj kapital (8 + 9) ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU (456) Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi ( ) ( ) 8 ( ) 3 Vpis (ali v plačilo) nov ega kapitala (pojasnilo 37) Razporeditev čistega dobička v rezerv e iz dobička 13 (13) 5 Pokriv anje izgube tekočega leta (pojasnilo 38) ( ) (2) Drugo 2 2 (37) (35) 7 KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU ( ) KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA SKUPINE ABANKA VIPA V POSLOVNEM OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2013 Ozn. post. VSEBINA Osnov ni kapital Akumulirani drugi Kapitalske v seobsegajoči rezerv e donos Rezerv e iz dobička Zadržani dobiček/ izguba (v ključno s čisto izgubo poslov nega leta) Lastni deleži (odbitna postav ka kapitala) Kapital lastnikov obvladujoče banke (od 3 do 8) Kapital manjšinskih lastnikov Skupaj kapital (9 + 10) ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU (2.799) (240) Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi ( ) ( ) 21 ( ) 3 Prenehanje kv alif iciranih obv eznosti banke (7.200) (240) Vpis (ali v plačilo) nov ega kapitala Pokriv anje izgube tekočega leta ( ) (6) Drugo KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU ( ) (456) Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 23. marca 2015, v njenem imenu sta jih podpisala: Uprava banke Igor STEBERNAK Član uprave mag. Jože LENIČ Predsednik uprave Pojasnila na straneh od 108 do 227 so sestavni del računovodskih izkazov. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

106 KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV SKUPINE ABANKA VIPA Oznaka VSEBINA POJASNILO A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU ZNESEK a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo ( ) ( ) Amortizacija Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Oslabitve kreditov Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in drugih sredstev Pripadajoče izgube iz naložb v kapital pridruženih družb obračunanih po kapitalski metodi Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik (115) 52 Čisti (dobički) iz finančnih sredstev v posesti do zapadlosti (21) Čisti (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev 364 (22) Drugi (dobički) iz naložbenja 39 (4.252) (5.654) Drugi (dobički) iz financiranja 39 ( ) Čiste nerealizirane izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti b) Zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisto (povečanje) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (55.063) (20.389) Čisto zmanjšanje kreditov Čisto (povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (127) Čisto (povečanje) drugih sredstev (3.369) (4.378) c) (Zmanjšanja) poslovnih obveznosti ( ) ( ) Čisto (zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju (3.085) (6.757) Čisto (zmanjšanje)/povečanje finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (8.842) 82 Čisto (zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti ( ) ( ) Čisto (zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti (768) (53.648) Čisto (zmanjšanje)/povečanje drugih obveznosti (520) 747 č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) ( ) ( ) d) (Plačani) davek na dohodek pravnih oseb (792) (64) e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) ( ) ( ) 106 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

107 KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV SKUPINE ABANKA VIPA ZNESEK Oznaka VSEBINA POJASNILO B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 55 Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti b) Izdatki pri naložbenju (12.875) ( ) (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev) (2.380) (3.267) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev) (3.556) (2.538) (Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih družb) (37) (1.134) (Izdatki za nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo) (2.040) (Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) (6.902) ( ) c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a+b) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov b) Izdatki pri financiranju (636) (Odplačila podrejenih obveznosti) (636) c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a+b) D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike (2.411) E. Čisto (zmanjšanje)/povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) ( ) F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 23. marca 2015, v njenem imenu sta jih podpisala: Uprava banke Igor STEBERNAK Član uprave mag. Jože LENIČ Predsednik uprave Pojasnila na straneh od 108 do 227 so sestavni del računovodskih izkazov. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

108 1. PREGLED POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV Pri sestavljanju ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov so bile upoštevane temeljne računovodske usmeritve, podane v nadaljevanju. Poročajoča družba Abanka Vipa d.d. je družba s sedežem v Sloveniji. Konsolidirani računovodski izkazi na dan in za leto, ki se je končalo 31. decembra 2014, zajemajo banko in njene odvisne družbe (skupaj imenovane»skupina«in posamično»družbe skupine«) ter deleže skupine v pridruženih družbah. Skupina izvaja predvsem bančne storitve za fizične in pravne osebe, investicijsko bančništvo in storitve upravljanja premoženja Podlaga za pripravo računovodskih izkazov a) Podlaga za pripravo računovodskih izkazov Ustrezne računovodske usmeritve so bile dosledno uporabljene in računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju banke in skupine za ocenitveno obdobje, ki zajema dvanajst mesecev po datumu odobritve objave teh računovodskih izkazov ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija. Ti obvezni računovodski izkazi so pripravljeni za potrebe izpolnjevanja zakonskih zahtev. V skladu z zakonodajo mora družba zagotoviti neodvisno revizijo teh računovodskih izkazov. Revizija je omejena na revidiranje obveznih računovodskih izkazov za splošne potrebe, s čimer se izpolni zakonska zahteva po reviziji obveznih računovodskih izkazov. Revizija obravnava obvezne računovodske izkaze kot celoto in ne daje zagotovila o posameznih vrstičnih postavkah, kontih ali poslih. Revidirani računovodski izkazi niso namenjeni temu, da jih katerekoli stranka uporabi za potrebe odločanja v zvezi z lastništvom, financiranjem in katerimikoli drugimi konkretnimi posli, ki se nanašajo na družbo. Zato se uporabniki obveznih računovodskih izkazov ne smejo zanašati izključno na računovodske izkaze in morajo pred sprejemanjem odločitev izvesti druge ustrezne postopke. Na podlagi skupnega načrta prestrukturiranja Abanke in Banke Celje je bila dne 27. novembra 2014 s strani Vlade Republike Slovenije dana zaveza Evropski komisiji o njuni združitvi do 1. januarja Banka se bo ob samostojnem poslovanju v letu 2015 obenem intenzivno pripravljala na združitev. V sodelovanju z Banko Celje je v začetku leta že začela izvajati potrebne aktivnosti za statusno pravno in operativno združitev obeh bank s ciljem, da v največji možni meri zniža operativno tveganje tako na področju poslovanja s strankami kot na področju finančnega poročanja za notranje in zunanje uporabnike. Učinki na računovodske izkaze banke zaradi poenotenja računovodskih usmeritev in ocen, ki jih uporabljata obe banki, še niso znani, saj do dneva sestave teh računovodskih izkazov analize bistvenih razlik v metodologijah za ocenjevanje izgub za oslabitve in rezervacije in v ostalih računovodskih usmeritvah še niso zaključene. To pomeni obstoj vira negotovosti na dan bilance stanja, ki lahko po vsej verjetnosti povzroči določene prilagoditve knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti do virov sredstev banke za naslednje obračunsko poslovno leto. b) Izjava o skladnosti Računovodski izkazi banke in konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU. Obseg podatkov in pojasnil v letnem poročilu skupine ter členitev računovodskih izkazov sta predpisana tudi v Zakonu o gospodarskih družbah in Sklepu o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic Banke Slovenije. c) Podlaga za merjenje Računovodski izkazi banke in konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri naslednjih pomembnih postavkah v izkazu finančnega položaja: izvedeni finančni instrumenti se merijo po pošteni vrednosti, finančni instrumenti, pripoznani po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se merijo po pošteni vrednosti, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se merijo po pošteni vrednosti. 108 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

109 d) Funkcijska in poročevalska valuta Računovodski izkazi banke in konsolidirani računovodski izkazi skupine so izraženi v evrih, ki so funkcijska valuta banke. Vsi finančni podatki so zaokroženi na tisoč, razen če je navedeno drugače. e) Uporaba ocen in presoj Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU, podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev ter na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. Dejanski rezultati lahko odstopajo od teh ocen. Ocene in navedene predpostavke se redno preverjajo. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocene popravijo, ter za vsa prihodnja obdobja, na katera popravek vpliva. Podatki o ključnih računovodskih presojah pri uporabi računovodskih usmeritev, ki najbolj vplivajo na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih, so navedeni v pojasnilu 3 Ključne računovodske ocene in presoje pri uporabi računovodskih usmeritev. f) Objavljeni standardi, tolmačenja in spremembe, ki so stopili v veljavo v poslovnem letu, ki se je začelo 1. januarja 2014 MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje); MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje); MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje); MRS 27 (spremenjen leta 2011) Ločeni računovodski izkazi, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje); MRS 28 (prenovljen) Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje); Spremembe MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 11 Skupni aranžmaji in MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih Napotki za prehod, ki jih je EU sprejela 4. aprila 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje); Spremembe MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih, in MRS 27 (spremenjen leta 2011) Ločeni računovodki izkazi, Naložbena podjetja, ki jih je EU sprejela 20. novembra 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje); Spremembe MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavitev Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki jih je EU sprejela 13. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje); Spremembe MRS 36 Oslabitev sredstev, Razkritja nadomestljive vrednosti za nefinančna sredstva, ki jih je EU sprejela 19. decembra 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje); Spremembe MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in mejenje, Prenova izpeljanih finančnih instrumentov in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem, ki jih je EU sprejela 19. decembra 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje). Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov ni privedlo do nikakšnih sprememb v računovodskih usmeritvah podjetja. g) Objavljeni standardi, tolmačenja in spremembe, ki še niso v veljavi za poslovno leto, ki se je začelo 1. januarja 2014 Skupina se je odločila, da ne bo vnaprej sprejela naslednjih objavljenih standardov in tolmačenj, ki jih je potrdila EU, niso pa še veljali za obračunsko obdobje z začetkom 1. januarja 2014: Spremembe različnih standardov»izboljšave MSRP (obdobje )«, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 2, MSRP 3, MSRP 8, MSRP 13, MRS 16, MRS 24 in MRS 38), predvsem za odpravljanje neskladnosti in razlago besedila, ki jih je EU sprejela 17. decembra 2014 (veljajo od 1. februarja 2015 ali pozneje); Spremembe različnih standardov»izboljšave MSRP (obdobje )«, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MSRP 3, MSRP 13 in MRS 40), predvsem za odpravljanje neskladnosti in razlago besedila, ki jih je EU sprejela 18. decembra 2014 (veljajo od 1. januarja 2015 ali pozneje); S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

110 Spremembe MRS 19 Zaslužki zaposlencev Programi z določenimi zaslužki: Prispevki zaposlencev, ki jih je EU sprejela 17. decembra 2014 (veljajo od 1. februarja 2015 ali pozneje); OPMSRP 21 Obdavčitev, ki ga je EU sprejela 13. junija 2014 (velja od 17. junija 2014 ali pozneje). Skupina predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe. Od standardov, ki jih je izdal odbor za mednarodne računovodske standarde, vendar jih EU še ni sprejela, je za skupino z vidika računovodskih izkazov najpomembnejši MSRP 9 Finančni instrumenti (velja od 1. januarja 2018 ali pozneje). Vodstvo banke pričakuje, da bi izvajanje MSRP 9 v prihodnje utegnilo imeti določen vpliv na poročano višino zneskov finančnih sredstev in finančnih obveznosti skupine, vendar pa zanesljive ocene vpliva uvedbe MSRP 9 ni mogoče podati, dokler ne bo opravljena podrobna analiza Uskupinjevanje a) Odvisne družbe Odvisne družbe so vsa podjetja (vključno strukturirana podjetja), ki jih skupina obvladuje. Skupina obvladuje podjetje, kadar je izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima iz svoje udeležbe v podjetju pravice do spremenljivega donosa in lahko s svojim vplivom na podjetje, v katero naloži, vpliva na znesek svojega donosa. Obstoj in učinek potencialnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti ali ki so zamenljive, se upoštevata pri oceni, ali skupina obvladuje drug subjekt. Odvisna podjetja se v celoti konsolidirajo od datuma, ko jih skupina začne obvladovati. Konsolidirati pa se prenehajo z dnem, ko jih skupina ne obvladuje več. Transakcije med podjetji v skupini, medsebojna stanja in nerealizirani dobički iz transakcij med podjetji v skupini so v konsolidiranih računovodskih izkazih izločeni. Ravno tako se izločijo nerealizirane izgube, razen če transakcije kažejo znamenja oslabitve prenesenih sredstev. Naložbe v odvisna podjetja so v posamičnih računovodskih izkazih banke merjene po nabavni vrednosti. b) Transakcije in lastniki manjšinskih deležev Skupina obravnava transakcije z lastniki neobvladujočega deleža kot transakcije z lastniškim kapitalom. Nakupi od lastnikov neobvladujočega deleža pa se knjižijo v kapital kot razlika med vsemi izplačanimi nadomestili in pošteno vrednostjo sorazmernega deleža pridobljenih čistih sredstev odvisnega podjetja. Prodaje lastnikom manjšinskih deležev se kot dobiček ali izguba skupine prav tako knjižijo v kapital. c) Pridružene družbe Pridružene družbe so vsi subjekti, v katerih ima skupina od 20 do 50 odstotkov glasovalnih pravic in v katerih ima pomemben vpliv, vendar jih ne obvladuje. Naložbe v pridružena podjetja se v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunavajo po kapitalski metodi in so na začetku pripoznane po nabavni vrednosti. Naložbe skupine v pridružena podjetja vključujejo dobro ime (brez izgub zaradi oslabitve), ki se ugotovi ob nakupu. Udeležba skupine v dobičku ali izgubi pridruženega podjetja, doseženih po nakupu, se izkaže v konsolidiranem izkazu poslovnega izida, medtem ko se njena udeležba v drugem vseobsegajočem donosu pripozna v drugem vseobsegajočem donosu. Kumulativno gibanje od nakupa dalje se odraža v knjigovodski vrednosti naložbe. Nerealizirani dobički iz transakcij med skupino in njenimi pridruženimi podjetji se izločijo sorazmerno z velikostjo lastniškega deleža skupine v pridruženih podjetjih. Izločijo se tudi nerealizirane izgube, razen če zaradi transakcije ne pride do oslabitve prenesenih sredstev. Kadar je udeležba skupine v izgubah enaka njenemu deležu v pridruženem podjetju ali pa ga presega, skupina ne pripoznava dodatnih izgub, razen če sama ni prevzela obveznosti ali izvedla plačil v imenu pridruženega podjetja. Naložbe v pridružene družbe se v posamičnih računovodskih izkazih banke merijo po nabavni vrednosti. 110 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

111 1.3. Poročanje po poslovnih segmentih Poslovni segmenti so razkriti po metodologiji, ki je uporabljena pri pripravi internih poročil, ki jih obravnava uprava banke. Skladno z MSRP 8 skupina poroča o naslednjih operativnih segmentih: poslovanju s fizičnimi osebami, poslovanju s pravnimi osebami in poslovanju na finančnih trgih Prevedbe iz tujih valut Funkcijska valuta vsakega podjetja v skupini je valuta izvirnega gospodarskega okolja, v katerem posluje posamezno konsolidirano podjetje. Tako funkcijska valuta banke in njenih odvisnih družb, ki poslujejo v Sloveniji in Črni gori, kot poročevalska valuta skupine je evro. Funkcijska valuta ene od odvisnih družb je nacionalna valuta Srbije, in sicer srbski dinar (RSD), ene pa nacionalna valuta Hrvaške, in sicer hrvaška kuna (HRK). Funkcijska valuta pridruženih družb je konvertibilna marka (BAM). a)transakcije in stanja Transakcije v tujih valutah so preračunane v ustrezno funkcijsko valuto posla po promptnem deviznem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tujih valutah na dan poročanja, so preračunani v funkcijsko valuto z uporabo referenčnega tečaja Evropske centralne banke, veljavnega na dan poročanja. Dobički in izgube iz tečajnih razlik iz denarnih sredstev predstavljajo razliko med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačila med obdobjem, ter odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju ob koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti in izmerjeni po pošteni vrednosti, so preračunani v funkcijsko valuto po promptnem deviznem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih instrumentov, razpoložljivih za prodajo, ki se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Nedenarna sredstva in obveznosti, ki so izmerjeni po izvirni vrednosti v tuji valuti, so preračunani po tečaju na dan posla. b) Podjetja v tujini Sredstva in obveznosti podjetij v tujini, vključno z dobrim imenom in popravkom poštene vrednosti ob pridobitvi, se preračunajo v evro po promptnem deviznem menjalnem tečaju, ki velja na dan poročanja. Prihodki in odhodki podjetij v tujini se preračunajo v evro po promptnem deviznem tečaju na dan posameznega posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu poslovanja podjetij v tujini, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in uskupinjevalnem popravku kapitala, ki je del presežka iz prevrednotenja kapitala. Če podjetje ni v 100-odstotni lasti banke, se zadevni sorazmerni delež razlike razporedi v kapital manjšinskih lastnikov. Pri odtujitvi podjetja v tujini se zadevni znesek iz uskupinjevalnega popravka kapitala prenese v izkaz poslovnega izida ob prodaji. Če skupina odtuji samo del svojega deleža v odvisnem podjetju, ki vključuje poslovanje v tujini, in pri tem obdrži obvladujoči delež, se zadevni delež skupnega zneska prerazvrsti v kapital manjšinskih lastnikov. Če skupina odtuji samo del svoje naložbe v pridruženi družbi, ki vključuje poslovanje v tujini, in pri tem obdrži pomemben vpliv, se zadevni delež skupnega zneska prerazvrsti v poslovni izid. Dobički ali izgube iz tečajnih razlik iz denarne postavke v obliki terjatve ali obveznosti do podjetja v tujini, katerih poravnava se ne načrtuje oziroma se verjetno ne bo zgodila v bližnji prihodnosti in ki v bistvu tvorijo del čiste finančne naložbe v poslovanje v tujini, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in uskupinjevalnem popravku kapitala, ki je del presežka iz prevrednotenja kapitala Finančna sredstva in finančne obveznosti Skupina sprva pripozna terjatve, kredite, dane vloge in dolžniške vrednostne papirje na dan, ko nastanejo. Običajni nakupi in prodaje finančnih sredstev se pripoznajo na datum trgovanja, torej na datum, ko se skupina obveže, da bo finančno sredstvo kupila ali prodala. Finančno sredstvo se sprva meri po pošteni vrednosti, ki se ji pri finančnih sredstvih, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, prištejejo stroški posla, ki nastanejo neposredno pri pridobitvi. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

112 Skupina odpravi pripoznanje finančnih sredstev, ko potečejo pravice do denarnih tokov iz finančnega sredstva ali ko prenese pravice do denarnih tokov iz finančnega sredstva s poslom, s katerim prenese skoraj vsa tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva finančnega sredstva. Deleži v prenesenih finančnih sredstvih, ki jih skupina ustvari ali zadrži, se pripoznajo kot ločena sredstva v izkazu finančnega položaja. Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva se razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in vsoto prejetih plačil ter skupnim dobičkom ali izgubo, ki sta bila pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, pripozna v izkazu poslovnega izida. Skupina razvršča svoja finančna sredstva v naslednje skupine: finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, krediti, finančna sredstva v posesti do zapadlosti ter finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Skupina razvrsti naložbe ob začetnem pripoznanju. V izjemnih okoliščinah je mogoča tudi prerazvrstitev po začetnem pripoznanju. Dolgovi se začetno pripoznajo po pošteni vrednosti, zmanjšani za nastale stroške posla. Po začetnem merjenju pa se dolgovi izkazujejo po odplačani vrednosti; vsa razlika med plačano vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo se pripozna v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko dolgovi obstajajo, in z uporabo metode efektivnih obresti. Skupina odpravi pripoznanje za odkupljene lastne obveznice. Razlika med knjigovodsko vrednostjo in plačano vrednostjo se pripozna med realiziranimi dobički in izgubami iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Vloge bank in centralne banke ter vloge strank, ki niso banke, se merijo po odplačni vrednosti. a) Finančna sredstva in obveznosti, merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Ta skupina se deli na dve podskupini: finančna sredstva, namenjena trgovanju, in finančna sredstva, za katera se ob začetnem pripoznanju določi, da bodo merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Finančno sredstvo se razvrsti kot namenjeno trgovanju, če je pridobljeno ali prevzeto predvsem z namenom prodaje ali ponovnega odkupa v bližnji prihodnosti ali če je del portfelja določenih finančnih instrumentov, s katerimi se upravlja skupaj in pri katerih obstaja namen ustvarjanja dobičkov na kratki rok. V skupino, namenjeno trgovanju, so uvrščeni tudi izvedeni finančni instrumenti, razen če niso opredeljeni kot instrumenti za varovanje pred tveganjem. Finančnim sredstvom in obveznostim se ob začetnem pripoznanju določi, da bodo merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, kadar: z razvrstitvijo v to skupino skupina bistveno zmanjša neskladja, ki izhajajo iz vrednotenja finančnih sredstev in obveznosti na različnih osnovah, ali finančni instrument vsebuje enega ali več vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov, ki lahko pomembno vplivajo na denarne tokove osnovnega gostiteljskega instrumenta, ali so to instrumenti, kot so na primer lastniški instrumenti, s katerimi se upravlja na osnovi poštene vrednosti v skladu z dokumentiranim upravljanjem tveganj ali naložbeno strategijo in o katerih se na tej osnovi poroča ključnemu vodilnemu osebju. Izplačila iz strukturiranih depozitov so vezana na indeks lastniških vrednostnih papirjev, kar povzroča neenakost med tveganji, neločljivo vezanimi na gostiteljske in vgrajene izvedene finančne instrumente. Zato skupina opredeljuje sestavljene finančne instrumente kot finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Prihodki iz obresti, odhodki za obresti in prihodki iz dividend od finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so vključeni v istoimenske kategorije izkaza poslovnega izida. b) Krediti Krediti so neizvedena finančna sredstva, ki prinašajo določena ali določljiva izplačila in ki niso uvrščena na delujoči trg, razen: (a) tistih, ki jih družba namerava prodati takoj ali kmalu, tistih, ki so razvrščena med instrumente, namenjene trgovanju, in tistih, ki jih družba ob začetnem pripoznanju meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida; (b) tistih, ki jih družba ob začetnem pripoznanju opredeli kot razpoložljiva za prodajo; ali (c) tistih, katerih lastnik mogoče ne bo nadomestil skoraj vse svoje začetne naložbe iz drugih razlogov razen znižanja kreditne bonitete. 112 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

113 c) Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti so neizvedena finančna sredstva, ki prinašajo določena ali določljiva izplačila z določeno zapadlostjo, ki jih skupina očitno zmore in jih ima jasen namen obdržati v posesti do zapadlosti. Če bi skupina prodala več kot zanemarljivo majhen delež sredstev v posesti do zapadlosti, bi jih v celoti prerazvrstila med sredstva, razpoložljiva za prodajo. d) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so označena kot razpoložljiva za prodajo ali pa niso uvrščena kot krediti, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo ali finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se lahko prerazvrstijo v kategorijo kreditov, če ima podjetje namen ali je sposobno finančno sredstvo imeti v posesti v predvidljivi prihodnosti ali do zapadlosti. Merjenje po odplačni vrednosti Krediti in finančna sredstva v posesti do zapadlosti se vodijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Metoda je pojasnjena v pojasnilu 1.8. Obrestni prihodki in odhodki. Merjenje po pošteni vrednosti Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, in finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se pozneje merijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube, nastali zaradi sprememb poštene vrednosti finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se vključijo v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Obresti iz posesti vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju, so izkazane kot prihodki iz obresti. Dobički in izgube, nastali zaradi sprememb poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznavajo neposredno v izkazu vseobsegajočega donosa, dokler se za finančno sredstvo ne odpravi pripoznanje ali izkaže oslabitev. Takrat pa se kumulativni dobiček ali izguba, predhodno pripoznana v izkazu vseobsegajočega donosa, izkažeta kot dobiček ali izguba v izkazu poslovnega izida. Vendar pa se obresti, izračunane po metodi efektivnih obresti, ter pozitivne in negativne tečajne razlike iz denarnih sredstev, opredeljenih kot razpoložljiva za prodajo, pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Finančna sredstva, pri katerih ni na voljo tržnih transakcij ali tržnih informacij, in pri katerih banka zaradi nematerialnosti višine posamične ali kumulativne pozicije takih finančnih sredstev ne oceni poštene vrednosti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti, se izkazujejo po modelu nabavne vrednosti (povprečna nakupna cena). Merjenje poštene vrednosti ter metode vrednotenja in uporabljene predpostavke so dodatno razkriti v pojasnilu 3.d., kjer je opisana in razkrita tudi hierarhija poštenih vrednosti. Oslabitve finančnih sredstev so opisane v nadaljevanju v pojasnilu Pobotanje finančnih instrumentov Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo in čista vrednost se izkaže v izkazu finančnega položaja samo, kadar obstaja pravno uresničljiva pravica do pobota pripoznanih zneskov, pri čemer je namen izvršiti pobot na neto osnovi oziroma sočasno odprodati sredstva in poravnati obveznosti. Pogodbe ISDA (International Swaps and Derivatives Association) in podobne okvirne pogodbe o pobotu (imenovane tudi krovne pogodbe z izvedenimi finančnimi instrumenti) ne izpolnjujejo meril za pobot k izkazu finančnega položaja, ker pogodbenim strankam dajejo pravico do pobota priznanih zneskov, kar pa je izvršljivo le v primeru neizpolnjevanja obveznosti, nesolventnosti ali stečaja skupine ali nasprotnih strani ali po nastanku drugih, vnaprej določenih dogodkov. Razen tega skupina ne namerava izvrševati poravnav na neto osnovi niti istočasno unovčevati sredstev in poravnavati obveznosti. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

114 1.7. Izvedeni finančni instrumenti Izvedeni finančni instrumenti se sprva pripoznajo po pošteni vrednosti na dan sklenitve pogodbe, potem pa se naknadno prevrednotijo po pošteni vrednosti. Poštene vrednosti skupina v primerih delujočega trga pridobi iz kotiranih tržnih cen, ki vključujejo cene zadnjih poslov na trgu, in iz metod vrednotenja, ki vključujejo modele diskontiranih denarnih tokov oziroma modele za določanje cen opcij. Vsi učinki izvedenih finančnih instrumentov se vodijo kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna, ali pa kot obveznosti, če je njihova poštena vrednost negativna. Najboljši dokaz poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob začetnem pripoznanju je cena posla (tj. poštena vrednost plačanega ali prejetega nadomestila). Vsi izvedeni finančni instrumenti skupine so razvrščeni med namenjene trgovanju (pojasnilo 18). Spremembe poštene vrednosti izvedenih instrumentov se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Zapadle terjatve iz naslova izvedenega finančnega instrumenta ostanejo evidentirane znotraj iste postavke finančnih sredstev (izvedeni finančni instrumenti) in se ne prerazvrščajo med druge terjatve. Kadar obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti izvedenih finančnih sredstev zaradi kreditnega tveganja, skupina oceni izgubo zaradi oslabitve in jo pripozna v okviru vrednotenja izvedenega finančnega instrumenta Obrestni prihodki in odhodki Prihodki in odhodki od obresti iz vseh obrestovanih finančnih instrumentov se pripoznajo v prihodkih iz obresti in odhodkih za obresti v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. Metoda efektivnih obresti je metoda za izračun odplačne vrednosti finančnega sredstva ali obveznosti ter porazdelitev prihodka ali odhodka od obresti v zadevnem obdobju. Efektivna obrestna mera je mera, ki natančno diskontira pričakovana prihodnja denarna plačila in prejemke med pričakovano dobo koristnosti finančnega instrumenta ali po potrebi v krajšem obdobju na neto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva ali obveznosti. Pri izračunu efektivne obrestne mere skupina ocenjuje denarne tokove, upoštevaje vse pogodbene obveznosti, ki se nanašajo na posamezen finančni instrument (npr. možnost predčasnega odplačila), ne upošteva pa prihodnjih kreditnih izgub. Pri izračunu se upoštevajo vsi stroški in zneski, ki jih stranke plačajo ali prejmejo druga od druge in ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroški posla ter vse druge premije in popusti. Kadar se ugotovi zmanjšanje vrednosti finančnega sredstva ali skupine podobnih finančnih sredstev kot posledica izgube zaradi oslabitve, se prihodek od obresti pripozna po obrestni meri, ki se uporablja za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov ob merjenju izgub zaradi oslabitve Prihodki in odhodki iz opravnin Prejete opravnine se praviloma pripoznajo z razmejevanjem ob predpostavki upoštevanja poslovnega dogodka, ko je storitev opravljena. Nadomestila za rezervacijo sredstev posojila, ki se bodo črpala, se odložijo (skupaj s povezanimi neposrednimi stroški) ter pripoznajo kot popravek efektivne obrestne mere posojila. Stroški sindiciranja posojil se pripoznajo kot prihodek ob zaključku sindiciranja in če skupina ni nobenega dela posojila zadržala zase ali pa je del posojila zadržala po isti efektivni obrestni meri kot drugi člani sindikata. Opravnine za pogajanja ali sodelovanje v pogajanjih o poslu za tretjo osebo kot so na primer priprave za nakup delnic ali drugih vrednostnih papirjev oziroma za prodajo ali nakup podjetij se pripoznajo po zaključku osnovnega posla. Opravnine za upravljanje portfelja in drugo svetovanje pri upravljanju ter nadomestila za storitve se pripoznajo na podlagi veljavnih pogodb o storitvah in po navadi časovno razmejeno. Opravnine za upravljanje premoženja, povezane z investicijskimi skladi, se priznavajo sorazmerno med obdobjem, v katerem je storitev opravljena. Isto načelo velja za upravljanje individualnega premoženja, finančno načrtovanje in skrbniške storitve, ki se opravljajo neprekinjeno v določenem časovnem obdobju. Opravnine, vezane na uspešnost, ali njihovi sestavni deli se pripoznajo, ko so izpolnjeni zahtevani kriteriji uspešnosti. Dane opravnine, ki večinoma izvirajo iz opravljanja plačilnega prometa, se v odhodke skupine vključijo ob nastanku poslovnega dogodka. 114 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

115 1.10. Prihodki iz dividend V izkazu poslovnega izida se prihodki iz dividend pripoznajo, ko družba pridobi pravico do izplačila Oslabitve finančnih sredstev a) Sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti Skupina na vsak datum poročanja oceni, ali obstaja kak objektiven dokaz o morebitni oslabljenosti finančnih sredstev ali skupine finančnih sredstev. Izgube zaradi oslabitve se pripoznajo, če obstajajo objektivni oziroma nepristranski dokazi o oslabitvi finančnega sredstva kot posledica enega ali več dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva in imajo vpliv na prihodnje denarne tokove, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti. Skupina sprva oceni, ali obstaja kateri od nepristranskih dokazov oslabitve ali možnosti izgube, kot so: pomembne finančne težave dolžnika; dejanska kršitev pogodbe, kot je neplačilo obresti, glavnice, provizij; restrukturiranje finančnih sredstev; obstoj ali verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije; merljivo zmanjšanje pričakovanih denarnih tokov skupine finančnih sredstev od njihovega začetnega pripoznanja, čeprav zmanjšanje še ne more biti razporejeno na posamezno sredstvo v skupini, vključno z negativnimi spremembami pri poravnavanju dolgov v skupini finančnih sredstev ali z nacionalnimi oziroma lokalnimi gospodarskimi razmerami, povezanimi z neporavnavanjem finančnih sredstev v skupini. Skupina najprej oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi pri posamično pomembnih finančnih sredstvih. Če skupina ugotovi, da ni objektivnih dokazov o oslabitvi posamično pomembnega finančnega sredstva, ga vključi v skupino finančnih sredstev, ki so izpostavljena podobnim kreditnim tveganjem, in preveri, ali obstajajo znaki oslabitve v skupini. Sredstva, ki so bila posamično ocenjena in pri katerih se ugotovi prisotnost znakov oslabitve, se izločijo iz skupinskega presojanja oslabljenosti. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo do izgube zaradi oslabitve posojila ali finančnega sredstva v posesti do zapadlosti, se izguba, nastala zaradi oslabitve, izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov iz sredstva (brez prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih po pogodbeni obrestni meri, ki bistveno ne odstopa od efektivne obrestne mere. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša z oblikovanjem popravka vrednosti, izguba zaradi oslabitve pa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Če za posojilo ali finančno sredstvo v posesti do zapadlosti v plačilo velja spremenljiva obrestna mera, se za diskontiranje denarnih tokov in ugotavljanje morebitnih izgub zaradi oslabitve uporablja trenutna efektivna obrestna mera, določena s pogodbo. Alternativno se oslabitev finančnega sredstva, izkazanega po odplačni vrednosti, lahko meri po pošteni vrednosti sredstva z uporabo tržne cene. Izračun sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov pri zavarovanih finančnih sredstvih odraža sedanjo vrednost pričakovanih denarnih tokov iz naslova unovčitve zavarovanja, zmanjšanih za stroške pridobitve in prodaje zavarovanja, ne glede na to, ali je unovčitev zavarovanja verjetna. Pri skupinskem ocenjevanju oslabitev se finančna sredstva razvrstijo v homogene skupine glede na podobne značilnosti kreditnega tveganja, ki odražajo sposobnost dolžnika poravnati obveznosti v skladu s pogodbenimi določili. Pri oblikovanju skupin se upoštevajo naslednji kriteriji: vrsta dolžnika, bonitetna ocena dolžnika, stabilnost poslovanja dolžnika, bonitetna ocena finančnega sredstva in vrsta zavarovanja. Izpostavljenosti do podjetij se razdeli v skupine glede na bonitetno oceno posameznega dolžnika. Izguba iz kreditnega tveganja se za posamezno skupino podjetij izračuna na podlagi agregatne netehtane prehodne matrike in izračunane povprečne stopnje nepoplačljivosti terjatev do neplačnikov. Agregatna netehtana prehodna matrika, ki je izdelana iz letnih netehtanih prehodnih matrik, prikazuje verjetnosti prehodov dolžnikov iz ene bonitetne skupine v drugo bonitetno skupino v obdobju enega leta. Pri ocenjevanju izgub se upoštevajo tako pretekle izkušnje z izgubami kot tudi dejavniki, ki odražajo trenutno stanje. Odstotki izgube iz naslova kreditnega tveganja za skupinsko ocenjena podjetja se izračunajo enkrat na leto oziroma med letom ob pomembnih spremenjenih okoliščinah v bančni skupini in/ali na trgu. Izpostavljenosti do prebivalstva se razdeli v skupine glede na bonitetno oceno finančnega sredstva. Razvrščanje finančnih sredstev prebivalstva temelji predvsem na objektivnih merilih, kot je redno poravnavanje obveznosti do skupine. Potrebne oslabitve se oblikujejo na osnovi ocenjene izgube, ki ustreza bonitetni oceni finančnega sredstva. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

116 Oslabitve se ne ocenjujejo za netvegane bilančne postavke. Izpostavljenosti, zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem, se ne oslabijo. Skupina redno preverja metodologijo in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju izgub. Ocene izgub se morajo prilagoditi spremenjenim okoliščinam v skupini in na trgu ter v zakonodaji. Če banka v postopku izterjave oceni, da finančno sredstvo, merjeno po odplačni vrednosti, ne bo več povrnjeno in so izpolnjeni kriteriji, navedeni v 25.a členu Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic: za nezavarovano finančno sredstvo iz naslova kreditne pogodbe ali unovčene pogojne zunajbilančne obveznosti, če dolžnik zamuja z odplačevanjem več kot 1 leto; za zavarovano finančno sredstvo iz naslova kreditne pogodbe ali unovčene pogojne zunajbilančne obveznosti z nepremičninami, če dolžnik zamuja z odplačevanjem več kot 4 leta oziroma banka v tem obdobju ni prejela nobenega poplačila iz unovčitve teh nepremičnin; za nezavarovano finančno sredstvo iz naslova kreditne pogodbe ali unovčene pogojne zunajbilančne obveznosti, če je dolžnik že v stečajnem postopku; za finančno sredstvo, za katerega je s potrditvijo prisilne poravnave prenehala pravica banke do uveljavljanja plačila od dolžnika v sodnem ali drugem postopku in sicer v znesku, v katerem je ta pravica prenehala; oziroma če so izpolnjeni pogoji za odpravo pripoznanja tega sredstva iz izkaza finančnega položaja, ga banka skladno z navedenim členom odpiše z uporabo predhodno oblikovanega popravka vrednosti in do pridobitve pravne podlage za zaključek postopka izterjave v višini dolgovanega zneska vodi v zunajbilančni evidenci. Tudi v primerih, ko kriteriji iz drugega odstavka iz 25.a člena Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic niso izpolnjeni, lahko banka (velja od leta 2014 naprej) kljub temu izvede odpis finančnega sredstva v zunajbilančno evidenco, če banka na podlagi razpoložljivih informacij in preteklih izkušenj upravičeno oceni, da terjatev ne bo povrnjena v višini večji od 10 odstotkov neodplačane pogodbene vrednosti. Če se znesek odhodkov zaradi oslabitev naknadno zmanjša in se to zmanjšanje lahko objektivno poveže z dogodkom, ki je nastal potem, ko je bila oslabitev že pripoznana (tak dogodek je na primer izboljšanje bonitetne ocene dolžnika), se prvotno pripoznane izgube zaradi oslabitve stornirajo prek popravka vrednosti, stornirani znesek pa se pripozna v izkazu poslovnega izida med oslabitvami za kreditne izgube. Restrukturirani krediti Restrukturirani krediti so opredeljeni v poglavju 2. Upravljanje tveganj (pojasnilo d). Ko banka pristopi k restrukturiranju finančnih sredstev, izhaja skladno z MSRP iz posodobljene vrednosti finančnega sredstva. b) Sredstva, merjena po pošteni vrednosti Skupina na vsak datum poročanja oceni, ali obstaja kak objektiven dokaz o morebitni oslabljenosti finančnih sredstev ali skupine finančnih sredstev. Skupina opravi presojo, ali obstajajo nepristranski dokazi za oslabitev lastniških in dolžniških instrumentov, uvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, za katere je akumulirani drugi vseobsegajoči donos na pošteno vrednost negativen. Pri kapitalskih naložbah, ki so razpoložljive za prodajo, se pri ugotavljanju, ali je prišlo do oslabitve, upoštevajo informacije o pomembnih spremembah z neugodnim učinkom, do katerih je prišlo v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem posluje izdajatelj finančne naložbe, in ki nakazujejo, da vrednosti finančne naložbe v kapitalski instrument morda ne bo mogoče nadomestiti. Za nepristranski dokaz o oslabitvi finančnih naložb v kapitalske instrumente skupina šteje tudi pomembno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti lastniškega vrednostnega papirja pod njegovo nabavno ceno. V obdobju pomembnega ali dolgotrajnega zmanjšanja poštene vrednosti skupina neprekinjeno izkazuje izgubo v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu v zvezi s tem vrednostnim papirjem. Ključni indikatorji za oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev so poslovanje izdajatelja vrednostnih papirjev oziroma njegova kreditna sposobnost in kršitev pogodbenih obveznosti. Če obstajajo nepristranski dokazi oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, je treba tak instrument oslabiti. Ob oslabitvi finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, banka celotno izgubo iz prevrednotenja teh sredstev (razliko med trenutno pošteno vrednostjo in nabavno vrednostjo pri lastniških instrumentih oziroma odplačno vrednostjo pri dolžniških instrumentih), pripoznano neposredno v kapitalu, odstrani iz kapitala in jo pripozna v poslovnem izidu. 116 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

