UNIVERZA V MARIBORU

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za matematiko in računalništvo DIPLOMSKO DELO Nace Višnar Maribor, 2010

2

3 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za matematiko in računalništvo Diplomsko delo PRIMERJAVA ECDL SPRIČEVALA Z UČNIMI NAČRTI RAČUNALNIŠKIH PREDMETOV V OSNOVNI ŠOLI IN GIMNAZIJI Mentor Doc. dr. Marjan Krašna Kandidat Nace Višnar Maribor, 2010

4 ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku moje diplomske naloge. Posebej se zahvaljujem profesorju, mentorju dr. Marjanu Krašni, ki mi je strokovno svetoval ter me usmerjal.

5 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO IZJAVA Podpisani Nace Višnar, roj , študent Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, smer Računalništvo in Proizvodno tehnična vzgoja, izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom PRIMERJAVA ECDL SPRIČEVALA Z UČNIMI NAČRTI RAČUNALNIŠKIH PREDMETOV V OSNOVNI ŠOLI IN GIMNAZIJI pri mentorju dr. Marjanu Krašni, avtorsko delo. V diplomski nalogi so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. (podpis študenta) Maribor,

6 PROGRAM DIPLOMSKEGA DELA NASLOV TEME: Primerjava ECDL spričevala z učnimi načrti računalniških predmetov v osnovni šoli in gimnaziji Compatibility analysis of ECDL certificates and computer science syllabus for primary and secondary schools OPIS: V diplomski nalogi bomo preučili ECDL spričevala, posebej podrobno osnovno ECDL spričevalo, njegovih 7 modulov spričevala in ga nato primerjali z učnim načrtom računalništva v OŠ ter informatike v gimnazijah. Namen diplomske je ugotoviti ali je računalništvo v šolah na takšni ravni, da se lahko primerja z ECDL spričevalom, ki zagotavlja računalniško pismenost. V diplomskem delu bomo preverili vsebine ECDL spričevala in pripadajoče vsebine iz učnih načrtov računalniških predmetov na OŠ in informatike na srednjih šolah (gimnazija). Pripravili bomo tudi verifikacijo računalniškega znanja učencev osnovnih šol in preverili, če je njihovo znanje primerljivo z ECDL START spričevalom. OSNOVNI VIRI: Wechtersbach, R.: RAČUNALNIŠTVO, učbenik za izbirne predmete v 7., 8., 9.r, OŠ, Sela pri Šmarju, 2005 Wechtersbach, R.: INFORMATIKA, učbenik za srednje šole, Grosuplje 2009 ECDL: evropsko računalniško spričevalo: priprava na izpite: za uporabnike Microsoft Office XP/2003, 1. izd. Ljubljana : ISA, informacijske tehnologije, 2004 ECDL: evropsko računalniško spričevalo: priprava na izpite: različica 2002/1, 1. izd. Ljubljana : ISA, informacijske tehnologije, doc. dr. Marjan Krašna

7 VIŠNAR, N.: Primerjava ECDL spričevala z učnimi načrti računalniških predmetov v osnovni šoli in gimnaziji. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za matematiko in računalništvo, IZVLEČEK ECDL spričevalo je mednarodno priznano in zagotavlja računalniško pismenost. Zgodovina spričevala sega v leto 1996, danes pa programe za pridobitev spričevala izvajajo skoraj v vseh evropskih državah. Razširil se je tudi po celem Svetu, kjer je poznan pod imenom ICDL. Oseba s tem spričevalom je bolj konkurenčna na trgu dela in lažje najde zaposlitev. Računalništvo je v času osnovnošolskega izobraževanja prisotno le kot izbirni predmet, v srednji šoli pa kot redni predmet. V diplomski nalogi sem preučil vseh 7 modulov, ki jih vsebuje osnovno ECDL spričevalo, učni načrt izbirnega predmeta računalništvo v osnovni šoli ter informatike na gimnaziji. Učna načrta sem primerjal s spričevalom. V praktičnem delu diplomske naloge sem testiral učence osnovnih šol, ki so reševali teste primerljive z ECDL START spričevalom, ki vsebuje poljubne štiri module. Ključne besede: ECDL/ICDL spričevalo, učni načrt računalništvo, učni načrt informatika, ECDL START testiranje.