117 Izgube zaradi oslabitve, vključene v izkaz poslovnega izida med lastniškimi instrumenti, se ne odpravijo skozi izkaz poslovnega izida. Če se poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razvrščenega med sredstva, razpoložljiva za prodajo, naknadno poveča in se to povečanje lahko neposredno poveže z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve v dobičku ali izgubi, se izgube zaradi oslabitve odpravijo skozi izkaz poslovnega izida Opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, naložbene nepremičnine in nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Zemljišča in zgradbe vključujejo predvsem poslovalnice in poslovne prostore. Vse nepremičnine in oprema so izkazane po izvirni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in oslabitev. Izvirna vrednost vključuje izdatke, ki se lahko neposredno pripišejo nakupu nepremičnin in opreme. Pozneje nastali stroški so vključeni v knjigovodsko ceno sredstev ali pa po potrebi pripoznani kot ločeno sredstvo samo, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, vezane na sredstvo, pripadle skupini, in ko je mogoče strošek sredstva zanesljivo oceniti. Vsi drugi stroški vzdrževanja in popravil se izkažejo kot administrativni stroški v finančnem obdobju, v katerem so nastali. Med neopredmetena sredstva skupina vključuje pridobljene licence in računalniške programe, dolgoročne premoženjske pravice in dolgoročno odložene stroške razvijanja. Neopredmetena sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti. Poznejše vrednotenje poteka po modelu nabavne vrednosti. Vsa neopredmetena sredstva imajo končne dobe koristnosti. Skladno z modelom nabavne vrednosti se neopredmetena sredstva vodijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Med naložbene nepremičnine so razvrščena zemljišča in zgradbe, oddane v poslovni najem. Naložbena nepremičnina se ob začetnem pripoznanju izmeri po nabavni vrednosti. Poznejše vrednotenje poteka po modelu nabavne vrednosti, enako kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Pri naložbenih nepremičninah se uporabljajo enake računovodske usmeritve kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Zemljišča se ne amortizirajo. Druga sredstva se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja tako, da se njihov strošek porazdeli glede na preostalo vrednost skozi dobo koristnosti, kot sledi: Zgradbe 2 6 % 2 3 % Oprema % % Računalniška oprema % % Neopredmetena sredstva 9 33,3 % 25 33,3 % Preostale vrednosti sredstev in njihove dobe koristnosti se preverijo ter po potrebi prilagodijo na vsak datum poročanja. Pri neopredmetenih sredstvih se preverja morebitna oslabitev, kadar koli nastopijo dogodki ali spremenjene okoliščine, ki kažejo, da njihova knjigovodska vrednost mogoče ni več nadomestljiva. Morebitna oslabitev nepremičnin in opreme se preverja periodično. Če je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti, se takoj zniža na raven slednje. Dobički in izgube zaradi prodaje nepremičnin in opreme se določajo s primerjavo kupnin s knjigovodsko vrednostjo in se izkažejo med čistimi dobički oziroma izgubami iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo v izkazu poslovnega izida. Skupina meri nekratkoročna sredstva razvrščena med sredstva za prodajo, po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, katera je nižja. Nekratkoročna sredstva so razvrščena med nekratkoročna sredstva za prodajo, če bo njihova knjigovodska vrednost poravnana predvsem s prodajno transakcijo in ne z nadaljnjo uporabo. Tak primer nastopi takrat, ko je sredstvo na voljo za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju in odvisno le od običajnih pogojev za prodajo takšnih sredstev, pri čemer pa mora biti njegova prodaja zelo verjetna. Poslovodstvo mora dosledno slediti načrtu prodaje sredstva in ga aktivno tržiti z namenom doseči ceno, ki ustreza njegovi trenutni pošteni vrednosti. Nadalje mora obstajati pričakovanje, da bo prodaja v enem letu po razvrstitvi izpolnila pogoje za pripoznanje kot dokončana prodaja. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

118 Skupina v določenih okoliščinah prejme premoženje za poplačilo zapadlih in neplačanih terjatev. Prejeto premoženje za poplačilo terjatev se meri po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja, ter izkazuje med nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo. Če skupina prejeto premoženje oddaja v poslovni najem, se pripozna kot naložbena nepremičnina Oslabitve naložb v odvisne družbe in pridružene družbe Pri ocenjevanju oslabitev naložb v odvisne in pridružene družbe skupina v skladu z MRS 36 poleg nepristranskih dokazov o oslabitvi upošteva tudi znamenja, ki kažejo, da utegne biti naložba v odvisno ali pridruženo družbo oslabljena. Poleg znamenj iz zunanjih in notranjih virov informacij skupina upošteva tudi druga znamenja morebitnih oslabitev, na primer odločitev poslovodstva družbe o prenehanju poslovanja družbe ali nedoseganje planov družbe. Če obstajajo nepristranski dokazi ali znamenja, da utegne biti naložba v odvisno ali pridruženo družbo oslabljena, skupina v skladu z MRS 36 znesek oslabitve naložbe izračuna kot razliko med knjigovodsko vrednostjo naložbe in njeno nadomestljivo vrednostjo. Nadomestljiva vrednost naložbe je enaka višji od naslednjih dveh vrednosti: pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, ali vrednosti pri uporabi, ki je enaka sedanji vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov od te naložbe, diskontiranih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva. Če kateri od teh zneskov presega knjigovodsko vrednost finančnega sredstva, potem finančno sredstvo ni oslabljeno in drugega zneska ni treba oceniti. Če pričakovanih prihodnjih denarnih tokov za izračun vrednosti pri uporabi ni mogoče oceniti, skupina potrebne oslabitve izračuna z metodo čiste vrednosti sredstev podjetja (metodo prilagojenih knjigovodskih vrednosti) ali kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in knjigovodsko vrednostjo kapitala družbe, v kateri ima skupina naložbo, in sicer v sorazmernem deležu glede na kapitalsko udeležbo. Na vsak datum poročanja se preveri, ali je mogoče razveljaviti prejšnje oslabitve nefinančnih sredstev Najemi Podjetje v skupini je najemodajalec Najem je opredeljen kot finančni najem, če se prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva. Najem je opredeljen kot poslovni najem, če se večina tveganj in koristi, ki izhajajo iz lastništva, ne prenese. Če so sredstva dana v finančni najem, se sedanja vrednost plačil najema pripozna kot terjatev. Razlika med bruto vrednostjo in sedanjo vrednostjo terjatve predstavlja še nepripoznan prihodek. Prihodek iz finančnega najema se pripoznava celotno trajanje najemne pogodbe po metodi, ki odraža konstanten donos najemodajalca. Edina odvisna družba v skupini, ki daje sredstva v finančni najem, je družba Aleasing. Prihodki od najemnin iz poslovnega najema se pripoznajo med prihodki po linearni metodi za pogodbeno obdobje najema. Stroški, vključno z amortizacijo, ki nastanejo pri pridobivanju prihodkov od najemnin, se pripoznajo kot stroški. Začetni neposredni stroški najemodajalca pri pogajanju in dogovoru o poslovnem najemu se dodajo knjigovodski vrednosti oddanega sredstva ter pripoznajo kot strošek v pogodbenem obdobju najema na isti osnovi kot prihodki od najemnin. Podjetje v skupini je najemnik V skupini se sklepajo predvsem poslovni najemi. Skupina najema poslovne prostore, opremo, avtomobile in prostore za bankomate. Skupna plačila iz poslovnih najemov se izkažejo kot administrativni stroški. Če se poslovni najem prekine pred pretekom pogodbenega obdobja najema, se vsa plačila, ki jih je treba plačati najemodajalcu kot kazen, pripoznajo kot stroški v obdobju, v katerem se poslovni najem prekine. 118 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

119 1.15. Denar in denarni ustrezniki Za potrebe izkaza denarnih tokov denarna sredstva in denarni ustrezniki vključujejo stanja z zapadlostjo do treh mesecev od dneva pridobitve, vključno z denarjem v blagajni in razpoložljivimi stanji na računih pri centralni banki, krediti drugim bankam in vrednostnimi papirji, primernimi za zastavo pri ECB, iz postavk finančna sredstva, namenjena trgovanju, finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ter finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Rezervacije Rezervacije se pripoznajo, če ima skupina trenutno pravno ali posredno obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov, in ko je bolj verjetno kot ne, da bo pri poravnavi te obveznosti potreben odtok virov, ki omogočajo gospodarske koristi, ter ko je znesek obveznosti mogoče zanesljivo oceniti. Rezervacije se merijo po sedanji vrednosti izdatkov, ki bodo pričakovano potrebni za poravnavo obveznosti po obrestni meri pred obdavčitvijo, ki odraža trenutne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganj, specifično vezanih na posamezno obveznost. Povečanje rezervacij kot posledica preteka časa se pripozna kot odhodek za obresti Pogodbe o finančnem poroštvu Pogodbe o finančnem poroštvu so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da s posebnimi izplačili imetniku nadomesti utrpljeno izgubo, ki nastane, ker določen dolžnik ne opravi izplačila v skladu s pogoji dolžniškega instrumenta. Take finančne garancije prejmejo banke, finančne institucije in drugi subjekti v imenu komitentov za zavarovanje posojil, limitov na računu in drugih bančnih produktov. Finančne garancije se sprva pripoznajo v računovodskih izkazih po pošteni vrednosti na dan izdaje garancije. Po začetnem pripoznanju se obveznosti skupine po teh garancijah merijo po višji od naslednjih vrednosti: po prvotno pripoznanem znesku, zmanjšanem za amortizacijo, ki se obračuna zato, da se v izkazu poslovnega izida pripozna prihodek od provizij, po metodi enakomernega časovnega amortiziranja skozi obdobje veljavnosti garancije in po pogojni obveznosti oziroma rezervaciji skladno z MRS 37, ki predstavlja najbližjo oceno izdatkov, potrebnih za poravnavo vseh finančnih obveznosti na dan izkaza finančnega položaja. Te ocene se opravijo na podlagi izkušenj s podobnimi posli in izgub, nastalih v preteklosti, pri čemer se dodatno upošteva presoja vodstva. Vsa povečanja obveznosti, povezana z garancijami, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo kot stroški rezervacij Zaslužki zaposlencev Skupina v skladu s svojo zakonsko obveznostjo zaposlenim zagotavlja naslednje ugodnosti: jubilejne nagrade in odpravnine (ob upokojitvi). Zaslužki zaposlencev so vključeni v stroške dela in obveznosti za rezervacije za zaslužke zaposlencev. Tovrstne rezervacije banka oblikuje na podlagi aktuarskega izračuna. Pri izračunu se upoštevajo predpostavke, kot so: diskontna stopnja, število zaposlenih, upravičenih do izplačila ugodnosti, stopnja fluktuacije in povprečna letna rast plač. Zaposleni se upokojijo v skladu s slovensko zakonodajo, ko izpolnijo vse pogoje za starostno upokojitev. V skladu s slovensko zakonodajo se zaposleni upokojijo po 38 letih in 8 mesecih do 40 letih službovanja in takrat so, ob izpolnitvi določenih pogojev, upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne nagrade skladno s kolektivno pogodbo. Prispevki za socialno varnost na ravni države se mesečno odštevajo od plač in ob nastanku obračunavajo kot administrativni stroški. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

120 1.19. Obdavčitev Obdavčitev se v računovodskih izkazih izkazuje v skladu s trenutno veljavno slovensko zakonodajo. Obdavčitev v izkazu poslovnega izida za leto poročanja sestoji iz odmerjenih davkov in sprememb odloženih davkov. Odmerjeni davek se izračuna na podlagi obdavčljivega dobička poslovnega leta, pri tem pa se uporabijo z zakonom predpisane davčne stopnje, veljavne na dan izkaza finančnega položaja. Odloženi davki se oblikujejo z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja na podlagi začasnih razlik, ki nastanejo med davčno osnovo sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v računovodskih izkazih. Odloženi davki iz dobička se določijo z uporabo davčnih stopenj (in zakonov), ki so (vsebinsko) začeli veljati do datuma izkaza finančnega položaja in za katere se pričakuje, da bodo uporabljeni ob prodaji sredstva ali poravnavi obveznosti, na katere se nanašajo odloženi davki. Skupina ima oblikovane odložene davke na začasne razlike, ki izvirajo iz oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, iz različnih amortizacijskih stopenj za poslovne in za davčne namene, iz prevrednotenja in oslabitev vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, iz oslabitev kapitalskih naložb, iz oblikovanih rezervacij za zaslužke zaposlencev in rezervacij za reorganizacijo, iz oblikovanih oslabitev posojil in terjatev odvisnih družb, ter na davčno izgubo. Terjatve za odložene davke se pripoznajo v obsegu, za katerega je verjetno, da bodo lahko pokrite s prihodnjim obdavčljivim dobičkom, ki ga bodo bremenile. Davek iz dobička, ki ga predpisuje posamezna veljavna davčna zakonodaja, se pripozna kot odhodek v obdobju, v katerem nastane. Koristi neizrabljenih davčnih izgub, ki se lahko prenašajo v naslednja obdobja, se pripoznajo kot sredstvo, kadar obstaja verjetnost, da bodo lahko pokrite s prihodnjim obdavčljivim dobičkom, ki ga bodo bremenile davčne izgube. Odloženi davki, ki so povezani s ponovnim merjenjem poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih naložb, ki neposredno povečujejo ali zmanjšujejo kapital, se ravno tako neposredno prištejejo h kapitalu ali odštejejo od njega, kar se naknadno ob oslabitvi ali odpravi pripoznanja pripozna v izkazu poslovnega izida skupaj z odloženim dobičkom ali izgubo Osnovni kapital a) Stroški izdaje delnic Stroški, ki se lahko neposredno pripišejo izdaji novih delnic ali poslovni združitvi, se izkažejo kot zmanjšanje kapitala. b) Dividende na navadne delnice Dividende na navadne delnice se pripoznajo v kapitalu v obdobju, ko jih potrdijo delničarji družbe Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun Skupina ponuja svojim strankam tudi storitve upravljanja premoženja. Ta sredstva niso vključena v izkaz finančnega položaja skupine. Za te storitve se strankam zaračuna provizija, ki je razčlenjena po posameznih postavkah v pojasnilu 42. Dodatno so v skladu s slovensko zakonodajo v pojasnilu 40 za storitve za stranke iz naslova sprejemanja in posredovanja naročil, izrševanja naročil, gospodarjenja in skrbništva s finančnimi instrumenti razčlenjeni podatki o terjatvah in obveznostih računov, na katerih skupina vodi finančna sredstva strank iz posredniškega poslovanja. Upravljanje premoženja prenesenega na DUTB je dodatno razkrito v pojasnilu Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev Vrednostni papirji, ki jih skupina proda na podlagi pogodbe o začasni prodaji (repo), so v računovodskih izkazih zajeti znotraj finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, oziroma finančnih sredstev v posesti do zapadlosti tudi v primerih, ko ima nasprotna stranka pravico prodati ali ponovno zastaviti te vrednostne papirje tretjim osebam. Finančna obveznost do nasprotne stranke je prikazana znotraj kreditov bank in centralnih bank oziroma kreditov strank, ki niso banke. Vrednostni papirji, kupljeni na podlagi pogodbe o začasnem nakupu (reverse repo), so prikazani med krediti bankam oziroma krediti strankam, ki niso banke. Razlika med prodajno ceno in ceno ponovnega odkupa je pripoznana med obrestmi in razmejena skozi čas trajanja pogodbe z uporabo metode veljavnih obresti. Vrednostni papirji, ki jih skupina posodi nasprotni stranki, ostanejo pripoznani v računovodskih izkazih skupine. 120 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

121 1.23. Plemenite kovine Skupina izkazuje plemenite kovine med drugimi sredstvi. Čeprav se plemenite kovine ne štejejo za finančno sredstvo, se pripoznanje, merjenje in odprava pripoznanja izvajajo skladno z MRS 39. To pomeni, da se zaloga plemenitih kovin, ki je namenjena trgovanju, meri po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Dobički in izgube iz vrednotenja in iz prodaje se pripoznajo med drugimi čistimi poslovnimi dobički ali izgubami Primerjave Zaradi spremembe sheme Banke Slovenije, in sicer izkaza finančnega položaja, kjer se druge vloge pri Centralni banki vključijo med kredite bankam, finančne obveznosti do centralne banke pa med finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti, in sicer vloge in kredite bank in centralnih bank, je skupina spremenila tudi primerjalne podatke v izkazu finančnega položaja (pojasnili 17 in 21). Zaradi navedene spremembe se je spremenila tudi shema izkaza denarnih tokov, zato je skupina popravila primerjalne podatke tudi v tem izkazu (pojasnilo 39) Spremembe računovodskih izkazov po datumu odobritve Delničar banke in uprava lahko spremenijo računovodske izkaze po datumu odobritve Podatki v pojasnilih k računovodskim izkazom Razkritja v pojasnilih k računovodskim izkazom so prikazani za banko in za skupino posebej. V primerih, ko so podatki za banko in za skupino popolnoma identični, so prikazani le za skupino. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

122 2. UPRAVLJANJE TVEGANJ Učinkovito upravljanje tveganj je eden od ključnih elementov za varno in stabilno poslovanje ter strateški razvoj skupine. Pri tem skupina uveljavlja dobre prakse in sledi splošnim standardom na področju upravljanja tveganj. V procese upravljanja tveganj so aktivno vključeni organi vodenja in nadzora banke ter višje vodstvo. Funkcija upravljanja tveganj je neodvisna od operativnih funkcij. Strateške odločitve in strategijo ter pripadajoče politike upravljanja tveganj potrjuje nadzorni svet banke, ki spremlja učinkovitost in ustreznost sistema upravljanja tveganj v skupini. Skupina je pri svojem poslovanju vsak dan izpostavljena številnim tveganjem, ki se na splošno delijo na kreditno tveganje, tržno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, likvidnostno tveganje, operativno tveganje, kapitalsko tveganje, poslovno tveganje in tveganje ugleda. Sposobnost upravljanja tveganj in ustreznost njihovega obvladovanja neposredno vplivata na dolgoročno stabilnost in uspešnost poslovanja skupine, zato je funkciji upravljanja tveganj, ki vključuje postopke prepoznavanja, merjenja oziroma ocenjevanja, kontrole in spremljanja ter poročanja o tveganjih, namenjena vedno večja pozornost. Upravljanje posamezne vrste tveganj v skupini je opisano v nadaljevanju tega poglavja. Poleg vseh opisanih tveganj lahko na poslovanje skupine vplivajo tudi druga tveganja, ki jih skupina bodisi ni prepoznala kot pomembna bodisi dejansko niso pomembna, vendar lahko postanejo pomembna v prihodnje. Upravljanje tveganj je predstavljeno samo na konsolidirani osnovi, ker pri obravnavi posameznih vrst tveganj ne prihaja do pomembnih odstopanj med banko in skupino. Ob upoštevanju usmeritev, vsebovanih v načrtu prestrukturiranja skupine, ter zavez Evropski komisiji, ki se nanašajo na področje upravljanja tveganj, je skupina v letu 2014 prenovila strategijo upravljanja tveganj in politike upravljanja posameznih vrst tveganj. Skupina je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, ki je tudi v letu 2014 ostalo najpomembnejše sistemsko tveganje v bančnem sistemu, čeprav se je z razreševanjem nedonosnih terjatev postopno stabiliziralo. S prenosom dela slabih terjatev skupine na DUTB oktobra 2014 v bruto pogodbeni vrednosti 1.143,1 milijona evrov, se je pomembno zmanjšal delež nedonosnih terjatev tako v skupini kakor tudi na ravni celotnega bančnega sistema. Kakovost kreditnega portfelja se je izboljšala zaradi znižanja nedonosnih terjatev in povečanja naložb v prejete obveznice DUTB z jamstvom Republike Slovenije. Prečiščeni portfelj bo skupini olajšal doseganje zastavljenih poslovnih ciljev, pri čemer si bo skupina prizadevala za hitrejše reševanje preostalega dela slabih naložb, predvsem z restrukturiranjem, in za ponovno oživitev kreditne rasti. V letu 2014 je skupina prenovila interno metodologijo in postopke obravnavanja nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti v skladu z novimi regulatornimi pravili, ki jih je postavil Evropski bančni organ in izhajajo iz Uredbe (EU) št. 575/2013, ter vzpostavila sistem za poročanje o tovrstnih izpostavljenostih. Ob upoštevanju novih, strožjih pravil za obravnavanje nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti so bile prenovljene tudi metodologije za določanje bonitetnih ocen dolžnikov in terjatev ter ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja. Iz tega naslova se je v zadnjem kvartalu leta 2014 kakovost kreditnega portfelja nekoliko poslabšala in oblikovane so bile dodatne oslabitve in rezervacije. Veliko pozornost je skupina tudi v letu 2014 namenjala izboljšanju postopkov upravljanja kreditnega tveganja, tako v okviru procesa presoje kreditne sposobnosti komitentov in odobravanja kreditnih izpostavljenosti kot v procesu spremljanja in izterjave. Velik poudarek je bil namenjen izboljšanju procesa upravljanja zavarovanj, predvsem prenovi centralne evidence zavarovanj, uporabi odbitkov na tržno vrednost posameznih vrst zavarovanj ter zahtevanim zavarovalnim razmerjem ob odobravanju kreditov. Izboljšani so bili metodološki pristop in procesi za ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja. Posodobljen je bil ekspertni model za določanje bonitetnih ocen podjetij in razvit model za ocenjevanje verjetnosti neplačila (PD). Izdelana je bila metodologija za izračun pričakovane izgube za potrebe izračuna donosnosti poslov oziroma komitentov. Za večjo učinkovitost procesa odobravanja kratkoročnih izpostavljenosti do mikro podjetij boljše bonitete je bila razvita metodologija za izračun limitov kratkoročne zadolženosti. Skupina je v letu 2014 pristopila tudi k projektu avtomatizacije zgodnjih opozorilnih signalov, v okviru katerega bo nadgrajen in avtomatiziran proces zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja. Pripravljena je bila projektna dokumentacija za začetek razvoja lastnega modela za izračun izgube v primeru neplačila (LGD) za izpostavljenosti do podjetij. 122 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

123 Skupina je v letu 2014 nadaljevala s konservativnejšim pristopom do prevzemanja tržnega tveganja. Leto je sicer zaznamovala krepitev globalnega gospodarstva, kar se je odražalo v rasti pomembnejših borznih indeksov. Tudi Evropa je v letu 2014 beležila zmerno gospodarsko rast, vendar pa je bilo gibanje evropskih borznih indeksov zelo neenotno. Na padanje nekaterih evropskih borznih indeksov so vplivali predvsem spopadi v Ukrajini, padanje cen nafte in grška politična kriza. Slovenija je beležila eno od najvišjih gospodarskih rasti v Evropi, donosnost do dospetja slovenskih desetletnih državnih obveznic je padla na 2 odstotka. Leto 2014 je na Ljubljanski borzi potekalo v znamenju rasti. Borzni indeks SBITOP je leto zaključil pozitivno, pridobil je 19,6 odstotka vrednosti, promet pa se je povečal za 75,2 odstotka. Skupina je ohranila nizek apetit po prevzemanju tržnega tveganja, kar je uravnavala z zaostrovanjem sistema limitov za dejavnosti trgovanja s finančnimi instrumenti. V prvem polletju leta 2014 je skupina ukinila trgovanje z lastniškimi in v določeni meri tudi z dolžniškimi vrednostnimi papirji. Obseg trgovanja se je še dodatno zmanjšal, s čimer je ostala dejavnost trgovanja v skupini razmeroma nepomembna. Likvidnostne razmere so se v letu 2014 znatno izboljšale. Zaradi ukrepov ECB se je presežna likvidnostna situacija na mednarodnih finančnih trgih odrazila predvsem na padanju ravni obrestnih mer. Pasivne obrestne mere v bančnem sektorju so se krepko znižale, k izboljšanju likvidnostnih razmer v skupini pa sta dodatno vplivali tudi izvedena dokapitalizacija banke in pridobitev obveznic DUTB. Skupina je v letu 2014 izpolnjevala zahteve regulatorja glede izpolnjevanja predpisanega količnika likvidnosti prvega razreda in obsega obveznih rezerv. Vrednost količnika se je v primerjavi s preteklim letom zvišala, kar je predvsem posledica pridobitve dokapitalizacijskih obveznic in obveznic DUTB. Skupina je tudi poročala o količniku likvidnostnega kritja (liquidity coverage ratio LCR) in količniku neto stabilnega financiranja (net stable funding ratio NSFR) ter razkrivala informacije v zvezi z obremenjenimi in neobremenjenimi sredstvi. Poročanje se uvaja zaradi standardizacije zahtev v zvezi z zagotavljanjem likvidnosti znotraj enotnega monetarnega območja Evropske unije. V letu 2014 se je evropska dolžniška kriza občutno umirila, saj so se makroekonomski kazalci začeli izboljševati, največji vpliv pa je bil opazen na področju gibanja obrestnih mer, ki so se med letom pomembno zniževale na vseh segmentih. ECB je sprejela nekatere nestandardne ukrepe, kot so operacije dolgoročnega refinanciranja, ter nadaljevala z zniževanjem ključne obrestne mere ECB in vzpostavljanjem enotnega bančnega nadzora v EMU pod okriljem ECB. Poleg tega je ECB v zadnjem kvartalu leta 2014 zagnala program odkupovanja kritih obveznic in ABS instrumentov. V pričakovanju nadaljevanja politike kvantitativnega sproščanja se tržni udeleženci pripravljajo na odkup državnih obveznic držav članic EMU s strani ECB, ki bi rada z vsemi možnimi ukrepi zajezila deflacijske pritiske. Posledično z znižanjem ključne obrestne mere na zgodovinsko najnižjo raven 0,05 odstotka in depozitne obrestne mere v negativno območje, so se zniževale tudi medbančne obrestne mere, ki so na krajšem delu prešle v negativno območje. Sproti je skupina tudi prilagajala politiko oblikovanja obrestnih mer razmeram na domačem in tujih trgih ter s tem ohranjala konkurenčen položaj pri pridobivanju primarnih virov sredstev. S pridobitvijo dokapitalizacijskih obveznic in obveznic DUTB se je izpostavljenost obrestnemu tveganju skupine povečala. Vpliv pridobitve obveznic na obrestno tveganje je skupina zmanjševala s postopnim zapiranjem obrestnih pozicij po posameznih časovnih razredih. Na področju upravljanja operativnega tveganja je skupina izvajala redne preventivne aktivnosti, da bi zmanjšala možnost nastanka škodnih dogodkov iz naslova operativnega tveganja, in popravljalne aktivnosti, da bi zmanjšala verjetnost ponovitve njihovega nastanka. Pripravljena je bila baza podatkov o škodnih dogodkih in incidentih za leto 2014, ki je pokazala, da je bil v zadnjem letu največji delež operativnih izgub pripisan procesnim dejavnikom, še vedno pa ostajajo pomemben vzrok škode iz naslova operativnega tveganja človeški in zunanji dejavniki. V letu 2014 je bil poseben poudarek skupine namenjen upravljanju operativnega tveganja v pogojih zaostrenih in kriznih razmer ter tveganju zunanjega izvajanja storitev. V letu 2014 je skupina pripravila novo obliko načrtov neprekinjenega poslovanja in jih posodobila. Izvedla je celovit test načrtov neprekinjenega poslovanja informacijske tehnologije. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

124 V okviru internega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti (ICAAP) je skupina izpopolnjevala obstoječe metodologije izračuna interne ocene kapitalskih potreb, nadaljevala z rednim spremljanjem profila tveganosti, ocenjevala sposobnost prevzemanja tveganj, oblikovala in razvijala teste vpliva izjemnih razmer ter trimesečno izračunavala višino interne ocene kapitala in interne ocene kapitalskih potreb za vse pomembne vrste tveganj. V okviru procesa ICAAP je skupina prepoznala povečanje profila tveganosti ob zmanjšani sposobnosti prevzemanja tveganj in potrebo po zvišanju kapitala, kar je sprožilo ukrepe za kapitalsko krepitev Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika oziroma nasprotne stranke do skupine. To je tveganje, da dolžnik ne bo pripravljen ali sposoben izpolniti svojih pogodbenih obveznosti v dogovorjenem roku in/ali višini. Kreditno tveganje vključuje: deželno tveganje, tveganje koncentracije, tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev in preostalo tveganje. Deželno tveganje pomeni tveganje nastanka izgube v primeru kreditiranja kreditojemalcev v tujih državah ter je povezano z ekonomskim, socialnim in političnim okoljem dolžnikove države. Posebni vrsti deželnega tveganja sta transferno tveganje in državno tveganje. Transferno tveganje obstaja, kadar dolžnikova obveznost ni nominirana v lokalni valuti. Državno tveganje pomeni tveganje neplačila tuje države, ki nastopa kot dolžnik. Tveganje koncentracije pomeni tveganje nastanka izgube v primeru čezmerne izpostavljenosti do posamezne osebe, skupine povezanih oseb in oseb, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganj, kot so isti gospodarski sektor oziroma geografsko območje ali istovrstni posli. Tveganje koncentracije lahko nastane tudi pri uporabi kreditnih zavarovanj. Tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev pomeni tveganje, da bo znesek terjatve, do katerega je upravičena skupina, zmanjšan zaradi uspešno uveljavljenih ugovorov dolžnika, ki izvirajo iz pravnega razmerja s prejšnjim upnikom, na podlagi katerega je nastala ta terjatev. Preostalo tveganje pomeni tveganje manjše učinkovitosti zavarovanj od pričakovane. Kreditno tveganje se pojavlja na vseh področjih bančnega poslovanja, kjer nastajajo tvegane aktivne bilančne in zunajbilančne postavke. Predstavlja najpomembnejše tveganje v poslovanju skupine, zato mu vodstvo dodeljuje visoko prioriteto pri upravljanju tveganj Proces upravljanja kreditnega tveganja Temeljni cilj procesa upravljanja kreditnega tveganja je doseganje ter ohranjanje kakovosti in razpršenosti kreditnega portfelja, ki zagotavlja stabilno in varno poslovanje ob hkratnem doseganju ciljnih vrednosti donosnosti in kapitalske ustreznosti, opredeljenih v strategiji upravljanja tveganj. Strategija in politika prevzemanja in upravljanja kreditnega tveganja upoštevata splošne standarde upravljanja kreditnega tveganja in dobro bančno prakso ter opredeljujeta cilje, ki jih zasleduje skupina pri svojem poslovanju, kot so: centralizacija funkcije upravljanja kreditnega tveganja v skupini, vzpostavitev jasnega, preglednega in učinkovitega procesa kreditiranja, pravočasno ugotavljanje in pripoznanje povečanega kreditnega tveganja, učinkovita izterjava zapadlih neporavnanih obveznosti v zgodnji fazi in intenzivno reševanje slabih naložb, razvoj modelskega pristopa upravljanja kreditnega portfelja in uporaba sodobnih orodij upravljanja kreditnega tveganja, vzpostavitev ustreznih sistemov in postopkov za sprejemanje, spremljanje in unovčevanje kreditnih zavarovanj ter upoštevanje donosnosti poslov oziroma komitentov ob odobravanju izpostavljenosti. Proces upravljanja kreditnega tveganja vključuje postopke ugotavljanja, merjenja, obvladovanja in spremljanja kreditnega tveganja, vključno s poročanjem o kreditnem tveganju, ki mu skupina je ali bi mu lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju. Postopki upravljanja kreditnega tveganja se izvajajo na ravni posameznih transakcij, dolžnikov in celotnega portfelja. 124 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

125 Skupina ima vzpostavljeno strukturo in organizacijo ustreznih funkcij upravljanja kreditnega tveganja. Uprava in višje vodstvo sta odgovorna za učinkovito upravljanje kreditnega tveganja. Del pristojnosti in pooblastil je uprava prenesla na delavce s posebnimi pooblastili in kolektivne organe odločanja (odbor za upravljanje tveganj, kreditni odbor, odbor za naložbe v posebni obravnavi, odbor za upravljanje z bilanco banke, komisija za upravljanje z bilanco banke). Služba za naložbe v posebni obravnavi v okviru svojih pristojnosti obravnava problematične naložbe in intenzivno sodeluje s strokovnimi službami pri njihovem reševanju. Upravljanje kreditnega tveganja na ravni skupine je koordinirano tako, da se zagotavlja usklajenost upravljanja kreditnega tveganja in v čim večji meri standardizira pristop za vse družbe v skupini. Skupina ima jasno razmejene pristojnosti in naloge med področji komercialnega poslovanja in področjem upravljanja tveganj, ki je organizacijsko neodvisno od področij, ki prevzemajo kreditno tveganje. Prav tako so jasno razmejene pristojnosti med enotami komercialnega poslovanja in enotami podpore poslovanju, vključno z vodstvenimi ravnmi. Obseg in lastnosti notranjega poročanja o kreditnem tveganju omogočajo ustrezen pretok informacij navzgor in navzdol ter med organizacijskimi enotami, kar zagotavlja pravočasno sprejemanje odločitev vseh vodstvenih ravni v skupini o ukrepih za obvladovanje kreditnega tveganja in spremljanje rezultatov teh ukrepov. Uveljavljena je praksa izdelave rednih in po potrebi izrednih poročil o kreditnem tveganju, ki se prevzema v okviru poslovanja. Odbor za upravljanje tveganj, uprava banke, komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke ter nadzorni svet banke najmanj trimesečno obravnavajo celovito poročilo o izpostavljenosti tveganjem, v katerem ima osrednje mesto kreditno tveganje Merjenje kreditnega tveganja a) Krediti Izpostavljenost skupine kreditnemu tveganju je odvisna od treh komponent kreditnega tveganja: višine izpostavljenosti, verjetnosti neplačila dolžnika, ki jo odraža njegova bonitetna ocena, ter od stopnje poplačila dolga v primeru neplačila, ki je odvisna od zavarovanja in izterjave. Za merjenje kreditnega tveganja ima skupina izdelane interne metodologije za razvrščanje dolžnikov in terjatev v bonitetne skupine A, B, C, D in E, kot predpisuje Banka Slovenije s Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. V bonitetno skupino A, ki predstavlja najmanjše kreditno tveganje, se razvrščajo dolžniki z najvišjo kreditno sposobnostjo, za katere se ocenjuje, da bodo redno poravnavali dospele obveznosti. V bonitetno skupino B se razvrščajo dolžniki, katerih finančni položaj je nekoliko slabši, skupina pa ne pričakuje večjih težav pri poravnavanju njihovih dospelih obveznosti. V bonitetno skupino C se razvrščajo dolžniki, ki so bodisi podkapitalizirani ali nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb, za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje vseh dospelih obveznosti, vendar zamude plačila obveznosti niso večje od 90 dni in skupina ne pričakuje pomembne ekonomske izgube. V bonitetno skupino D se razvrščajo dolžniki, do katerih se izpostavljenosti obravnavajo kot nedonosne, ki so nesolventni, so v sanaciji ali postopku prisilne poravnave, in pri katerih se utemeljeno pričakuje vsaj delno poplačilo terjatev. V najbolj tvegano bonitetno skupino E se prav tako razvrščajo dolžniki, do katerih se izpostavljenosti obravnavajo kot nedonosne, pri katerih pa skupina ocenjuje, da terjatve ne bodo poplačane oziroma obstaja zelo majhna verjetnost poplačila. Pri razvrščanju tujih dolžnikov se upošteva tudi deželno tveganje. Podjetja so razvrščena v devet bonitetnih razredov (bonitetne skupine od A do D so razdeljene še v dva bonitetna razreda). Razvrščanje dolžnikov in terjatev temelji na kvantitativnih in kvalitativnih merilih, pri čemer se upoštevajo ocena finančnega položaja posameznega dolžnika, zmožnost zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga v prihodnosti, rednost poravnavanja obveznosti dolžnika do skupine ter kakovost in obseg zavarovanja. Skupina izvaja tudi lastne analize kreditnega tveganja tujih bank in držav, pri čemer med drugim upošteva bonitetne ocene in bonitetna poročila bonitetnih agencij, pri ocenjevanju držav pa tudi bonitetne ocene izvoznih kreditnih agencij. Vsi dolžniki so razvrščeni v ustrezno bonitetno skupino pred odobritvijo kredita. Skupina ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka kreditne izpostavljenosti, spremlja poslovanje dolžnika in kakovost zavarovanja. Prav tako redno ocenjuje višino pričakovanih kreditnih izgub ter oblikuje potrebno višino oslabitev in rezervacij v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

126 b) Dolžniški vrednostni papirji Pri upravljanju kreditnega tveganja iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev skupina uporablja interne bonitetne ocene in zunanje bonitetne ocene bonitetnih agencij Fitch Ratings in Moody's Investors Service, tako za vrednostne papirje kot njihove izdajatelje. Limitni sistem zagotavlja investiranje predvsem v dolžniške vrednostne papirje boljše kreditne kakovosti. Investiranje v finančne instrumente tujih izdajateljev brez bonitetne ocene mednarodne bonitetne agencije ni dovoljeno. Skupina ima z limitnim sistemom določeno prepoved investiranja v podrejene in strukturirane dolžniške finančne instrumente. c) Prevzete kreditne in pogojne obveznosti Prevzete kreditne in pogojne obveznosti predstavljajo garancije, akreditivi ter neizkoriščeni deli odobrenih kreditov, limitov in kreditnih linij. Osnovni namen teh instrumentov je zagotoviti denarna sredstva komitentu, ko jih ta zahteva. Garancije in nepreklicni stand by akreditivi predstavljajo nepreklicno jamstvo, da bo skupina izvršila plačilo, če komitent ne bo izpolnil svojih obveznosti do tretjih oseb. Iz naslova prevzetih kreditnih in pogojnih obveznosti je skupina potencialno izpostavljena izgubi iz kreditnega tveganja. Za merjenje kreditnega tveganja se pri teh instrumentih uporablja enaka metodologija kot pri kreditih. d) Izvedeni finančni instrumenti Pri izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), je skupina izpostavljena kreditnemu tveganju nasprotne stranke, to je tveganju, da nasprotna stranka ne bo (pravočasno) izpolnila svojih pogodbenih obveznosti iz posla. Kreditno tveganje nasprotne stranke je enako vrednosti izpostavljenosti iz naslova teh poslov. Izpostavljenost iz posameznega posla se izračuna kot seštevek trenutne tržne vrednosti posla in potencialne prihodnje kreditne izpostavljenosti. Skupina se izogiba poslovanju z nasprotnimi strankami slabše kreditne kakovosti. V primeru sklepanja poslov s strankami slabše kreditne kakovosti skupina zahteva ustrezna zavarovanja Orodja za zmanjševanje kreditnega tveganja a) Kreditni limiti Skupina zmanjšuje kreditno tveganje z vzpostavitvijo in spremljanjem kreditnih limitov na ravni posameznih oseb in skupin povezanih oseb. Prav tako so vzpostavljeni strukturni limiti izpostavljenosti za posamezne gospodarske dejavnosti, geografska območja, pri izpostavljenosti do bank pa tudi po posameznih produktih. Limitni sistem je tudi osnovno orodje za uspešno upravljanje kreditnega tveganja iz naslova pozicij v dolžniških vrednostnih papirjih, pozicij v izvedenih finančnih instrumentih ter v poslih začasne prodaje oziroma nakupa vrednostnih papirjev. Limiti izpostavljenosti kreditnemu tveganju omogočajo razpršenost kreditnega portfelja. Kreditni limiti so določeni in se spremljajo v skladu z internimi metodologijami. Predlaga jih služba upravljanja tveganj, pri čemer upošteva tudi regulativno predpisane omejitve. Odobravanje kreditnih limitov je v pristojnosti odbora za upravljanje tveganj oziroma kreditnega odbora, odvisno od vrste kreditnega limita. Limite velike izpostavljenosti, ki se določijo za posamezne osebe oziroma skupine povezanih oseb, pri katerih je nastala velika izpostavljenost (tj. izpostavljenost, ki po oblikovanju oslabitev in rezervacij dosega ali presega 10 odstotkov kapitala banke oziroma skupine) ali pa obstaja velika verjetnost nastanka velike izpostavljenosti, ter limite izpostavljenosti do oseb v posebnem razmerju z banko mora predhodno odobriti nadzorni svet banke. Skupina izpolnjuje regulativne omejitve največje dopustne izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb (po upoštevanju regulatorno predpisanih izvzetij in učinkov primernih kreditnih zavarovanj), ki je določena v višini 25 odstotkov regulatornega kapitala skupine. b) Kreditna zavarovanja (zastava premoženja in jamstva) Poleg limitnega sistema skupina za zmanjševanje kreditnega tveganja uporablja kreditna zavarovanja. V ta namen ima izdelano politiko upravljanja kreditnega tveganja, v kateri so opredeljene posamezne vrste stvarnih in osebnih kreditnih zavarovanj, ki jih skupina sprejema, ter postopki ugotavljanja in spremljanja primernosti in vrednosti kreditnih zavarovanj. Najpogostejše vrste zavarovanja so zavarovanja z nepremičninami ter z jamstvi in vrednostnimi papirji. 126 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