8 VIŠNAR, N.: Compatibility analysis of ECDL certificates and computer science syllabus for primary and secondary schools. Gradiation Thesis, University of Maribor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Department of Mathematics and Computer Science, ABSTRACT ECDL is an internationally valid certificate which ensures computer literacy. The history of this certificate dates back to the year 1996 and today almost all European countries offer classes for aquiring the ECDL certificate. It also spread from Europe to all around the world, and there it is known as ICDL. A person which acquires this certificate is more competitive on the labour market and more easily finds work. Computer science in primary schools is present only as an optional subject, in secondary schools it is obligatory. In my diploma paper I examined all 7 modules that comprise the basic ECDL certificate, the syllabus of computer science in primary schools and the syllabus of information science in grammar schools. I compared the syllabi with the certificate. In the practical part of my diploma paper I tested the knowledge of the pupils from primary schools with tests that are comparable with the ECDL START certificate and which consists of four random modules. Keywords: ECDL/ICDL certificate, computer science syllabus, information science syllabus, ECDL START testing

9 Kazalo vsebine 1 UVOD FUNDACIJA ECDL Vloga fundacije Zgodovina fundacije ECDL POOBLAŠČENI IZPITNI CENTER ZA IZVAJANJE ECDL PROGRAMOV ECDL Programi ECDL UČNI NAČRT OSNOVNEGA PROGRAMA ECDL Modul 1-Koncepti IKT Računalniške naprave Programska oprema Omrežja IKT v vsakodnevnem življenju Varnost Zakonodaja Modul 2 Uporaba računalnika in upravljanje datotek Operacijski sistem Upravljanje datotek Pripomočki Modul 3 Obdelava besedil Uporaba programa Izdelava dokumenta Oblikovanje Tabele Tiskanje Modul 4 Preglednice Uporaba programa Celice Formule in funkcije Oblikovanje in grafikoni Priprava dokumenta za izpis Modul 5 Podatkovne baze Razumevanje Uporaba Pridobivanje podatkov Izpis Modul 6 Predstavitve Uporaba Nastanek predstavitve Uporaba besedila Priprava predstavitve in tiskanje Modul 7 Spletno brskanje in komunikacija Internet... 29

10 5.7.2 Brskalnik Splet Elektronska komunikacija Elektronska pošta IZBIRNI PREDMET RAČUNALNIŠTVO V OSNOVNI ŠOLI Splošni cilji predmeta Učni načrt Urejanje besedil Multimedija Računalniška omrežja RAČUNALNIŠKI PREDMET INFORMATIKA V GIMNAZIJI Splošno o predmetu Splošni cilji predmeta Učni načrt Osnove informatike Digitalna tehnologija Predstavitev informacij Obdelava podatkov PRIMERJAVA RAZISKAVA Priprava testov Rezultati testov Analiza rezultatov ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA... 57

11 Kazalo slik Slika 1: Simbol fundacije ECDL... 2 Slika 2: ECDL-spričevalo Slika 3: ECDL Start spričevalo Slika 4: ECDL-napredno spričevalo Slika 5: ECDL CAD-spričevalo Slika 6: Grafična ponazoritev podrobne primerjave vsebin ECDL modulov po razredih v OŠ Slika 8: Program Question Writer Slika 9: Tipi vprašanj v programu Question Writer Slika 10: Multiple Choice večkratna izbira Slika 11: Multiple Response večkraten odziv Slika 12: Fill-the-blank napolni praznino Slika 13: Sequencing - zaporedja Slika 14: Matching - ujemanje Slika 15: True/False pravilno/narobe Slika 16: Partial Credit delno posojilo Slika 17: Essay - esej Slika 18: Grafični prikaz rezultatov... 54

12 Kazalo tabel Tabela 1: ECDL certificiranje Tabela 2: EqualSkills Tabela 3: Primerjava ECDL vsebin z OŠ in gimnazijo Tabela 4: Primerjava vsebin po posameznih razredih v OŠ... 44

13 1 UVOD Smo v času, ko je vedno težje priti do ustrezne zaposlitve, posebej mladini. Vedno več delodajalcev zahteva zraven potrdila o izobrazbi, še nekatera druga znanja, izkušnje. Od znanj tujih jezikov, do narejenih raznih tečajev. Ker je razvoj tehnologij v zadnjem desetletju izredno hiter, še posebej na področju računalništva in njegove uporabe, je danes izredno pomembno osnovno znanje računalništva. Delodajalci velikokrat pri kandidatih za prosto delovno mesto zahtevajo vsaj osnovno računalniško pismenost. Tukaj je predvsem mišljeno poznavanje operacijskega sistema Windows in uporabniških programov, Microsoft Office. Odvisno je seveda za kakšno delovno mesto se potegujejo in na katerem področju. Vodilni svetovni program na področju računalniških potrdil je spričevalo ECDL, ki zagotavlja računalniško pismenost. S tem spričevalom se možnosti za zaposlitev bistveno povečajo, saj delodajalcu dokazuje, da je kandidat kompetenten za delo z računalnikom. V času izobraževanja se prvič srečamo z osnovami računalništva v osnovni šoli, kjer lahko učenci izberejo računalništvo kot izbirni predmet v 7., 8., in 9. razredu. V srednji šoli računalništvo nastopi kot redni predmet. Kako dolgo poteka v srednješolskem izobraževanju je odvisno, katero srednjo šolo obiskujejo, ker imajo šole različne programe. V diplomski nalogi nameravamo ugotoviti kakšne vsebine se pri računalništvu obdelajo v osnovni šoli in kakšne v srednji šoli gimnaziji in seveda kakšno je računalniško znanje učencev po izobraževanju; ali je to znanje primerljivo z osnovnim spričevalom ECDL, ki zagotavlja računalniško pismenost. Preučili smo 7 modulov, ki jih vsebuje osnovno ECDL spričevalo. 1

14 2 FUNDACIJA ECDL ECDL fundacija je avtoriteta izdajanja potrdil na področju vodilnega mednarodnega programa za računalniške veščine ECDL/ICDL. Kvaliteta in sloves programov za pridobitev potrdila sta zgrajena na več kot desetletju izkušenj pri uspešnem izobraževanju več kot 9 milijonov ljudi v 41 jezikih povsod po svetu, na področju IKT - informacijsko komunikacijske tehnologije (angl. ICT - Information Communication Technology). Globalni uspeh fundacije izhaja iz tega, da so bili prvi, ki so oblikovali in razvili vsebino programa, iz tega, da je njihova predanost zagotavljala stroge teste, s katerimi so zavezani visoko kvalitetnim standardom. ECDL fundacija je organizacija, katere namen ni dobiček. Fundacijo podpirajo skupina strokovnjakov iz nacionalnih računalniških društev in mednarodnih organizacij po svetu. ECDL ima pisarne v Dublinu, Bruslju in Singapurju ter imenuje nacionalne partnerje (tudi znane kot operaterji) po svetu z namenom, da vpeljejo učne programe na nacionalnem nivoju. Ta mreža razširjanja programov po svetu deluje pod strogo določenim zagotavljanjem kvalitete, s čimer dosegajo dosledno vpeljevanje programov po svetu [1]. Slika 1: Simbol fundacije ECDL [2] 2

15 Vrednote ECDL fundacije so: Socialna odgovornost: kot organizacija, katere namen ni dobiček, so zavezani izboljšanju usposobljenosti na področju digitalnih sposobnosti znotraj družbe. Njihovi programi so oblikovani tako, da so dostopni vsem državljanom, ne glede na starost, spol, status, sposobnost ali raso. Neodvisnost prodajalcev: njihovi programi dajejo kandidatom fleksibilnost in svobodo, da pridobijo digitalne kompetence in jih samozavestno uporabljajo pri vsaki programski opremi, ki naj bi jo uporabljali. Kvaliteta: stremijo k neprestanim izboljšavam na vseh področjih našega delovanja in skušajo zagotoviti, da njihovi programi konstantno odgovarjajo visokim standardom povsod po svetu [3]. 2.1 Vloga fundacije Kot svetovna avtoriteta podeljevanja potrdil in vladajoče telo za področje programov ECDL fundacije, so odgovorni v naslednjih področjih: Postavljanje standardov: ECDL fundacija postavlja in ohranja zanesljive, visoko kvalitetne standarde za vse svoje programe. Zagotavljanjem kvalitete: da bi ohranili in povečali kvaliteto svojih programov, ECDL redno pregleduje njihovo vsebino, sodobnost, veljavnost in prenašanje znanja. Razvijanje programa: ECDL fundacija sodeluje z mednarodnimi izvedenci, da bi ves čas razvijala razpon svojih programov, v skladu s potrebami trga in tehnološkimi napredki. Licenciranje in vodenje: ECDL fundacija podeljuje licence za svojo intelektualno lastnino mednarodnim operaterjem po svetu in nadzoruje njihovo delo z namenom, da poteka v skladu z določenim naborom postopkov. 3

16 Globalni razvoj: ECDL fundacija je priznan mednarodni zagovornik digitalne pismenosti. Promovira ozaveščenost digitalne pismenosti in investiranje skozi strateška partnerstva z vladami, evropskimi institucijami, mednarodnim NGO (NGO Non Govermental Organisations) in drugimi, podobno mislečimi organizacijami, ki pomagajo razširjeni mreži operaterjev, testnim centrom in dobaviteljem študijske programske opreme pri razširjanju programov med posameznike in organizacije znotraj vsake države [4]. Zagotavljanje kvalitete programov ECDL fundacije ECDL fundacija zagotavlja kvalitetne standarde, ki jih morajo vpeljati in promovirati vsi njihovi nacionalni operaterji. Redno obiskujejo in pregledujejo delo nacionalnih operaterjev, delo vseh odobrenih testnih centrov pa redno pregledujejo nacionalni operaterji. Ti pregledi zagotavljajo, da so programi skladni z njihovimi standardi zagotavljanja visoke kvalitete in da se mednarodni ugled kvalitete programov ohranja [5]. Pravila kvalitete ECDL fundacija je predana razvoju, promociji in zagotavljanju kvalitetnih programov, da bi omogočili kakovostno uporabo ICT, ki podeljuje moč posameznikom, organizacijam in družbam po svetu. Da bi zadovoljili potrebe vseh strank, je ECDL ustanovila sistem kvalitetnega upravljanja, ki temelji na mednarodno priznanem standardu kvalitete ISO 9001: Spoštovanje tega standarda zagotavlja, da so programi učinkoviti in podrejeni neprestanemu ocenjevanju in izboljšavam [5]. 4