127 V okviru stvarnih kreditnih zavarovanj skupina sprejema predvsem zavarovanja z nepremičninami, premičninami, denarnimi terjatvami, bančnimi vlogami pri kreditni instituciji in vrednostnimi papirji. V okviru osebnih kreditnih zavarovanj skupina sprejema predvsem solidarna poroštva podjetij in fizičnih oseb, jamstva Republike Slovenije, jamstva zavarovalnic in garancije bank. Skupini je pri odobravanju kreditov najpomembnejša kreditna sposobnost posojilojemalca, ki omogoča poravnavo vseh obveznosti, prejeto kreditno zavarovanje služi kot sekundarni vir poplačila kredita. Kakovost zavarovanja ter razmerje med kreditom in vrednostjo zavarovanja, ki ju zahteva skupina, sta odvisna od bonitete kreditojemalca in ročnosti kredita. Kreditna zavarovanja zmanjšujejo izgube iz kreditnega tveganja in izboljšujejo izterljivost zapadlih terjatev ter znižujejo kapitalske zahteve, če izpolnjujejo minimalne zahteve glede primernosti v skladu z bančno kapitalsko regulativo. Skupina zmanjšuje kreditno tveganje z uporabo kreditnih zavarovanj, vendar lahko to sočasno vpliva na nastanek ali porast drugih tveganj (npr. pravno, operativno, likvidnostno ali tržno tveganje), zato skupina pri uporabi kreditnih zavarovanj ustrezno pozornost namenja preostalemu tveganju. To tveganje na primer obstaja, kadar je zastavljeno premoženje prevrednoteno ali kadar obstaja problem unovčenja zavarovanja oziroma le-tega ni mogoče unovčiti v razumnem času. c) Okvirne pogodbe o pobotu Skupina dodatno zmanjšuje kreditno tveganje s sklepanjem okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo posle začasne prodaje oziroma začasnega odkupa vrednostnih papirjev in posle z izvedenimi finančnimi instrumenti na prostem trgu oziroma druge posle z instrumenti kapitalskega trga. Sklepanje teh poslov je mogoče le z nasprotnimi strankami, s katerimi ima skupina podpisane okvirne pogodbe. Posli se navadno poravnajo na bruto osnovi, v primeru neplačila pa se zaključijo in poravnajo na neto osnovi. d) Finančne in druge zaveze v kreditnih pogodbah Kreditno tveganje skupina dodatno zmanjšuje s finančnimi zavezami in drugimi pogodbenimi določili, ki jih vključuje v kreditne pogodbe. Finančne zaveze so izbrane finančne kategorije oziroma finančni kazalniki, ki jih mora kreditojemalec v času trajanja kreditnega razmerja izpolnjevati v dogovorjeni višini. Največkrat se nanašajo na strukturo virov financiranja, stopnjo zadolženosti in izkaz poslovanja. Pri pravnih osebah sta najpogosteje uporabljeni pogodbeni določili»pari passu«1 in»negative pledge«2, pogosto pa so v pogodbe vključene tudi dodatne zahteve po poročanju. Skupina redno spremlja izpolnjevanje teh omejitev. Pri poslovanju s fizičnimi osebami se pogodbene zaveze uporabljajo v manjši meri Upravljanje kreditnega tveganja v izjemnih razmerah Skupina izvaja aktivnosti, ki omogočajo zmanjševanje kreditnega tveganja in ublažitev vpliva izjemnih razmer na njeno poslovanje. O razvoju dogodkov redno obvešča nadzorni svet. V zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah skupina prilagaja svojo kreditno politiko in uporablja ukrepe, ki temeljijo na zaostrenih kreditnih standardih. 1 Z omenjeno določbo banka nalaga kreditojemalcu, da bo banki zagotovil najmanj enak položaj, kot ga imajo drugi njegovi upniki, in da bo opustil dejanja, ki bi za posledico imela neenakomerno poplačilo terjatev oziroma ugodnejši položaj drugih upnikov, razen če ne bi istočasno Abanki zagotovil najmanj enakega položaja v obliki in z vsebino, ki je sprejemljiva za Abanko. 2 Z omenjeno določbo banka nalaga kreditojemalcu, da le-ta do popolnega poplačila kredita iz te pogodbe ne bo brez predhodnega soglasja Abanke ustanovil hipoteke, zemljiškega dolga, zastavne pravice, pridržane pravice, sklepal cesije (odkup terjatev), prenašal lastninske pravice v zavarovanje ali kakor koli drugače obremenjeval svojega nepremičnega, premičnega ali drugega premoženja, terjatev ali prihodkov v korist tretjih oseb. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

128 Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij V skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja skupina redno ocenjuje, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi finančnih sredstev oziroma možnih izgubah iz prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki so opredeljeni v poglavju Oslabitve finančnih sredstev. Če nepristranski dokazi obstajajo, skupina oblikuje oslabitve za finančna sredstva oziroma rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah na podlagi posamične ali skupinske ocenitve. Skupina pomembne izpostavljenosti do podjetij, pri katerih obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi oziroma možnosti izgube, za namen ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja ocenjuje posamično. Pri posamičnem ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja skupina potrebno oslabitev finančnega sredstva izračuna kot razliko med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo. Slednjo izračuna z diskontiranjem pričakovanih denarnih tokov, pri čemer upošteva tudi pričakovane denarne tokove iz unovčitve zavarovanj. Pri skupinskem ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja skupina oblikuje homogene skupine glede na podobne značilnosti kreditnega tveganja, ki odražajo sposobnost dolžnika poravnati obveznosti v skladu s pogodbenimi določili. Skupina oceni potrebne oslabitve in rezervacije za posamezno homogeno skupino na podlagi razpoložljivih podatkov o neplačilih dolžnikov in stopnjah poplačila terjatev v preteklih letih. V nadaljevanju so prikazani struktura kreditov in povprečni odstotki oslabitev po internih bonitetnih skupinah. STRUKTURA KREDITOV IN POVPREČNI ODSTOTKI OSLABITEV GLEDE NA INTERNO BONITETNO SKUPINO Stanje 31. december Interna bonitetna skupina Krediti (%) Povprečni odstotki oslabitev Krediti (%) Opomba: Niso vključena druga finančna sredstva, ki se v izkazu finančnega položaja izkazujejo kot krediti. Povprečni odstotki oslabitev A 57,98 0,34 31,18 0,76 B 14,50 5,07 11,04 3,78 C 14,80 16,93 15,22 18,91 D 9,38 54,77 19,05 41,63 E 3,34 84,75 23,51 68,28 100,00 11,40 100,00 27,51 Po prenosu slabih terjatev na DUTB oktobra 2014 se je kakovost kreditnega portfelja v primerjavi s koncem leta 2013 bistveno izboljšala. Dodatno so k izboljšanju kakovosti portfelja vplivali izvedeni odpisi v skladu s 25.a členom Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic ter internimi računovodskimi pravili. Delež kreditov, razvrščenih v bonitetni skupini A in B, se je v letu 2014 povečal z 42,2 odstotka na 72,5 odstotka celotnega kreditnega portfelja, medtem ko je delež kreditov v najslabših bonitetnih skupinah (D in E) padel z 42,6 odstotka na 12,7 odstotka kreditnega portfelja. Posledično se je povprečni odstotek oslabitev za celoten kreditni portfelj zmanjšal in je ob koncu leta 2014 znašal 11,4 odstotka. 128 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

129 Maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju V nadaljevanju sledi prikaz maksimalne izpostavljenosti kreditnemu tveganju iz naslova bilančnih in zunajbilančnih postavk brez upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj. MAKSIMALNA IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU BREZ UPOŠTEVANJA UČINKOV KREDITNIH ZAVAROVANJ OZIROMA DRUGIH ZNIŽANJ Stanje 31. december Maksimalna izpostavljenost Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova bilančnih postavk: Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju 1 1 krediti in druga finančna sredstva Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 4. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo dolžniški vrednostni papirji Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke krediti fizičnim osebam krediti pravnim osebam druga finančna sredstva Finančna sredstva v posesti do zapadlosti dolžniški vrednostni papirji Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova zunajbilančnih obveznosti (pojasnilo 2.3.7): finančne garancije druge zunajbilančne obveznosti Skupaj izpostavljenost kreditnemu tveganju Prikazane izpostavljenosti za bilančna sredstva in zunajbilančne obveznosti temeljijo na knjigovodskih vrednostih, kot so izkazane v izkazu finančnega položaja in v zunajbilančnih postavkah (navezava s pojasnilom Zunajbilančne postavke). Bilančna sredstva so prikazana po njihovi knjigovodski vrednosti po upoštevanju oslabitev, zunajbilančne postavke so prikazane po njihovi nominalni vrednosti. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

130 Krediti strankam, ki niso banke, in krediti bankam V nadaljevanju sta prikazani izpostavljenost iz naslova kreditov glede na njihovo zapadlost in oslabitve ter poštena vrednost zavarovanja. KREDITI STRANKAM, KI NISO BANKE, IN KREDITI BANKAM Stanje 31. december 2014 Krediti strankam, ki niso banke Krediti bankam Skupaj krediti Nezapadli in neoslabljeni krediti Zapadli in neoslabljeni krediti Oslabljeni krediti posamično oslabljeni krediti skupinsko oslabljeni krediti Bruto krediti Minus: oslabitve skupaj ( ) ( ) posamične oslabitve (68.283) (68.283) skupinske oslabitve (76.781) (76.781) Neto krediti Poštena vrednost zavarovanja v tem poštena vrednost zavarovanja za posamično oslabljene kredite Stanje 31. december 2013 Krediti strankam, ki niso banke Krediti bankam Skupaj krediti Nezapadli in neoslabljeni krediti Zapadli in neoslabljeni krediti Oslabljeni krediti posamično oslabljeni krediti skupinsko oslabljeni krediti Bruto krediti Minus: oslabitve skupaj ( ) ( ) posamične oslabitve ( ) ( ) skupinske oslabitve (52.748) (52.748) Neto krediti Poštena vrednost zavarovanja v tem poštena vrednost zavarovanja za posamično oslabljene kredite Opomba: Niso vključena druga finančna sredstva, ki se v izkazu finančnega položaja izkazujejo kot krediti. V letu 2014 je skupina spremenila opredelitev oslabljenih in neoslabljenih kreditov. Med oslabljene kredite (angl. impaired loans) skupina razvršča posamično in skupinsko oslabljene kredite z nepristranskimi dokazi za oslabitev. Gre za neplačane izpostavljenosti (angl. defaulted exposures), tj. izpostavljenosti do dolžnikov oziroma iz naslova terjatev z interno bonitetno oceno D in E, vključno z izpostavljenostmi do dolžnikov oziroma terjatev s pomembno zamudo nad 90 dni 3, razen tistih neplačanih izpostavljenosti, ki se ne oslabijo. Med neoslabljene kredite (angl. non-impaired loans) skupina razvršča kredite, ki 3 Neplačilo (angl. default) se pri izpostavljenostih do pravnih oseb in podjetnikov ugotavlja na ravni dolžnika, pri izpostavljenostih do prebivalstva pa na ravni posameznega posla. 130 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

131 se ne oslabijo (prvovrstno zavarovani krediti, netvegane postavke in drugi krediti, ki se v skladu z interno metodologijo ne oslabijo), in skupinsko oslabljene kredite brez nepristranskih dokazov za oslabitev (z internimi bonitetnimi ocenami A, B in C, pri katerih ni pomembne zamude nad 90 dni). Neoslabljeni krediti se delijo na zapadle in nezapadle kredite. Največjo postavko so konec leta 2014 predstavljali nezapadli in neoslabljeni krediti v višini milijona evrov, kar predstavlja 84,3 odstotka celotnega kreditnega portfelja. Poštena vrednost zavarovanj prikazuje vrednosti depozitov, stanovanjskih in poslovnih nepremičnin ter vrednostnih papirjev in ne upošteva nobenih odbitkov vrednosti. Stanovanjske in poslovne nepremičnine ovrednotijo zunanji neodvisni cenilci vrednosti nepremičnin, ovrednotene pa so tudi po kupoprodajni pogodbi ali korigirani posplošeni tržni vrednosti, ki jo objavlja Geodetska uprava Republike Slovenije (slednje velja samo za stanovanjske nepremičnine manjše vrednosti). Vrednost vrednostnih papirjev je določena glede na njihovo tržno vrednost ali z uporabo modelov vrednotenja. Izjemoma se upošteva njihova knjigovodska vrednost, če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo oceniti. Kot vrednost depozitov se upošteva knjigovodsko stanje zastavljenih depozitov. a) Krediti, ki niso zapadli in niso oslabljeni KREDITI, KI NISO ZAPADLI IN NISO OSLABLJENI Stanje 31. december 2014 Interna bonitetna ocena Limiti Kreditne kartice Stanov anjski krediti Krediti f izičnim osebam Potrošniški krediti Skupaj krediti strankam, ki niso banke Krediti prav nim osebam Velika podjetja SME Drugo Krediti bankam Skupaj krediti A B C D E Skupaj Poštena vrednost zavarovanja Stanje 31. december 2013 Interna bonitetna ocena Limiti Kreditne kartice Stanov anjski krediti Krediti f izičnim osebam Potrošniški krediti Skupaj krediti strankam, ki niso banke Krediti prav nim osebam Velika podjetja SME Drugo Krediti bankam Skupaj krediti A B C D E Skupaj Poštena vrednost zavarovanja Opomba: Niso vključena druga finančna sredstva, ki se v izkazu finančnega položaja izkazujejo kot krediti. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

132 Do večjega povečanja nezapadlih in neoslabljenih kreditov je prišlo pri kreditih velikim podjetjem z bonitetno oceno C, ker se je v letu 2014 zaradi prenovljene bonitetne bančne regulative spremenila tudi interna metodologija za ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja, ki ne dopušča več posamičnega načina ocenjevanja izgub za izpostavljenosti do dolžnikov z bonitetno oceno C (slednje so po stanju prikazane med posamično oslabljenimi krediti pod točko c). b) Krediti, ki so zapadli in niso oslabljeni KREDITI, KI SO ZAPADLI IN NISO OSLABLJENI Stanje 31. december 2014 Skupaj krediti strankam, ki niso banke Limiti Kreditne kartice Stanov anjski krediti Krediti fizičnim osebam Potrošniški krediti Krediti pravnim osebam Velika podjetja SME Drugo Zapadli do 30 dni Zapadli od 31 do 60 dni Zapadli od 61 do 90 dni Zapadli v eč kot 90 dni Skupaj Poštena vrednost zavarovanja Stanje 31. december 2013 Skupaj krediti strankam, ki niso banke Limiti Kreditne kartice Stanov anjski krediti Krediti fizičnim osebam Potrošniški krediti Krediti pravnim osebam Velika podjetja SME Drugo Zapadli do 30 dni Zapadli od 31 do 60 dni Zapadli od 61 do 90 dni Zapadli v eč kot 90 dni Skupaj Poštena vrednost zavarovanja Opomba: Niso vključena druga finančna sredstva, ki se v izkazu finančnega položaja izkazujejo kot krediti. Zapadli krediti so krediti, pri katerih dolžnik zamuja s plačilom celotne izpostavljenosti ali njenega dela en dan ali več. Med zapadle kredite se razvrsti celotna izpostavljenost po posamezni kreditni pogodbi in ne samo tisti del izpostavljenosti, iz naslova katere dolžnik zamuja s plačilom. Druge izpostavljenosti po drugih kreditnih pogodbah do istega dolžnika, pri katerih dolžnik ne zamuja s plačilom, se ne razvrstijo med zapadle kredite. Znesek zapadlih neoslabljenih kreditov, med katere skupina razvršča skupinsko ocenjene in oslabljene kredite brez nepristranskih dokazov za oslabitev, se je v letu 2014 zmanjšal za 60,4 odstotka (2013: zmanjšal za 56,9 odstotka), kar je bilo v največji meri odraz zmanjšanja neoslabljenih kreditov, zapadlih nad 90 dni, pri katerih ne gre za pomembne zamude, in neoslabljenih kreditov, zapadlih do 30 dni. Posledično se je poštena vrednost zavarovanja zmanjšala za 51,9 odstotka (2013: zmanjšala za 49,7 odstotka). 132 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

133 c) Posamično oslabljeni krediti POSAMIČNO OSLABLJENI KREDITI Krediti pravnim osebam, ki niso banke Stanje 31. december 2014 Velika podjetja SME Drugo Krediti bankam Skupaj krediti Posamično oslabljeni krediti Poštena vrednost zavarovanja Krediti pravnim osebam, ki niso banke Stanje 31. december 2013 Velika podjetja SME Drugo Krediti bankam Skupaj krediti Posamično oslabljeni krediti Poštena vrednost zavarovanja Opomba: Niso vključena druga finančna sredstva, ki se v izkazu finančnega položaja izkazujejo kot krediti. Oslabljeni krediti fizičnim osebam niso navedeni, ker se le-ti oslabijo samo skupinsko. Posamično oslabljeni krediti so se v letu 2014 zmanjšali za 91,7 odstotka, kar je predvsem posledica prenosa slabih kreditov, danih pravnim osebam z bonitetnima ocenama D in E, na DUTB ter izvajanja konservativnejše politike odpisovanja kreditov. d) Restrukturirani krediti Restrukturirani krediti so krediti, ki nastanejo zaradi nezmožnosti dolžnika odplačevati dolg pod prvotno dogovorjenimi pogoji zaradi njegovih finančnih težav (gre za problematični dolg), pri čemer je skupina izvedla ukrepe oziroma aktivnosti, za katere se ob sicer normalnem ekonomskem in finančnem položaju dolžnika ne bi odločila. Ukrepi restrukturiranja za skupino lahko predstavljajo izgubo, saj gre za aktivnosti popuščanja dolžniku. Razlikujemo dva načina restrukturiranja kreditov: spremembo pogojev osnovne pogodbe z aneksom, odobritev nove pogodbe za delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga (refinanciranje). Možne aktivnosti za restrukturiranje terjatev so: podaljšanje roka ali odlog vračila terjatev, znižanje višine terjatve kot posledica pogodbeno dogovorjenega odpusta dolga in lastniškega prestrukturiranja, konverzija terjatev v naložbo v kapital dolžnika, prevzem drugih sredstev (npr. opredmetena osnovna sredstva, vrednostni papirji), vključno z unovčenjem zavarovanj, za delno ali celotno poplačilo terjatev, druge podobne aktivnosti. Skupina vse sprejete odločitve o restrukturiranju kreditov, ki presegajo vrednost 100 tisoč evrov, dokumentira z ustrezno analizo alternativnih rešitev z ekonomskimi učinki (iz unovčenja zavarovanj, prodaje kredita, prekinitve pogodbe in morebitnih drugih aktivnosti). Pri restrukturiranju nedonosnih kreditov podjetjem se takšna analiza izvede že pri vrednosti kredita nad 10 tisoč evrov. Krediti ostanejo v poslovnih knjigah označeni kot restrukturirani, dokler niso sočasno izpolnjeni vsi pogoji, kot jih določajo standardi Evropskega bančnega organa glede obravnavanja restrukturiranih in nedonosnih izpostavljenosti. Skupina oceni, ali je restrukturiranje izpostavljenosti, vključno z restrukturiranjem izpostavljenosti v okviru prisilne poravnave, do zadevnega dolžnika smiselno. Če je restrukturiranje izpostavljenosti smiselno, skupina oblikuje ustrezen načrt restrukturiranja izpostavljenosti ter spremlja njegovo izvajanje in učinke. Kadar je za uspešno restrukturiranje izpostavljenosti do podjetja potrebno celovito prestrukturiranje podjetja, mora skupina med drugim pridobiti tudi načrt poslovnega, lastniškega oziroma finančnega prestrukturiranja podjetja. Če skupina oceni, da restrukturiranje izpostavljenosti do zadevnega dolžnika ni več smiselno, izdela okvirni terminski načrt izterjave. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

134 RESTRUKTURIRANI KREDITI Stanje 31. december 2014 Brez hipotekarnega zavarovanja Krediti fizičnim osebam Zavarovani s hipoteko Brez hipotekarnega zavarovanja Skupaj restrukturirani krediti Krediti pravnim osebam Zavarovani s hipoteko Nezapadli in neoslabljeni krediti Zapadli in neoslabljeni krediti Oslabljeni krediti posamično oslabljeni krediti skupinsko oslabljeni krediti Bruto krediti Minus: oslabitve skupaj (993) (1.518) (2.511) (16.066) (59.358) (75.424) (77.935) posamične oslabitve (10.066) (39.807) (49.873) (49.873) skupinske oslabitve (993) (1.518) (2.511) (6.000) (19.551) (25.551) (28.062) Neto krediti Delež restrukturiranih bruto kreditov v vseh bruto kreditih strankam, ki niso banke Delež restrukturiranih neto kreditov v vseh neto kreditih strankam, ki niso banke 18,22 % 13,39 % Skupaj restrukturirani krediti Krediti fizičnim osebam Krediti pravnim osebam Stanje 31. december 2013 Brez hipotekarnega zavarovanja Zavarovani s hipoteko Brez hipotekarnega zavarovanja Zavarovani s hipoteko Nezapadli in neoslabljeni krediti Zapadli in neoslabljeni krediti Oslabljeni krediti posamično oslabljeni krediti skupinsko oslabljeni krediti Bruto krediti Minus: oslabitve skupaj (797) (1.779) (2.576) ( ) ( ) ( ) ( ) posamične oslabitve ( ) ( ) ( ) ( ) skupinske oslabitve (797) (1.779) (2.576) (1.365) (1.178) (2.543) (5.119) Neto krediti Delež restrukturiranih bruto kreditov v vseh bruto kreditih strankam, ki niso banke Delež restrukturiranih neto kreditov v vseh neto kreditih strankam, ki niso banke 23,04 % 17,36 % Opomba: Niso vključena druga finančna sredstva, ki se v izkazu finančnega položaja izkazujejo kot krediti. Skupina ni imela restrukturiranih kreditov bankam. Znesek restruktruriranih kreditov se je konec leta 2014 bistveno znižal predvsem zaradi prenosa slabih kreditov na DUTB. 134 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

135 e) Nedonosni krediti Skupina je v letu 2014 v skladu z novo interno metodologijo obravnavanja nedonosnih izpostavljenosti, ki upošteva pravila Evropskega bančnega organa, spremenila opredelitev nedonosnih kreditov. Kot nedonosni krediti se obravnavajo vsi neplačani krediti, to so krediti, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev: dolžnik več kot 90 dni zamuja s plačilom katerekoli pomembne kreditne obveznosti do skupine, skupina meni, da obstaja majhna verjetnost, da bo dolžnik poravnal svoje kreditne obveznosti v celoti, ne da bi prišlo do unovčenja zavarovanj (krediti dolžnikom, razvrščenim v interni bonitetni skupini D in E). Neplačilo se pri izpostavljenostih do pravnih oseb in podjetnikov obravnava na ravni dolžnika in pri izpostavljenostih do prebivalstva na ravni posameznega kredita. Krediti se razvrstijo med nedonosne kredite v celotnem znesku brez upoštevanja kreditnih zavarovanj. Po prejšnji opredelitvi nedonosnih kreditov, ki je veljala ob koncu leta 2013, so se kot nedonosni krediti obravnavali krediti dolžnikom, razvrščenim v interni bonitetni skupini D in E, ter krediti dolžnikom, razvrščenim v interno bonitetno skupino C, pri katerih je dolžnik zamujal s plačilom več kot 90 dni, ne glede na pomembnost zneska zamude. Če je dolžnik zamujal s plačilom dela kredita, se je med nedonosne kredite razvrstil celotni znesek kredita, ne pa celoten dolžnik kot velja po novi opredelitvi za pravne osebe in podjetnike. NEDONOSNI KREDITI Stanje 31. december 2014 Krediti strankam, ki niso banke Krediti bankam Skupaj krediti Nedonosni krediti Delež nedonosnih kreditov v vseh kreditih 13,76 % 13,12 % Stanje 31. december 2013 Krediti strankam, ki niso banke Krediti bankam Skupaj krediti Nedonosni krediti Delež nedonosnih kreditov v vseh kreditih 46,13 % 42,83 % Opomba: Niso vključena druga finančna sredstva, ki se v izkazu finančnega položaja izkazujejo kot krediti. V prvem polletju 2014 se je delež nedonosnih kreditov strankam, ki niso banke, povečal s 46,1 odstotka na 50 odstotkov, deloma tudi zaradi znižanja celotnega obsega kreditov. Ker je Skupina Abanka avgusta 2014 v skladu z novo metodologijo obravnavanja nedonosnih izpostavljenosti spremenila opredelitev nedonosnih kreditov, podatki o nedonosnih kreditih od avgusta 2014 naprej niso primerljivi s podatki o nedonosnih kreditih pred tem obdobjem. Konec septembra 2014 (pred prenosom slabih terjatev na DUTB) je delež nedonosnih kreditov po novi metodologiji znašal 52,4 odstotka, konec leta 2014 pa 13,8 odstotka. Učinek znižanja nedonosnih kreditov je v največji meri odraz prenosa slabih kreditov na DUTB in tudi odpisov kreditov, vendar je ta učinek manjši zaradi uvedbe strožje interne opredelitve nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti. Skupina je v letu 2014 zaradi izvajanja konservativnejše politike odpisovanja kreditov (kot je pojasnjeno v pojasnilu 1.11.) dodatno zmanjšala obseg nedonosnih kreditov za tisoč evrov. Če bi takšno politiko odpisovanja kreditov izvajala že v letu 2013, bi bil konec leta 2013 ob enakem zmanjšanju obsega nedonosnih kreditov delež nedonosnih kreditov strankam, ki niso banke, nižji za približno 3 odstotne točke Dolžniški vrednostni papirji V nadaljevanju je prikazana izpostavljenost skupine iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev glede na namen njihove pridobitve in kreditno kakovost, pri čemer so upoštevane bonitetne ocene bonitetnih agencij Fitch Ratings in Moody's Investors Service. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

136 DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI PO BONITETNIH OCENAH Dolžniški vrednostni papirji, Dolžniški pripoznani po vrednostni pošteni papirji, vrednosti skozi namenjeni izkaz trgovanju poslovnega izida Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti Stanje 31. december 2014 (pojasnilo 18) (pojasnilo 19) (pojasnilo 20) (pojasnilo 24) Skupaj Nezapadli po pošteni/odplačni vrednosti AAA AA- do AA A- do A BBB- do BBB Nižji kot BBB Neocenjeni Skupaj nezapadli dolžniški vrednostni papirji Skupaj dolžniški vrednostni papirji Stanje 31. december 2013 Nezapadli po pošteni/odplačni vrednosti AAA AA- do AA A- do A BBB- do BBB Nižji kot BBB Neocenjeni Skupaj nezapadli dolžniški vrednostni papirji Skupaj dolžniški vrednostni papirji V letu 2014 se je kreditna kakovost portfelja dolžniških vrednostnih papirjev poslabšala zaradi povečanja obsega dolžniških vrednostnih papirjev z bonitetno oceno BBB+, prejetih iz naslova dokapitalizacije in prenosa slabih terjatev na DUTB. Obveznice Republike Slovenije in obveznice DUTB so konec leta 2014 predstavljale 87 odstotkov celotnega portfelja dolžniških vrednostnih papirjev. Podobno kot v letu 2013 tudi konec leta 2014 v portfelju dolžniških vrednostnih papirjev ni bilo zapadlih terjatev. Skupina ne investira v podrejene in strukturirane dolžniške vrednostne papirje. Največji delež portfelja obveznic so konec leta 2014 predstavljale slovenske državne obveznice v višini 532 milijonov evrov (konec leta 2013: 333 milijonov evrov). V okviru državnih obveznic jim sledijo državne obveznice Avstrije v višini 15 milijonov evrov (konec leta 2013: 20 milijonov evrov), Belgije v višini 11 milijonov evrov (konec leta 2013: 8 milijonov evrov) in Nemčije v višini 11 milijonov evrov (konec leta 2013: 13 milijonov evrov). 136 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

137 Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev Konec leta 2014 je bila vrednost sredstev, prejetih za poplačilo terjatev iz naslova zavarovanj, za 53 odstotkov višja kot konec leta Povečale so se predvsem naložbene nepremičnine in tržna vrednost lastniških vrednostnih papirjev. SREDSTVA, PREJETA ZA POPLAČILO TERJATEV (pojasnilo 25) Knjigovodska vrednost Stanje 31. december Nekraktoročna sredstva v posesti za prodajo Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Lastniški in dolžniški vrednostni papirji Drugo Skupaj Največji obseg sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, so predstavljale zaloge odvzetih predmetov iz leasing poslov. Delež teh zalog v skupnih sredstvih, prejetih za poplačilo terjatev, se je v letu 2014 znižal s 85 % (konec leta 2013) na 49 % (konec leta 2014). Sredstva, ki jih skupina prejme za poplačilo terjatev, proda takoj, ko je mogoče, nekatere naložbene nepremičnine pa da v dolgoročni najem. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

138 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po dejavnostih Preglednica v nadaljevanju kaže izpostavljenost skupine kreditnemu tveganju iz naslova finančnih sredstev po dejavnostih. IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU IZ NASLOVA FINANČNIH SREDSTEV PO DEJAVNOSTIH Finančna sredstva Predelovalne dejavnosti Gradbeništvo Trgovina Finančne in zavarovalniške dejavnosti Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe Drugo Prebivalstvo Tujci* Skupaj 1. Stanje na računih pri centralni banki in v pogledne v loge pri bankah Finančna sredstv a, namenjena trgov anju 1 1 krediti in druga f inančna sredstv a Finančna sredstv a, razpoložljiv a za prodajo dolžniški v rednostni papirji Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke krediti f izičnim osebam krediti prav nim osebam druga f inančna sredstv a Finančna sredstv a v posesti do zapadlosti dolžniški v rednostni papirji Skupaj finančna sredstva 31. december Skupaj finančna sredstva 31. december Opomba: * Postavka»Tujci«vključuje fizične in pravne osebe s stalnim prebivališčem oziroma sedežem zunaj Republike Slovenije. Tuje pravne osebe niso razvrščene po dejavnostih. Struktura izpostavljenosti kreditnemu tveganju po dejavnostih se je v letu 2014 precej spremenila. Največjo izpostavljenost je skupina konec leta 2014 izkazovala do dejavnosti javne uprave in obrambe, v okviru katere največjo postavko predstavljajo obveznice Republike Slovenije v višini 532 milijonov evrov. Na drugem mestu po izpostavljenosti so druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kjer največjo postavko predstavljajo obveznice DUTB, zavarovane z jamstvom Republike Slovenije, ki jih je Abanka prejela v zameno za prenesene slabe terjatve. Sledi izpostavljenost do oseb, registriranih za opravljanje finančnih in zavarovalniških dejavnosti. Iz strukture izpostavljenosti kreditnemu tveganju po dejavnostih je razvidno, da so se v letu 2014 znižali predvsem deleži izpostavljenosti do oseb iz finančnih in zavarovalniških dejavnosti ter predelovalnih dejavnosti, znatno pa se je povečal delež izpostavljenosti do dejavnosti javne uprave in obrambe. 138 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

139 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po geografskih območjih Preglednica v nadaljevanju prikazuje izpostavljenost kreditnemu tveganju za finančna sredstva po geografskih območjih. IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU ZA FINANČNA SREDSTVA PO GEOGRAFSKIH OBMOČJIH Stanje 31. december 2014 Slovenija Druge članice EU JV in V Evropa (brez članic EU) Druge države Skupaj Finančna sredstva 1. Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 4. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke druga finančna sredstva Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupaj finančna sredstva Stanje 31. december 2013 Slovenija Druge članice EU JV in V Evropa (brez članic EU) Druge države Skupaj Finančna sredstva 1. Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 4. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke druga finančna sredstva Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupaj finančna sredstva Osnova za razvrščanje izpostavljenosti skupine po geografskih območjih je določena glede na stalno prebivališče oziroma sedež dolžnika oziroma nasprotne stranke. Skupina deluje pretežno na območju Slovenije. Največjo izpostavljenost do tujine izkazuje do strank iz drugih držav članic EU, predvsem iz Nemčije, Luksemburga, Nizozemske in Francije, pri vseh navedenih pretežno iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

140 2.2. Tržno tveganje Tržno tveganje izvira iz negotovosti zaradi neugodnih sprememb dejavnikov tveganj, kamor se uvrščajo obrestne mere, devizni tečaji, kreditni razmiki, cene finančnih instrumentov, cene blaga in drugi pomembni dejavniki, ki se lahko izrazijo v neugodni spremembi vrednosti finančnega instrumenta oziroma v izgubi. Skupina ločeno spremlja izpostavljenost tržnemu tveganju iz naslova pozicij trgovalne in bančne knjige. Tržno tveganje nastaja pri aktivnostih, ki se izvajajo v sektorju investicijskega bančništva in sektorju zakladništva. Pozicije trgovalne knjige vključujejo predvsem pozicije v dolžniških finančnih instrumentih, ki jih skupina namerava v kratkem roku prodati in s tem ustvariti dobiček. Del trgovalne knjige so tudi pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, ki jih skupina nudi strankam za zaščito pred obrestnim in valutnim tveganjem, in so z vidika tržnega tveganja zaprte z nasprotnimi posli. V letu 2014 je portfelj trgovalne knjige v povprečju znašal 1,1 milijona evrov, kar je slaba petina povprečnega obsega iz leta Med pozicije bančne knjige skupina uvršča pozicije v dolžniških finančnih instrumentih, valutnih poslih in izvedenih finančnih instrumentih, ki so namenjeni uravnavanju bilance banke, pozicije v lastniških finančnih instrumentih, pridobljenih z unovčevanjem zavarovanj oziroma s konverzijo terjatev iz naslova kreditnih poslov, ter strateške pozicije. V letu 2014 je portfelj bančne knjige znašal v povprečju 824 milijonov evrov. Največji delež so predstavljali dolžniški finančni instrumenti. Stanje dolžniških vrednostnih papirjev se je v letu 2014 povečalo za 650 milijonov evrov, kar je stoodstotno povečanje glede na konec leta Razlog za povečanje je v pridobitvi dolžniških vrednostnih papirjev iz naslova dokapitalizacije banke in prenosa tveganih postavk banke na DUTB Proces upravljanja tržnega tveganja Strategija upravljanja tržnega tveganja temelji na sposobnosti skupine za prevzemanje tržnega tveganja v obstoječih in pričakovanih tržnih razmerah, na realiziranih in planiranih finančnih podatkih, veljavnih predpisih in na obstoječih sistemih upravljanja tveganj. Skupina je v letu 2014 zaradi zmanjšanega apetita po prevzemanju tržnega tveganja ukinila trgovanje z lastniškimi in deloma tudi z dolžniškimi finančnimi instrumenti za svoj račun. Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti temelji na politiki zapiranja pozicij in sklepanja poslov z nasprotnimi strankami boljše kreditne kakovosti. Tovrstni posli se sklepajo večinoma za zaščito pred finančnimi tveganji. Cilj procesa upravljanja tržnega tveganja je omejevanje nastanka izgube pri investiranju v finančne instrumente trgovalne in bančne knjige ob hkratnem upoštevanju poslovne politike, strukture bilance banke, kapitalske ustreznosti in priložnosti na kapitalskih trgih. Skupina želi doseči čim boljše razmerje med ustvarjenim donosom in prevzetim tveganjem ter upravlja tržno tveganje skladno s sprejeto politiko. Proces upravljanja tržnega tveganja vključuje: postopke ugotavljanja (prepoznavanja), merjenja/ocenjevanja, spremljanja in obvladovanja tržnega tveganja, notranje poročanje o tržnem tveganju. Prepoznavanje tveganj opredeljuje obstoječa in potencialna tveganja, ki se nanašajo na pozicije trgovalne in bančne knjige. Pred uvedbo novih storitev in vstopom na nove trge je treba opredeliti tveganja in proces upravljanja tveganj. Vsako leto je pripravljena Strategija trgovanja, ki prikazuje tudi potencialna tveganja in način njihovega upravljanja, odobrava pa jo nadzorni svet. Sistem limitov za dejavnosti trgovanja s finančnimi instrumenti omogoča ohranjanje nizke nagnjenosti po prevzemanju tržnega tveganja ter zahteva investiranje v visoko likvidne pozicije z upoštevanjem ustrezne razpršenosti tveganj. Služba za upravljanje tveganj določa sistem limitov predvsem na podlagi apetita skupine po prevzemanju tržnega tveganja in kapitalske ustreznosti. Limitni sistem vsebuje kreditne in pozicijske limite, limite največje dovoljene izgube, limite na tržnost tečajev sklenjenih poslov, limite VaR in limite po posameznih pooblaščenih osebah. Skupina ima vzpostavljen tudi limitni sistem za poslovanje z dolžniškimi finančnimi instrumenti bančne knjige, s čimer zasleduje politiko investiranja v obveznice boljše kreditne kakovosti, ki so zastavljive pri Evropski centralni banki, in večje kreditne razpršenosti ter omejuje največjo dovoljeno izgubo. Glede strukture in organizacije ustreznih funkcij upravljanja tržnega tveganja velja, da sta uprava in višje vodstvo odgovorna za učinkovito upravljanje tržnega tveganja. Uprava je pooblastila za odobravanje limitov s področja tržnega tveganja prenesla na odbor za upravljanje tveganj. 140 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