17 Nevtralnost prodajalcev Programi ECDL zagotavljajo nevtralnost prodajalcev. To pomeni, da njihovi programi niso vezani na nobeno znamko programske opreme in so oblikovani tako, da omogočajo ljudem pridobiti veščine, ki jih lahko uporabljajo pri katerikoli znamki programske opreme. To daje ljudem svobodo in fleksibilnost, da dokončajo šolanje in testiranje ter nato prikažejo veščine v širokem razponu programskih aplikacij [5]. 2.2 Zgodovina fundacije ECDL Leta 1995 je CEPIS (Council of European Professional Informatics Societies) 1 ustanovil delovno skupino, ki jo je podpirala Evropska komisija skozi raziskovalni program in katere namen je bil raziskati kako dvigniti nivo digitalne pismenosti po Evropi. Nov program je bil lansiran kot European Computer Driving Licence (ECDL) na Švedskem, avgusta 1996 [6] Ustanovljena fundacija ECDL ECDL postane priznan povsod po Evropi in pokaže se očitna potreba po ustanovitvi centralnega koordinacijskega telesa, ki bi zagotavljal neprestan visok standard vpeljevanja po vseh evropskih državah. 8. januarja 1997 so v Dublinu uradno ustanovili ECDL fundacijo, definirano kot neprofitno organizacijo ICDL predstavljen Ko je certifikat ECDL postal pomemben v Evropi, je število kandidatov, ki so se vključili v programe za pridobitev certifikata, preseglo milijon in še raslo. Ta uspeh je privabil pozornost držav izven Evrope, ki so začele kazati velik interes za ta koncept [6]. 1 Council of European Professional Informatics Societies (CEPIS) je neprofitna organizacija, katere namen je izboljšanje in promoviranje visokih standardov med profesionalci s področja informatike, v skladu s povečanjem vpliva, ki ga ima informatika na zaposlovanje, poslovanje in družbo. 5

18 ECDL so nato predstavili zunaj Evrope, kjer je postal znan kot ICDL (ICDL - International Computer Driving Licence). Računalniške družbe in mednarodne organizacije v Afriki in Južni Ameriki so začele promovirati ICDL in leta 1999 je bil dosežen mejnik, ko je UNESCO (UNESCO - United Nations Educational, Scientific and Cultural Organizations) preko svoje pisarne v Kairu, podpisal dogovor z ECDL fundacijo, da postane nacionalni operater za mnogo arabskih držav. Kmalu za tem je bil ECDL ponujen na Azijskih in Severno Ameriških trgih ECDL/ICDL napredno, predstavljen ECDL fundacija je razširila svoj razpon programov v letu 2003, ko je lansirala ECDL/ICDL Napredno, visoko nivojski program, zasnovan za tiste, ki so uspešno osvojili nivo veščin, ki ga določa ECDL/ICDL in želijo še razširiti svoje računalniško znanje. Kasneje so bili oblikovani programi za bolj specializirane veščine, kot je oblikovanje internetnih strani, itd. [6] Predstavljen ECDL/ICDL predmetnik 5 Vse od svojega prvotnega koncepta, se je Predmetnik ECDL/ICDL ves čas razvijal, da bi odgovarjal spremembam v tehnologiji in njeni uporabi. Leta 2007 je ECDL fundacija izvedla obsežen pregled ECDL/ICDL predmetnika 4.0, da bi zagotovila, da odgovarja trenutnemu napredku v tehnologiji in pomembnih praksah. Pregled se je zaključil z dokončanjem ECDL/ICDL predmetnika 5.0, ki so ga nacionalni operaterji uvajali v letu 2009 [6] več kot 9 milijonov kandidatov v 148 deželah ECDL fundacija nadaljuje z delom s pomočjo svojih operaterjev, da bi razširila programe skozi mednarodno mrežo okoli testnih centrov, ki se raztezajo po 148 državah. ECDL/ICDL programi pokrivajo uvodne tečaje za tiste, ki nimajo nobenih IKT znanj, nadaljevalne tečaje za tiste, ki bi radi pridobili profesionalne veščine v specifičnih aplikacijah in profesionalne tečaje za tiste, ki delajo znotraj okolja informacijskih tehnologij [6]. 6

19 ECDL fundacija je sedaj priznana kot zaupanja vreden mednarodni glas in zagovornik digitalne pismenosti in dela z drugimi mednarodnimi organizacijami v nadaljujoči se promociji digitalne pismenosti kot pomembnem prispevku k povečani ekonomski in socialni povezanosti [6]. 7

20 3 POOBLAŠČENI IZPITNI CENTER ZA IZVAJANJE ECDL PROGRAMOV Izvajanje programov ECDL/ICDL ter izdajanje certifikatov mora potekati v pooblaščenem izpitnem centru, ki ima ustrezno licenco. Za pridobitev licence so najprej potrebni osnovni pogoji, ki jih mora izpolnjevat kandidat za pooblaščeni izpitni center: da je vpisan v Poslovni register Slovenije, da je ena od njegovih registriranih dejavnosti tudi "Drugo izobraževanje", da deluje v Sloveniji neprekinjeno vsaj 5 let, da ima vsaj 2 stalno zaposlena strokovnjaka informatika s pridobljenim spričevalom ECDL. Če kandidat izpolnjuje vse pogoje, plača 501 (+DDV) za stroške pregleda prostorov in ovrednotenje vloge. Če pride do sklenitve pogodbe, se ta znesek upošteva kot del plačila pristopnine. V primeru, da je vloga pozitivno ocenjena, sledi podpis pogodbe o izvajanju programa ECDL z nosilcem licence SDI (SDI Slovensko društvo Informatika). Po podpisu pogodbe nosilec licence usposobi izpraševalce in koordinatorja, ki bodo v IC (IC- Izpitni center) izvajali izpite ECDL. IC poravna finančne obveznosti: pristopnino in letno članarino1.420 (+DDV). Ko je IC poravnal vse finančne obveznosti in ima usposobljene izpraševalce za izvajanje izpitov ECDL in koordinatorja, prejme od nosilca licence komplet ECDL dokumentacije (glavni komplet), ki je osnova za delovanje IC in izvajanje izpitov [7]. 8

21 4 ECDL ECDL oz. ICDL spričevalo je mednarodno priznano in zagotavlja znanje računalništva oz. računalniško pismenost. Evropsko računalniško spričevalo torej potrjuje, da zna oseba, ki je dobila spričevalo uporabljati osebni računalnik in osnove računalniških aplikacij. Spričevalo temelji na enotnem učnem načrtu, ki je sestavljen v ustanovi ECDL [8]. Prednosti spričevala ECDL Oseba s spričevalom ECDL si zelo močno poveča možnosti za zaposlitev, saj delodajalcu dokazuje, da obvladuje osnove računalništva in informacijske tehnologije. Pravtako dobi sedanji delodajalec potrdilo, ki zagotavlja, da njegovi zaposleni obvladujejo računalništvo na določenem nivoju. Oseba s spričevalom ECDL: Si poveča možnosti za zapolitev v sedanji informacijski družbi, si izboljša kakovost življenja, dobi osnovo za nadaljne izbraževanje na področju računalnišhih tehnologij [8]. Prednosti za delodajalca Z uvedbo računalniške pismenosti za delavce delodajalec: Zmanjša stroške, ki nastanejo pri pomoči računalniške tehnične stroke delavcem, ima večjo kontrolo pri zaposlovanju novih delavcev, izboljša produktivnost delavcev, ki pri delu uporabljajo računalnik [8]. 9

22 4.1 Programi ECDL Fundacija ECDL vedno spremlja dogajanja na področju informacijskih tehnologij. Tako tudi ustrezno doda ali spremeni program, odvisno od zahtev sodobne družbe. Do sedaj se je razvilo nekaj različnih programov, ki so namenjeni različnim zahtevam uporabnikov. Trenutno obstaja devet glavnih programov; od osnovne stopnje pa do strokovnih programov. Razlikujejo se glede na vsebino in težavnost. Podrobneje bodo razloženi v nadaljevanju. Tabela 1: ECDL certificiranje Začetni programi ECDL Core osnovni program Napredni ECDL programi Programi ECDL za posamezna področja EqualSkills M1 - IKT Predstavitve ECDL WebStarter E-Kids M2 uporaba računalnika in upravljanje datotek Obdelava besedil ECDL Imagemaker E-Citizen M3 obdelava besedil Podatkovne baze ECDL CAD M4- preglednice Preglednice M5- podatkovne baze M6- predstavitve M7- spletno brskanje in komunikacije 10