141 Pristojnosti in naloge so jasno razmejene med trgovalnimi organizacijskimi enotami (sektor zakladništva, sektor investicijskega bančništva), podpornimi službami, kontrolnim centrom in službo upravljanja tveganj, ki je organizacijsko neodvisna od enot, ki tržno tveganje prevzemajo. Za obseg in lastnosti notranjega poročanja o tržnem tveganju velja, da kontrolni center dnevno izračunava izkoriščenost limitov trgovanja in poslovanja s finančnimi instrumenti bančne knjige ter o njih poroča upravi, višjemu vodstvu, trgovalnim organizacijskim enotam in službi upravljanja tveganj. Odbor za upravljanje tveganj četrtletno spremlja poročilo o izpostavljenosti tržnemu tveganju z vidika izkoriščenosti limitov, višine tvegane vrednosti (VaR) in rezultatov testiranja izjemnih razmer, ločeno za trgovalno in bančno knjigo. Nadzorni svet najmanj trimesečno obravnava poročilo o izpostavljenosti skupine raznovrstnim tveganjem, kamor sodi tudi tržno tveganje Merjenje tržnega tveganja Sistem merjenja tržnega tveganja sestoji iz procesa analiziranja in ovrednotenja tveganj, kar vključuje oceno pogostosti nastanka določenega potencialnega dogodka in višine njegove posledice. Tržno tveganje se redno meri s pomočjo: metode tvegane vrednosti (angl. Value-at-Risk oziroma VaR), testiranja izjemnih razmer, analize občutljivosti in izračuna kapitalskih zahtev za tržno tveganje po standardiziranem pristopu. Skupina se zaveda omejitev uporabnosti metode VaR v obdobjih skrajno neugodnih tržnih razmer. Zato skupina izvaja teste izjemnih razmer, ki odražajo potencialni vpliv izjemnih, a kljub temu možnih okoliščin na finančnih trgih na vrednost finančnih instrumentov. Tržno tveganje se meri tudi z analizami občutljivosti, s katerimi se meri vpliv sprememb različnih dejavnikov tveganja na dobiček in kapital Orodja za zmanjševanje tržnega tveganja Primeren limitni sistem, ki sledi konservativni politiki prevzemanja tržnega tveganja, predstavlja osnovno orodje za uspešno upravljanje tveganj. Za varovanje pred tržnim tveganjem in za njegovo zmanjševanje sta vzpostavljena sistem limitov za dejavnosti trgovanja in sistem limitov za poslovanje z dolžniškimi finančnimi instrumenti bančne knjige. Kontrola tržnega tveganja se dnevno izvaja prek limitnega sistema ter jasnih smernic o odgovornosti in pristojnosti pri prevzemanju tveganj. Pri glavnini trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti se izpostavljenost pozicijskemu, obrestnemu in valutnemu tveganju zmanjšuje z zasledovanjem politike zapiranja pozicij. Tržno tveganje se zavaruje z nasprotnim poslom Tvegana vrednost (VaR) dolžniških vrednostnih papirjev Ocena tvegane vrednosti (VaR) je kvantitativna mera, ki ocenjuje potencialno izgubo vrednosti pozicij zaradi neugodnih sprememb dejavnikov tveganja v določenem prihodnjem obdobju ob določeni stopnji zaupanja. Za izračun mere tvegane vrednosti (VaR) skupina uporablja metodo historične simulacije. Model predpostavlja: 10-dnevno obdobje držanja, kar pomeni, da naj bi bilo mogoče v 10 dneh likvidirati oziroma odprodati vse pozicije, zajete v izračun. Ta predpostavka ne velja nujno za vse pozicije oziroma v razmerah splošne nelikvidnosti na finančnih trgih. Razširitev dnevnega VaR na daljše obdobje vsebuje predpostavko statičnega portfelja; 1-letno obdobje opazovanja, kar pomeni, da naj bi zadnje leto dovolj dobro odražalo spremenljive tržne razmere, ki vplivajo na poslovanje skupine. Dejansko pa ni nujno, da so historični podatki dober pokazatelj potencialnih prihodnjih sprememb dejavnikov tveganja. To še posebej velja v obdobju izjemnih tržnih razmer; 99-odstotni interval zaupanja, kar pomeni, da naj bi skupina v enem na sto trgovalnih dni utrpela večjo izgubo iz dejavnosti trgovanja, kot je izračunana vrednost. Višine teh večjih izgub pa z mero VaR ni mogoče kvantificirati. Z mero VaR skupina ocenjuje, da bo potencialna izguba v enem od stotih trgovalnih dni najmanj enaka izračunani tvegani vrednosti na posamezen trgovalni dan ob predpostavki, da je pozicije mogoče odprodati v naslednjih desetih dneh. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

142 Leto 2014 so zaznamovale izboljšane makroekonomske razmere v Republiki Sloveniji in rast pomembnejših svetovnih delniških indeksov. Zaradi spremembe v strategiji banke se je še dodatno znižal apetit skupine po prevzemanju tržnega tveganja. Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige se je zaradi pridobitve državnih vrednostnih papirjev iz naslova dokapitalizacije banke in prenosa tveganih postavk na DUTB glede na leto 2013 podvojil. Kljub temu se je mera VaR glede na preteklo leto bistveno znižala, kar je posledica znižanja zahtevanih donosnosti. Skupina je skrbno upravljala izpostavljenost tržnemu tveganju preko sistema limitov. V nadaljevanju je prikazana vrednost VaR za portfelj dolžniških vrednostnih papirjev. VaR DOLŽNIŠKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV 2014 Stanje 31. december Povprečen Najvišji Najnižji VaR dolžniških vrednostnih papirjev Stanje 31. december Povprečen Najvišji Najnižji VaR dolžniških vrednostnih papirjev V letu 2014 je večji del potencialne izgube (99,8 %), izračunane z mero VaR, izhajal iz dolžniškega portfelja bančne knjige. Skupina je ob koncu leta 2014 z 99-odstotno verjetnostjo ocenila, da v naslednjih 10 dneh ne bo izgubila več kot tisoč evrov Analiza občutljivosti Za merjenje vpliva sprememb različnih dejavnikov na tržno tveganje skupina izvaja analize občutljivosti. Analiza občutljivosti lastniških vrednostnih papirjev kaže vpliv spremembe dejavnikov tveganj na vrednost posamezne pozicije, pri čemer se izkazuje vpliv sprememb na poslovni izid ali kapital. Metodologija določanja potencialne spremembe dejavnikov tveganj temelji na pričakovanjih o njihovem gibanju v prihodnjem koledarskem letu. Pri definiranju pričakovane spremembe delniških indeksov skupina uporablja interne ocene analitikov, ki temeljijo na gibanju delniških indeksov. V nadaljevanju je prikazana analiza občutljivosti lastniških vrednostnih papirjev. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI LASTNIŠKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Stanje 31. december 2014 Lastniški vrednosti papirji Knjigovodska vrednost Vpliv na poslovni izid Vpliv na kapital Lastniški vrednostni papirji, namenjeni trgovanju Lastniški vrednosti papirji, razpoložljivi za prodajo Skupaj Stanje 31. december 2013 Lastniški vrednostni papirji Knjigovodska vrednost Vpliv na poslovni izid Vpliv na kapital Lastniški vrednostni papirji, namenjeni trgovanju Lastniški vrednosti papirji, razpoložljivi za prodajo Skupaj S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

143 Ob upoštevanju padca vrednosti portfelja lastniških vrednostnih papirjev za 25 % bi se po stanju na dan 31. december 2014 kapital znižal za tisoč evrov, medtem ko bi bil vpliv na znižanje poslovnega izida minimalen. Znižanje bi bilo večje kot po stanju na dan 31. december 2013 zaradi povečanja tržne vrednosti portfelja lastniških vrednostih papirjev, nastalega iz naslova ugodne rasti borznih indeksov v letu Analiza občutljivosti, ki kaže vpliv spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke in ekonomsko vrednost kapitala banke je prikazana v poglavju Valutno tveganje Valutno tveganje je tveganje spremembe poštene vrednosti ali prihodnjih denarnih tokov finančnih instrumentov zaradi sprememb tečajev tujih valut Proces upravljanja valutnega tveganja Strategija upravljanja valutnega tveganja je osredotočena na izpostavljenost tveganju v skladu s postavljenimi omejitvami in sposobnostjo skupine za prevzemanje tveganj glede na prihodke in kapitalsko ustreznost. Skupina prepoznava, meri, upravlja in nadzoruje valutno tveganje v skladu s sprejeto politiko upravljanja valutnega tveganja. Proces upravljanja valutnega tveganja vključuje postopke za obvladovanje valutnega tveganja skupaj z notranjim poročanjem. Glede strukture in organizacije ustreznih funkcij upravljanja valutnega tveganja velja, da za ustreznost strategije in politik ter limitnega sistema s področja upravljanja valutnega tveganja skrbi odbor za upravljanje tveganj, izvajanje politike spremlja in nadzira odbor za upravljanje z bilanco banke, za upravljanje valutnega tveganja je odgovorna služba za upravljanje z bilanco, za operativno izvajanje politik in usmeritev pa skrbijo sektor zakladništva in druga poslovna področja. Za obseg in lastnosti notranjega poročanja je uveljavljena praksa izdelave dnevnih poročil o izpostavljenosti valutnemu tveganju, dnevnih izračunov o največjih možnih izgubah iz naslova odprtih deviznih pozicij ter rednih mesečnih poročil o izpostavljenosti valutnemu tveganju, ki jih na sejah obravnava odbor za upravljanje z bilanco banke. Nadzorni svet četrtletno obravnava poročilo o izpostavljenosti raznovrstnim tveganjem, kamor sodi tudi valutno tveganje. Sistem merjenja valutnega tveganja zajema dnevno spremljanje neto pozicij v tujih valutah po posamezni valuti in skupinah valut ter dnevno izračunavanje potencialne izgube s pomočjo metode tvegane vrednosti (VaR) iz naslova valutnega tveganja. Merjenje in ocenjevanje valutnega tveganja potekata v skladu s sprejeto metodologijo, v okviru katere so opredeljeni tudi testi izjemnih razmer, s katerimi lahko skupina oceni možnost izgube v primeru večjega nihanja tečajev tujih valut. Skupina izvaja varovanje pred valutnim tveganjem oziroma ga zmanjšuje, saj je izpostavljena vplivom nihanja pomembnejših tečajev tujih valut na njeno finančno stanje in denarne tokove. Skupina je v letu 2014 tekoče usklajevala razlike med nakupi in prodajami tujih valut, ki so izhajale pretežno iz opravljanja plačilnega prometa. Izpostavljenost iz finančnih instrumentov v tujih valutah je bila zelo nizka in v skladu s postavljenimi limiti. Preglednica v nadaljevanju prikazuje povzetek izpostavljenosti skupine valutnemu tveganju in vključuje finančne instrumente skupine, izkazane po knjigovodskih vrednostih in po valutah. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

144 KONCENTRACIJA VALUTNEGA TVEGANJA ZA BILANČNE IN ZUNAJBILANČNE FINANČNE INSTRUMENTE Stanje 31. december 2014 EUR USD CHF GBP Drugo Skupaj Finančna sredstva 1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke druga finančna sredstva Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupaj finančna sredstva Finančne obveznosti 1. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 3. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge bank in centralne banke vloge strank, ki niso banke krediti bank in centralne banke dolžniški vrednostni papirji druge finančne obveznosti Skupaj finančne obveznosti Neto bilančna pozicija (1.078) (863) (181) Prevzete nepreklicne obveznosti S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

145 KONCENTRACIJA VALUTNEGA TVEGANJA ZA BILANČNE IN ZUNAJBILANČNE FINANČNE INSTRUMENTE Stanje 31. december 2013 EUR USD CHF GBP Drugo Skupaj Finančna sredstva 1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke (102) druga finančna sredstva Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupaj finančna sredstva Finančne obveznosti 1. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge bank in centralne banke vloge strank, ki niso banke krediti bank in centralne banke dolžniški vrednostni papirji druge finančne obveznosti Skupaj finančne obveznosti Neto bilančna pozicija (92) Prevzete nepreklicne obveznosti Tvegana vrednost (VaR) neto pozicij v tujih valutah Tvegana vrednost (VaR) predstavljenih neto pozicij v tujih valutah je prikazana v preglednici v nadaljevanju. Za izračun mere tvegane vrednosti skupina uporablja historično simulacijo, 99-odstotni interval zaupanja, 10-dnevno obdobje držanja in enoletno obdobje opazovanja. TVEGANA VREDNOST NETO POZICIJ V TUJIH VALUTAH 2014 Stanje 31. december Povprečen Najvišji Najnižji Valutno tveganje Stanje 31. december Povprečen Najvišji Najnižji Valutno tveganje Izpostavljenost skupine valutnemu tveganju je bila minimalna. Skupina je ob koncu leta 2014 z 99-odstotno verjetnostjo ocenila, da v naslednjih 10 dneh ne bo izgubila več kot 19 tisoč evrov. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

146 Obrestno tveganje Obrestno tveganje pomeni izpostavljenost finančnega položaja skupine neugodnim spremembam tržne ravni obrestnih mer. Skupina je izpostavljena vplivom nihanja glavnih tržnih obrestnih mer tako na njeno tveganje poštene vrednosti kot na tveganje denarnih tokov. Obrestno tveganje poštene vrednosti je tveganje, da bo vrednost finančnega instrumenta nihala zaradi sprememb tržnih obrestnih mer. Obrestno tveganje denarnih tokov je tveganje, da bodo prihodnji denarni tokovi iz finančnega instrumenta nihali zaradi sprememb tržnih obrestnih mer. Kot posledica teh sprememb se spreminjajo tudi obrestne marže in dobiček Proces upravljanja obrestnega tveganja V skladu s strategijo upravljanja obrestnega tveganja skupina omejuje obseg obrestnega tveganja z vzpostavitvijo limitnega sistema in z opredelitvijo potrebnega notranjega kapitala. Skupina obvladuje obrestno tveganje z usklajevanjem virov sredstev in naložb po njihovi zapadlosti, višini in načinu določanja obrestnih mer ter z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Skupina redno izračunava tudi vpliv spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke in ekonomsko vrednost kapitala na podlagi različnih scenarijev sprememb obrestnih mer. Skupina izvaja učinkovit proces upravljanja obrestnega tveganja, ki omogoča, da ostaja raven tveganja v sprejemljivih mejah. Skupina prepoznava, meri, upravlja, nadzoruje in spremlja obrestno tveganje v skladu s sprejeto politiko upravljanja obrestnega tveganja. Proces upravljanja obrestnega tveganja vključuje postopke za obvladovanje obrestnega tveganja ob učinkovitem notranjem poročanju. Glede strukture in organizacije ustreznih funkcij upravljanja obrestnega tveganja velja, da za ustreznost strategije in politik ter limitnega sistema s področja upravljanja obrestnega tveganja skrbi odbor za upravljanje tveganj, izvajanje politike spremlja in nadzira odbor za upravljanje z bilanco banke, za upravljanje z obrestnim tveganjem je odgovorna služba za upravljanje z bilanco, za operativno izvajanje politik in usmeritev pa skrbijo sektor zakladništva in druga poslovna področja. Skladno s potrebami notranjega poročanja skupina spremlja obrestno tveganje, ki izhaja iz poslov trgovanja, v sklopu spremljanja tržnega tveganja, kjer za merjenje tveganja uporablja metodo tvegane vrednosti (VaR), testiranje izjemnih razmer in analizo občutljivosti. Izpostavljenost obrestnemu tveganju bančne knjige mesečno spremlja in nadzira odbor za upravljanje z bilanco banke, četrtletno pa poročilo o izpostavljenosti obrestnemu tveganju obravnava nadzorni svet. Merjenje obrestnega tveganja, ki izhaja iz neusklajenih postavk bančne knjige, se izvaja na podlagi obrestnih vrzeli. Grupirani denarni tokovi se razporedijo v posamezne časovne razrede glede na prvo ponovno določitev obrestnih mer oziroma pogodbeno zapadlost. Za razporeditev postavk brez končnega roka zapadlosti skupina uporablja interno metodologijo. Spremljanje in izdelava poročil o odprtih pozicijah potekata na mesečni ravni. Skupina je pri svojem poslovanju izpostavljena nihanju obrestnih mer, zato je pomembno, da meri svojo občutljivost na spremembe obrestnih mer in temu primerno uravnava svoj izkaz finančnega položaja. Skupina redno izračunava vpliv sprememb obrestnih mer na dobiček in kapital. Za spremljanje učinkovitosti načinov za varovanje pred obrestnim tveganjem in njegovo zmanjševanje skupina redno ocenjuje lastno sposobnost prevzemanja tveganj v skladu s sprejeto metodologijo. Za zmanjševanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju skupina uporablja tudi izvedene finančne instrumente na obrestno mero. V letu 2014 se je evropska dolžniška kriza občutno umirila, saj so se makroekonomski kazalci začeli izboljševati, največji vpliv pa je bil opazen na področju gibanja obrestnih mer, ki so se med letom pomembno zniževale na vseh segmentih. Gospodarski kazalci večine evropskih držav so kazali znake okrevanja, stopnje brezposelnosti so se nižale in gospodarska rast se je postopno krepila. Konsolidacija javnih financ in sprejem nekaterih strukturnih reform ter ukrepi Evropske centralne banke (ECB) so najbolj vplivali na donose perifernih držav, ki so večinoma padli na rekordno nizke ravni. ECB je sprejela nekatere nestandardne ukrepe, kot so operacije dolgoročnega refinanciranja (T-LTRO), ter nadaljevala z zniževanjem ključne obrestne mere ECB in vzpostavljanjem enotnega bančnega nadzora v EMU pod okriljem ECB. Poleg tega je ECB v zadnjem kvartalu leta 2014 zagnala program odkupovanja kritih obveznic in ABS instrumentov. V pričakovanju nadaljevanja politike kvantitativnega sproščanja se tržni udeleženci pripravljajo na odkup državnih obveznic držav članic EMU s strani ECB, ki bi rada z vsemi možnimi ukrepi zajezila deflacijske pritiske. Posledično z znižanjem ključne obrestne mere na zgodovinsko najnižjo raven 0, S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

147 odstotka in depozitne obrestne mere v negativno območje so se zniževale tudi medbančne obrestne mere, ki so za posle krajše ročnosti prešle v negativno območje. V strukturi obrestnih mer za obveznosti je bil delež prejetih virov sredstev s fiksno obrestno mero konec leta 2014 bistveno večji kot konec leta Sredstva, ki si jih je skupina izposodila na zadnjih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja ECB, se obrestujejo po fiksni obrestni meri, medtem ko so se sredstva pridobljena na prejšnjih operacijah obrestovala v skladu z gibanjem ključne obrestne mere ECB. S pridobitvijo dokapitalizacijskih obveznic in obveznic DUTB se je izpostavljenost obrestnemu tveganju povečala. Skupina je izpostavljenost zmanjševala z zapiranjem obrestnih pozicij po posameznih časovnih razredih. Preglednica v nadaljevanju prikazuje povzetek izpostavljenosti skupine obrestnemu tveganju. Vključuje obrestno občutljive finančne instrumente skupine in jih razvršča glede na pogodbeno dogovorjeni datum ponovne določitve obrestne mere ali datum zapadlosti, odvisno kateri je zgodnejši. Skupina je nadgradila in izboljšala način spremljanja izpostavljenosti obrestnemu tveganju. Zaradi primerjave so v preglednicah za leto 2013 prikazani podatki po istih metodologijah kot za leto KONCENTRACIJA OBRESTNEGA TVEGANJA Stanje 31. december 2014 Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Obrestno občutljiva sredstva 1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupaj obrestno občutljiva sredstva Obrestno občutljive obveznosti 1. Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge bank in centralne banke vloge strank, ki niso banke krediti bank in centralne banke dolžniški vrednostni papirji Skupaj obrestno občutljive obveznosti Vrzel obrestne občutljivosti (32.458) ( ) (40.476) S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

148 KONCENTRACIJA OBRESTNEGA TVEGANJA Stanje 31. december 2013 Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Obrestno občutljiva sredstva 1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupaj obrestno občutljiva sredstva Obrestno občutljive obveznosti 1. Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge bank in centralne banke vloge strank, ki niso banke krediti bank in centralne banke dolžniški vrednostni papirji Skupaj obrestno občutljive obveznosti Vrzel obrestne občutljivosti ( ) ( ) V preglednicah so prikazani: nominalna vrednost dolžniških vrednostih papirjev (in ne tržna oziroma odplačna vrednost), krediti, pred upoštevanjem oslabitev in brez zapadlih kreditov dolžnikom z bonitetnima ocenama D in E, glede na prvo ponovno določitev obrestnih mer oziroma pogodbeno zapadlost, verjetnost predplačil ni upoštevana, krediti in vloge v višini glavnic (brez obresti, terjatev za opravnine, stroškov ob začetnem pripoznavanju). Sredstva na vpogled in varčevalni računi so razporejeni v posamezne časovne razrede po interni metodologiji. Na podlagi večletne časovne vrste se s pomočjo statističnih metod razdelijo na stabilne in nestabilne vire. Stabilni viri sredstev se razdelijo v časovne razrede daljših ročnosti Analiza občutljivosti na spremembo obrestnih mer Vpliv spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke in ekonomsko vrednost kapitala, ki izhaja iz neusklajenosti med obrestno občutljivimi sredstvi in obrestno občutljivimi obveznostmi, prikazuje preglednica v nadaljevanju. Ekonomska vrednost kapitala je izračunana kot vsota diskontiranih denarnih tokov vseh posameznih obrestno občutljivih terjatev in obrestno občutljivih obveznosti bančne knjige. Z opredeljenimi scenariji premikov krivulj donosnosti se izračunajo nove ekonomske vrednosti kapitala in s tem vpliv spremembe obrestnih mer na ekonomsko vrednost kapitala. Vpliv spremembe obrestnih mer na obrestne prihodke je izračunan za obdobje enega leta. Spremembe obrestnih mer vplivajo na obrestne prihodke in odhodke postavk, ki so vezane na spremenljivo obrestno mero in sicer za obdobje, ko ta še ni določena, oziroma od datuma ponovne določitve obrestne mere. Refinanciranja oziroma reinvestiranja izračun ne upošteva. 148 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

149 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI NA SPREMEMBO OBRESTNIH MER Stanje 31. december 2014 Stanje 31. december 2013 Vpliv na neto obrestne prihodke Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala Vpliv na neto obrestne prihodke Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala +200 bazičnih točk (20.826) bazičnih točk (10.668) bazičnih točk (5.401) bazičnih točk (1.497) (4.373) (2.979) 100 bazičnih točk (1.497) (4.674) (2.035) 200 bazičnih točk (1.497) (4.676) (122) Ob upoštevanju povečanja obrestih mer za 200 bazičnih točk bi se po podatkih konec leta 2014 ekonomska vrednost kapitala znižala za tisoč evrov, medtem ko bi se obrestni prihodki povečali za tisoč evrov Obrestne mere po valutah Skupina spremlja obrestne mere po finančnih instrumentih. Povprečne obrestne mere so prikazane v naslednji preglednici. POVPREČNE OBRESTNE MERE PO VALUTAH ZA FINANČNE INSTRUMENTE EUR USD CHF EUR USD CHF Finančna sredstva 1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 0,02 % 0,00 % 0,00 % 0,02 % 0,00 % 0,00 % 2. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 1,63 % 3,80 % 2,79 % 3,81 % 3. Krediti 3,80 % 0,25 % 2,00 % 4,32 % 0,43 % 2,19 % krediti bankam 0,02 % 0,25 % 0,25 % 0,16 % krediti strankam, ki niso banke 3,95 % 8,26 % 2,00 % 4,62 % 4,95 % 2,19 % 4. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 3,88 % 3,93 % Finančne obveznosti 1. Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1,40 % 0,06 % 0,02 % 2,11 % 0,08 % 0,02 % vloge bank in centralne banke 0,57 % 0,00 % 0,00 % 2,15 % 0,00 % 0,00 % vloge strank, ki niso banke 1,34 % 0,06 % 0,02 % 2,32 % 0,09 % 0,02 % krediti bank in centralne banke 1,34 % 1,50 % dolžniški vrednostni papirji 4,32 % 4,43 % S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

150 2.3. Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje, ki vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti in tržno likvidnostno tveganje. Tveganje zagotavljanja virov likvidnosti je tveganje, da skupina ne bo sposobna pravočasno izpolniti svojih dospelih obveznosti oziroma da je skupina zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih virov sredstev za poravnavo obveznosti ob zapadlosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih. Tržno likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko pozicije (v finančnih instrumentih) ni mogoče odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno, bodisi zaradi nezadostne globine trga bodisi zaradi tržnih neravnovesij ali drugih vzrokov Proces upravljanja likvidnostnega tveganja Strategija upravljanja likvidnostnega tveganja temelji na skrbnem in varnem poslovanju ter vključuje preudarno upravljanje sredstev in obveznosti do virov sredstev (bilančnih in zunajbilančnih) ter uravnoteženo strategijo zadolževanja, tako da je skupina v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti. Skupina skrbi za zagotavljanje ustrezne višine in strukture likvidnostnih rezerv. Pri tem upošteva tržno likvidnostno tveganje, to je tveganje nastanka izgube, ko pozicije (v finančnih instrumentih) ni mogoče odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno. Proces upravljanja likvidnostnega tveganja poteka v skladu s sprejeto politiko upravljanja likvidnostnega tveganja. Proces upravljanja likvidnostnega tvegana vključuje postopke in pravila za izvajanje ukrepov prepoznavanja, ocenjevanja, spremljanja in poročanja, zmanjšanja tveganja in izognitve tveganju. Upravljanje likvidnostnega tveganja vključuje: celovito planiranje in nadziranje prihodnjih denarnih tokov, ki zajemata dnevno financiranje z namenom zagotoviti izpolnjevanje prevzetih obveznosti in obnavljanje virov ob njihovi zapadlosti, vzdrževanje portfelja tržno zelo likvidnih sredstev, ki se lahko hitro unovčijo, kot zaščita pred nepredvidenimi gibanji denarnih tokov, ocenjevanje tržnega likvidnostnega tveganja, spremljanje koeficientov bilančne likvidnosti glede na zahteve skupine in predpise, upravljanje koncentracije in profila zapadlih obveznosti, predvidevanje uravnavanja likvidnosti v različnih scenarijih in izvajanje testov izjemnih likvidnostnih razmer, spremljanje likvidnostnega položaja celotnega bančnega sistema in narodnega gospodarstva, sprejemanje ustrezne politike likvidnosti glede na dane razmere, postavitev ustreznega razmerja med stroški, koristmi in tveganji pri zagotavljanju likvidnosti. Glede strukture in organizacije ustreznih funkcij upravljanja likvidnostnega tveganja velja, da za ustreznost strategije in politik ter limitnega sistema s področja upravljanja likvidnostnega tveganja skrbi odbor za upravljanje tveganj, izvajanje politike spremljata in nadzirata odbor za upravljanje z bilanco banke in likvidnostna komisija, za upravljanje likvidnostnega tveganja sta odgovorna služba za upravljanje z bilanco in sektor zakladništva, za operativno izvajanje politik in usmeritev skrbijo sektor zakladništva in druga poslovna področja. V skladu s potrebami notranjega poročanja se meritve in projekcije denarnih tokov izvajajo za naslednji dan, teden in mesec, saj so to ključna obdobja za upravljanje operativne likvidnosti. Prav tako se redno izvajajo meritve likvidnosti za daljša časovna obdobja z namenom nadzirati likvidnostno izpostavljenost v teh časovnih obdobjih in obvladovati potencialne likvidnostne krize. Izhodišče pri teh projekcijah so pogodbeno določene zapadlosti finančnih obveznosti, pričakovani datumi izterjave finančnih sredstev in ocena pričakovanih gibanj nestabilnih virov sredstev. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju dnevno spremlja in nadzoruje likvidnostna komisija, mesečno pa odbor za upravljanje z bilanco banke. Nadzorni svet najmanj četrtletno obravnava poročilo o izpostavljenosti raznovrstnim tveganjem, kamor sodi tudi likvidnostno tveganje. 150 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

151 Merjenje likvidnostnega tveganja Postopki merjenja likvidnostnega tveganja vključujejo kvalitativne in kvantitativne ocene za merjenje tveganja. Skupina ima lastne metodologije za ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje likvidnosti, ki omogočajo usklajevanje dejanskih in potencialnih virov likvidnosti z dejansko in potencialno porabo likvidnih sredstev v določenih časovnih obdobjih. Skupina spremlja primernost likvidnih sredstev in njihovo razpoložljivost. Pri oceni likvidnosti upošteva predvsem zmožnost, da na podlagi teh sredstev pridobi likvidnost v kratkem času. Skupina spremlja tudi porazdelitev stroškov, koristi in tveganj pri zagotavljanju likvidnosti, za kar ima tudi izdelano metodologijo, ki zajema vse pomembne postavke sredstev in obveznosti, zunajbilančne postavke ter vse stroške v zvezi z likvidnostjo. Skupina navedeno metodologijo redno nadgrajuje. Skupina prav tako redno nadgrajuje metodologijo za izdelavo pričakovanih denarnih tokov. Za oceno odstopanj pričakovanih denarnih tokov od pogodbenih se uporabljajo predpostavke, ki temeljijo na historičnih podatkih, izračunane predpostavke pa se redno testirajo Orodja za zmanjševanje likvidnostnega tveganja Za varovanje oziroma zmanjševanje likvidnostnega tveganja se izvaja skrbno upravljanje s sredstvi in njihovimi viri, kar je temelj varnega poslovanja skupine, pri čemer se zasledujejo naslednji cilji: sposobnost izpolnjevanja vseh obveznosti, povezanih z bilančnimi in zunajbilančnimi denarnimi odtoki na kratek rok, minimiziranje stroškov vzdrževanja likvidnosti, predvidevanje nastopa izjemnih okoliščin oziroma kriznih razmer ter izvajanje sprejetih kriznih načrtov v primeru njihovega pojava. Skupina za zmanjševanje likvidnostnega tveganja uporablja limitni sistem, ki zajema izpolnjevanje predpisanih zahtev Banke Slovenije in interno določenih limitov ter spremljanje ciljnih strukturnih količnikov likvidnosti. V letu 2014 je skupina zaostrovala zahteve iz limitnega sistema s spremembo dovoljenih vrednosti določenih kazalcev likvidnosti. Za varovanje pred likvidnostnim tveganjem se uporablja metodologija za ugotavljanje in merjenje likvidnostnega tveganja, pripravljen pa je tudi krizni načrt za primer likvidnostne krize. Skupina se varuje pred likvidnostnim tveganjem tako, da skrbno upravlja s portfeljem likvidnostnih rezerv in skrbi za ustrezne vire financiranja. Pri tem skrbi za čim večjo razpršenost svojih virov financiranja. Za spremljanje učinkovitosti načinov za varovanje pred likvidnostnim tveganjem in njegovo zmanjševanje skupina redno ocenjuje lastno sposobnost prevzemanja tveganj v skladu s sprejeto metodologijo Scenarij upravljanja likvidnosti v izjemnih razmerah Skupina pripravlja različne scenarije izjemnih likvidnostnih razmer, katerih cilj je prepoznati potencialne slabosti in občutljivost svojega likvidnostnega položaja. Scenariji predpostavljajo poslabšanje likvidnostnih razmer zaradi padca bonitetne ocene banke ter zmanjšanja ugleda v domačem in tujem okolju. Poleg tega skupina izdeluje scenarije, ki predpostavljajo izjemne likvidnostne razmere na domačih in tujih finančnih trgih, padec zaupanja v bančni sistem in padanje gospodarske aktivnosti. Skupina izvaja tudi kombinirane scenarije izjemnih likvidnostnih razmer, ki upoštevajo tako vpliv finančne krize na ravni skupine kot krizo na finančnih trgih, ter redno preverja uporabljene predpostavke za vse vrste morebitnih likvidnostnih kriz. Pri scenarijih skupina ugotavlja vpliv na zagotavljanje zadostnega obsega prosto razpoložljivih likvidnih sredstev za kritje zapadlih obveznosti. Skupina na podlagi testiranja različne stopnje težavnosti izjemnih likvidnostnih razmer oblikuje ter prilagaja obseg in strukturo lastnih likvidnostnih rezerv Načrt ukrepov za vzpostavitev ustrezne likvidnosti Za varovanje likvidnostnega tveganja ima skupina vzpostavljene postopke za omejevanje nastanka kriznih razmer, zaradi katerih ne bi zmogla nemoteno in pravočasno zagotavljati sredstev za poravnavanje svojih zapadlih obveznosti. Zgodnje ugotavljanje kriznih razmer se izvaja ob rednem dnevnem spremljanju likvidnostne pozicije skupine. V načrtu ukrepov za vzpostavitev ustrezne likvidnostni so opredeljeni kazalci, ki opozarjajo na zaostreni likvidnostni položaj, ukrepi za izboljšanje likvidnostnega položaja ter pristojnosti in odgovornosti za ravnanje v primeru zaostrenih likvidnostnih razmer. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

152 Količniki likvidnosti in strukturni kazalci likvidnosti Količniki likvidnosti in strukturni kazalci likvidnosti izhajajo iz regulative Banke Slovenije, ki predpisuje razmerje med finančnimi terjatvami in finančnimi obveznostmi po preostali zapadlosti. V ta namen se izračunavata oziroma spremljata naslednja količnika: količnik likvidnosti s preostalo zapadlostjo terjatev in obveznosti do 30 dni. Vrednost tega količnika ne sme biti nižja kot 1, količnik likvidnosti s preostalo zapadlostjo terjatev in obveznosti do 180 dni. Izračunana vrednost tega količnika je informativne narave. Konec leta 2014 sta se oba predpisana količnika likvidnosti zvišala, kar je predvsem posledica dokapitalizacije konec leta PREDPISANI KOLIČNIK LIKVIDNOSTI (SREDSTVA/OBVEZNOSTI) Povprečje 2014 Stanje 31. december 2014 Povprečje 2013 Stanje 31. december 2013 Razred zapadlosti do 30 dni 1,89 2,53 1,47 2,05 Razred zapadlosti do 180 dni 1,19 1,39 0,91 1,12 Likvidnostne razmere je skupina nadzorovala tudi s sprotnim izračunavanjem strukturnih kazalcev likvidnosti. Naložbe v denarna sredstva, vrednostne papirje, kratkoročne medbančne depozite in depozite pri centralni banki predstavljajo likvidnostne rezerve skupine. V letu 2014 sta se kazalca, ki kažeta obseg naložb, ki sestavljajo likvidnostne rezerve, glede na bilančno vsoto in glede na kratkoročne depozite nebančnega sektorja izboljšala v primerjavi z letom Izboljšanje je zlasti posledica pridobitve dokapitalizacijskih obveznic in obveznic DUTB in ne nazadnje tudi padanja bilančne vsote in kratkoročnih depozitov. Zaradi prenosa kreditov nebančnega sektorja na DUTB in ohranitve vlog na podobnih ravneh, se je konec leta 2014 opazno znižal kazalec, ki kaže pokritost kreditov nebančnemu sektorju z depoziti nebančnega sektorja, vključno s potrdili o vlogah. STRUKTURNI KAZALCI LIKVIDNOSTI (v %) Povprečje 2014 Stanje 31. december 2014 Povprečje 2013 Stanje 31. december 2013 Likvidnostne rezerve/bilančna vsota 34,9 48,6 27,6 33,4 Likvidnostne rezerve/kratkoročni depoziti nebančnega sektorja 168,5 240,3 109,4 168,6 Krediti nebančnemu sektorju/depoziti nebančnega sektorja 82,7 57,0 101,9 94, Pristop k financiranju Skupina skrbi za ustrezen obseg in razpršenost virov financiranja po valutah, kreditodajalcih/upnikih, vrstah bančnih produktov in ročnosti. Skupina je v letu 2014 pomembno znižala zadolžitev pri Evropski centralni banki, hkrati pa se je obseg skupnih obveznosti na grosističnem trgu zmanjšal. V strukturi se je tako povečal delež primarnih virov sredstev Denarni tokovi iz naslova obveznosti za neizvedene finančne instrumente po pogodbeni zapadlosti Preglednica v nadaljevanju prikazuje denarne tokove neizvedenih finančnih obveznosti glede na preostalo pogodbeno določeno zapadlost na dan izkaza finančnega položaja. Izkazane bilančne postavke, razkrite v preglednici zapadlosti, predstavljajo nediskontirane denarne tokove s prihodnjimi obrestnimi plačili. Zunajbilančne postavke so razporejene v najzgodnejši časovni razred, v katerem so lahko prevzete nepreklicne obveznosti črpane (skladno z zahtevo MSRP-7 B11C(b)) oziroma v katerem so finančne garancije lahko unovčene (skladno z zahtevo MSRP-7 B11C(c)). Denarni tokovi v tujih valutah so preračunani v evro z uporabo spot tečajev na dan izkaza finančnega položaja. 152 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

153 DENARNI TOKOVI IZ NASLOVA OBVEZNOSTI ZA NEIZVEDENE FINANČNE INSTRUMENTE PO POGODBENI ZAPADLOSTI Stanje 31. december 2014 Finančne obveznosti Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj 1. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 2. Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 3. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge bank in centralne banke vloge strank, ki niso banke krediti bank in centralne banke dolžniški vrednostni papirji druge finančne obveznosti Skupaj finančne obveznosti Prevzete nepreklicne obveznosti in finančne garancije Stanje 31. december 2013 Finančne obveznosti Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj 1. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge bank in centralne banke vloge strank, ki niso banke krediti bank in centralne banke dolžniški vrednostni papirji druge finančne obveznosti Skupaj finančne obveznosti Prevzete nepreklicne obveznosti in finančne garancije Večino likvidnostnih rezerv, ki jih je imela skupina v letu 2014 za poravnavo bilančnih obveznosti in za kritje zunajbilančnih obveznosti, so predstavljali dolžniški vrednostni papirji, po obsegu drugo najpomembnejšo postavko pa so predstavljala denarna sredstva. Skupina nima zunajbilančnih obveznosti, ki bi presegale pogodbeno določene obveznosti. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

154 Denarni tokovi finančnih instrumentov po pričakovani zapadlosti Preglednica v nadaljevanju prikazuje denarne tokove bilančnih in zunajbilančnih postavk po pričakovani zapadlosti na dan izkaza finančnega položaja. Skupina je nadgradila in izboljšala način spremljanja izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju. Zaradi primerjave so v preglednicah za leto 2013 prikazani podatki po isti metodologiji kot za leto Pričakovani denarni tokovi bilančnih postavk pri posamično ocenjenih kreditih večjih zneskov namesto pogodbenih tokov upoštevajo pričakovane tokove. Sredstva na vpogled in varčevalni računi so razporejeni v posamezne časovne razrede po interni metodologiji. Na podlagi večletne časovne vrste se s pomočjo statističnih metod razdelijo na stabilne in nestabilne vire. Stabilni viri sredstev se razdelijo v časovne razrede daljših ročnosti. Finančni instrumenti namenjeni trgovanju se razporedijo v najbližji časovni razred. Pričakovani denarni tokovi zunajbilančnih postavk so ocenjeni po interni metodologiji, ki temelji na historičnih podatkih. Skupina izvaja ukrepe za vzdrževanje obsega likvidnostnih vrzeli v okviru interno določenih limitov, med drugim z aktivnostmi za pridobivanje virov sredstev daljših ročnosti, s prilagajanjem ročnosti aktivnih in pasivnih postavk ter s tekočim prilagajanjem obrestne politike. DENARNI TOKOVI FINANČNIH INSTRUMENTOV PO PRIČAKOVANI ZAPADLOSTI Stanje 31. december 2014 Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Finančna sredstva 1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke druga finančna sredstva Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupaj finančna sredstva Finančne obveznosti 1. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 3. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge bank in centralne banke vloge strank, ki niso banke krediti bank in centralne banke dolžniški vrednostni papirji druge finančne obveznosti Kapital Skupaj finančne obveznosti Neto likvidnostna vrzel ( ) ( ) ( ) ( ) Zunajbilančne obveznosti S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

155 DENARNI TOKOVI FINANČNIH INSTRUMENTOV PO PRIČAKOVANI ZAPADLOSTI Stanje 31. december 2013 Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Finančna sredstva 1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke druga finančna sredstva Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupaj finančna sredstva Finančne obveznosti 1. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge bank in centralne banke vloge strank, ki niso banke krediti bank in centralne banke dolžniški vrednostni papirji druge finančne obveznosti Kapital Skupaj finančne obveznosti Neto likvidnostna vrzel ( ) ( ) (50.647) Zunajbilančne obveznosti Denarni tokovi izvedenih finančnih instrumentov Izvedeni finančni instrumenti z neto poravnavo Med izvedenimi finančnimi instrumenti skupine, ki se pobotajo na neto osnovi, so: devizni izvedeni finančni instrumenti: valutne opcije OTC (angl. currency options), izvedeni obrestni finančni instrumenti: obrestne zamenjave (angl. interest rate swaps) in obrestne opcije (angl. interes rate options). Preglednica v nadaljevanju prikazuje denarne tokove izvedenih finančnih instrumentov z negativno pošteno vrednostjo, ki se poravnavajo na neto osnovi. Tokovi so razporejeni v skupine po ročnosti na podlagi preostale, pogodbeno določene zapadlosti na dan izkaza finančnega položaja. V preglednici izkazane postavke predstavljajo pogodbeno določene nediskontirane denarne tokove. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