23 EqualSkills program je posebno načrtovan za popolne začetnike in je odprt vsakemu ne glede na starost, izobraževanje, sposobnost ali razumevanje. Čeprav so računalniki in medmrežje del vsakdanjega življenja, obstaja veliko ljudi, ki še niso nikoli vklopili računalnika. Veliko teh ljudi bi radi vedeli več o računalnikih in medmrežju. Program Equalskills je posebno zasnovan za njih. Program pokriva naslednja štiri področja (Tabela 2) [9]. Osnove računalništva Deli računalnika Začetni koraki Tipkovnica Miška Svetovni splet Spletni brskalnik Iskanje po spletu Tabela 2: EqualSkills Raziskovanje namizja Namizje Operacijski sistem Ustvarjanje dokumentov Vrste datotek Elektronska pošta Ustvarajanje poštnega računa Sporočila E Citizen je program namenjen tistim, ki bi se radi naučili oziroma nadgradili svoje znanje o internetu in medomrežju. Še vedno je velik del populacije, ki zaradi geografskih in drugih težav ne morejo dostopati in uporabljati interneta. Ta program je namenjen vsem starostnim skupinam in poklicom. Program obsega tri področja: Spretnosti kandidatom nudi prepotrebno znanje za osnove računalništva in uporabe interneta. Informacijsko iskanje kandidate nauči, kako se učinkovito uporabljajo iskalniki na internetu. E udeležba napredna uporaba interneta in utrjevanje usvojenega [10]. ECDL Core je osnovni in najbolj razširjen in eden izmed "najkoristnejših" programov. To je program ECDL, ki vsebuje 7 modulov sodobnega računalništva. 11

24 ECDL spričevalo pridobi kandidat, ki uspešno opravi vseh 7 modulov (M1-M7). Vsak modul posebej zajema neko specifično računalniško vsebino: Modul 1 (M1) - Koncepti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) kandidat pridobi osnove IKT ter pridobil znanje o delih računalnika Modul 2 (M2) - Uporaba računalnika in upravljanje datotek kandidat dokaže svoje znanje o upravljanju in uporabi računalnika Modul 3 (M3) Obdelava besedil kandidat zna uporabljati program za urejanje besedil s katerim ureja vsakodnevne dokumente ter pisma Modul 4 (M4) Preglednice kandidat razume namen preglednic ter pokaže svoje znanje za ustvarjanje različnih dokumentov Modul 5 (M5) Uporaba podatkovnih baz kandidat zna osnovno uporabo podatkovnih baz ter njihovo uporabnost Modul 6 (M6) Predstavitve kandidat razume namen dobrih predstavitev ter zna uporabljati program za izdelavo le teh Modul 7 (M7) Spletno brskanje in komunikacije tukaj se preverja osnovno znanje o internetu, brskalniku ter elektronski pošti [11]. 12

25 Ko kandidat uspešno opravi vseh 7 modulov prejme ECDL certifikat oz. ECDL spričevalo (slika 2). Slika 2: ECDL-spričevalo [12] 13

26 Kandidat lahko pridobi tudi ECDL Start spričevalo (slika 3) izmed sedmih modulov lahko izbere poljubne štiri. Slika 3: ECDL Start spričevalo [12] ECDL Advanced ta program je namenjen tistim, ki so uspešno pridobili osnovni certifikat ECDL in bi radi svoje znanje izpopolnili ter k osnovnemu certifikatu dodali še nadaljevalnega. Napredni programi obsega naslednje štiri sklope: Obdelava besedil Preglednice Podatkovne baze Predstavitve 14

27 Pri ECDL naprednem programu kandidat opravlja vsak modul posebej in zato dobi tudi za vsak program posebej svojo spričevalo [13]. Slika 4: ECDL-napredno spričevalo [12] ECDL WebStarter program je namenjen posameznikom, ki si želijo ustvariti svojo lastno spletno stran. Namenjen je tudi manjšim podjetjem, ki ne želijo financirati podjetjem za izdelavo njihove spletne strani, temveč jo želijo izdelati sami. ECDL Imagemaker kandidat se bo naučil osnove uporabe z digitalnimi fotografijami za lastne ali profesionalne namene. 15

28 ECDL CAD pri tem modulu kandidati osvajajo znanje na področju CAD ( CAD - Computer Aided Design) aplikacij za izdelavo ter delo s predmeti v 2D načinu. ECDL F je ta program razvila s CAD strokovnjaki in drugimi strokovnimi sodelavci. Ko kandidat pridobi certifikat obvlada: spreminjanje lastnosti in dimenzije objekta, pripravo, risanje enostavnih predmetov, vstavljanje objekta iz drugih programov, aplikacij, pripravo končnega izdelka za tiskanje [14]. Slika 5: ECDL CAD-spričevalo [12] 16