156 IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Z NEGATIVNO POŠTENO VREDNOSTJO Z NETO PORAVNAVO Stanje 31. december 2014 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj izvedeni finančni instrumenti na tujo valuto izvedeni finančni instrumenti na obrestno mero (14) (1.595) (1.482) (1.561) (58) (4.710) Skupaj (14) (1.595) (1.482) (1.561) (58) (4.710) Stanje 31. december 2013 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj izvedeni finančni instrumenti na tujo valuto izvedeni finančni instrumenti na obrestno mero (309) (1.743) (2.327) (4.672) (141) (9.192) Skupaj (309) (1.743) (2.327) (4.672) (141) (9.192) Izvedeni finančni instrumenti z bruto poravnavo Med izvedene finančne instrumente skupine, ki se pobotajo na bruto osnovi, se uvrščajo izvedeni finančni instrumenti na tujo valuto, in sicer: valutni terminski posli (angl. currency forwards), valutne zamenjave (angl. currency swap) Preglednica v nadaljevanju kaže analizo izvedenih finančnih instrumentov skupine z negativno pošteno vrednostjo, ki se poravnavajo na bruto osnovi. Tokovi so razvrščeni v smiselne skupine po ročnosti na podlagi preostale pogodbeno določene zapadlosti na dan izkaza finančnega položaja. V preglednici izkazane postavke predstavljajo pogodbeno določene nediskontirane denarne tokove. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Z NEGATIVNO POŠTENO VREDNOSTJO Z BRUTO PORAVNAVO Stanje 31. december 2014 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju izvedeni finančni instrumenti na tujo valuto Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj pritoki odtoki Skupaj pritoki Skupaj odtoki Stanje 31. december 2013 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju izvedeni finančni instrumenti na tujo valuto Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj pritoki odtoki Skupaj pritoki Skupaj odtoki S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

157 Potencialne zunajbilančne obveznosti Postavke, ki se nanašajo na potencialne obveznosti, so izkazane zunajbilančno. Dogodki, ki bi povzročili zahtevo za prevzem teh potencialnih obveznosti, se še niso zgodili, torej te potencialne obveznosti še niso zapadle. Obveznosti, za katere so se zgodili dogodki, katerih posledica je bila zahteva za prevzem teh obveznosti, so izkazane v izkazu finančnega položaja. a) Prevzete nepreklicne obveznosti V preglednici v nadaljevanju so povzete pogodbeno določene vrednosti prevzetih nepreklicnih obveznosti (limiti in kreditne linije, odobreni nečrpani krediti in revolving krediti), ki skupino obvezujejo h kreditiranju komitentov. b) Garancije in drugi finančni aranžmaji Preglednica v nadaljevanju vključuje tudi garancije in druge finančne aranžmaje, razvrščene po pogodbeno določenih datumih zapadlosti. POTENCIALNE ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI (pojasnila 2.1.3, , , 40) Stanje 31. december 2014 Do 1 leta Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Prevzete nepreklicne obveznosti Garancije in drugi finančni aranžmaji finančne garancije storitvene garancije avali izvedeni finančni instrumenti drugo Skupaj Stanje 31. december 2013 Do 1 leta Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Prevzete nepreklicne obveznosti Garancije in drugi finančni aranžmaji finančne garancije storitvene garancije avali izvedeni finančni instrumenti drugo Skupaj Potencialne zunajbilančne obveznosti so zmanjšane za rezervacije za garancije in druge zunajbilančne obveznosti ter za druge rezervacije (pojasnilo 40). Potencialne zunajbilančne obveznosti so izkazane po nominalni vrednosti, izjema so le izvedeni finančni instrumenti, ki so izkazani po tržni vrednosti. Izpostavljenost kreditnemu tveganju nasprotne stranke (kreditna nadomestitvena vrednost) je ob koncu leta 2014 znašala tisoč evrov (ob koncu leta 2013: tisoč evrov). Kreditna nadomestitvena vrednost je vsota tržne vrednosti izvedenih finančnih instrumentov (trenutne izpostavljenosti) in potencialne izpostavljenosti. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

158 2.4. Upravljanje s kapitalom Upravljanje s kapitalom je stalen proces določanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kakovosti kapitala v skupini, s čimer se skuša čim bolj zmanjšati kapitalsko tveganje. Kapitalsko tveganje izhaja iz neustrezne višine kapitala, neustrezne sestave kapitala glede na obseg in način poslovanja ali iz težav pri pridobivanju novega kapitala. Skupina ima vzpostavljene postopke in mehanizme za zagotavljanje ustrezne strukture in višine kapitala. Upravljanje s kapitalskim tveganjem obsega spremljanje gibanja višine kapitala, kapitalskih količnikov, dajanje usmeritev za zagotavljanje načrtovanih kapitalskih količnikov ter spremljanje izvajanja ukrepov za zagotavljanje najmanj zakonsko predpisanih in s sprejeto poslovno politiko skupine načrtovanih kapitalskih količnikov. Organi vodenja in nadzora spremljajo in redno ocenjujejo učinkovitost sistema upravljanja s kapitalom. Skupina izračunava kapital in kapitalsko ustreznost najmanj trimesečno. Kapital mora biti vedno najmanj enak seštevku izračunanih minimalnih kapitalskih zahtev Regulativni kapital in kapitalska ustreznost Regulativni kapital je izračunan na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z 2. delom Uredbe (EU) št. 575/2013. Pri izračunu regulativnega kapitala skupine se smiselno upoštevajo določila glede sestavin, bonitetnih filtrov in odbitnih postavk v kapitalu. Za izračun kapitalske ustreznosti in kapitalskih zahtev skupine pa se smiselno uporabijo določila dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013. Regulativni kapital skupine tvorita temeljni kapital in dodatni kapital. Temeljni kapital skupine tvorita navadni lastniški temeljni kapital in dodatni temeljni kapital. Razkritja v zvezi s kapitalom so opredeljena v 437. členu Uredbe (EU) št. 575/2013, dodatno pa zahteve razkritij opredeljujejo izvedbeni tehnični standardi, ki so bili objavljeni kot Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1423/2013. Pri razkritjih za kapital pa je treba upoštevati tudi zahteve iz prehodnih določb v 492. členu Uredbe (EU) št. 575/2013, ki opredeljujejo dodatne informacije, ki morajo biti razkrite v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra Razkritja v zvezi s kapitalskimi zahtevami so opredeljena v 438. členu Uredbe (EU) št. 575/2013. Preglednica v nadaljevanju prikazuje sestavine regulativnega kapitala in kapitalske količnike skupine. 158 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

159 REGULATIVNI KAPITAL IN KAPITALSKA USTREZNOST Stanje 31. december Vplačani osnovni kapital (-) lastne delnice (29) Kapitalske rezerve Rezerve in zadržani dobiček ali izguba Kapital manjšinskih lastnikov 9 Revidirani dobiček med letom Presežki iz prevrednotenja (PP) - bonitetni filtri (21) (2) (-) Druge odbitne postavke temeljnega kapitala (6.811) (4.733) (-) neopredmetena dolgoročna sredstva (6.077) (4.710) (-) presežek hibridnih instrumentov (-) ocena prilagoditev za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti (5) (23) (-) odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izvirajo iz začasnih razlik (729) Navadni lastniški temeljni kapital (CET 1) Temeljni kapital (Tier 1) Presežki iz prevrednotenja (PP) v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (delnice in deleži) - bonitetni filtri Dodatni kapital (Tier 2) Skupaj kapital (za namen kapitalske ustreznosti) Kapitalske zahteve za kreditno tveganje Kapitalske zahteve za pozicijsko in valutno tveganje Kapitalske zahteve za operativno tveganje Kapitalske zahteve za prilagoditev kreditnega vrednotenja 34 Skupaj kapitalske zahteve Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala 18,78 % 9,30 % Količnik temeljnega kapitala 18,78 % 9,30 % Količnik skupnega kapitala (kapitalska ustreznost) 18,78 % 9,47 % Zaradi prehoda na Uredbo (EU) št. 575/2013 za potrebe izračuna regulativnega kapitala in kapitalskih zahtev, ki je stopila v veljavo s 1. januarjem 2014, podatki za leto 2014 niso primerljivi s podatki za leto 2013, ki so bili izračunani na podlagi določb Zakona o bančništvu (ZBan-1) in sklepov Banke Slovenije, ki obravnavajo vsebine, urejene v Uredbi (EU) št. 575/2013. Regulativni kapital skupine je konec leta 2014 znašal tisoč evrov, kar je za tisoč evrov več kot ob koncu predhodnega leta. Glede na predhodno leto se je izboljšala tudi kakovostna struktura kapitala, saj celotni kapital predstavlja navadni lastniški temeljni kapital. Skupne kapitalske zahteve so konec leta 2014 znašale tisoč evrov, kar je tisoč evrov manj kot ob koncu predhodnega leta. Količnik skupnega kapitala (oziroma kapitalska ustreznost) je konec leta 2014 znašal 18,78 odstotka, kar je dobrih 9 odstotnih točk več kot ob koncu predhodnega leta. Največji pozitivni vpliv na količnik skupnega kapitala sta imela drugi del dokapitalizacije v višini tisoč evrov in zmanjšanje kapitalskih zahtev za kreditna tveganja za tisoč evrov (v največji meri zaradi prenosa tveganih postavk banke na DUTB). Največji negativni vpliv na količnik skupnega kapitala je imela izguba tekočega poslovnega leta skupine v višini tisoč evrov. Konsolidirani količniki skupnega kapitala, temeljnega kapitala in navadnega lastniškega temeljnega kapitala so na dan 31. december 2014 znašali 18,78 odstotka (nekonsolidirani 18,74 odstotka). V povezavi s členom 492(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 in členom 4(1) Sklepa o izvajanju Uredbe (EU) glede izvrševanja opcij in diskrecijskih možnosti mora kreditna institucija od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014 izpolnjevati ali presegati količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 4 odstotkov, količnik temeljnega kapitala v višini 5,5 odstotka in količnik skupnega kapitala v višini 8 odstotkov. Na dan 31. december 2014 so znašali presežek navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupine tisoč evrov, presežek temeljnega kapitala tisoč evrov in presežek skupnega kapitala tisoč evrov. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

160 Celovita uskladitev postavk kapitala z revidiranimi računovodskimi izkazi Regulativni kapital je izračunan na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z 2. delom Uredbe (EU) št. 575/2013. Informacija o uskladitvi postavk kapitala z revidiranimi računovodskimi izkazi je opredeljena v členu 437(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013. USKLADITEV POSTAVK KAPITALA Z REVIDIRANIMI RAČUNOVODSKIMI IZKAZI Stanje 31. december 2014 Sredstva Postavke izkaza finančnega položaja Skupine Abanka Postavke regulativnega kapitala Postavke regulativnega kapitala v prehodnem obdobju Sklic na prehodno predlogo za razkritje o kapitalu Neopredmetena sredstva (6.077) (6.077) 8 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb (3.647) (729) terjatve za davek odložene terjatve za davek (3.647) (729) od tega: odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik (3.647) (729) 10 od tega: odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik Prilagoditve vrednosti zaradi zahtev po preudarnem vrednotenju (4) (4) 7 Obveznosti Kapital Osnovni kapital od tega: kapitalski instrumenti, sprejemljivi kot navaden lastniški temeljni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos (539) (454) od tega: iz naslova presežka iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (106) (21) 26(a) od tega: iz naslova uskupinjevalnega popravka kapitala (433) (433) (433) 3 od tega: iz naslova drugih presežkov iz prevrednotenja 156 Rezerve iz dobička Zadržani dobiček/(izguba) (vključno s čisto izgubo poslovnega leta) (710) (710) od tega: zadržani dobiček/izguba (710) (710) (710) 3 od tega: čisti dobiček/izguba poslovnega leta Skupaj kapital Opis glavnih značilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala Informacija o glavnih značilnostih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala je opredeljena v členu 437(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/ S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

161 PREDLOGA ZA GLAVNE ZNAČILNOSTI KAPITALSKIH INSTRUMENTOV 1 Izdajatelj Abanka Vipa 2 Edinstvena oznaka ISIN SI Zakonodaja, ki ureja dokument Zakon o gospodarskih družbah Regulativna obravnava Uredba 575/ Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah v prehodnem obdobju navadni lastniški temeljni kapital 5 Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah po prehodnem obdobju navadni lastniški temeljni kapital 6 Sprejemljivi na posamični/(sub)konsolidirani podlagi/na posamični in na (sub)konsolidirani podlagi na posamični in na (sub)konsolidirani podlagi 7 Vrsta instrumenta navadni lastniški temeljni kapital 8 Znesek, pripoznan v regulativnem kapitalu 591 milijonov evrov 9 Nominalni znesek instrumenta 591 milijonov evrov 9a Cena izdaje 348 milijonov evrov (december 2013), 243 milijonov evrov (oktober 2014) 9b Cena odkupa 348 milijonov evrov (december 2013), 243 milijonov evrov (oktober 2014) 10 Računovodska razvrstitev lastniški kapital 11 Prvotni datum izdaje 19. december 2013 (15 milijonov delnic), 21. oktober 2014 ( delnic) 12 Stalni ali z določenim rokom zapadlosti stalni 13 Prvotni datum zapadlosti ni zapadlosti 14 Odpoklic izdajatelja na podlagi predhodne nadzorniške odobritve ne 15 Poljubni datum odpoklica, pogojni datumi odpoklica in odkupni znesek "n.r." 16 Naknadni datumi odpoklica, če so potrebni "n.r." Kuponske obrestne mere/dividende "n.r." 17 Fiksna ali spremenljiva dividenda/kuponska obrestna mera "n.r." 18 Kuponska obrestna mera in vsak z njo povezan indeks "n.r." 19 Obstoj možnosti neizplačila donosov ne 20a Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezni (glede na časovno razporeditev) obvezni 20b Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezni (glede na znesek) obvezni 21 Možnost povečanja ali druge spodbude za odkup da 22 Nekumulativni ali kumulativni nekumulativne 23 Konvertibilni ali nekonvertibilni "n.r." 24 Če so konvertibilni, kateri so sprožilni dogodki konverzije "n.r." 25 Če so konvertibilni, ali so v celoti ali delno "n.r." 26 Če so konvertibilni, kakšna je stopnja konverzije "n.r." 27 Če so konvertibilni, ali je konverzija obvezna ali izbirna "n.r." 28 Če so konvertibilni, navedite vrsto instrumenta, v katerega se konvertirajo "n.r." 29 Če so konvertibilni, navedite izdajatelja instrumenta, v katerega se konvertirajo "n.r." 30 Značilnosti odpisa ne 31 V primeru odpisa, kateri so sprožilni dogodki "n.r." 32 V primeru odpisa, ali se odpišejo v celoti ali delno "n.r." 33 V primeru odpisa, ali je stalen ali začasen "n.r." 34 V primeru začasnega odpisa, opis mehanizma za zvišanje vrednosti "n.r." 35 Položaj v hierarhiji podrejenosti pri likvidaciji vsem drugim terjatvam 36 Neskladne preoblikovane značilnosti ne 37 Če neskladne značilnosti obstajajo, jih navedite "n.r." Opomba: Oznaka "n.r." pomeni, da podatek ni relevanten. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

162 Razkritje narave in zneskov posebnih postavk kapitala v prehodnem obdobju Informacija glede razkritij podatkov o kapitalu je opredeljena v členu 492(3) Uredbe (EU) št. 575/2013. PREHODNA PREDLOGA ZA RAZKRITJE O KAPITALU Znesek na datum razkritja 31. december 2014 sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/ (1), 27, 28, 29, Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Navadni lastniški temeljni kapital: Instrumenti in rezerve 1 Kapitalski instrumenti in z njimi povezan vplačani presežek kapitala (3), seznam EBA od tega: vrsta instrumenta 1 26(3), seznam EBA od tega: vrsta instrumenta 2 26(3), seznam EBA od tega: vrsta instrumenta 3 26(3), seznam EBA 2 Zadržani dobiček 26(1)(c) 3 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos (in druge rezerve, da se vključijo nerealizirani dobički in izgube v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi) (1) a Rezervacije za splošna bančna tveganja 26(1)(f) 4 Znesek kvalificiranih postavk iz člena 484(3) in z njim povezan vplačani presežek kapitala, za katerega velja postopna odprava iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala 486(2) Kapitalske injekcije v javnem sektorju, za katere se uporabljajo predhodna pravila do 1. januarja (2) 5 Manjšinski deleži (dovoljeni znesek v konsolidiranem navadnem lastniškem temeljnem kapitalu) 84, 479, 480 5a Neodvisno pregledan dobiček med letom, zmanjšan za kakršne koli predvidljive obremenitve ali dividende 26(2) 6 Navadni lastniški temeljni kapital pred regulativnimi prilagoditvami Navadni lastniški temeljni kapital: regulativne prilagoditve 7 Dodatne prilagoditve vrednosti (negativni znesek) (4) 34, 105 (4) 8 Neopredmetena sredstva (zmanjšana za povezane obveznosti za davek) (negativni znesek) (6.077) 36(1)(b), 37, 472(4) (6.077) 9 Prazna množica v EU 10 Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, razen tistih, ki izhajajo iz začasnih razlik (zmanjšane za povezane obveznosti za davek, če so izpolnjeni pogoji iz člena 38(3)) (negativni znesek) (729) 36(1)(c), 38, 472(5) (3.647) 11 Presežki iz prevrednotenja, povezani z dobički ali izgubami pri varovanju denarnih tokov 33(a) 12 Negativni zneski, ki so rezultat izračuna zneskov pričakovane izgube 36(1)(d), 40, 159, 472(6) 13 Vsako povečanje lastniškega temeljnega kapitala, ki izhaja iz listinjenih sredstev (negativni znesek) 32(1) 14 Dobički ali izgube, nastali na podlagi vrednotenja obveznosti po pošteni vrednosti, ki so posledica sprememb v boniteti 33(b) 15 Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami (negativni znesek) 36(1)(e), 41, 472(7) 16 Neposredni in posredni deleži institucije v lastnih instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala (negativni znesek) 36(1)(f), 42, 472(8) 162 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

163 Znesek na datum razkritja 31. december 2014 sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 Navadni lastniški temeljni kapital: Instrumenti in rezerve 17 Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, če imajo ti subjekti vzajemne navzkrižne deleže v instituciji, oblikovane z namenom umetnega povečanja kapitala institucije (negativni znesek) 36(1)(g), 44, 472(9) 18 Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek) 19 Neposredni, posredni in sintetični deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek) 20 Prazna množica v EU 20a Znesek izpostavljenosti naslednjih postavk, ki izpolnjujejo pogoje za utež tveganja 1250 %, kadar institucija izbere alternativo odbitka 20b od tega: kvalificirani deleži izven finančnega sektorja (negativni 36(1)(h), 43, 45, 46, 49(2) in (3), 79, 472(10) 36(1)(i), 43, 45, 47, 48(1)(b), 49(1) do (3), 79, 470, 472(11) 36(1)(k) znesek) 36(1)(k)(i), 89 do 91 20c od tega: pozicije v listinjenju (negativni znesek) 36(1)(k)(ii), 243(1)(b), 244(1)(b), d od tega: proste izročitve (negativni znesek) 36(1)(k)(iii), 379(3) 21 Odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za povezane obveznosti za davek, če so izpolnjeni pogoji iz člena 38(3)) (negativni znesek) 36(1)(c), 38, 48(1)(a), 470, 472(5) 22 Znesek, ki presega prag 15 % (negativni znesek) 48(1) 23 od tega: neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija pomembno naložbo v teh subjektih 24 Prazna množica v EU 25 od tega: odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik 36(1)(i), 48(1)(b), 470, 472(11) 36(1)(c), 38, 48(1)(a), 470, 472(5) 25a Izgube tekočega poslovnega leta (negativni znesek) 36(1)(a), 472(3) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/ b Predvidljive davčne obremenitve, povezane s postavkami navadnega lastniškega temeljnega kapitala (negativni znesek) 36(1)(l) 26 Regulativne prilagoditve za navadni lastniški temeljni kapital v zvezi z zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo o kapitalskih zahtevah 26a Regulativne prilagoditve, povezane z nerealiziranimi dobički in izgubami iz členov 467 in 468 od tega:... Filter za nerealizirano izgubo od tega:... Filter za nerealizirano izgubo od tega:... Filter za nerealizirani dobiček 1 (31.120) 468 (31.120) od tega:... Filter za nerealizirani dobiček 2 (12.906) 468 (12.906) S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

164 Znesek na datum razkritja 31. december 2014 sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Navadni lastniški temeljni kapital: Instrumenti in rezerve 26b Znesek, ki se odbije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali ki se temu kapitalu prišteje, ob upoštevanju dodatnih filtrov in odbitkov, zahtevanih pred uredbo o kapitalskih zahtevah 481 od tega: Kvalificirani odbitki dodatnega temeljnega kapitala, ki presegajo dodatni temeljni kapital institucije (negativni znesek) 36(1)(j) 28 Skupne regulativne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala (50.013) (53.015) 29 Navadni lastniški temeljni kapital Dodatni temeljni kapital 45 Temeljni kapital (temeljni kapital = navadni lastniški temeljni kapital + dodatni temeljni kapital) Dodatni kapital 59 Skupni kapital (skupni kapital = temeljni kapital + dodatni kapital) Skupna tveganju prilagojena sredstva Kapitalski količniki in blažilniki 61 Navadni lastniški temeljni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 18,78 % 92(2)(a), ,55 % 62 Temeljni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 18,78 % 92(2)(b), ,55 % 63 Skupni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 18,78 % 92(2)(c) 18,55 % Zneski pod pragom za odbitek (pred tehtanjem tveganja) 72 Neposredni in posredni deleži kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) 75 Odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za povezane obveznosti za davek, če so izpolnjeni pogoji iz člena 38(3)) (1)(h), 45, 46, 472(10), 56(c), 59, 60, 475(4), 66(c), 69, 70, 477(4) (1)(i), 45, 48, 470, 472(11) 36(1)(c), 38, 48, 470, 472(5) Opomba: Druge postavke v preglednico niso zajete, ker jih skupina nima. Skupina tako nima instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, regulatornih prilagoditev dodatnega temeljnega kapitala, instrumentov dodatnega kapitala, regulatornih prillagoditev dodatnega kapitala, blažilnikov kapitala, omejitev za vključitev rezervacij v dodatni kapital in kapitalskih instrumentov, za katere se uporabljajo ureditve postopne odprave. 164 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

165 Minimalne kapitalske zahteve Razkritja v zvezi s kapitalskimi zahtevami so opredeljena v 438. členu Uredbe (EU) št. 575/2013. Preglednica v nadaljevanju prikazuje kapitalske zahteve glede na vrsto tveganja in njihovo strukturo. KAPITALSKE ZAHTEVE GLEDE NA VRSTO TVEGANJA IN NJIHOVA STRUKTURA Stanje 31. december Kapitalske zahteve Znesek Struktura Znesek Struktura Kapitalske zahteve za kreditno tveganje ,3 % ,7 % Kapitalske zahteve za pozicijsko in valutno tveganje 48 0,0 % 257 0,2 % Kapitalske zahteve za operativno tveganje ,6 % ,2 % Kapitalske zahteve za prilagoditev kreditnega vrednotenja 34 0,0 % 0 0,0 % Skupaj kapitalske zahteve ,0 % ,0 % Kapitalska zahteva za kreditno tveganje Kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje skupina izračunava po standardiziranem pristopu. Preglednica v nadaljevanju prikazuje zneske kapitalskih zahtev za posamezne kategorije izpostavljenosti. KAPITALSKA ZAHTEVA ZA KREDITNO TVEGANJE Stanje 31. december Standardiziran pristop Kategorije izpostavljenosti brez pozicij v listinjenju Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav Izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja Izpostavljenosti do institucij Izpostavljenosti do podjetij Izpostavljenosti na drobno Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine Neplačane izpostavljenosti Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem Krite obveznice Terjatve do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno Kolektivni naložbeni podjemi (KNP) Lastniški kapital Druge postavke V letu 2014 se je kapitalska zahteva za kreditno tveganje zmanjšala za 41 odstotkov (2013: zmanjšanje za 30 odstotkov) oziroma za tisoč evrov, znotraj tega pa se je v absolutnem znesku najbolj zmanjšala kategorija izpostavljenosti do podjetij. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

166 Kapitalska zahteva za tržno tveganje Skupina za izračun kapitalske zahteve za tržno tveganje uporablja standardizirani pristop. V okviru kapitalske zahteve za tržno tveganje izračunava kapitalsko zahtevo za pozicijsko in valutno tveganje. KAPITALSKA ZAHTEVA ZA TRŽNO TVEGANJE Stanje 31. december Standardizirani pristop Pozicijsko in valutno tveganje Dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi 6 5 Lastniški finančni instrumenti Tuje valute Kapitalska zahteva za operativno tveganje Skupina za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje uporablja enostavni pristop. V skladu z enostavnim pristopom se kapitalska zahteva za operativno tveganje izračuna kot 15 odstotkov triletnega povprečja vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov. KAPITALSKA ZAHTEVA ZA OPERATIVNO TVEGANJE Stanje 31. december Enostavni pristop Kapitalska zahteva za prilagoditev kreditnega vrednotenja Izračun kapitalske zahteve za prilagoditev kreditnega vrednotenja je nova zahteva, ki je bila uvedena v letu 2014 v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013. Kapitalska zahteva za prilagoditev kreditnega vrednotenja pomeni prilagoditev portfelja poslov z nasprotno stranko za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), na vrednotenje po srednji tržni vrednosti. Skupina za izračun kapitalske zahteve za prilagoditev kreditnega vrednotenja uporablja standardizirano metodo. KAPITALSKA ZAHTEVA ZA PRILAGODITEV KREDITNEGA VREDNOTENJA Stanje 31. december Standardizirana metoda S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

167 Interni proces ocenjevanja kapitalske ustreznosti Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala je bil uveden v okviru projekta implementacije Basla II v začetku leta 2008 predvsem zaradi boljšega zagotavljanja ustreznega kapitala skupine glede na dejanska tveganja, ki jih skupina prevzema in jim je izpostavljena, ter zaradi zagotavljanja, da bo kapital ostal ustrezen tudi v prihodnosti glede na načrte, ki jih ima skupina na področju svojega poslovnega razvoja. Pri tem je proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala opredeljen z dvema spremenljivkama. Na eni strani so tveganja, ki jim je skupina izpostavljena in ki presegajo okvir, ki ga pokriva prvi steber kapitalskih zahtev, na drugi pa kapital, ki ga ima skupina za pokrivanje tveganj in morebitnih izgub iz teh tveganj. Primerjava interne ocene kapitalskih potreb z interno oceno kapitala odraža zmožnost skupine za pokrivanje vseh tveganj, katerim skupina je ali jim bo izpostavljena. V okviru internega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti (ICAAP) je skupina izpopolnjevala obstoječe metodologije izračuna interne ocene kapitalskih potreb, nadaljevala z rednim spremljanjem svojega profila tveganosti, ocenjevala sposobnost prevzemanja tveganj, oblikovala in razvijala teste izjemnih razmer ter četrtletno izračunavala višino interne ocene kapitala in interne ocene kapitalskih potreb za vse pomembne vrste tveganj. Te informacije se vključujejo v redna četrtletna poročila o izsledkih internega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti, s katerimi so seznanjeni tako člani nadzornega sveta in uprave banke kot člani odbora za upravljanje tveganj, ki ga sestavlja širše višje vodstvo banke. Konsolidirani količniki skupnega kapitala, temeljnega kapitala in navadnega lastniškega temeljnega kapitala so na dan 31. december 2014 znašali 18,78 odstotka (nekonsolidirani 18,74 odstotka). V povezavi z Uredbo (EU) št. 575/2013 in Sklepom o izvajanju Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izvrševanja opcij in diskrecijskih možnosti mora kreditna institucija od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014 izpolnjevati ali presegati količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 4 odstotkov, količnik temeljnega kapitala v višini 5,5 odstotka in količnik skupnega kapitala v višini 8 odstotkov. Skupina je na dan 31. december 2014 presegla zakonske zahteve glede višine kapitalskih količnikov. Ob vključitvi simulacije stresnih scenarijev, ki jih je izvedla Banka Slovenije, pa sta bila pričakovani konsolidirani količnik kapitalske ustreznosti 14,3 odstotka in pričakovani konsolidirani količnik temeljnega kapitala 11,5 odstotka. Skupina je na dan 31. december 2014 presegala zahteve Banke Slovenije glede višine kapitalskih količnikov. Odločba Evropske komisije je omogočila Vladi Republike Slovenije, da je s sklepom z dne 25. septembra 2014 zaključila ukrepe za krepitev stabilnosti Abanke, in sicer preostanek dokapitalizacije banke v višini 243 milijonov evrov in prenos tveganih postavk banke na DUTB. Dodatna dokapitalizacija banki omogoča doseganje dolgoročne kapitalske ustreznosti in s tem pomemben korak v zagotavljanju pričakovanj regulatorja Banke Slovenije ter ohranitev zaupanja v stabilnost banke, tako glede na pričakovanja vlagateljev kot tudi glede na pričakovanja finančnih trgov Operativno tveganje Operativno tveganje je opredeljeno kot tveganje izgub, ki so posledica goljufij, nedovoljenih dejanj oziroma postopkov, napak, opustitev, neučinkovitosti, sistemskih napak in zunanjih dejavnikov oziroma dogodkov. Definicija vključuje pravno in modelsko tveganje ter tveganje zunanjega izvajanja storitev, ne vključuje pa strateškega tveganja in tveganja izgube ugleda, vendar pa lahko realizacija operativnega tveganja vpliva na ugled skupine in je torej njegova posledica Proces upravljanja operativnega tveganja Strategija in procesi upravljanja operativnega tveganja so opredeljeni v Politiki upravljanja operativnega tveganja. Skupina je v letu 2014 nadaljevala z aktivnostmi, zastavljenimi v navedeni politiki, ki je bila v letu 2014 posodobljena z aktualnimi spremembami. Prav tako so bila posodobljena interna navodila, prilagojena zahtevam politike, ki se nanašajo na vse korake upravljanja operativnega tveganja ter na določitev apetita in tolerance skupine do operativnega tveganja. Cilji procesa upravljanja operativnega tveganja so vzpostavitev postopkov za zmanjšanje in omejevanje nastanka izgube iz operativnega tveganja ter aktivno načrtovanje in izvajanje ukrepov za zmanjševanje frekvence in resnosti škodnih dogodkov. Proces upravljanja operativnega tveganja vključuje: postopke ugotavljanja (prepoznavanja), merjenja/ocenjevanja, spremljanja (nadzora) in obvladovanja operativnega tveganja, notranje poročanje o operativnem tveganju. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

168 Skupina redno ugotavlja in kvalitativno ocenjuje izpostavljenost operativnemu tveganju, vključno s popisom preventivnih in korektivnih ukrepov v primeru realizacije potencialnih škodnih dogodkov. Sistem poročanja nastalih škodnih dogodkov vključuje vse zaposlene in omogoča hitro ukrepanje v primeru nastalih težav, saj sta v obravnavo poročil po potrebi vključena uprava banke in najvišje vodstvo. Za vsak škodni dogodek so po potrebi sprejeti dodatni ukrepi z nosilci in roki za preprečevanje ali zmanjšanje verjetnosti njegove ponovitve s ciljem boljšega obvladovanja operativnega tveganja. Realizacijo ukrepov spremlja služba upravljanja tveganj in o njej poroča odboru za upravljanje tveganj. Za strukturo in organizacijo ustreznih funkcij upravljanja operativnega tveganja v skupini je značilno, da so v upravljanje operativnega tveganja vključeni zaposleni na vseh ravneh, ki imajo različne odgovornosti in naloge. Upravljanje operativnega tveganja se izvaja decentralizirano po organizacijskih enotah, kar velja tudi za aktivnosti v zvezi z zmanjševanjem tega tveganja. Koordinacija upravljanja operativnega tveganja se izvaja centralizirano prek službe upravljanja tveganj. V skupini delujeta komisija za operativno tveganje, ki skrbi za razvoj sistema upravljanja operativnega tveganja, in odbor za upravljanje tveganj, ki je kolektivni organ odločanja, odgovoren za spremljanje, usmerjanje in nadzor upravljanja operativnega tveganja. V odbor so vključeni vsi predstavniki višjega vodstva, predseduje pa mu član uprave banke. Kot stalno vabljeni člani so del odbora tudi pooblaščenka za varnost, pooblaščenka za skladnost, pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja ter direktorica službe notranje revizije. Za potrebe notranjega poročanja o operativnem tveganju skupina uporablja aplikacijo za prijavo škodnih dogodkov in drugih incidentov ter aplikacijo za poročanje škodnih dogodkov. Prva je namenjena vsem zaposlenim in omogoča tudi anonimno prijavo škodnih dogodkov in drugih incidentov, v drugi pa formalno določeni poročevalci podrobneje popisujejo nastale škodne dogodke. V okviru poročanja škodnih dogodkov skupina zbira tudi informacije o pravnem tveganju, ki ga upravlja z enako politiko in procesi kot druge kategorije operativnega tveganja. Pravno tveganje iz naslova tožb zoper skupino obvladuje skupina enako kot druga pravna tveganja, in sicer tako, da skrbno in poglobljeno obravnava vsak primer (če se vodi v skupini) oziroma s premišljeno izbiro odvetnikov (zunanjih izvajalcev), ki kakovostno zastopajo skupino. Za pripravo trimesečnih zbirnih poročil o škodnih dogodkih in drugih incidentih je odgovorna služba upravljanja tveganj. Poročila o škodnih dogodkih obravnavata komisija za operativno tveganje in odbor za upravljanje tveganj, pri čemer odbor podrobneje obravnava velike škodne dogodke, sprejema ukrepe z nosilci in roki ob njihovem nastanku in spremlja uresničevanje sprejetih ukrepov. Odbor obravnava tudi druga poročila v zvezi z operativnim tveganjem in njegovim upravljanjem ter vse profile operativnega tveganja (ocenjeni, realizirani, ciljni) po organizacijskih enotah in za skupino. O pomembnih škodnih dogodkih sta uprava in višje vodstvo obveščena takoj. Nadzorni svet najmanj četrtletno obravnava poročilo o izpostavljenosti raznovrstnim tveganjem, kamor sodi tudi operativno tveganje Merjenje operativnega tveganja Za sistem merjenja operativnega tveganja je značilno, da ugotavljanje in ocenjevanje oziroma merjenje operativnega tveganja potekajo z izpolnjevanjem obrazcev za popis potencialnih škodnih dogodkov, vsebino katerih pripravlja služba upravljanja tveganj. Vsak ugotovljeni škodni dogodek je ocenjen z verjetnostjo nastanka, resnostjo posledic v primeru nastanka in oceno ustreznosti obstoječih kontrol za preprečevanje nastanka. Pri ocenjevanju se uporablja kvalitativni pristop. Za vsak popisan potencialni škodni dogodek je treba opredeliti tudi obstoječe kontrole za zmanjševanje njegovega nastanka, za pomembne škodne dogodke pa tudi ukrepe za njegovo preprečevanje z nosilci in roki z njihovo izvedbo. V okviru merjenja operativnega tveganja se pripravljajo tudi podlage za natančno opredelitev apetita in tolerance do operativnega tveganja, ki predstavlja izhodišče za spremljanje in obvladovanje operativnega tveganja Orodja za zmanjševanje operativnega tveganja Skupina izvaja aktivnosti za varovanje pred operativnim tveganjem in za njegovo zmanjševanje, ki izhajajo iz ugotavljanja, ocenjevanja, spremljanja in notranjega poročanja o operativnem tveganju. Skupina izvaja tudi aktivnosti za obvladovanje posledic nastalih škodnih dogodkov. Za izvajanje teh postopkov so odgovorne organizacijske enote same. Skupina je v letu 2014 največjo pozornost namenila upravljanju z operativnim tveganjem v pogojih zaostrenih in kriznih razmer in tveganju zunanjega izvajanja storitev. Analiza škodnih dogodkov je pokazala, da je bil v zadnjem letu največji delež operativnih izgub pripisan procesnim dejavnikom, velik delež izgub pa je povzročil tudi človeški dejavnik, zato skupina vzpostavlja tudi stalne ukrepe za zmanjševanje teh tveganj. Skupina ima pripravljene načrte neprekinjenega poslovanja in okrevalne načrte, ki jih redno nadgrajuje, posodablja in testira. 168 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

169 3. KLJUČNE RAČUNOVODSKE OCENE IN PRESOJE PRI UPORABI RAČUNOVODSKIH USMERITEV Skupina oblikuje ocene in predpostavke, ki vplivajo na izkazane zneske sredstev in obveznosti v naslednjem poslovnem letu. Ocene in presoje se kontinuirano preverjajo in temeljijo na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji prihodnjih dogodkov, ki se v danih okoliščinah zdijo smiselna. a) Izgube zaradi oslabitve posojil in terjatev Skupina redno spremlja kakovost kreditnega portfelja in ocenjuje izgube iz kreditnega tveganja. Pri odločanju, ali naj se izguba zaradi oslabitve izkaže v izkazu poslovnega izida, skupina presoja, ali obstajajo ugotovljivi podatki, ki kažejo na izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov iz kreditnega portfelja, preden se lahko to zmanjšanje ugotovi pri posameznem posojilu, ki je del tega portfelja. Ta dokaz lahko vključuje ugotovljive podatke, ki kažejo na poslabšanje plačilne sposobnosti dolžnikov ali poslabšanje gospodarskih razmer, ki se navezujejo na neizpolnjevanje obveznosti v skupini posojil. Prihodnji denarni tokovi se ocenjujejo na podlagi preteklih izkušenj in izgub pri sredstvih, ki imajo značilnosti kreditnega tveganja, ter objektivne dokaze za oslabitve, podobne kot sredstva v skupini. Posamične ocene izgub iz kreditnega tveganja so opravljene na podlagi projekcije prihodnjih denarnih tokov z upoštevanjem vseh relevantnih informacij o finančnem položaju in plačilni sposobnosti dolžnika. Projekcije denarnih tokov preverja in potrdi služba upravljanja tveganj. Majhne izpostavljenosti, vključno s posojili prebivalstvu, se ocenjujejo skupinsko. Skupina redno preverja metodologijo in predpostavke, ki jih uporablja za ocenjevanje obsega in časa prihodnjih denarnih tokov, da zmanjša razlike med ocenjenimi izgubami in izgubami, ki jih dejansko utrpi. Skupina redno ugotavlja vpliv poslabšanja kreditnega portfelja na višino izgube iz kreditnega tveganja, poslovni izid in regulatorni kapital oziroma količnik kapitalske ustreznosti. Z analizami občutljivosti zagotavlja dodatne informacije o potencialnih izgubah iz kreditnega tveganja in potrebnih oslabitvah finančnih sredstev. V nadaljevanju sta predstavljeni dve izmed analiz, na podlagi katerih se ugotavlja vpliv poslabšanja kreditnega portfelja na višino izgube iz kreditnega tveganja. Prva analiza občutljivosti predpostavlja, da se dva odstotka terjatev z bonitetnimi ocenami A, B, C in D poslabšata za eno bonitetno skupino. Na podlagi podatkov po stanju konec leta 2014 bi se izguba iz kreditnega tveganja povečala za 2,8 odstotka (2013: 0,9 odstotka) oziroma za 5,1 milijona evrov (2013: 6,3 milijona evrov). Druga analiza občutljivosti se izvaja ob predpostavki, da se 1 odstotek terjatev z bonitetnimi ocenami A, B in C poslabša za eno bonitetno skupino, 1 odstotek teh terjatev se poslabša za dve bonitetni skupini in 2 odstotka terjatev z bonitetno oceno D se poslabšata za eno bonitetno skupino. Rezultat te analize občutljivosti je pokazal, da bi se na podlagi podatkov po stanju konec leta 2014 izguba iz kreditnega tveganja povečala za 4,7 odstotka (2013: 1,3 odstotka) oziroma za 8,5 milijona evrov (2013: 9,7 milijona evrov). b) Oslabitev lastniških instrumentov, razpoložljivih za prodajo Skupina ugotovi, da je prišlo do oslabitve lastniških instrumentov, razpoložljivih za prodajo, če poštena vrednost teh investicij pomembno ali dolgotrajno pade pod njihovo nabavno ceno. Poleg tega skupina ocenjuje tudi običajno nihanje cen delnic. Oslabitev pa je lahko upravičena tudi, če obstajajo dokazi o poslabšanju finančnega položaja družbe, v katero se investira, ali o poslabšanju uspešnosti panoge ali sektorja, tehnologije ter poslovnih in finančnih denarnih tokov. V primeru, da bi bila vsa znižanja poštenih vrednosti pod nabavno vrednost naložbe v kapitalski instrument obravnavana kot pomembna ali dolgotrajnejša, bi skupina v svojih izkazih za leto 2014 pripoznala tisoč evrov dodatne izgube (2013: 3 tisoč evrov), kolikor bi znašal prenos nabranih izgub, pripoznanih v kapitalu, v izkaz poslovnega izida. c) Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupina sledi usmeritvam iz MRS 39 o razvrščanju neizvedenih finančnih sredstev s stalnimi ali določljivimi izplačili ter z določeno zapadlostjo med sredstva v posesti do zapadlosti. Tako razvrščanje pa zahteva veliko presoje. Banka pri presojanju oceni svoj namen in sposobnost obdržati ta sredstva v posesti do zapadlosti. Če jih banka ne bi obdržala v posesti do zapadlosti, razen če ne gre za posebne okoliščine (npr. prodaja zanemarljivo majhnega zneska sredstev, ki bodo kmalu zapadla), bi morala prerazvrstiti celotno skupino v skupino finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. V tem primeru pa se naložbe merijo po pošteni in ne po odplačni vrednosti. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

170 Če bi prišlo do take prerazvrstitve, bi se za razliko med pošteno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo akumulirani drugi vseobsegajoči donos, pripoznan v kapitalu, povečal za tisoč evrov (2013: zmanjšal za 564 tisoč evrov). d) Poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti Finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti Poštena vrednost je opredeljena kot cena, ki bi bila prejeta za prodajo sredstva oziroma bi bila plačana za prenos obveznosti v urejenem poslu na glavnem (ali če tega ni, na najugodnejšem) trgu na dan merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji med tržnimi udeleženci. Tovrstna opredelitev cene zahteva, da so udeleženci trga med seboj neodvisni in nepovezani, informirani ter sposobni, voljni in neprisiljeni stopiti v transakcijo. Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se sredstvo ali obveznost izmenja v redni transakciji med udeleženci na trgu za prodajo sredstva ali prenos obveznosti na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti. Pri tem mora imeti skupina dostop do glavnega oziroma najugodnejšega trga. Tehnike vrednotenja Tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti, spodbujajo uporabo ustreznih opazovanih vhodnih podatkov in v največji možni meri omejujejo uporabo neopazovanih vhodnih podatkov. Med trge, na katerih je v največji meri mogoče opazovati vhodne podatke za vrednotenje finančnih instrumentov, spadajo organizirani borzni trgi, trgi trgovcev, posredniški trgi in trgi brez posrednikov. Poštena vrednost sredstva ob pripoznavanju (cena, po kateri je sredstvo mogoče prodati, oziroma izhodna cena) je odraz transakcijske cene (cene, po kateri je bilo sredstvo kupljeno, oziroma vhodne cene). Poštena vrednost obveznosti ob pripoznavanju (cena, po kateri je obveznost mogoče prenesti, oziroma izhodna cena) je odraz transakcijske cene (cene, po kateri je bila obveznost prevzeta, oziroma vhodne cene). Ne glede na navedeno skupina posamično presoja, ali transakcija dejansko odraža pošteno vrednost in pri tem upošteva morebitno povezanost strank v transakciji, znake morebitne prisilne prodaje, vpliv oblikovanja cene transakcije glede na posebnosti strank v transakciji v primerjavi z lastnostmi skupine, ki pošteno vrednost izmeri, ter trg, kjer je transakcija nastala v primerjavi s trgom, do katerega običajno dostopa skupina. Skupina ob merjenjih poštene vrednosti finančnih instrumentov opredeli, v katero raven poštene vrednosti se izmerjeni finančni instrumenti uvrščajo. Uvrstitev posameznih finančnih instrumentov v raven poštene vrednosti se določi glede na vrste vhodnih podatkov, ki so se uporabile pri merjenju poštene vrednosti finančnega instrumenta. Pri tem se upošteva raven vhodnih podatkov, ki na določitev poštene vrednosti vpliva v največji meri. Kadar na določitev poštene vrednosti pomembno vpliva več vrst vhodnih podatkov, se upošteva tista raven vhodnih podatkov, ki je hierarhično najnižja. Ravni poštene vrednosti Skupina posamezne finančne instrumente uvršča v raven poštene vrednosti 1, 2 ali 3. V višje ravni poštene vrednosti se uvrščajo finančni instrumenti, za katere se je poštena vrednost izmerila z uporabo neposredno opazovanih vhodnih podatkov (neposredno opazovane cene). Finančni instrumenti, za katere se je poštena vrednost izmerila tudi z uporabo neopazovanih vhodnih podatkov, se uvrščajo v nižje ravni poštene vrednosti. Ob uporabi posameznih tehnik in metod vrednotenja skupina razpolaga z vhodnimi podatki, kot jih zahteva posamezna metoda ali model vrednotenja. V primeru pomanjkljivih vhodnih podatkov je raven poštene vrednosti opredeljena nižje kot v primeru popolnih vhodnih podatkov. Raven 1: v to raven poštene vrednosti skupina uvrsti finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost izmerila z neposrednim opazovanjem cene na trgih za enake finančne instrumente, do katerih lahko skupina dostopa na datum merjenja. V raven poštene vrednosti 1 skupina uvrsti tudi finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost izmerila z neposrednim opazovanjem kotiranih cen, ki jih za enake finančne instrumente zagotovijo udeleženci trga ali tretje osebe, pod pogojem, da gre za cene, oblikovane na osnovi rednih transakcij, ter da cena predstavlja zavezujočo ponudbo tretje osebe. V to raven so uvrščeni tudi vrednostni papirji, katerih poštena vrednost je določena na podlagi splošne ponujene cene (consensus price) ponudnika Boomberg Generic (BGN), ki sicer ne predstavlja zavezujoče ponudbe tretje osebe, a je skupina na podlagi primerjalnih analiz ugotovila, da je razlika do poštene vrednosti izmerjene z uporabo cen, ki predstavljajo zavezujočo ponudbo, nematerialna. 170 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

171 Raven 2: v to raven poštene vrednosti skupina uvrsti finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost izmerila z neposrednim opazovanjem cene na trgih za podobne finančne instrumente. V raven poštene vrednosti 2 skupina uvrsti tudi finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost izmerila z uporabo vhodnih podatkov, ki ne omogočajo uvrstitve finančnega instrumenta v raven poštene vrednosti 1, pri tem pa so vhodni podatki dostopni na trgu in so posredno odraz tržnih razmer oziroma so vhodni podatki izpeljani iz opazovanih cen na trgih ali so izpeljani iz opazovanih kotiranih cen, ki jih za enake finančne instrumente zagotovijo udeleženci trga ali tretje osebe, pod pogojem, da gre za cene oblikovane na osnovi rednih transakcij ter da cena predstavlja zavezujočo ponudbo tretje osebe. Raven 3: v to raven poštene vrednosti skupina uvrsti finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost izmerila z uporabo neopazovanih vhodnih podatkov. Neopazovani vhodni podatki vključujejo predpostavke in predvidevanja. Pri izvajanju tehnike vrednotenja skupina oblikuje predpostavke in predvidevanja skladno z drugimi tržnimi udeleženci. V raven poštene vrednosti 3 skupina uvrsti tudi finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost ob izbrani tehniki vrednotenja izmerila z uporabo pomanjkljivih ali neznanih vhodnih podatkov. Skupina v raven poštene vrednosti 3 uvrsti tudi finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost izmerila na podlagi od tretjih oseb kotiranih cen, ki ne izražajo rezultata rednih transakcij oziroma ne predstavljajo zavezujoče ponudbe tretje osebe. Tehnike vrednotenja skupin finančnih instrumentov, izkazanih po pošteni vrednosti Skupina za merjenje poštene vrednosti lastniških vrednostnih papirjev uporablja neposredno opazovane cene na trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko dostopa na datum merjenja. Skupina v teh primerih praviloma uporablja zaključne cene trga na presečni datum vrednotenja. Skupina lahko za merjenje poštene vrednosti lastniških vrednostnih papirjev uporablja tudi kotirane cene, ki jih zagotovijo udeleženci trga ali tretje osebe, pod pogojem, da so cene oblikovane na osnovi rednih transakcij in da cena predstavlja zavezujočo ponudbo tretje osebe. V tem primeru skupina uporabi ponudbene nakupne cene za pozicije sredstev in ponudbene cene za pozicije obveznosti. V primeru več kotacij lahko skupina uporabi najugodnejšo kotacijo. Kadar neposredno opazovane cene na trgih za enaka sredstva ali obveznosti niso na voljo in kadar hkrati ni na voljo kotiranih cen, ki jih zagotovijo udeleženci trga ali tretje osebe, pod pogojem, da so cene oblikovane na osnovi rednih transakcij ter da cena predstavlja zavezujočo ponudbo tretje osebe ali kadar skupina oceni, da je trg za posamezni finančni instrument nedelujoč, se za merjenje poštene vrednosti uporabi tehnike vrednotenja, ki temeljijo na tržnem načinu določanja vrednosti oziroma tehnike vrednotenja, ki temeljijo na donosu zasnovanem načinu določanja vrednosti. Kadar skupina v okviru tehnik vrednotenja, ki temeljijo na tržnem načinu določanja vrednosti, uporabi za merjenje poštene vrednosti lastniških vrednostnih papirjev kotirane cene, ki jih zagotovijo udeleženci trga ali tretje osebe in ki ne izražajo rezultata rednih transakcij oziroma ne predstavljajo zavezujoče ponudbe te osebe, mora skupina v primeru več takšnih kotacij izbrati povprečno vrednost, v primeru treh ali več kotacij pa pred tem tudi odstraniti dve skrajni kotaciji. Med tehnikami vrednotenja, ki temeljijo na tržnem načinu določanja vrednosti, skupina uporablja dve glavni metodi in sicer metodo primerljivih borznih podjetij in metodo primerljivih kupoprodaj. Skupina od na donosu zasnovanih načinov določanja vrednosti uporablja metodo diskontiranega denarnega toka. Skupina za merjenje poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev uporablja neposredno opazovane cene na trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko dostopa na datum merjenja. Skupina v teh primerih praviloma uporablja zaključne cene trga na presečni datum vrednotenja, pri tem pa uporabi ponudbene nakupne cene za pozicije sredstev in ponudbene cene za pozicije obveznosti, kadar so te na voljo. V zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, skupina uporabi zaključne cene. Skupina lahko za merjenje poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev uporablja tudi kotirane cene, ki jih zagotovijo udeleženci trga ali tretje osebe, pod pogojem, da so cene oblikovane na osnovi rednih transakcij ter da cena predstavlja zavezujočo ponudbo tretje osebe. V tem primeru skupina uporabi ponudbene nakupne cene za pozicije sredstev in ponudbene cene za pozicije obveznosti. V primeru več kotacij lahko skupina uporabi najugodnejšo kotacijo. Kadar neposredno opazovane cene na trgih za enaka sredstva ali obveznosti niso na voljo in kadar hkrati niso na voljo kotirane cene, ki jih zagotovijo udeleženci trga ali tretje osebe, pod pogojem, da so cene oblikovane na osnovi rednih transakcij ter da cena predstavlja zavezujočo ponudbo tretje osebe, ali kadar skupina oceni, da je trg za posamezni finančni instrument nedelujoč, se za merjenje poštene vrednosti uporabijo tehnike vrednotenja, ki temeljijo na tržnem načinu določanja vrednosti, oziroma tehnike vrednotenja, ki temeljijo na donosu zasnovanem načinu določanja vrednosti. Kadar skupina v okviru tehnik vrednotenja, ki temeljijo na tržnem načinu določanja vrednosti, uporabi za merjenje poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev kotirane cene, ki jih zagotovijo udeleženci trga ali tretje osebe in ki ne izražajo rezultata rednih transakcij oziroma ne predstavljajo zavezujoče ponudbe te osebe, mora skupina v primeru več takšnih kotacij izbrati povprečno vrednost, v primeru treh ali več kotacij pa pred tem tudi odstraniti dve skrajni kotaciji. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

172 Skupina za merjenje poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov uporablja neposredno opazovane cene na trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko dostopa na datum merjenja. Skupina v teh primerih praviloma uporablja zaključne cene trga na presečni datum vrednotenja. Skupina lahko za merjenje poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov uporablja tudi kotirane cene, ki jih zagotovijo udeleženci trga ali tretje osebe, pod pogojem, da so cene oblikovane na osnovi rednih transakcij ter da cena predstavlja zavezujočo ponudbo tretje osebe. V tem primeru skupina uporabi ponudbene nakupne cene za pozicije sredstev in ponudbene cene za pozicije obveznosti. V primeru več kotacij lahko skupina uporabi najugodnejšo kotacijo. Skupina za merjenje poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov uporablja tudi tehnike vrednotenja, ki temeljijo na tržnem načinu določanja vrednosti oziroma tehnike vrednotenja, ki temeljijo na donosu zasnovanem načinu določanja vrednosti. Skupina za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov uporablja krivuljo donosnosti (»yield curve«), brezkuponsko krivuljo donosnosti (»zero curve«), diskontno krivuljo donosnosti (»discount curve«) in krivuljo terminskih obrestnih mer (»forward curve«). Brezkuponska krivulja donosnosti se iz krivulje donosnosti oblikuje s pomočjo metode»bootstrapping«. Prihodnji denarni tokovi se v primerljive sedanje vrednosti pretvorijo s pomočjo diskontne stopnje. Diskontiranje prihodnjih denarnih tokov predstavlja sedanjo vrednost enote denarja, ki jo bo skupina prejela nekje v prihodnosti. Vsak denarni tok je diskontiran s stopnjo, značilno za obdobje, v katerem bo denarni tok nastopil. Diskontno stopnjo skupina izračunava iz brezkuponskih stopenj donosa. Skupina dnevno pridobiva brezkuponsko krivuljo donosnosti za domačo valuto evro (1M Euribor, 3M Euribor, 6M Euribor) iz sistema Reuters ob zaključku delovnega dne za ročnosti do vključno 30 let. Za vse tuje valute so krivulje donosnosti sestavljene iz denarnih krivulj za posamezne tuje valute do ročnosti vključno enega leta in iz krivulj obrestnih zamenjav za posamezne tuje valute za ročnosti nad enim letom. Za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov se poleg navedenih krivulj uporabljajo tudi drugi vhodni podatki, kot so valutni tečaji, obrestne mere ter podatki o volatilnosti valutnih tečajev in obrestnih mer. Skupina uporablja splošno razširjene in priznane modele vrednotenja. Za vrednotenje valutnih opcij evropskega tipa skupina uporablja Garman-Kohlhagenov model, ki je prilagojen Blacks-Scholesov model za vrednotenje valutnih opcij. Ta posebna različica modela zahteva, da uporabnik določi krivuljo obrestne mere za obe valuti posla. Za vrednotenje valutnih opcij ameriškega tipa skupina uporablja Barone-Adesi in Whaleyjev model, ki uporablja enako logiko diferenciala kot Black- Scholesov model. Temelji na kvadratnem približku, ki služi za izračun premije predčasne izvršitve opcije, ki ga ameriški tip valutnih opcij omogoča. Za vrednotenje obrestnih opcij skupina uporablja model Blacks. Izmerjene poštene vrednosti vključujejo kreditno tveganje nasprotne stranke v primerih, ko je skupina ocenila, da obstaja povečano kreditno tveganje nasprotne stranke. Interno okolje za izvajanje vrednotenja Skupina je oblikovala interno okolje za primerno izvajanje funkcije vrednotenja. Vrednotenje finančnih instrumentov, ki se merijo po pošteni vrednosti ter so del sredstev in obveznosti izkaza finančnega položaja skupine, izvaja organizacijska enota, ki je popolnoma neodvisna od organizacijske enote, ki upravlja s sredstvi in obveznostmi. Kadar so predmet vrednotenja finančni instrumenti, prejeti v zavarovanje naložb skupine, vrednotenje izvaja organizacijska enota, ki ni nosilka terjatev, zavarovanih s finančnimi instrumenti, ki so predmet vrednotenja. Modeli vrednotenja, načini uporabe in vrste vhodnih podatkov so opredeljeni v internih aktih skupine, ki tudi na ta način omejuje subjektivno presojo pri merjenju poštene vrednosti. Skupina izvaja dnevno neodvisno verificiranje evidentiranih tečajnic in cen, ki se uporabijo pri vrednotenju finančnih instrumentov. 172 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

173 METODE VREDNOTENJA FINANČNIH INSTRUMENTOV, MERJENIH PO POŠTENI VREDNOSTI Stanje 31. december 2014 Kotirane cene na aktivnih trgih (raven 1) Metode vrednotenja na podlagi tržnih podatkov (raven 2) Metode vrednotenja, ki ne temeljijo na tržnih podatkih (raven 3) Skupaj Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Finančna sredstva, namenjena trgovanju delnice izvedeni finančni instrumenti drugo 1 1 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida investicija, vezana na enoto premoženja Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo dolžniški vrednostni papirji delnice deleži Skupaj finančna sredstva Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Finančne obveznosti, namenjene trgovanju izvedeni finančni instrumenti spot posli Skupaj finančne obveznosti Dolžniški vrednostni papirji, katerih poštena vrednost temelji na tržnih tečajih iz Bloomberga (BGN), so razvrščeni v raven 1 v skupni višini tisoč evrov, saj je skupina z izvajanjem rednih primerjalnih analiz ugotovila, da je razlika do ponudbenih cen nematerialna. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

174 Stanje 31. december 2013 Kotirane cene na aktivnih trgih (raven 1) Metode vrednotenja na podlagi tržnih podatkov (raven 2) Metode vrednotenja, ki ne temeljijo na tržnih podatkih (raven 3) Skupaj Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Finančna sredstva, namenjena trgovanju delnice izvedeni finančni instrumenti investicija, vezana na enoto premoženja drugo 1 1 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida investicija, vezana na enoto premoženja Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo dolžniški vrednostni papirji delnice deleži Skupaj finančna sredstva Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Finančne obveznosti, namenjene trgovanju izvedeni finančni instrumenti spot posli Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida strukturiran depozit Skupaj finančne obveznosti PRENOSI MED RAVNMI POŠTENE VREDNOSTI FINANČNIH INSTRUMENTOV, RAZPOLOŽLJIVIH ZA PRODAJO: Raven 1 Raven 2 Raven iz v iz v iz v Knjigovodska vrednost na dan prenosa Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (lastniški vrednostni papirji) (529) Stanje na dan 31. december / Skupina je v prvem polletju 2014 zaradi spremembe tehnike vrednotenja iz ravni 3 v raven 2 prenesla poslovni delež v dveh družbah v skupni vrednosti 529 tisoč evrov. V obeh primerih je skupina prešla iz modela nabavne vrednosti na tehniko vrednotenja s tržnim načinom določanja vrednosti. Nova vrednost prenesenih finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, je tako na dan 31. december 2014 znašala tisoč evrov. 174 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

175 Raven 1 Raven 2 Raven iz v iz v iz v Knjigovodska vrednost na dan prenosa Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (dolžniški vrednostni papirji) (13.789) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (lastniški vrednostni papirji) 111 (111) 503 (503) Stanje na dan 31. december / 503 / GIBANJE FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, MERJENIH PO POŠTENI VREDNOSTI, KI PO HIERARHIJI POŠTENE VREDNOSTI SPADAJO V RAVEN 3 Finančna sredstva, namenjena trgovanju Delnice Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Deleži Skupaj Stanje 1. januar Skupaj dobički/(izgube) izkaz poslovnega izida izkaz vseobsegajočega donosa Nakupi Prodaja, odpoklic, zapadlost Prenos v raven 3 Prenos iz ravni 3 (529) (529) Stanje 31. december Dobički/(izgube), pripoznani v izkazu poslovnega izida, za finančne instrumente v stanju na dan 31. december 2014 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

176 Finančna sredstva, namenjena trgovanju Delnice Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Izvedeni finančni instrumenti Skupaj Deleži Delnice Deleži Skupaj Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Izvedeni finančni instrumenti Stanje 1. januar Skupaj dobički/(izgube) (176) (542) (542) izkaz poslovnega izida (176) (135) (135) čisti dobički/(izgube) finančnih sredstev, namenjenih trgovanju čiste izgube od finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (176) realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (135) (135) izkaz vseobsegajočega donosa (407) (407) presežek iz prevrednotenja (407) (407) Nakupi Prodaja, odpoklic, zapadlost (2.382) (2.382) (105) (269) (92) (361) (3) Prenos v raven 3 Prenos iz ravni 3 (2.641) (2.641) Stanje 31. december Dobički/(izgube), pripoznani v izkazu poslovnega izida, za finančne instrumente v stanju na dan 31. december 2013 Uporaba neopazovanih vhodnih podatkov pri merjenju poštene vrednosti Preglednica spodaj vsebuje informacijo o pomembnih neopazovanih vhodnih podatkih pri merjenju poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki so bili na dan 31. december 2014 uvrščeni v raven poštene vrednosti 3. Vrsta finančnega instrumenta Lastniški vrednostni papirji Poštena vrednost na dan 31. december 2014 Tehnika ocenjevanja vrednosti 5 Model nabavne vrednosti Poslovni deleži 70 Model nabavne vrednosti Pomemben neopazovani vhodni podatek Razpon ocen za neopazovani vložek Občutljivost merjenja poštene vrednosti na spremembe neopazovanih vložkov Sprememba v tehniki vrednotenja lahko povzroči večje spremembe izmerjene vrednosti Sprememba v tehniki vrednotenja lahko povzroči večje spremembe izmerjene vrednosti 176 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

177 Neopazovani vhodni podatki pri merjenju poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki so bili na dan 31. december 2014 uvrščeni v raven poštene vrednosti 3, izhajajo iz uporabe modela nabavne vrednosti, kadar obstajajo ovire pri merjenju poštene vrednosti in kadar so vrednosti sredstev nizke. Učinek neopazovanih vhodnih podatkov na merjenje poštene vrednosti Čeprav skupina verjame, da so ocene poštenih vrednosti ustrezne, lahko uporaba različnih tehnik vrednotenja ali predpostavk vodi do različnega merjenja poštene vrednosti. Pri merjenju poštene vrednosti finančnih instrumentov, razvrščenih v raven 3, bi lahko sprememba pri izbiri neopazovanih vhodnih podatkov ali predpostavk na uporabo razumno drugačnih vhodnih podatkov ali predpostavk do določene mere spremenila izmerjeno pošteno vrednost Vpliv na izkaz poslovnega izida Vpliv na kapital Finančno sredstvo Ugoden (Neugoden) Ugoden (Neugoden) Lastniški vrednostni papirji (5) Poslovni deleži (70) Neugoden vpliv na izkaz poslovnega izida pri merjenju poštene vrednosti lastniških finančnih instrumentov, razvrščenih v raven 3, je bil izmerjen kot možnost, da bi ob prehodu iz modela nabavne vrednosti meritev poštene vrednosti po drugačni tehniki vrednotenja izkazala vrednost 0. Neugoden vpliv na izkaz poslovnega izida pri merjenju poštene vrednosti poslovnih deležev, razvrščenih v raven 3, je bil izmerjen kot možnost, da bi ob prehodu iz modela nabavne vrednosti meritev poštene vrednosti po drugačni tehniki vrednotenja izkazala vrednost Vpliv na izkaz poslovnega izida Vpliv na kapital Finančno sredstvo Ugoden (Neugoden) Ugoden (Neugoden) Lastniški vrednostni papirji (5) 4 Poslovni deleži (599) Finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti Preglednica v nadaljevanju prikazuje knjigovodske vrednosti ter poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki v izkazu finančnega položaja niso merjeni po pošteni vrednosti. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

178 FINANČNI INSTRUMENTI, KI NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI Stanje 31. december 2014 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Raven 1 Raven 2 Raven 3 Skupaj Finančna sredstva Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke fizične osebe pravne osebe druga finančna sredstva Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Finančne obveznosti Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge bank in centralne banke vloge strank, ki niso banke fizične osebe pravne osebe krediti bank in centralne banke dolžniški vrednostni papirji druge finančne obveznosti Stanje 31. december 2013 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Raven 1 Raven 2 Raven 3 Skupaj Finančna sredstva Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke fizične osebe pravne osebe druga finančna sredstva Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Finančne obveznosti Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge bank in centralne banke vloge strank, ki niso banke fizične osebe pravne osebe krediti bank in centralne banke dolžniški vrednostni papirji druge finančne obveznosti S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

179 Povzetek najpomembnejših metod in predpostavk, ki se uporabljajo pri ocenjevanju poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki v računovodskih izkazih niso merjeni po pošteni vrednosti, je naveden v nadaljevanju. Krediti bankam in krediti strankam, ki niso banke Posojila so zmanjšana za oblikovane oslabitve. Ocenjena poštena vrednost posojil se izračuna z diskontiranjem pričakovanih denarnih tokov po trenutnih tržnih obrestnih merah, pri čemer se upošteva stopnja donosnosti brezkuponskih obveznic (Zero Curve) za posamezno valuto, povečana za ustrezen kreditni pribitek (Swap Spread). Pri izračunu se upošteva preostala zapadlost vsakega denarnega toka. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti vključujejo vrednostne papirje. Njihova poštena vrednost je določena na podlagi splošne ponujene cene (consensus price) ponudnika Boomberg Generic (BGN), ki sicer ne predstavlja zavezujoče ponudbe tretje osebe, a je skupina na podlagi primerjalnih analiz ugotovila, da je razlika do poštene vrednosti izmerjene z uporabo cen, ki predstavljajo zavezujočo ponudbo, nematerialna, zato so vključeni v raven 1. Vloge in krediti bank in centralne banke ter strank, ki niso banke Ocenjena poštena vrednost vlog, katerih zapadlost ni določena, vključno z neobrestovanimi depoziti, je znesek, ki ga je treba plačati na prvi poziv. Ocenjena poštena vrednost vlog s stalno obrestno mero in kreditov, ki ne kotirajo na delujočem trgu, temelji na diskontiranih denarnih tokovih, pri čemer se uporabijo obrestne mere za nove zadolžitve s podobno preostalo zapadlostjo. Uporabljene obrestne mere so bile konsistentne s kreditnim tveganjem skupine. Izdani dolžniški vrednostni papirji Skupne poštene vrednosti se izračunajo na podlagi tečajev, objavljenih na delujočem trgu vrednostnih papirjev. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

180 4. ANALIZA POSLOVNIH SEGMENTOV a) Poslovni segmenti Poslovanje skupine sestavljajo naslednji segmenti poslovanja: poslovanje s fizičnimi osebami zajema naslednje storitve: osebne račune (rezidentov in nerezidentov), osebno bančništvo, privatno bančništvo, varčevalne račune, vezane vloge v domači in tuji valuti, rentno in namensko varčevanje, spletno bančništvo Abanet, mobilno storitev AbaSMS ključna beseda, AbaSMS varnostni in info paket, mobilno banko Abamobi, kredite, limite, zavarovalne storitve, sklade, borzno posredovanje, plačilne kartice, Abacent, zlato, sefe, MoneyGramm, storitev Oblikuj.si kartico, plačilni promet in plačilne instrumente, e-račun; poslovanje s pravnimi osebami zajema naslednje storitve: transakcijske račune, limite (prekoračitve), kredite in depozite različnih ročnosti, plačilne kartice, potrdila o vlogah, dokumentarno poslovanje, garancije, akreditive, plačilni promet in plačilne instrumente, Abatočko, upravljanje denarnih sredstev na računih (cash management), Abakredit, e-račun, spletno banko (Abacom in Abanet), spletni plačilni servis, mobilno storitev AbaSMS; finančni trgi zajemajo naslednje aktivnosti: trgovanje s finančnimi instrumenti, upravljanje z likvidnostjo, investicijsko bančništvo in medbančne odnose. Segment»drugi«vključuje aktivnosti skupine, ki se nanašajo na skrbniške in administrativne storitve, aktivnosti odvisnih družb (leasing, faktoring, upravljanje naložb in druge aktivnosti), vključno s prevrednotenjem naložb v pridružene družbe. Transakcije med poslovnimi segmenti za namen medsebojnega obračunavanja dohodkovnih učinkov so narejene na podlagi dogovorjenih in usklajenih instrumentarijev prenosa različnih učinkov (interni prenosi/razporejanje posrednih stroškov po vseh segmentih poslovanja, obremenjevanje komercialnih poslovnih segmentov z režijskimi stroški, interni prenosi dohodkovnih efektov med poslovnimi segmenti). Obveznosti oziroma viri so po segmentih poslovanja alocirani glede na to, v katerem segmentu poslovanja so bili pridobljeni, prav tako se odhodki od obresti oziroma drugi neobrestni odhodki od financiranja nahajajo po tistih segmentih poslovanja, v katerih so bili pridobljeni viri. Sredstva in obveznosti po segmentih poslovanja predstavljajo večino sredstev in obveznosti v izkazu finančnega položaja, ne vključujejo pa terjatev zaradi davkov, ki so izkazane na ravni skupine in niso razporejene po segmentih poslovanja. Na rezultate po segmentih poslovanja vpliva tudi sistem oportunitetnih obrestnih mer, ki temelji na alternativnih/oportunitetnih obrestnih merah, ki se uporabljajo za obrestovane postavke sredstev in obveznosti z namenom, da se ugotovijo oportunitetni prihodki oziroma oportunitetni odhodki. Na podlagi teh se izračunavajo oportunitetne obrestne marže za posamezne segmente sredstev (kot razlika med dejansko realiziranimi prihodki in oportunitetnimi prihodki) in oportunitetne obrestne marže za posamezne segmente obveznosti (kot razlika med oportunitetnimi odhodki in dejansko realiziranimi odhodki), kar je temelj za ugotavljanje pozitivnih oziroma negativnih oportunitetnih obrestnih marž ter posledično pozitivnih oziroma negativnih prispevkov k rezultatom poslovanja po posameznih segmentih. Poslovni segmenti se poročajo upravi banke. 180 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

181 OSNOVNE INFORMACIJE PO POSLOVNIH SEGMENTIH SKUPINE Stanje 31. december 2014 Poslovanje s fizičnimi osebami Poslovanje s pravnimi osebami Finančni trgi Drugi Skupaj Čisti dobički iz poslov s komitenti¹ (2.094) Prihodki iz poslov z drugimi segmenti Rezultati segmenta ( )* (19.443)** ( ) Izguba iz poslovanja ( ) Pripadajoči dobički/(izgube) pridruženih družb Bruto izguba ( ) Davek iz dohodka pravnih oseb Čista izguba ( ) Sredstva segmenta Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb (3.698) Sredstva zunaj segmentov Skupaj sredstva Obveznosti segmenta Obveznosti zunaj segmentov Skupaj obveznosti Druge postavke segmenta Investicijska vlaganja Amortizacija Neto oslabitve in rezervacije (1.537) ( ) (7.768) (7.143) ( ) Druge pomembne nedenarne postavke ¹ Vključujejo: prihodke iz obresti odhodke iz obresti (17.039) (3.785) (27.324) (58) (48.206) prihodke iz dividend prihodke iz opravnin odhodke iz opravnin (4.790) (5.992) (419) (1.552) (12.753) * Negativni rezultat segmenta»poslovanje s pravnimi osebami«je predvsem posledica realizirane izgube ob odpravi pripoznanja kreditov ob prenosu na DUTB (pojasnilo 8) in oblikovanih dodatnih oslabitev za obstoječi kreditni portfelj. ** Negativni rezultat segmenta»drugi«predstavljajo predvsem stroški podpornih služb, ki ne ustvarjajo neposrednih prihodkov in pa rezervacije za pravno nerešene tožbe in rezervacije za stroške reorganizacije (pojasnilo 35). S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

182 Stanje 31. december 2013 Poslovanje s fizičnimi osebami Poslovanje s pravnimi osebami Finančni trgi Drugi Skupaj Čisti dobički iz poslov s komitenti¹ (3.489) Prihodki iz poslov z drugimi segmenti Rezultati segmenta (5.248) ( ) ( ) Izguba iz poslovanja ( ) Pripadajoči dobički/(izgube) pridruženih družb (1.134) (1.134) Bruto izguba ( ) Davek iz dohodka pravnih oseb (28.644) Čista izguba ( ) Sredstva segmenta Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb (12.670) Sredstva zunaj segmentov Skupaj sredstva Obveznosti segmenta Obveznosti zunaj segmentov Skupaj obveznosti Druge postavke segmenta Investicijska vlaganja Amortizacija Neto oslabitve in rezervacije (1.992) ( ) (16.204) ( ) Druge pomembne nedenarne postavke ¹ Vključujejo: prihodke iz obresti odhodke iz obresti (25.433) (16.385) (30.368) (852) (73.038) prihodke iz dividend prihodke iz opravnin odhodke iz opravnin (5.757) (5.436) (448) (1.267) (12.908) Investicijska vlaganja se nanašajo na kupljena opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva v tekočem letu. 182 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

183 b) Geografska analiza Skupina se pri svojem poslovanju v okviru kreditnega tveganja srečuje tudi z deželnim tveganjem. Za uravnavanje deželnega tveganja je banka izdelala pravilnik, s katerim sta določena postopek določitve in spremljanja tveganosti tujih držav ter postopek določitve in spremljanja limitov do tujih držav. Po pravilniku se tveganost posamezne tuje države določi kvartalno na podlagi pridobljenih bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij. Tuje države se razvrstijo v sedem internih bonitetnih razredov, ki posledično določajo limit zadolževanja. Na ta način sta zagotovljena primerna razpršenost naložb in s tem doseganje optimalnega donosa ob zanjo še sprejemljivem tveganju. GEOGRAFSKA KONCENTRACIJA SREDSTEV IN PRIHODKOV Skupina Stanje 31. december 2014 Skupaj nekratkoročna nefinančna sredstva Skupaj prihodki Slovenija Druge države Evropske unije Države nekdanje Jugoslavije Druge države Dolgoročne naložbe v pridružene družbe Skupina Stanje 31. december 2013 Skupaj nekratkoročna nefinančna sredstva Skupaj prihodki Slovenija Druge države Evropske unije Države nekdanje Jugoslavije Druge države Dolgoročne naložbe v pridružene družbe Prihodki vključujejo prihodke iz obresti, prihodke iz opravnin in prihodke iz dividend. Skupina posluje predvsem v Sloveniji, kjer ima tudi svoj sedež. Več kot polovico poslovanja s tujino obsega medbančno poslovanje, preostalo pa poslovanje s tujimi podjetji in poslovanje na centralnih ravneh države. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

184 DODATNO RAZKRITJE V SKLADU Z 89. ČLENOM DIREKTIVE 2013/36/EU (CRD IV) INFORMACIJE ZA POSLOVNO LETO 2014 NA KONSOLIDIRANI PODLAGI PO POSAMEZNIH DRŽAVAH ČLANICAH EU N TRETJIH DRŽAVAH Države Ime(na) in narava dejavnosti Promet* Države članice EU: Slovenija Število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa ABANKA VIPA d.d. (banka), AB58 d.o.o. (finančno svetovanje), AFAKTOR d.o.o. (faktoring), ALEASING d.o.o. (leasing), ANEPREMIČNINE d.o.o. (trgovanje z lastnimi nepremičninami), ARGOLINA d.o.o. (projektno financiranje) ,33 Hrvaška Afaktor - faktoring d.o.o. (faktoring) 28 Tretje države: Srbija Afaktor - faktoring finansiranje d.o.o. (faktoring) 284 4,95 Črna gora Anekretnine d.o.o. (trgovanje z lastnimi nepremičninami) 0,56 SKUPAJ SKUPINA ABANKA VIPA ,84 INFORMACIJE ZA POSLOVNO LETO 2013 NA KONSOLIDIRANI PODLAGI PO POSAMEZNIH DRŽAVAH ČLANICAH EU IN TRETJIH DRŽAVAH Države Ime(na) in narava dejavnosti Promet* Države članice EU: Slovenija Število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa ABANKA VIPA d.d. (banka), AB58 d.o.o. (finančno svetovanje), AFAKTOR d.o.o. (faktoring), ALEASING d.o.o. (leasing), ANALOŽBE d.o.o. (upravljanje naložb), ANEPREMIČNINE d.o.o. (trgovanje z lastnimi nepremičninami), ARGOLINA d.o.o. (projektno financiranje) ,38 Hrvaška Afaktor - faktoring d.o.o. (faktoring) 129 0,50 Tretje države: Srbija Afaktor - faktoring finansiranje d.o.o. (faktoring) SKUPAJ SKUPINA ABANKA VIPA ,63 * Vključuje prihodke iz obresti, dividend in opravnin glede na državo, kjer je sedež posamezne družbe članice Skupine Abanka Vipa. 184 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

185 5. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OBRESTI Prihodki iz obresti Abanka Skupina Posojila in terjatve bankam strankam, ki niso banke Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Denar in kratkoročne vloge Odhodki za obresti Vloge bank strank, ki niso banke Izdane obveznice in potrdila o vlogah Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Krediti bank in centralne banke Drugo Čiste obresti Znesek razmejenih prihodkov od obresti od oslabljenih finančnih sredstev skupine je v letu 2014 znašal 698 tisoč evrov (2013: tisoč evrov). Zmanjšanje je predvsem posledica prenosa oslabljenih terjatev na DUTB (pojasnilo 29). 6. PRIHODKI IZ DIVIDEND Abanka Skupina Vrednostni papirji, namenjeni trgovanju Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

186 7. PRIHODKI IN ODHODKI IZ OPRAVNIN GLEDE NA VRSTO TRANSAKCIJ: Abanka Skupina Prihodki iz opravnin Plačilni promet Vodenje transakcijskih računov Kartično in bankomatsko poslovanje Kreditni posli Dana jamstva Skrbniške storitve Investicijsko bančništvo Upravljanje pokojninskih in vzajemnih skladov Druge storitve Odhodki iz opravnin Plačilni promet Kartično in bankomatsko poslovanje Prejeta jamstva Skrbniške storitve Borza, KDD Druge storitve Čiste opravnine REALIZIRANI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Abanka Skupina Realizirani čisti dobički iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Realizirani čisti dobički iz finančnih sredstev v posesti do zapadlosti Realizirane izgube iz kreditov ter drugih finančnih sredstev in obveznosti (69.002) (185) (69.002) (185) Realizirani dobički iz kreditov ter drugih finančnih sredstev in obveznosti (62.360) (62.360) Izmed realiziranih čistih dobičkov iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se tisoč evrov nanaša na dobičke iz prodaje delnic, tisoč evrov pa na prodajo obveznic Republike Slovenije. 186 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

187 Realizirane izgube iz kreditov v višini tisoč evrov izhajajo iz prenosa kreditov na DUTB ter predstavljajo razliko med knjigovodsko vrednostjo neposredno pred prenosom in prejeto kupnino. Realizirane izgube iz prenosa dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, na DUTB znašajo tisoč evrov (pojasnilo 29). V letu 2013 se je tisoč evrov realiziranih dobičkov iz keditov ter drugih finančnih sredstev in obveznosti nanašalo na odpravo pripoznanja obveznosti iz nekumulativnega podrejenega kredita zaradi prenehanja vseh kvalificiranih obveznosti banke po prejemu odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih 18. decembra ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAMENJENIH TRGOVANJU Abanka Skupina Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut Čisti dobički iz izvedenih finančnih instrumentov Realizirani dobički iz trgovanja z vrednostnimi papirji in deleži: dolžniški vrednostni papirji delnice in deleži Nerealizirane (izgube)/dobički iz vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju (5) 109 (5) Znotraj čistih dobičkov iz izvedenih finančnih instrumentov so zajete izgube v višini 911 tisoč evrov, ki se nanašajo na prenos petih terminskih poslov na DUTB (pojasnilo 29) in 921 tisoč evrov dobičkov iz drugih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti. 10. DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, PRIPOZNANIH PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Skupina Čisti dobički/(izgube): lastniški vrednostni papirji (176) dolžniški vrednostni papirji (109) investicija, vezana na enoto premoženja (79) (28) strukturiran depozit (65) (94) (144) (407) S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