29 5 UČNI NAČRT OSNOVNEGA PROGRAMA ECDL Učni načrti programov ECDL ne ostanejo isti, temveč se na nekaj let spreminjajo. To je predvsem odvisno od sprememb potreb uporabnikov in razvoju informacijsko komunikacijske tehnologije. V tem poglavju bo predstavljen in razložen podrobni učni načrt osnovnega ECDL programa, ki vsebuje sedem modulov. Učni načrt bo razložen za vsak modul posebej. 5.1 Modul 1 Koncepti IKT Pri tem modulu kandidat spozna osnove informacijsko komunikacijske tehnologije ter osnovno zgradbo računalnika oziroma njegove dele. Poudarek je predvsem na računalniških napravah, programski opremi, omrežjih, IKT v vsakodnevnem življenju, varnosti in zakonodaji. Usvojeno znanje kandidata: razumel, kaj je strojna oprema, poznal dejavnike, ki vplivajo na zmogljivost računalnika in poznal periferne enote, razumel, kaj je programska oprema in znal našteti primere pogostih uporabniških programov in operacijskih sistemov, razumel, kako delujejo informacijska omrežja v računalništvu in poznal različne možnosti priklopa v internet, razumel kaj je IKT in znal našteti primere njene uporabe v vsakodnevnem življenju, razumel varnostne, zdravstvene in okoljske ukrepe pri uporabi računalnika, prepoznal pomembne varnostne ukrepe, povezane z uporabo računalnikov, se zavedal določenih pomembnih varnostnih in pravnih vprašanj, povezanih z uporabo računalnikov(učni načrt ECDL, verzija 5.0) [15]. 17

30 5.1.1 Računalniške naprave Osnova pri računalniških napravah je razumeti pojem osebni računalnik ter razlikovati med različnimi vrstami računalnikov kot so namizni računalnik, notesnik in tablični računalnik. Seznaniti se je potrebno z ročnimi prenosnimi napravami; dlančnik, multimedijski predvajalnik, prenosni telefon. Poznati njihovo delovanje ter lastnosti. Pri računalniku kot strojni opremi je potrebno poznati glavne dele računalnika; centralno procesna enota, vrste pomnilnikov, trdi disk, vhodne in izhodne enote. Pri enotah je potrebno prepoznati vhodno/izhodne priključke. Pri delovanju računalnika je predvsem pomembno poznati dejavnike, ki vplivajo na delovanje centralno procesne enote, delovnega pomnilnika, grafične kartice. Razlikovati je potrebno med delovnim in bralnim pomnilnikom in poznati merske enote za merjenje količine podatkov ter medije kamor lahko shranimo podatke. Predvsem mislimo na CD, DVD, USB ključ ter notranji in zunanji trdi disk. Razlikovati je potrebno med vhodnimi in izhodnimi napravami ter poznati njihovo osnovno delovanja [15] Programska oprema Potrebno je razumeti pojem programska oprema, razumeti in našteti operacijske sisteme. Seznaniti se je potrebno z najpogostejšimi uporabniškimi programi: urejevalniki besedil, programi za izdelovanje predstavitev, podatkovnih baz, delo z elektronsko pošto, različnimi brskalniki ter programi za urejanje fotografij [15] Omrežja Pri omrežjih je poudarek na vrstah omrežij kot so: lokalno omrežje, brezžično omrežje, prostrano omrežje. Poznati je potrebno osnove uporabe interneta (odjemalec-strežnik) ter razlikovati med internetom in lokalnim omrežjem [15]. 18

31 5.1.4 IKT v vsakodnevnem življenju V začetku tega poglavja se je potrebno najprej seznaniti s pojmom oziroma izrazom IKT informacijsko komunikacijska tehnologija. V povezavi z internetom se predstavijo različne storitve kot so: e banke, e trgovine ter različna e-izobraževanja oziroma e učenja ter njihove prednosti in slabosti. Prav tako delo na daljavo. Ko govorimo o komunikaciji na medmrežju je potrebno razumeti pojme kot so elektronska pošta, takojšnje sporočanje, RSS (RSS - družina XML datotečnih oblik za spletno zlaganje, ki ga uporabljajo spletne strani, ki nudijo novice) blog in različne internetne forume, klepetalnice. Poznati je potrebno njihovo osnovno uporabo in pomembnost previdnosti različnih osebnih objav na internetu. Pri delu z računalnikom je potrebno poznati izraz ergonomija oziroma ergonomsko opremljeno računalniško mesto. Kako lahko izboljšamo delo za računalnikom tako, da ne ogrožamo svojega zdravja in katere vaje je potrebno narediti za boljše počutje. Prav tako so pomembne možnosti recikliranja računalniških komponent in naprav ter kako lahko zmanjšamo porabo energije [15] Varnost Pri varnosti je poudarka na smiselnosti uporabniških imen ter gesel pri prijavi v operacijski sistem. Kako izbrati ustrezno geslo, kakšno more biti, koliko črk, številk, da ne bi prišlo do morebitnih zlorab. Vedeti je potrebno zakaj se uporablja požarni zid in zakaj je pomembna varnostna kopija podatkov [15] Zakonodaja Pri uporabi interneta in drugih različnih programov je pomembna zakonodaja, ki določa kaj lahko in kaj ne sme uporabnik početi. Razumeti je potrebno izraz avtorske pravice, licenčna programska oprema ter licenčna pogodba (EULA End User License Agreement). Poznati je potrebno tudi izraze poizkusna, brezplačna programska oprema in odprta koda. Zakonodaja tudi ščiti podatke o osebah s katerimi razpolagajo na določenih portalih [15]. 19