188 11. DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE Abanka Skupina Drugi poslovni dobički prihodki za nebančne storitve prihodki iz prodaje vozil, nepremičnin in drugo drugi poslovni prihodki Druge poslovne izgube davek na finančne storitve (2.677) (2.188) (2.702) (2.208) davek na bilančno vsoto (1.511) (1.611) (1.511) (1.611) drugi davki, prispevki in druge dajatve (224) (127) (240) (131) članarine in podobno (101) (125) (115) (146) drugi poslovni odhodki (7.057) (14.699) (7.215) (14.768) (11.570) (18.750) (11.783) (18.864) Druge čiste poslovne izgube (9.523) (17.918) (6.390) (12.817) 12. ADMINISTRATIVNI STROŠKI Abanka Skupina Stroški dela bruto plače dajatve za socialno zavarovanje dajatve za pokojninsko zavarovanje rezervacije za zaposlence (pojasnilo 35) Stroški storitev Stroški reklame Drugi administrativni stroški Stroški računalniških storitev Stroški najemnin Drugi stroški Abanka Skupina Znesek, porabljen* za revizorja: revidiranje letnega poročila druge storitve dajanja zagotovil druge nerevizijske storitve * Vključuje plačane zneske v posameznem letu. 188 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

189 13. AMORTIZACIJA Pojasnilo Abanka Skupina Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Neopredmetena sredstva Skupina v letu 2014 ni spreminjala amortizacijskih stopenj za obstoječe skupine osnovnih sredstev. Za novo pridobljene vrste osnovnih sredstev, ki po vsebini niso sodile v obstoječe vrste, je določila ustrezne nove amortizacijske stopnje. 14. REZERVACIJE Abanka Skupina Pojasnilo Rezervacije za reorganizacijo Rezervacije za pravno nerešene tožbe 35, Rezervacije za zaslužke zaposlencev 35 (69) (259) (76) (296) Druge rezervacije (41) (41) Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Neto dodatno oblikovane rezervacije OSLABITVE Abanka Skupina Pojasnilo Oslabitve finančnih sredstev: finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo krediti strankam, ki niso banke druga finančna sredstva (145) 240 (148) 291 Oslabitve nefinančnih sredstev: opredmetena osnovna sredstva naložbene nepremičnine dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb druga nefinančna sredstva Največ dodatnih oslabitev v letu 2014 je bilo oblikovanih za izpostavljenosti do podjetij iz dejavnosti poslovanja z nepremičninami ter predelovalnih in trgovinskih dejavnosti. Del povečanja oslabitev izhaja tudi iz uvedbe strožje opredelitve oziroma obravnave nedonosnih in restukturiranih izpostavljenosti. Skupina je v letu 2014 oslabila tudi finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, in sicer v višini 732 tisoč evrov (2013: tisoč evrov). Oslabitve so bile oblikovane za lastniške vrednostne papirje, pri katerih je prišlo do pomembnega ali dolgotrajnega znižanja poštene vrednosti pod nabavno vrednost. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

190 16. DAVEK IZ DOHODKA Abanka Skupina Pojasnilo Davek iz dohodka (409) (465) Odloženi davki (27.182) (28.179) (27.182) (28.644) Razlika med davkom skupine pred obdavčitvijo in teoretičnim zneskom davka, če bi se obračunal po isti osnovni davčni stopnji, kot ga uporablja matična banka: Bruto (izguba) ( ) ( ) ( ) ( ) Davek, izračunan po predpisani davčni stopnji 17 odstotkov (2013: 17 odstotkov) odstotkov od neobdavčenih prihodkov odstotkov od davčno nepriznanih odhodkov (2.556) (2.943) (3.196) (3.722) Davčne olajšave in pokrivanje davčne izgube Učinek iz nepripoznanih odloženih davkov na davčno izgubo tekočega leta (31.016) (45.948) (31.613) (46.698) Učinek iz odpravljenih odloženih davkov na davčno izgubo preteklih let (29.872) (30.879) Neto oblikovani odloženi davki Učinek spremembe davčne stopnje s 15 odstotkov na 17 odstotkov (2013: s 15 odstotkov na 17 odstotkov) Učinek različnih davčnih stopenj med državami (16) 12 Skupaj (27.182) (28.644) V letu 2013 je bila sprejeta sprememba Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki določa stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb 17 odstotkov. Skupina je prilagodila višino odloženih terjatev za davek zaradi spremenjenih načrtovanih obdavčljivih dobičkov, ki bodo na voljo za pokrivanje neizrabljenih davčnih izgub. Banka je novembra 2010 z DURS podpisala dogovor o sodelovanju v okviru pilotskega projekta horizontalni monitoring. V skladu z lokalnimi predpisi lahko davčni organi kadarkoli pregledajo poslovne knjige in računovodske evidence banke še pet let po letu poročanja ter odmerijo dodatno obveznost plačila davka in kazni. 190 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

191 17. DENAR V BLAGAJNI, STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI IN VPOGLEDNE VLOGE PRI BANKAH Abanka Skupina Blagajna Poravnalni račun in obvezna rezerva Vpogledne vloge pri bankah Skupaj denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah Vključeno v denar in denarne ustreznike (pojasnilo 39) Zaradi spremembe sheme Banke Slovenije, in sicer izkaza finančnega položaja, kjer se druge vloge pri centralni banki vključijo med kredite bankam, je skupina spremenila tudi primerjalne podatke v izkazu finančnega položaja (pojasnilo 1.24). Med letom 2014 je skupina z ustrezno politiko skrbela za uravnavanje likvidnostnega položaja banke. Stanje na poravnalnem računu se je konec leta 2014 zmanjšalo predvsem iz naslova zapadlosti depozitov Ministrstva za finance. Analiza obrestnih mer denarja v blagajni in stanja na računih pri centralni banki je razkrita v pojasnilu Obrestne mere po valutah in finančnih instrumentih ( ). Poštene vrednosti so razkrite v pojasnilu 3.d. 18. FINANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI, NAMENJENI TRGOVANJU Skupina Delnice kotirajoče nekotirajoče Izvedeni finančni instrumenti Drugo 1 1 Skupaj finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, namenjena trgovanju, ki zapadejo v 12 mesecih od datuma poročanja Finančna sredstva, namenjena trgovanju, ki zapadejo v več kot 12 mesecih od datuma poročanja Banka je v oktobru 2014 na DUTB prenesla izvedene finančne instrumente v knjigovodski vrednosti 953 tisoč evrov (pojasnilo 29). Analiza obrestnih mer finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, je razkrita v pojasnilu Obrestne mere po valutah ( ). Poštene vrednosti so dodatno razkrite v pojasnilu 3.d. Izvedeni finančni instrumenti Skupina za potrebe ekonomskega varovanja pred tveganjem uporablja naslednje instrumente: Valutni terminski posli predstavljajo obvezo kupiti oziroma prodati valuto skladno z določili terminske pogodbe. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

192 Standardizirane terminske pogodbe na valuto in obrestno mero so pogodbene pravice in obveznosti za prejem oziroma plačilo neto zneska, določenega na podlagi sprememb valutnega tečaja ali obrestne mere, ali za nakup oziroma prodajo valute ali finančnega instrumenta na določen dan v prihodnosti po določeni ceni, pri čemer se cena pogodbe oblikuje na organiziranem trgu. Kreditno tveganje je minimalno, saj so standardizirane terminske pogodbe zavarovane z denarjem ali tržnimi vrednostnimi papirji, spremembe v vrednosti pozicij standardiziranih terminskih pogodb pa dnevno poravnane preko organiziranega trga. Dogovor o terminski obrestni meri je neposredni dogovor med strankama, ki vzpostavlja pogodbeno pravico ali obveznost po prejemu ali plačilu denarnega zneska na določen dan v prihodnosti kot izračunano razliko med dogovorjeno obrestno mero in trenutno tržno obrestno mero, upoštevajoč navidezno glavnico posla. Obrestna kapica je obrestna opcija, katere kupec ima pravico (in ne obveznosti), da pozove izdajatelja (prodajalca) opcije k plačilu razlike med izvršilno in dejansko obrestno mero na posamezne dneve dospetja. Namen obrestne kapice je zavarovanje pred dvigom obrestne mere, kupec pa za to vnaprej plača premijo. Obrestno dno je obrestna opcija, katere kupec ima pravico (in ne obveznosti), da pozove izdajatelja (prodajalca) opcije k plačilu razlike med izvršilno in dejansko obrestno mero na posamezne dneve dospetja. Namen obrestnega dna je zavarovanje pred znižanjem obrestne mere, kupec pa za to vnaprej plača premijo. Obrestna ovratnica je obrestna opcija, kombinacija nakupa obrestne kapice in prodaje obrestnega dna. Valutne in obrestne zamenjave predstavljajo obvezo zamenjati en niz denarnih tokov za drugega. Posledica zamenjav je ekonomska zamenjava valut ali obrestnih mer. Pri tem pa ne pride do zamenjave glavnic, razen pri nekaterih valutnih zamenjavah. Kreditno tveganje skupine je potencialni strošek, ki nastane, če mora nadomestiti pogodbo o valutni ali obrestni zamenjavi, kadar nasprotne stranke ne izpolnijo svojih obveznosti. To tveganje se sproti spremlja glede na trenutno pošteno vrednost, delež fiktivne vrednosti pogodb in likvidnost trga. Skupina obvladuje raven kreditnega tveganja tako, da ocenjuje nasprotne stranke in pri tem uporablja iste tehnike kot pri kreditiranju. Valutne opcije so pogodbeni dogovori, v skladu s katerimi prodajalec (izdajatelj) da kupcu (imetniku) pravico, a od njega ne zahteva, da kupi (nakupna opcija) ali proda (prodajna opcija) na določen datum ali do določenega datuma ali v določenem obdobju tujo valuto skladno z določili pogodbe (znesek, cena v določenem znesku po vnaprej določeni ceni). Kupec valutne opcije plača prodajalcu premijo, ki je nadomestilo za prevzeto tveganje. Prodajalec dobi od kupca premijo kot nadomestilo, da je prevzel valutno tveganje. Skupina in komitent se pogajata o opcijah (neorganizirani trg). Skupina je izpostavljena kreditnemu tveganju samo pri nakupu opcij in samo v obsegu njihove knjigovodske vrednosti, ki je enaka njihovi pošteni vrednosti. Pogodbene vrednosti posameznih vrst finančnih instrumentov so podlaga za primerjavo z instrumenti, ki so izkazani v izkazu finančnega položaja, vendar vedno ne odražajo zneskov zadevnih prihodnjih denarnih tokov ali trenutne poštene vrednosti instrumentov in zatorej ne kažejo, kakšna je izpostavljenost skupine kreditnemu ali cenovnemu tveganju. Izvedeni finančni instrumenti postanejo pozitivni (sredstva) ali negativni (obveznosti) odvisno od nihanj deviznih tečajev, na katere se nanašajo pogoji instrumentov. Skupna pogodbena ali fiktivna vrednost izvedenih finančnih instrumentov, stopnja pozitivnosti ali negativnosti instrumentov ter s tem skupna poštena vrednost izvedenih finančnih sredstev in obveznosti lahko skozi čas pomembno nihajo. Poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov v posesti skupine so navedene v nadaljevanju. 192 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

193 Skupina Stanje 31. december 2014 Pogodbeni/ fiktivni znesek Poštene vrednosti Sredstva Obveznosti Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju Izvedeni finančni instrumenti na tujo valuto (OTC): forward pogodbe swap pogodbe opcije na zlato Izvedeni finančni instrumenti na obrestno mero (OTC): swap pogodbe (IRS) OTC opcijske pogodbe na obrestno mero Skupaj izpeljana sredstva/obveznosti, namenjeni trgovanju Skupina Stanje 31. december 2013 Pogodbeni/ fiktivni znesek Poštene vrednosti Sredstva Obveznosti Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju Izvedeni finančni instrumenti na tujo valuto (OTC): forward pogodbe opcije na zlato Izvedeni finančni instrumenti na obrestno mero (OTC): swap pogodbe (IRS) OTC opcijske pogodbe na obrestno mero Skupaj izpeljana sredstva/obveznosti, namenjeni trgovanju FINANČNA SREDSTVA, PRIPOZNANA PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Skupina Investicija, vezana na enoto premoženja Skupaj finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (zapadejo v več kot v 12 mesecih od datuma poročanja) Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, sestavljajo strukturiran produkt, ki se nanaša na investicijo, vezano na enoto premoženja. Strukturirani produkti imajo v ozadju neki drug instrument, od katerega je odvisna donosnost. Izplačila so vezana na indeks lastniških vrednostnih papirjev, kar povzroča neenakost med tveganji, neločljivo vezanimi na gostiteljske in vgrajene izvedene finančne instrumente. Zato skupina opredeljuje sestavljene finančne instrumente kot finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Instrumenti v ozadju so lahko delnice, indeksi, skladi, surovine in drugo. Pri finančnih sredstvih, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, v letih 2014 in 2013 ni bilo pomembnih dobičkov ali izgub, ki jih je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja. Analiza obrestnih mer finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, je razkrita v pojasnilu Obrestne mere po valutah ( ). Poštene vrednosti so dodatno razkrite v pojasnilu 3.d. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

194 20. FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO Skupina Dolžniški vrednostni papirji Zakladne menice kotirajoče Drugi dolžniški vrednostni papirji kotirajoči Delnice in deleži Deleži nekotirajoči Delnice: kotirajoče nekotirajoče Skupaj finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ki zapadejo v 12 mesecih od datuma poročanja Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ki zapadejo v več kot 12 mesecih od datuma poročanja Banka je med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, uvrstila obveznice Republike Slovenije v vrednosti tisoč evrov, ki jih je prejela na podlagi drugega dela dokapitalizacije v oktobru 2014, in obveznice DUTB v vrednosti tisoč evrov, ki jih je prejela ob prenosu terjatev na DUTB. Med prenesenimi terjatvami je banka na DUTB prenesla tudi dolžniške vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo, v višini tisoč evrov in deleže v višini 21 tisoč evrov (pojasnilo 29). Analiza obrestnih mer finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, je razkrita v pojasnilu Obrestne mere po valutah ( ). Poštene vrednosti so dodatno razkrite v pojasnilu 3.d. GIBANJE V ZAKLADNIH MENICAH, RAZPOLOŽLJIVIH ZA PRODAJO Skupina Stanje 1. januar Povečanja (nakupi) Zmanjšanja (zapadlost in prodaja) (46.900) (23.750) Amortizacija diskonta Stanje 31. december GIBANJE DRUGIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV, RAZPOLOŽLJIVIH ZA PRODAJO Abanka Skupina Stanje 1. januar Tečajne razlike monetarnih sredstev 963 (245) 963 (245) Povečanja (nakup) Zmanjšanja (prodaja) (63.902) ( ) (63.902) ( ) Zmanjšanja (zapadlost in odpoklic) ( ) (76.151) ( ) (76.151) Amortizacija diskonta in premije, razmejene obresti Vrednotenje Oslabitve (pojasnilo 15) (732) (16.013) (732) (16.013) Stanje 31. december S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

195 21. KREDITI BANKAM Abanka Skupina Vloge na vpogled Krediti bankam in depoziti Bruto krediti Popravki vrednosti zaradi oslabitve Neto krediti Krediti bankam, ki zapadejo v 12 mesecih od datuma poročanja Krediti bankam, ki zapadejo v več kot 12 mesecih od datuma poročanja Vključeno v denar in denarne ustreznike (pojasnilo 39) Skupina je zaradi spremenjene sheme izkaza finančnega položaja popravila primerjalne podatke za leto 2013 (pojasnilo 1.24). 22. KREDITI STRANKAM, KI NISO BANKE Abanka Skupina Krediti pravnim osebam Krediti fizičnim osebam Bruto krediti Popravki vrednosti zaradi oslabitve ( ) ( ) ( ) ( ) Neto krediti Krediti strankam, ki niso banke, ki zapadejo v 12 mesecih od datuma poročanja Krediti strankam, ki niso banke, ki zapadejo v več kot 12 mesecih od datuma poročanja Terjatve za obresti so pripoznane pri osnovnem finančnem instrumentu. Poštena vrednost kotirajočih vrednostnih papirjev, ki jih je skupina prejela za zavarovanje kreditov in jih lahko proda ali ponovno zastavi, je na dan 31. december 2014 znašala tisoč evrov (2013: tisoč evrov). Poštena vrednost teh vrednostnih papirjev se je v primerjavi z letom 2013 znižala zaradi unovčenja nekaterih zavarovanj in zaradi prenosa zavarovanj skupaj s terjatvami na DUTB. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

196 GIBANJE POPRAVKOV VREDNOSTI KREDITOV STRANKAM, KI NISO BANKE, ZARADI OSLABITVE Pojasnilo Pravne osebe Abanka Fizične osebe Skupaj Pravne osebe Skupina Fizične osebe Skupaj Stanje 1. januar Popravki vrednosti zaradi oslabitve Prenos v zunajbilanco, odpisi, prodaje, konverzije posojil (78.305) (1.106) (79.411) (65.788) (1.148) (66.936) Stanje 31. december Popravki vrednosti zaradi oslabitve Prenos v zunajbilanco, odpisi, prodaje, konverzije kreditov ( ) (1.266) ( ) ( ) (1.504) ( ) Tečajne razlike Prenos na DUTB ( ) ( ) ( ) ( ) Stanje 31. december Vsa posojila so bila oslabljena na njihovo poplačljivo vrednost. Zaradi prenosa slabih terjatev na DUTB oktobra 2014 so se bruto krediti banke znižali za tisoč evrov, popravki vrednosti za tisoč evrov, neto krediti pa posledično za tisoč evrov (pojasnilo 29). GIBANJE ZAČASNO ODPISANIH TERJATEV VODENIH V ZUNAJBILANČNI EVIDENCI Pravne osebe Skupina Fizične osebe Skupaj Stanje 1. januar Povečanje Znižanje zaradi dokončnih odpisov - zaključka postopka izterjave (283) (474) (757) Znižanje zaradi poplačil (1.160) (69) (1.229) Stanje 31. december Povečanje Znižanje zaradi dokončnih odpisov - zaključka postopka izterjave (109) (109) Znižanje zaradi poplačil; prenosa na DUTB (76.255) (76) (76.331) Stanje 31. december Terjatve, za katere je skupina ocenila, kot je opisano v pojasnilu 1.11, da ne bodo več povrnjene, je skupina odpravila iz izkaza finančnega položaja in jih do pridobitve pravne podlage za zaključek postopka izterjave vodi v zunajbilančni evidenci. V letu 2014 se je od prejetih poplačil teh terjatev tisoč evrov nanašalo na terjatve prenesene na DUTB. Krediti so dodatno analizirani še v naslednjih pojasnilih: Kreditno tveganje (2.1), Valutno tveganje (2.2.2), Obrestno tveganje (2.2.3), Likvidnostno tveganje (2.3), Poštena vrednost (3.d) in Posli s povezanimi strankami (44). Krediti strankam, ki niso banke, vključujejo tudi terjatve iz finančnega najema, ki so prikazane v pojasnilu 41 Najemi. 196 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

197 23. DRUGA FINANČNA SREDSTVA Abanka Skupina Terjatve do kupcev Terjatve iz kartičnega in bankomatskega poslovanja Terjatve v obračunu Druge terjatve Skupaj druga finančna sredstva Druga finančna sredstva, ki zapadejo v 12 mesecih od datuma poročanja Druga finančna sredstva, ki zapadejo v več kot 12 mesecih od datuma poročanja Zaradi prenosa terjatev na DUTB so se druga finančna sredstva znižala za 86 tisoč evrov. 24. FINANČNA SREDSTVA V POSESTI DO ZAPADLOSTI Skupina Dolžniški vrednostni papirji po odplačni vednosti kotirajoči Dolžniški vrednostni papirji po odplačni vednosti kotirajoči, ki zapadejo v 12 mesecih od datuma poročanja Dolžniški vrednostni papirji kotirajoči, ki zapadejo v več kot 12 mesecih od datuma poročanja Skupina ni med letom prerazvrstila nobenega finančnega sredstva, merjenega v posesti do zapadlosti (2013: ). Dolžniški vrednostni papirji imajo fiksno obrestno mero. Analiza obrestnih mer finančnih sredstev v posesti do zapadlosti je dodatno razkrita v pojasnilu Obrestne mere po valutah ( ). Poštena vrednost je razkrita v pojasnilu 3.d. GIBANJE FINANČNIH SREDSTEV V POSESTI DO ZAPADLOSTI Skupina Stanje 1. januar Povečanja (nakup) Zmanjšanja (zapadlost) ( ) ( ) Amortizacija diskonta Stanje 31. december Zmanjšanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti je posledica zapadlosti vrednostnih papirjev v letu S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

198 25. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, NEOPREDMETENA SREDSTVA, NALOŽBENE NEPREMIČNINE IN NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO ABANKA Stanje 31. december 2012 Zemljišča in zgradbe Računalniška oprema Druga oprema Osnovna sredstva v pripravi Skupaj opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva Naložbene nepremičnine Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Nabavna vrednost Popravek vrednosti Sedanja vrednost, 31. december Nabavna vrednost Stanje 1. januar Nakupi (1.777) Prenos iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 225 Oslabitve (283) Odtujitve (2.959) (192) (3.151) (112) (3.861) Stanje 31. december Popravek vrednosti Stanje 1. januar Amortizacija (pojasnilo 13) Odtujitve (2.949) (194) (3.143) (112) Stanje 31. december Sedanja vrednost, 31. december Nabavna vrednost Stanje 1. januar Nakupi Prenos iz kreditov Prenos med konti (153) (153) 153 Odtujitve Stanje 31. december Popravek vrednosti Stanje 1. januar Amortizacija (pojasnilo 13) Prenos na naložbene nepremičnine (90) (90) 90 Odtujitve (36) (1.952) (396) (2.384) Stanje 31. december Sedanja vrednost, 31. december S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

199 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, NEOPREDMETENA SREDSTVA, NALOŽBENE NEPREMIČNINE IN NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO SKUPINA Stanje 31. december 2012 Zemljišča in zgradbe Računalniška oprema Druga oprema Osnovna sredstva v pripravi Skupaj opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva Naložbene nepremičnine Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Nabavna vrednost Popravek vrednosti Sedanja vrednost, 31. december Nabavna vrednost Stanje 1. januar Nakupi (1.728) Prenos iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 225 Odtujitve (196) (2.967) (895) (4.058) (129) Oslabitve (1.215) (5) (1.593) (2.813) (19) (1.209) Prenos v zaloge (1.120) (2.935) Stanje 31. december Popravek vrednosti Stanje 1. januar Amortizacija (pojasnilo 13) Odtujitve (84) (2.956) (532) (3.572) (129) Prenos v zaloge (13) Stanje 31. december Sedanja vrednost, 31. december Nabavna vrednost Stanje 1. januar Nakupi Odtujitve (221) (2.453) (1.412) (35) (4.121) (1) (55) Oslabitve (pojasnilo 15) (657) (657) (426) Prenos odvisne družbe Argolina na DUTB (11.851) (11.851) Prenos iz kreditov Prenos iz zalog Prenos v zaloge (1.067) Stanje 31. december S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

200 Popravek vrednosti Zemljišča in zgradbe Računalniška oprema Druga oprema Osnovna sredstva v pripravi Skupaj opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva Naložbene nepremičnine Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Stanje 1. januar Amortizacija (pojasnilo 13) Odtujitve (73) (1.952) (965) (2.990) (1) Prenos v zaloge (6) Stanje 31. december Sedanja vrednost, 31. december Vse naložbene nepremičnine ustvarjajo prihodke in odhodke. V letu 2014 je banka v izkazu poslovnega izida pripoznala 42 tisoč evrov prihodkov od najemnin za naložbene nepremičnine (2013: 9 tisoč evrov) in 8 tisoč evrov neposrednih stroškov (2013: 6 tisoč evrov). Banka je v letu 2014 pridobila naložbeno nepremičnino za poplačilo terjatev, katere knjigovodska vrednost je ob pridobitvi znašala tisoč evrov, poštena vrednost pa tisoč evrov. Skupina je v letu 2014 pripoznala 275 tisoč evrov prihodkov od najemnin za naložbene nepremičnine (2013: 90 tisoč evrov) in 61 tisoč evrov neposrednih stroškov (2013: 33 tisoč evrov). Prihodki iz drugih poslovnih najemov banke so v letu 2014 znašali 12 tisoč evrov (2013: 9 tisoč evrov), skupine pa 671 tisoč evrov (2013: 647 tisoč evrov). Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo banke, ki jih sestavljajo tudi sredstva za poplačilo terjatev, so v letu 2014 znašala 4 tisoč evrov (2013: 59 tisoč evrov), skupine pa 215 tisoč evrov (2013: 59 tisoč evrov). 26. DOLGOROČNE NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH IN PRIDRUŽENIH DRUŽB ODVISNE DRUŽBE 2014 Ime AB58 d.o.o. Knjigovodska vrednost Sredstva Obveznosti Kapital Prihodki Čisti dobiček/ (izguba) Odstotek glasovalnih pravic oziroma udeležba v kapitalu (Slovenija) Skupina Afaktor (Slovenija) Aleasing d.o.o. (Slovenija) (65) 100 Skupina Anepremičnine d.o.o. (Slovenija) (2.408) 100 V letu 2014 so bile opravljene oslabitev naložbe v kapital odvisne družbe Aleasing d.o.o. v višini tisoč evrov, oslabitev naložbe v kapital odvisne družbe Anepremičnine d.o.o. v višini tisoč evrov in oslabitev naložbe v kapital odvisne družbe Afaktor d.o.o. v višini tisoč evrov. Abanka je tudi od manjšinske lastnice odkupila poslovni delež družbe AB58 (1 odstotek) v višini 37 tisoč evrov ter postala 100-odstotna imetnica družbe. Poslovni delež v odvisni družbi Argolina d.o.o. je bil prenesen na DUTB (pojasnilo 29). 200 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

201 K Abanki je bila v letu 2014 pripojena odvisna družba Analožbe d.o.o. Pripojitev odvisne družbe Analožbe d.o.o. k matični banki v avgustu 2014 je na rezultat banke vplivala pozitivno v višini 3 tisoč evrov, vpliv na bilančno vsoto pa je bil negativen v višini 101 tisoč evrov. Po pripojitvi so se v izkazu poslovnega izida zmanjšali odhodki za obresti depozitov banke v višini 8 tisoč evrov, povečali pa so se stroški storitev za 5 tisoč evrov; v izkazu finančnega položaja banke so se na aktivi zmanjšale naložbe v odvisne družbe za 100 tisoč evrov in terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb za 1 tisoč evrov, na pasivi so se zmanjšale vloge strank, ki niso banke, za 367 tisoč evrov ter obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 1 tisoč evrov, kapital banke pa se je povečal za 267 tisoč evrov (povečanje rezerv iz dobička za 10 tisoč evrov, povečanje zadržanega dobička za 254 tisoč evrov in zmanjšanje čiste izgube poslovnega leta za 3 tisoč evrov) Ime Skupina Afaktor Država, v kateri je sedež Sredstva Obveznosti Kapital Prihodki Čisti dobiček/ (izguba) Odstotek glasovalnih pravic oziroma udeležba v kapitalu Afaktor d.o.o. (Slovenija) Afaktor faktoring finansiranje d.o.o. (Srbija) (1.174) 100 Afaktor faktoring d.o.o. (Hrvaška) (33) 100 Skupina Anepremičnine Anepremičnine d.o.o. (Slovenija) (2.238) 100 Anekretnine d.o.o. (Črna gora) (170) (170) Ime AB58 d.o.o. Knjigovodska vrednost Sredstva Obveznosti Kapital Prihodki Čisti dobiček/ (izguba) Odstotek glasovalnih pravic oziroma udeležba v kapitalu (Slovenija) Skupina Afaktor (Slovenija) (688) 100 Aleasing d.o.o. (Slovenija) (1.233) 100 Analožbe d.o.o. (Slovenija) Argolina d.o.o. (Slovenija) (4.283) 100 Anepremičnine d.o.o. (Slovenija) (2.023) 100 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

202 2013 Ime Skupina Afaktor Država, v kateri je sedež Sredstva Obveznosti Kapital Prihodki Čisti dobiček/ (izguba) Odstotek glasovalnih pravic oziroma udeležba v kapitalu Afaktor d.o.o. (Slovenija) (753) 100 Afaktor faktoring finansiranje d.o.o. (Srbija) Afaktor faktoring d.o.o. (Hrvaška) (179) 100 PRIDRUŽENA DRUZ BA NEKOTIRAJOC A 2014 Ime ASA Aleasing d.o.o. Agradnja d.o.o. Država, v kateri je sedež Sredstva Obveznosti Kapital Prihodki Čisti dobiček/ (izguba) Odstotek glasovalnih pravic oziroma udeležba v kapitalu (Bosna in Hercegovina) (1.103) (1.281) 49 (Bosna in Hercegovina) (257) (34) 49 Družbi Asa Aleasing in Agradnja sta pridruženi družbi odvisne družbe Aleasing. Vrednost družb ASA Aleasing in Agradnje je zaradi večjega deleža izgub od nabavne vrednosti naložbe v konsolidiranih računovodskih izkazih zmanjšana na nič. Pridružene družbe nimajo poslovnega izida iz ustavljenega poslovanja, prav tako nimajo drugega vseobsegajočega donosa. Pridružene družbe se v konsolidiranih izkazih banke obračunajo po kapitalski metodi. Nepripoznani delež izgube pridruženega podjetja ASA Aleasing je v letu 2014 znašal 627 tisoč evrov, kumulativno pa 646 tisoč evrov Ime ASA Aleasing d.o.o. Agradnja d.o.o. Država, v kateri je sedež Sredstva Obveznosti Kapital Prihodki Čisti dobiček/ (izguba) Odstotek glasovalnih pravic oziroma udeležba v kapitalu (Bosna in Hercegovina) (Bosna in Hercegovina) (223) 1 (23) S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

203 27. DRUGA SREDSTVA Abanka Skupina Zaloge materala in drobnega inventarja Zaloge (nepremičnine) Plemenite kovine Vnaprej plačani in odloženi stroški Terjatve za plačane davke Predujmi Skupaj druga sredstva - zapadejo v 12 mesecih od datuma poročanja ZASTAVLJENA SREDSTVA Skupina Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupaj zastavljena sredstva Skupina zastavlja sredstva za zavarovanje terjatev Evrosistema (ECB), za namene izplačila zajamčenih vlog, za zavarovanje terjatev iz naslova kartičnega poslovanja VISA in Mastercard ter za zavarovanje terjatev nasprotnih strank iz naslova izvedenih finančnih instrumentov. 29. PRENOS SREDSTEV NA DUTB Knjigovodska vrednost Prenosna vrednost (Izguba)/dobiček Finančna sredstva, namenjena trgovanju izvedeni finančni instrumenti 953 (953) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo dolžniški vrednostni papirji (1.150) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo deleži Krediti strankam, ki niso banke, in druga finančna sredstva (73.071) Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb (439) Skupaj finančna sredstva (75.613) Zunajbilančne (odpisane) terjatve Skupaj prenos na DUTB (69.989) Banka je 13. oktobra 2014 skladno z načrtom prestrukturiranja, ki ga je potrdila Evropska komisija z dokončno odločbo, izdano 13. avgusta 2014, na DUTB prenesla finančna sredstva v vrednosti tisoč evrov. Predmet prenosa so bile predvsem slabe terjatve v prenosni vrednosti tisoč evrov ter obveznice in lastniški deleži v prenosni vrednosti tisoč evrov. Celotna bruto pogodbena vrednost vseh prenesenih sredstev je znašala tisoč evrov. Ob prenosu je banka pripoznala S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

204 skupno izgubo iz odprave pripoznanja teh sredstev v višini tisoč evrov. DUTB je za prevzeta sredstva izdal obveznice s poroštvom Republike Slovenije v nominalni višini tisoč evrov z zapadlostjo 15. decembra 2017, ki jih je banka pripoznala med finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, v višini tisoč evrov (pojasnilo 20) in v denarju plačala preostalih 44 tisoč evrov. 30. FINANČNE OBVEZNOSTI, PRIPOZNANE PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Skupina Strukturiran depozit (zapade v manj kot 12 mesecih od datuma poročanja) Depozitna naložba v višini tisoč evrov je zapadla v izplačilo v aprilu VLOGE IN KREDITI BANK IN CENTRALNE BANKE VLOGE BANK IN CENTRALNIH BANK Skupina Vloge bank Vloge centralne banke 18 Skupaj vloge bank in centralne banke Vloge bank in centralne banke, ki zapadejo v 12 mesecih od datuma poročanja Vloge bank in centralne banke, ki zapadejo v več kot 12 mesecih od datuma poročanja Delež vlog s fiksno obrestno mero znaša 20 odstotkov (2013: 26 odstotkov), s spremenljivo obrestno mero pa 80 odstotkov (2013: 74 odstotkov). KREDITI BANK IN CENTRALNE BANKE Abanka Skupina Krediti bank Krediti centralne banke Skupaj krediti bank in centralne banke Krediti bank in centralnih bank, ki zapadejo v 12 mesecih od datuma poročanja Krediti bank in centralnih bank, ki zapadejo v več kot 12 mesecih od datuma poročanja Banka je v letu 2014 znižala kredite bank na podlagi tekočih zapadlosti in predčasnih vračil (SID banka). Krediti centralne banke so se konec leta 2014 znižali za tisoč evrov predvsem iz naslova predčasnega vračila dolgoročnega refinanciranja (LTRO) v višini 450 milijonov in najetja novega vira dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO) v višini 100 milijonov evrov, ki zapade 26. septembra S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

205 Delež kreditov bank in centralne banke s fiksno obrestno mero znaša 33,9 odstotka (2013: 2,8 odstotka), s spremenljivo obrestno mero pa 66,1 odstotka (2013: 97,2 odstotka). Analiza obrestnih mer vlog bank in kreditov bank je dodatno razkrita v pojasnilu Obrestne mere po valutah ( ). Poštena vrednost je razkrita v pojasnilu 3.d. Vloge in krediti bank in centralne banke so dodatno analizirani kot del izkaza finančnega položaja tudi v naslednjih pojasnilih: Valutno tveganje (2.2.2), Obrestno tveganje (2.2.3), Likvidnostno tveganje (2.3), Poštena vrednost (3.d) in Posli s povezanimi strankami (44). 32. VLOGE STRANK, KI NISO BANKE VLOGE STRANK, KI NISO BANKE Abanka Skupina Vloge pravnih oseb Vloge fizičnih oseb Skupaj vloge strank, ki niso banke Vloge strank, ki niso banke, ki zapadejo v 12 mesecih od datuma poročanja Vloge strank, ki niso banke, ki zapadejo v več kot 12 mesecih od datuma poročanja Delež depozitov s fiksno obrestno mero znaša 61,6 odstotka (2013: 68 odstotkov), s spremenljivo obrestno mero pa 38,4 odstotka (2013: 32 odstotkov). Znesek potrdil o vlogah, prejetih v zavarovanje danih kreditov, je v letu 2014 znašal tisoč evrov (2013: tisoč evrov). Poštena vrednost teh depozitov je približno enaka njihovi knjigovodski vrednosti. Analiza obrestnih mer vlog bank in vlog strank, ki niso banke, je dodatno razkrita v pojasnilu Obrestne mere po valutah ( ). Poštena vrednost je razkrita v pojasnilu 3.d. Vloge strank, ki niso banke, so dodatno analizirane kot del izkaza finančnega položaja tudi v naslednjih pojasnilih: Valutno tveganje (2.2.2), Obrestno tveganje (2.2.3), Likvidnostno tveganje (2.3), Poštena vrednost (3.d) in Posli s povezanimi strankami (44). 33. IZDANI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI Obrestna mera 31. decembra Skupina Potrdila o vlogah (zapadlost: 2015 do 2020) 3,7 % 5,9 % Štirinajsta izdaja obveznic (zapadlost 24. marec 2015) 6M EURIBOR + 2,5 % Skupaj izdani dolžniški vrednostni papirji Izdani dolžniški vrednostni papirji, ki zapadejo v 12 mesecih od datuma poročanja Izdani dolžniški vrednostni papirji, ki zapadejo v več kot 12 mesecih od datuma poročanja S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

206 Štiriindvajsetega marca 2014 je zapadel v izplačilo šesti kupon obveznice štirinajste izdaje AB14 v višini 14,25 evra. Kupon predstavljajo obresti. Celotna vrednost izplačanih kuponov je znašala 214 tisoč evrov. Štiriindvajsetega septembra 2014 je zapadel v izplačilo sedmi kupon obveznice štirinajste izdaje AB14 v višini 14,90 evra. Kupon predstavljajo obresti. Celotna vrednost izplačanih kuponov je znašala 223 tisoč evrov. Poštena vrednost je razkrita v pojasnilu 3.d. 34. DRUGE FINANČNE OBVEZNOSTI Abanka Skupina Obveznosti iz kartičnega poslovanja Obveznosti do dobaviteljev Obveznosti za neizvršena plačila Obveznosti za plače Vnaprej vračunani stroški Druge finančne obveznosti Skupaj druge finančne obveznosti Druge finančne obveznosti, ki zapadejo v 12 mesecih od datuma poročanja Druge finančne obveznosti, ki zapadejo v več kot 12 mesecih od datuma poročanja REZERVACIJE ABANKA Rezervacije za reorganizacijo Rezervacije za pravno nerešene tožbe Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Druge rezervacije Skupaj Stanje 1. januar Dodatno oblikovane/(ukinjene) rezervacije (pojasnili 12 in 14) (41) Črpane rezervacije (295) (110) (405) Stanje 31. december Dodatno oblikovane rezervacije skozi izkaz poslovnega izida (pojasnili 12 in 14) Ukinjene rezervacije skozi kapital aktuarski (dobički)/izgube / / (173) / / (173) Črpane rezervacije (549) (379) (111) (1.039) Stanje 31. december S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

207 SKUPINA Rezervacije za reorganizacijo Rezervacije za pravno nerešene tožbe Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Druge rezervacije Skupaj Stanje 1. januar Dodatno oblikovane/(ukinjene) rezervacije (pojasnili 12 in 14) (41) Črpane rezervacije (295) (110) (405) Stanje 31. december Dodatno oblikovane rezervacije skozi izkaz poslovnega izida pojasnili 12 in 14) Ukinjene rezervacije skozi kapital aktuarski (dobički)/izgube / / (156) / / (156) Črpane rezervacije (2.153) (380) (111) (2.644) Stanje 31. december Rezervacije za zunajbilančne obveznosti so se v primerjavi z letom 2013 povečale, in sicer je skupina za preostale potencialne terjatve (zunajbilančne postavke), ki se niso prenesle na DUTB, ponovno proučila tveganost garancij in povečala rezervacije pri tistih garancijah, kjer je ocenila, da je verjetnost unovčenja garancij večja kot verjetnost neunovčenja. Skupina je v letu oblikovala druge rezervacije v skupni višini tisoč evrov za zahtevke iz unovčenih zavarovanj in ukinila 284 tisoč drugih rezervacij iz naslova NSVS. Na podlagi potrjenega načrta prestrukturiranja banke z združitvijo Abanke in Banke Celje, je skupina oblikovala rezervacije za reorganizacijo. Skupina je na dan 31. december 2014 oblikovala rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade. Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri izračunu, so: diskontna stopnja: 1,74 odstotka (2013: 3,27 odstotka), stopnja fluktuacije: 3 odstotke povprečna letna rast plač: 2,3 odstotka letno. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejnih nagrad za vsakih 10 let službovanja v skupini. 36. ODLOŽENI DAVKI Odloženi davki iz dobička so izračunani iz začasnih razlik z metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja z uporabo davčne stopnje, predvidene v letu odprave začasnih razlik, to je 17 odstotkov (2013: 17 odstotkov oziroma le toliko, kot so jih dovoljevali prihodnji dobički). Zmanjšanje davčne osnove zaradi neizrabljenih davčnih izgub je dovoljeno največ v višini 50 odstotkov davčne osnove tekočega obdobja. Prihodnji obdavčljivi dobički izhajajo iz sprejetega finančnega plana poslovanja za obdobje Znesek neizrabljenih davčnih izgub, za katere v izkazu finančnega položaja ni pripoznana odložena terjatev za davek, je na dan 31. december 2014 za banko znašal tisoč evrov, za skupino pa tisoč evrov. Davčna izguba se lahko naprej prenaša neomejeno. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

208 GIBANJE TERJATEV IN OBVEZNOSTI ZA ODLOŽENE DAVKE Odložene terjatve za davke Abanka Skupina 2013 Gibanje Gibanje 2014 Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo (4.935) (4.935) Oslabitve kapitalskih naložb Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin Rezervacije za obveznosti do zaposlencev 378 (1) (1) 377 Rezervacije za reorganizacijo Druge rezervacije 6 (6) 6 (6) Oslabitve kreditov in terjatev Prenesene davčne izgube Odložene obveznosti za davke (2.044) (2.037) Različne amortizacijske stopnje za poslovne in davčne namene 90 (9) (9) 81 Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo VKLJUČENO V IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Pojasnilo Abanka Skupina Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo (1.320) (1.320) Oslabitve kapitalskih naložb Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin Različne amortizacijske stopnje za poslovne in davčne namene Rezervacije za obveznosti do zaposlencev (1) (4) (1) (18) Rezervacije za reorganizacijo Druge rezervacije (6) (22) (6) (22) Oslabitve kreditov in terjatev 7 (899) Prenesene davčne izgube (29.872) (29.926) (27.182) (28.179) VKLJUČENO V KAPITAL Abanka Skupina Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo nerealizirani dobički Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo nerealizirane izgube (8.181) (5.900) (8.181) (5.902) (6.826) (1.163) (6.826) (1.165) 208 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

209 37. OSNOVNI KAPITAL, KAPITALSKE REZERVE, AKUMULIRANI DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS IN REZERVE IZ DOBIČKA Evropska komisija je 18. decembra 2013 izdala začasno odločbo o državni pomoči Abanki in Republiki Sloveniji odobrila prvi del dokapitalizacije Abanke v denarju v višini 348 milijonov evrov. Evropska komisija je 13. avgusta 2014 izdala dokončno odločbo, s katero je potrdila, da so predlagani ukrepi za krepitev stabilnosti banke skladni s pravili Evropske unije o državnih pomočeh. Odločba Evropske komisije je omogočila Vladi Republike Slovenije, da je s sklepom z dne 25. septembra 2014 zaključila ukrepe za krepitev stabilnosti Abanke, in sicer: preostanek dokapitalizacije banke v višini 243 milijonov evrov in prenos tveganih postavk banke na Družbo za upravljanje terjatev bank d.d. (DUTB). Po izvedeni dodatni dokapitalizaciji in prenosu tveganih postavk banke na DUTB so konsolidirani količniki skupnega kapitala, temeljnega kapitala in navadnega lastniškega temeljnega kapitala na dan 31. december 2014 znašali 18,78 odstotka (nekonsolidirani 18,74 odstotka). Dodatna dokapitalizacija je banki omogočila doseganje dolgoročne kapitalske ustreznosti ter s tem pomemben korak v zagotavljanju pričakovanj regulatorja Banke Slovenije in ohranitev zaupanja v stabilnost banke, tako glede na pričakovanja vlagateljev kot tudi glede na pričakovanja finančnih trgov Delež 2013 Delež Republika Slovenija 100,0 % Republika Slovenija 100,0 % GIBANJE OSNOVNEGA KAPITALA Število delnic Znesek Stanje 1. januar Izbris delnic odločba Banke Slovenije ( ) (7.200) Izdaja delnic dokapitalizacija po odločbi Banke Slovenije Stanje 31. december Izdaja delnic dokapitalizacija Stanje 31. december GIBANJE KAPITALSKIH REZERV Stanje 1. januar Prenehanje kvalificiranih obveznosti banke Vplačilo novega kapitala Izplačilo nagrad v obliki delnic Pokrivanje čiste (izgube) poslovnega leta ( ) ( ) Stanje 31. december Znesek osnovnega kapitala in kapitalskih rezerv je enak za banko in za skupino. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos banke v višini tisoč evrov (2013: tisoč evrov) se nanaša na vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo v višini tisoč evrov in na aktuarske dobičke iz naslova rezervacij za odpravnine ob upokojitvi v višini 173 tisoč evrov. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos skupine v višini tisoč evrov (2013: tisoč evrov) se nanaša na vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v višini tisoč evrov (2013: tisoč evrov), na uskupinjevalni popravek S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

210 kapitala v višini -433 tisoč evrov (2013: 303 tisoč evrov) in na aktuarske dobičke iz naslova rezervacij za odpravnine ob upokojitvi v višini 156 tisoč evrov. Rezerve iz dobička sestavljajo zakonske rezerve. Skupina je v preteklosti oblikovala zakonske rezerve skladno z ZGD-1. Kapitalske in zakonske rezerve se smejo uporabiti za kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme zadržanega dobička ali drugih rezerv iz dobička. 38. PREDLOG OBRAVNAVANJA BILANČNE IZGUBE Abanka Skupina Čista izguba poslovnega leta lastnikov obvladujoče banke ( ) ( ) ( ) ( ) Pokrivanje čiste izgube poslovnega leta lastnikov obvladujoče banke Iz osnovnega kapitala Iz zadržanega dobička Iz rezerv iz dobička iz zakonskih rezerv iz statutarnih rezerv iz drugih rezerv iz dobička banke Iz kapitalskih rezerv POJASNILO K IZKAZU DENARNIH TOKOV Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi. Skupina je spremenila primerjalne podatke za leto 2013 zaradi sprememb izkaza finančnega položaja in sheme izkaza denarnih tokov po posredni metodi, ki jih je sprejela Banka Slovenije. Denarni ustrezniki v točki»denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah«se za leto 2013 povečajo za tisoč evrov (skupina: za tisoč evrov) zaradi premestitve vpoglednih vlog pri bankah iz točke»krediti bankam«, zmanjšajo pa za tisoč evrov (skupina: tisoč evrov) zaradi prenosa kratkoročnih vlog v točko»krediti bankam«. Posledično je v točki»krediti bankam«znesek denarnih ustreznikov za leto 2013 povečan za tisoč evrov (skupina: tisoč evrov). V točki c) denarnih tokov iz poslovanja se za leto 2013 črta postavka povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne banke v višini ( tisoč evrov) (skupina: ( tisoč evrov)) in se prenese na čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti, ki se zmanjša na ( tisoč evrov) (skupina: na ( tisoč evrov)). DENAR IN DENARNI USTREZNIKI Abanka Skupina Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki (pojasnili 1.15 in 17) Krediti bankam (pojasnili 1.15 in 21) S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

211 DENARNI TOKOVI OD OBRESTI IN DIVIDEND Abanka Skupina Plačane obresti Prejete obresti Prejete dividende DRUGE POSTAVKE V IZKAZU DENARNIH TOKOV Drugi dobički iz naložbenja v znesku tisoč evrov se nanašajo na finančna sredstva v posesti do zapadlosti. Drugi dobički iz financiranja v letu 2013 v višini tisoč evrov so se nanašali na odpravljene podrejene obveznosti po odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih in na odhodke za obresti iz podrejenih obveznosti v višini 511 tisoč evrov. Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo skupine se nanašajo na neto rezervacije, katerih povišanje v letu 2014 je pojasnjeno v pojasnilu 35, in realizirane izgube ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti, ki so v letu 2014 predvsem posledica prenosa terjatev na DUTB (pojasnilo 8). 40. POGOJNE OBVEZNOSTI IN PREVZETE FINANČNE OBVEZE a) Pravni postopki Na dan 31. december 2014 in na dan 31. december 2013 je proti skupini potekalo nekaj pravnih postopkov. Oblikovane rezervacije (pojasnilo 35) se nanašajo na tiste pravdne postopke, kjer je bolj verjetno kot ne, da bo tožba izgubljena. Pri vseh drugih tožbah skupina ocenjuje, da je verjetnost nastanka denarnih odlivov za njihovo rešitev zelo majhna, zato zanje ne oblikuje rezervacij. Skupina ni udeležena v civilnih sporih s področja intelektualne lastnine in varstva konkurence. Pomembnejši spori, v katerih skupina nastopa kot tožena stranka so: Arnuš Branko s.p., Destrnik 7Pg 4157/2014, Okrožno sodišče v Ljubljani 7. novembra 2014 je banka prejela tožbo zaradi plačila odškodnine ,00 evra z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29. oktobra 2014 dalje do plačila, ki naj bi bila povzročena tožeči stranki zaradi načina črpanja kredita in nedokončanja bio plinarne. 4. decembra 2014 je bil vložen odgovor na tožbo. Siteep Tegrad & PAP, d.d. v stečaju XI Pg 4345/2010, Okrožno sodišče v Ljubljani 2. decembra 2010 je prispela tožba zaradi plačila zneska ,48 evra z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23. septembra 2009 dalje zaradi po mnenju tožeče stranke neupravičeno izvedenega pobota depozita v stečaju. S prvostopenjsko sodbo je bilo v pretežnem delu ugodeno tožbenemu zahtevku v višini ,48 evra z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30. septembra 2009 dalje in plačilu sodnih stroškov ,10 evra. Vložena je bila pritožba, ki je bila zavrnjena. Zoper odločbo višjega sodišča je bila 21. decembra 2012 vložena revizija. Vrhovno sodišče je revizijo s sodbo z dne 10. septembra 2013 zavrnilo. Vložena je še pritožba na Ustavno sodišče RS, ki ni bila sprejeta. Raiffeisen banka d.d., Maribor VII Pg 2410/2011, Okrožno sodišče v Ljubljani 21. junija 2011 je prispela tožba zaradi plačila ,81 evra z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26. januarja 2011 zaradi neplačila menice družbe Merkur. Odgovor na tožbo je bil podan 20. junija Na prvi stopnji je sodišče v celoti odločilo v korist banke. Tožeča stranka je vložila pritožbo. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

212 Poleg omenjenih tožb (kjer bi skupina v primeru izgube spora morala plačati v sodbi navedeni znesek) se zoper skupino vodijo še naslednje tožbe (kjer pa izguba tožbe ne bi pomenila dolžnosti plačila skupine, ampak bi skupina izgubila ločitveno pravico): MIP - POMURKA Reja, d.o.o. v stečaju Opr. št.: Pg 9/2010, Okrožno sodišče v Murski Soboti 8. aprila 2010 je prispela tožba na ugotovitev, da ločitvena pravica Abanke na nepremičninah s parcelnimi številkami 3879/2, 3879/35, , , 3879/18 in 3879/37 vse k. o. Murska Sobota ne obstaja (vrednost spornega predmeta ,69 evra spp) in da se na teh nepremičninah vknjiži izbris zastavne pravice Abanke pod Dn. št. 1271/2006. Podan je bil odgovor na tožbo. 28. marca 2011 je bil izdan sklep sodišča o prekinitvi postopka do pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja ugotovitve ničnosti kupoprodajnih pogodb, kar vse je predmet spora pod Pg 442/2009. Pri istem sodišču se pod opr. št. Pg 442/2009 vodi tudi pravda tožeče stranke Pomurka, mesna industrija, d.d. v stečaju zoper toženo stranko MIP Pomurka Reja d.o.o. v stečaju, v kateri tožeča stranka uveljavlja ničnost pogodbe, na podlagi katere je MIP Pomurka Reja d.d. pridobila lastninsko pravico na nepremičninah s parcelnimi številkami 3879/2, 3879/35, 3879/29, 3879/32, 3879/18 in 3879/37, vse vl. št. 4430, k. o. Murska Sobota, ki so zastavljene v korist banke. Ker bi odločitev v navedeni pravdi lahko vplivala tudi na hipoteko, ki je pod Dn. št. 1471/2008 v korist banke vpisana v vl. št. 4430, k. o. Murska Sobota, je bila v navedenem postopku priglašena udeležba. Izdana je sodba v korist Abanke. Tožeča stranka je vložila pritožbo. Višje sodišče v Mariboru je 9. maja 2013 odločilo, da se pritožba zavrne. 30. oktobra 2013 je tožeča stranka vložila revizijo. POMURKA, mesna industrija, d.d., Murska Sobota v stečaju Opr. št.: XI Pg 675/2010, Okrožno sodišče v Ljubljani 26. marca 2010 je prispela tožba zaradi ugotovitve neobstoja ločitvenih pravic, ki jo je tožeča stranka vložila zoper sedem toženih strank. Abanki izpodbija sklenitev pogodbe o zastavi blagovnih znamk z dne 25. julija 2008, sklenjene med MIP d.d., Nova Gorica, MIP DML d.o.o., Ljubljana, in Abanko ter zahteva ugotovitev, da ne obstaja pravica do ločenega poplačila za terjatev Abanke v višini ,73 evra v stečajnem postopku nad dolžnikom MIP DML d.o.o. v stečaju. Podan je bil odgovor na tožbo. Postopek je v teku. CM Celje, d.d., v stečaju Opr. št. I Pg 891/2013, Okrožno sodišče v Celju Tožba zaradi izpodbijanja dejanj stečajnega dolžnika zagotovitve treh hipotek in enega odstopa terjatev je bila vložena 17. avgusta Na tožbo je bil podan odgovor. Pomembnejši spori, ki so se v letu 2014 zaključili: Kraški zidar d.d., v stečaju, ter Občina Sežana Opr. št. I Pg 877/2013, Okrožno sodišče v Kopru Občina Sežana je vložila tožbo na ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičninah v lasti Občine Sežana, proste stavbne pravice, ustanovljene v korist Kraški Zidar d.d., v stečaju, in zastavljene v korist banke. Sklenjena je bila poravnava, tožbo naj bi tožeča stranka umaknila. MIP d.d. v stečaju Odvisna družba AB58, finančno svetovanje, d.o.o. (pravna naslednica ABANKA SKLADI d.o.o.), je bila udeležena v sodnem sporu med tožečo stranko MIP d.d. v stečaju in toženo stranko ABANKA SKLADI d.o.o. zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe in plačila ,00 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema kupnine dalje. Okrožno sodišče v Novi Gorici je s pravnomočno odločbo zaključilo spor med tožečo stranko MIP d.d. v stečaju in toženo stranko ABANKA SKLADI, ker sta stranki v postopku sklenili veljavno sodno poravnavo v višini ,00 evra. Odločba sodišča o sodni poravnavi je postala pravnomočna 6. septembra Obveznost plačila iz pravnomočno sklenjene sodne poravnave je AB58 d.o.o. realizirala 25. septembra S sklenitvijo sodne poravnave so bila urejena vsa medsebojna razmerja med pravdnima strankama in tožena stranka nima več nobene druge obveznosti do tožeče stranke. 212 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

213 b) Zunajbilančne obveznosti Osnovni namen teh instrumentov je zagotoviti, da so sredstva na voljo, ko jih komitent zahteva. Garancije in stand by akreditivi, ki predstavljajo nepreklicno zagotovilo, da bo skupina opravila plačilo, če komitent ne bo sposoben izpolniti svojih obveznosti do tretjih oseb, nosijo enako kreditno tveganje kot posojila, medtem ko dokumentarni in komercialni akreditivi (pisne obljube skupine, dane v imenu njenih komitentov, ki pooblaščajo tretjo osebo, da črpa sredstva skupine do zneska, določenega s specifičnimi pogoji), ki so zavarovani z dobavami blaga, opredeljenimi v osnovni pogodbi, na katere se nanašajo, posledično nosijo bistveno manjše tveganje kot posojila. Zagotavljanje denarnih sredstev po garancijah in stand by akreditivih je bistveno nižje od zneska obvez, saj skupina načeloma ne pričakuje od tretjih oseb, da bodo črpale sredstva po teh pogodbah. Obveze za kreditiranje predstavljajo nečrpane tranše ali odobritve za kreditiranje v obliki posojil, garancij ali akreditivov. Glede na kreditno tveganje, ki ga nosijo obveze za kreditiranje, je skupina potencialno izpostavljena možnosti nastanka izgube v višini skupnih nečrpanih obvez. Vendar pa je verjetna višina izgube, ki jo je sicer težko kvantificirati, bistveno nižja od zneska skupnih nečrpanih obvez, saj je večina obvez za kreditiranje odvisna od tega, ali bodo komitenti izpolnili določene standarde za kreditiranje. Čeprav je pri nečrpanih obvezah določeno kreditno tveganje prisotno, se šteje, da je le-to majhno, saj izhaja iz možnosti, da bo komitent črpal še nečrpane tranše odobrenega posojila, in iz možnosti, da se črpana sredstva ne odplačajo ob zapadlosti. Skupina spremlja obdobje do zapadlosti kreditnih obvez, ker dolgoročne obveze ponavadi nosijo večje kreditno tveganje od kratkoročnih. Skupni pogodbeno določeni znesek nečrpanih obvez za kreditiranje vedno ne odraža potreb po denarnih sredstvih, saj mnoge obveze potečejo ali prenehajo, ne da bi bilo zanje treba zagotoviti sredstva. Spodnja preglednica prikazuje pogodbene zneske garancij, ki jih je izdala banka oziroma skupina, in obvez za kreditiranje strank. GARANCIJE IN OBVEZE Pojasnilo Abanka Skupina Storitvene garancije Finančne garancije Avali Kreditne obveze Izvedeni finančni instrumenti Drugo Rezervacije za garancije in druge zunajbilančne obveznosti ter druge rezervacije: rezervacije za garancije in druge zunajbilančne obveznosti (51.447) (22.877) (51.371) (22.837) rezervacije za pravno nerešene tožbe (7.899) (225) (7.918) (2.553) rezervacije za reorganizacijo (5.780) (5.780) druge rezervacije zahtevki iz unovčenih zavarovanj (14.493) (14.493) NSVS (584) (961) (584) (961) drugo (226) (244) (226) (244) S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

214 41. NAJEMI Skupina Bruto terjatve iz finančnega najema: do 1 leta nad 1 letom do 5 let nad 5 let Nepripoznani prihodnji prihodek iz finančnih najemov Neto terjatve iz finančnega najema do 1 leta nad 1 letom do 5 let nad 5 let Ne glede na pojasnilo 1.26 se znesek terjatev iz finančnega najema nanaša le na terjatve odvisnih družb. Abanka Skupina Terjatve iz poslovnega najema: do 1 leta nad 1 letom do 5 let nad 5 let Abanka Skupina Obveznosti iz poslovnega najema: do 1 leta nad 1 letom do 5 let nad 5 let Obveznosti iz finančnega najema so bile v obeh letih, 2014 in 2013, nepomembne. 214 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

215 42. POSLOVANJE V TUJEM IMENU IN ZA TUJ RAČUN Banka na podlagi Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic, ki ga je izdala Banka Slovenije, razkriva posle v tujem imenu in za tuj račun. Abanka Sredstva Terjatve poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank iz finančnih instrumentov investicijske storitve in posli (ZTFI) sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil gospodarjenje s finančnimi instrumenti za račun banke skrbniški posli (ZISDU) do KDD oziroma obračunskega računa banke za prodane finančne instrumente do drugih poravnalnih sistemov in institucij za prodane finančne instrumente (kupcev) do posredniškega dela iz naslova nakupa finančnih instrumentov in neto terjatve do KDD (ZISDU) 6 29 Denarna sredstva strank na poravnalnem računu za sredstva strank na transakcijskih računih bank (ZTFI) na transakcijskih računih bank (ZISDU) Drugi posli po pooblastilu Obveznosti Obveznosti poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov investicijske storitve in posli (ZTFI) sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil gospodarjenje s finančnimi instrumenti skrbniški posli (ZISDU) do KDD oziroma obračunskega računa banke za kupljene finančne instrumente 6 29 do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente (dobaviteljev) do banke oziroma poravnalnega računa banke za provizijo, stroške ipd do posredniškega dela za prodane finančne instrumente ter prihodki iz poslov v tujem imenu in za tuj račun (ZISDU) 11 Drugi posli po pooblastilu Drugi posli po pooblastilu vključujejo terjatve, prenesene na DUTB (pojasnilo 29). S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

216 Abanka Prihodki iz opravnin (provizij) v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil Gospodarjenje s finančnimi instrumenti Skrbništvo in sorodne storitve (pojasnilo 7) Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank Hramba finančnih instrumentov za račun strank 2 4 Svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij Odhodki iz opravnin (provizij) v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke Opravnine v zvezi s KDD in njej podobnimi organizacijami po poslih investicijskega bančništva (ZTFI) po poslih skrbništva (ZISDU) Opravnine v zvezi z borzo vrednostnih papirjev in njej podobnimi organizacijami Drugi posli SREDSTVA V UPRAVLJANJU Skupina je skladno z načrtom prestrukturiranja v letu 2014 dejavnost upravljanja v imenu tretjih oseb s sredstvi prenesla na družbo Triglav Skladi, razen upravljanja Vzajemnega pokojninskega sklada AIII VPS in iz tega naslova izkazuje sredstva v višini tisoč evrov (2013: tisoč evrov, od tega so sredstva Vzajemnega pokojninsjega sklada AIII VPS znašala tisoč evrov). Sredstva v upravljanju se izkazujejo ločeno od sredstev skupine. Prihodki in odhodki iz teh sredstev se vključujejo v vrednost sredstev sklada in v povezavi s temi posli skupina nima nobenih obveznosti. Skupina za svoje storitve prejme provizije, ki bremenijo vrednost sredstev sklada. 44. POSLI S POVEZANIMI STRANKAMI Stranke štejejo za povezane, če ena stranka lahko obvladuje drugo ali nanjo pomembno vpliva pri finančnih in poslovnih odločitvah. Med povezane stranke banke so zajeti ključno ravnateljsko osebje (uprava banke, izvršni direktorji banke, člani nadzornega sveta banke, ožji družinski člani doslej navedenih, posamezna podjetja, v katerih imajo vsi ti močan vpliv), družbe s pomembnim vplivom na banko do 17. decembra 2013 in Republika Slovenija v letu 2014 ter pridružene in odvisne družbe. Med povezane stranke skupine so zajeti ključno ravnateljsko osebje (uprava banke, izvršni direktorji banke, člani nadzornega sveta banke, direktorji odvisnih družb, ožji družinski člani doslej navedenih, posamezna podjetja, v katerih imajo vsi ti močan vpliv), družbe s pomembnim vplivom na banko do 17. decembra 2013 in Republika Slovenija v letu 2014 ter pridružene družbe. Določeno število bančnih poslov se v rednem poslovanju sklene s povezanimi strankami. Poslovanje s povezanimi strankami v letu poročanja je vključevalo: 216 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

217 POSLI S POVEZANIMI STRANKAMI BANKE Vrsta povezane stranke Finančna sredstva in prihodki Krediti Ključno ravnateljsko osebje Družbe s pomembnim vplivom* Pridružene družbe Odvisne družbe Stanje kreditov Prihodki iz obresti in opravnin Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Stanje investicije, vezane na enoto premoženja (Izgube) (79) (28) Prihodki iz provizij 2 Finančna sredstva, namenjena trgovanju Stanje lastniških vrednostnih papirjev 162 Dobički Stanje dolžniških vrednostnih papirjev Dobički 510 Prihodki iz obresti 12 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Stanje dolžniških vrednostnih papirjev Prihodki iz obresti Dobički Stanje lastniških vrednostnih papirjev Dobički Prihodki iz dividend 45 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Stanje dolžniških vrednostnih papirjev Prihodki iz obresti Druga finančna sredstva Drugi poslovni prihodki Zunajbilančna evidenca odobrenih nečrpanih kreditov Garancije Izdane garancije Provizije iz garancij Patronatske izjave Netvegane Finančne obveznosti in odhodki Vloge Stanje vlog Odhodki za obresti S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

218 Vrsta povezane stranke Druge finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti Ključno ravnateljsko osebje Družbe s pomembnim vplivom* Pridružene družbe Odvisne družbe Stanje izdanih dolžniških vrednostnih papirjev Odhodki za obresti Druge obveznosti Splošni in administrativni stroški Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Stanje rezervacij Neto (odhodki) iz rezervacij (283) (37) (2) Komisijski posli POSLI S POVEZANIMI STRANKAMI SKUPINE Vrsta povezane stranke Ključno ravnateljsko osebje Družbe s pomembnim vplivom* Pridružene družbe Finančna sredstva in prihodki Krediti Stanje kreditov Prihodki iz obresti in opravnin Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Stanje investicije vezane na enoto premoženja (Izgube) (79) (28) Prihodki iz provizij 2 Finančna sredstva, namenjena trgovanju Stanje lastniških vrednostnih papirjev 162 Dobički Stanje dolžniških vrednostnih papirjev Dobički 510 Prihodki iz obresti 12 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Stanje dolžniških vrednostnih papirjev Prihodki iz obresti Dobički S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

219 Vrsta povezane stranke Ključno ravnateljsko osebje Družbe s pomembnim vplivom* Pridružene družbe Stanje lastniških vrednostnih papirjev 931 Dobički Prihodki iz dividend 45 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Stanje dolžniških vrednostnih papirjev Prihodki iz obresti Druga finančna sredstva Drugi poslovni prihodki 900 Zunajbilančna evidenca odobrenih nečrpanih kreditov Garancije Izdane garancije Provizije iz garancij 6 Finančne obveznosti in odhodki Vloge Stanje vlog Odhodki za obresti Druge finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti Stanje izdanih dolžniških vrednostnih papirjev Odhodki za obresti Druge obveznosti Splošni in administrativni stroški Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Stanje rezervacij Neto (odhodki) iz rezervacij (283) Komisijski posli * Med družbami s pomembnim vplivom so do izdane odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih 17. decembra 2013 zajete tiste, ki so imele več kot 5-odstotni delež v Abanki Vipi d.d., v letu 2014 pa je zajeta Republika Slovenija. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

220 Banka ima pogodbene odnose tudi s podjetji, povezanimi z državo. Posamično pomembne transakcije s podjetji, povezanimi z državo, predstavljajo dani krediti in prejeti dolgoročni krediti ter vloge. Na dan 31. december 2014 je znašal skupni znesek posamično pomembnih danih dolgoročnih kreditov tisoč evrov (1 pogodba) (31. december 2013: 1 pogodba v skupni višini tisoč evrov), prejetih dolgoročnih kreditov tisoč evrov (7 pogodb) (31. december 2013: 11 pogodb v višini tisoč evrov) ter prejetih vlog tisoč evrov (4 pogodbe) (31. december 2013: ). Skupni znesek preostalih (posamično nepomembnih) danih kreditov je na dan 31. december 2014 znašal tisoč evrov (31. december 2013: tisoč evrov), dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo tisoč evrov (31. december 2013: tisoč evrov), prejetih kreditov tisoč evrov (31. december 2013: tisoč evrov) in prejetih vlog tisoč evrov (31. december 2013: tisoč evrov). Obrestni prihodki poslov s podjetji, povezanimi z državo, so v letu 2014 znašali 995 tisoč evrov (2013: 969 tisoč evrov). Obrestni prihodki iz naslova izvedenih finančnih instrumentov so v letu 2014 znašali tisoč evrov (2013: tisoč evrov). Neto dobički iz naslova izvedenih finančnih instrumentov so v letu 2014 znašali tisoč evrov (2013: tisoč evrov). Obrestni odhodki iz naslova vlog in kreditov so v letu 2014 znašali tisoč evrov (2013: tisoč evrov). Transakcije z državnim podjetjem predstavlja tudi prenos na DUTB, ki je razkrit v pojasnilu 29. Banka konec leta 2014 ni imela odobrenih posojil članom uprave (2013: ). Posledično v letu 2014 ni bilo nobenih odplačil iz naslova vračil kreditov (2013: ). Stanje posojil, ki jih je skupina odobrila članom uprave banke in direktorjem odvisnih družb, je konec leta 2014 znašalo 5 tisoč evrov (2013: 7 tisoč evrov). Znesek odplačil iz naslova plačil kreditov je znašal 1 tisoč evrov (2013: 1 tisoč evrov). Povprečna obrestna mera za posojila je bila 4,25 odstotka (2013: 7,38 odstotka). Banka konec leta 2014 ni imela odobrenih posojil članom nadzornega sveta (2013: 16 tisoč evrov). Posledično v letu 2014 ni bilo nobenih odplačil iz naslova vračil kreditov (2013: 4 tisoč evrov). Stanje posojil, ki jih je banka odobrila delavcem banke in odvisnih družb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, je konec leta 2014 znašalo 901 tisoč evrov (2013: tisoč evrov). Znesek odplačil iz naslova vračil kreditov je znašal 143 tisoč evrov (2013: 160 tisoč evrov). Povprečna obrestna mera za posojila je bila 2,89 odstotka (2013: 2,12 odstotka). 220 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

221 PODROBNEJŠI PRIKAZ PREJEMKOV UPRAVE, ČLANOV NADZORNEGA SVETA IN ZAPOSLENIH NA PODLAGI POGODBE, ZA KATERO NE VELJA TARIFNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE, TER DIREKTORJEV ODVISNIH DRUŽB PREJEMKI UPRAVE V OBDOBJU OD DO mag. Jože Lenič Igor Stebernak Skupaj v evrih Fiksni del plače (bruto) , , ,51 Variabilni del plače (bruto) Udeležba v dobičku Opcije in druge nagrade Povračila stroškov 902,11 973, ,43 Zavarovalne premije¹ 317,13 317,13 634,26 Bonitete² , , ,58 Provizije Sejnine za opravljanje nadzora v odvisnih družbah Skupaj prejemki , , ,78 Skupaj neto izplačila , , ,65 Druge pravice iz pogodbe Zdravniški pregledi Izobraževanje 1.750, , ,46 Druga zavarovanja 55,78 55,78 111,56 Članarine Skupaj druge pravice iz pogodbe 1.806, , ,02 PREJEMKI UPRAVE V OBDOBJU OD DO mag. Jože Lenič Igor Stebernak Skupaj v evrih Fiksni del plače (bruto) , , ,47 Variabilni del plače (bruto) Udeležba v dobičku Opcije in druge nagrade Povračila stroškov 1.340, , ,52 Zavarovalne premije¹ 2.008, , ,21 Bonitete² , , ,88 Provizije Sejnine za opravljanje nadzora v odvisnih družbah Skupaj prejemki , , ,08 Skupaj neto izplačila , , ,15 Druge pravice iz pogodbe Zdravniški pregledi 785,00 785,00 Izobraževanje 1.541, , ,48 Druga zavarovanja 55,78 55,78 111,56 Članarine 120,00 120,00 Skupaj druge pravice iz pogodbe 2.382, , ,04 ¹ Premija za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ² Službeno vozilo, zavarovanje odgovornosti in prostovoljno pokojninsko zavarovanje S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

222 Predsednik uprave banke mag. Jože Lenič je bil na dan 31. december 2014 tudi član v nadzornem svetu nepovezane družbe, in sicer v Krki, d.d., medtem ko noben od članov uprave ni bil član nadzornih svetov povezanih družb. PREJEMKI DIREKTORJEV NEPOSREDNO ODVISNIH DRUŽB V OBDOBJU OD DO Matjaž Kaštrun (Afaktor d.o.o.) Nikolaj Fišer (Aleasing d.o.o.) Gregor Žvipelj (Anepremičnine d.o.o.) Skupaj v evrih Fiksni del plače (bruto) , , , ,86 Variabilni del plače (bruto) Udeležba v dobičku Opcije in druge nagrade Povračila stroškov 2.373, ,28 995, ,60 Zavarovalne premije¹ 2.537, ,58 563, ,56 Bonitete² 2.410, , , ,52 Provizije Sejnine za opravljanje nadzora v odvisnih družbah Skupaj prejemki , , , ,54 Skupaj neto izplačila , , , ,09 Druge pravice iz pogodbe Zdravniški pregledi Izobraževanje 299,19 299,19 Druga zavarovanja Članarine Skupaj druge pravice iz pogodbe 299,19 299, S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

223 PREJEMKI UPRAVE ABANKA SKLADI d.o.o. IN DIREKTORJEV NEPOSREDNO ODVISNIH DRUŽB V OBDOBJU OD DO Matjaž Kaštrun (Afaktor d.o.o.) Nikolaj Fišer (Aleasing d.o.o.) Gregor Žvipelj (Abanka Skladi d.o.o., Anepremičnine d.o.o.) Andrej Petek (Abanka Skladi d.o.o.) Skupaj v evrih Fiksni del plače (bruto) , , , , ,26 Variabilni del plače (bruto) Odpravnina ob prenehanju mandata , , ,00 Udeležba v dobičku Opcije in druge nagrade Povračila stroškov 1.230, , , , ,84 Zavarovalne premije¹ 2.537, , , , ,74 Bonitete² 3.204, , , , ,80 Provizije Delo po pogodbi 2.060, ,00 Sejnine za opravljanje nadzora v odvisnih družbah Skupaj prejemki , , , , ,64 Skupaj neto izplačila , , , , ,60 Druge pravice iz pogodbe Zdravniški pregledi 99,00 335,00 610, ,00 Izobraževanje 680,00 198,00 449, ,10 Druga zavarovanja Članarine Skupaj druge pravice iz pogodbe 779,00 533, , ,10 ¹ Premija za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. ² Službeno vozilo, življenjsko zavarovanje, zavarovanje odgovornosti, dodatno zdravstveno zavarovanje in nezgodno zavarovanje. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

224 PREJEMKI DIREKTORJEV POSREDNO ODVISNIH DRUŽB V OBDOBJU OD DO Igor Vukotić (Afaktor faktoring finansiranje d.o.o., Srbija) Slobodan Radović (Anekretnine d.o.o., Črna Gora) Dijana Filipović (Anekretnine d.o.o., Črna Gora) Skupaj v evrih Fiksni del plače (bruto) , ,73 63, ,03 Variabilni del plače (bruto) Udeležba v dobičku Opcije in druge nagrade Povračila stroškov Zavarovalne premije Bonitete Provizije Sejnine za opravljanje nadzora v odvisnih družbah Skupaj prejemki , ,73 63, ,03 Skupaj neto izplačila , ,71 42, ,65 Druge pravice iz pogodbe Zdravniški pregledi Izobraževanje Druga zavarovanja 579,74 579,74 Članarine Skupaj druge pravice iz pogodbe 579,74 579,74 PREJEMKI DIREKTORJEV POSREDNO ODVISNIH DRUŽB V OBDOBJU OD DO Igor Vukotić (Afaktor faktoring finansiranje d.o.o., Srbija) Fiksni del plače (bruto) ,70 Variabilni del plače (bruto) Udeležba v dobičku Opcije in druge nagrade Povračila stroškov Zavarovalne premije Bonitete Provizije Sejnine za opravljanje nadzora v odvisnih družbah Skupaj prejemki ,70 Skupaj neto izplačila ,46 Druge pravice iz pogodbe Zdravniški pregledi Izobraževanje Druga zavarovanja 508,64 Članarine Skupaj druge pravice iz pogodbe 508, S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

225 OBRAČUNANI NEIZPLAČANI ZNESKI UPRAVE Abanka Skupina Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Vnaprej vračunani stroški za neizkoriščeni dopust ZNESEK VSEH PREJEMKOV, KI SO JIH ZA OPRAVLJANJE NALOG PREJELI DELAVCI, ZAPOSLENI NA PODLAGI POGODBE, ZA KATERO NE VELJA TARIFNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE Abanka Skupina Plače Odpravnine in jubilejne nagrade OBRAČUNANI NEIZPLAČANI ZNESKI NA PODLAGI POGODBE, ZA KATERO NE VELJA TARIFNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE Abanka Skupina Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Vnaprej vračunani stroški za neizkoriščeni dopust PREJEMKI NADZORNEGA SVETA V OBDOBJU OD DO Plačila za opravljanje funkcije Plačila za udeležbo na sejah Povračila stroškov Skupaj bruto v evrih Skupaj neto v evrih Druge ugodnosti* Aleš Aberšek , , , ,03 mag. Vladimir Mišo Čeplak , , , ,95 Kristina Ana Dolenc , , , , ,00 Marko Garbajs 3.575, , , ,17 Janko Gedrih , ,39 764, , , ,22 Barbara Kürner Čad 2.708, , , ,84 Andrej Slapar , , , ,49 mag. Franci Strajnar , , , ,31 Blaž Šterk 2.979, , , ,80 Snežana Šušteršič , , , , ,00 Aljoša Uršič , , , , , , ,68 764, , , ,22 * Zavarovanje odgovornosti, izobraževanje. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

226 PREJEMKI NADZORNEGA SVETA V OBDOBJU OD DO Plačila za opravljanje funkcije Plačila za udeležbo na sejah Povračila stroškov Skupaj bruto v evrih Skupaj neto v evrih Druge ugodnosti* Aleš Aberšek 4.500, , , ,24 416,67 Andrej Andoljšek , ,59 98, , ,12 mag. Vladimir Mišo Čeplak 9.000, , , ,49 Kristina Ana Dolenc 9.000, , , , ,00 Janko Gedrih , ,00 841, , , ,00 dr. Slaven Mićković 943,60 943,60 731,29 mag. Branko Pavlin 4.500, ,33 466, , ,35 Andrej Slapar 9.000, , , ,49 mag. Franci Strajnar 9.000, ,00 869, , , ,00 Snežana Šušteršič 4.500, , , ,24 416,67 Aljoša Uršič 4.500, , , ,24 416, , , , , , ,01 * Zavarovanje odgovornosti PREJEMKI ZUNANJIH ČLANOV KOMISIJ NADZORNEGA SVETA V OBDOBJU OD DO Plačila za opravljanje funkcije Plačila za udeležbo na sejah Povračila stroškov Skupaj bruto v evrih Skupaj neto v evrih Druge ugodnosti Tina Cvar 1.679, , , ,82 Renata Eržen Potisek 216,66 275,00 491,66 357,59 Jasmina Kovačič 1.679, , , ,82 Tomaž Kuntarič 1.895, , , ,64 Peter Ribarič 216,66 275,00 491,66 357, , , , ,46 PREJEMKI ZUNANJIH ČLANOV KOMISIJ NADZORNEGA SVETA V OBDOBJU OD DO Plačila za opravljanje funkcije Plačila za udeležbo na sejah Povračila stroškov Skupaj bruto v evrih Skupaj neto v evrih Druge ugodnosti Tina Cvar 3.612, , ,00 Jasmina Kovačič 3.096,78 91, , ,25 Tomaž Kuntarič 2.064, , , ,21 91, , , S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

227 PREJEMKI ČLANOV NADZORNEGA SVETA ODVISNE DRUŽBE ABANKA SKLADI d.o.o. V OBDOBJU OD DO Plačila za opravljanje funkcije Plačila za udeležbo na sejah Povračila stroškov Skupaj bruto v evrih Skupaj neto v evrih Druge ugodnosti Gregor Hudobivnik 4.215, , , ,13 Boštjan Herič 2.950, , , ,75 Nataša Damjanovič 2.950, , , , , , , , DOGODKI PO DATUMU POROČANJA Po koncu poročevalskega obdobja so nastopili naslednji dogodki, ki bi lahko vplivali na poslovne odločitve uporabnikov, zasnovane na predstavljenih računovodskih izkazih: v začetku leta 2015 je banka v sodelovanju z Banko Celje začela izvajati potrebne aktivnosti za združitev obeh bank, predvideno najpozneje s 1. januarjem 2016, kot izhaja iz zaveze, dane Evropski komisiji; agencija Moody's je 17. marca 2015 v zvezi z novo metodologijo dodelila status»possible Upgrade«dolgoročni oceni kreditnega tveganja»caa1«in osnovni bonitetni oceni (BCA baseline credit assessment)»caa2«ter hkrati ukinila oceno finančne moči banke. S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

228 REVIZORJEVO POROČILO 228 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

229 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

230 230 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014

231 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo

232 232 S K U P I N A A B A N K A Letno poročilo 2014