32 5.2 Modul 2 Uporaba računalnika in upravljanje datotek Pri modulu 2 uporabnik zna uporabljati in upravljati računalnik. Uporabnik mora Uporabljati glavne značilnosti operacijskega sistema, ki vključujejo prilagajanje glavnih računalnikovih nastavitev in uporabo Pomoči, učinkovito uporabljati računalnikovo namizje in grafični uporabniški vmesnik, poznati osnovne koncepte upravljanja z datotekami in je sposoben učinkovito organizirati datoteke in mape tako, da jih zlahka najde in prepozna, uporabljati pripomočke za stiskanje in ekstrahiranje velikih datotek ter antivirusne programe za zaščito računalnika pred računalniškimi virusi, pokazati sposobnost enostavnega urejanja in tiskanja besedil s pomočjo orodij znotraj operacijskega sistema (Učni načrt ECDL, verzija 5.0) [15] Operacijski sistem Pri osnovnem spoznavanju operacijskega sistema se je potrebno prijaviti v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Potrebno je znati pravilno ugasniti računalnik, uporabljati pomoč in tudi zaustaviti program, ki se ne odziva. Uporabnik mora znati pogledati kakšen sistem uporablja; procesor, operacijski sistem in pomnilniki ter znati nastaviti osnove namizja kot so datum, čas, ozadje, nastavitve slike ozdja. Osnovno znanje je potrebno tudi delo z ikonami ter prepoznavanje različnih vrst ikon. Poimenovati in prepoznati je potrebno dele okna kot so: naslovna vrstica, meni, orodna vrstica, drsnik [15]. 20

33 5.2.2 Upravljanje datotek Glavni koncept je hierarhična razdelitev map in datotek. Seznaniti se je potrebno z mediji za shranjevanje podatkov oziroma datotek in načine kako lahko delimo datoteke v medmrežju. Pri datotekah je potrebno prepoznati različne tipe datotek: datoteke urejevalnika besedil, preglednice, podatkovne baze, glasbene, filmske datoteke. Znati potrebno kako lahko spremenimo datoteki atribute; samo za branje, zaklenjeno, branje/pisanje. Datoteke je potrebno znati kopirati, brisati, obnavljati iz koša in poiskati med drugimi datotekami na trdem disku [15] Pripomočki V poštev pridejo različni pripomočki za stiskanje datotek in antivirusni programi. Razumeti je potrebno, kako se virusi širijo ter okužijo naš računalnik in kako se obvarovati pred njimi ter zakaj je pomembno redno posodabljanje antivirusnih programov [15]. 5.3 Modul 3 Obdelava besedil V tem modulu mora oseba pokazati, da obvlada program za oblikovanje besedil za izdelavo vsakodnevnih pisem in dokumentov. Kandidat mora: Delati z dokumenti in jih shranjevati v različnih datotečnih formatih, uporabljati vgrajene možnosti kot je na primer Pomoč za zvečanje produktivnosti, izdelovati in popravljati manjše dokumente ter jih pripraviti za skupno rabo in distribucijo, uporabljati različne oblike za izboljšavo dokumentov pred distribucijo; prepoznati dobro prakso pri izbiri primernih oblik dokumentov, vstavljati tabele, slike in narisane predmete v dokumente, pripravljati dokumente za serijsko pošiljanje, 21

34 pred tiskanjem dokumenta prilagajati nastavitve strani in preverjati ter popravljati črkovanje(učni načrt ECDL, verzija 5.0) [15] Uporaba programa Potrebno je znati ustvari nov dokument na osnovi privzete predloge, se seznaniti s programom za urejanje besedil. Dokumente, ki ustvarimo shranimo na različne lokacije, pod različnimi imeni. Znati je potrebno uporabljati funkcijo "pomoč", ter prikazati oziroma skriti orodne vrstice [15] Izdelava dokumenta Pri izdelavi dokumenta je potrebno preklapljati med različnimi pogledi dokumenta, v dokument vnašati besedilo in različne simbole. Znati označiti posamezne odstavke, celotno besedilo ali samo določene besede. Določene besede je potrebno poiskati v dokumentu, jih zamenjati z drugimi besedami. Posamezne odseke besedila je potrebno premikati po besedilu oziroma jih kopirati ter uporabljati različne pomožne ukaze kot npr. razveljavi [15] Oblikovanje Pri oblikovanju besedila je potrebno osnovno oblikovanje; spreminajanje velikosti in tipa pisave, krepko, ležeče, podčrtano, podpisano, nadpisano. Spreminjati barvo pisave, velikosti črk, deljenje besed. Podrobneje je potrebno spoznati delo z odstavki in slogi [15] Tabele Pri izdelavi tabele se potrebno seznaniti predvsem z dvema možnostima; nariši tabelo in vstavi tabelo. Tabelo je potem potrebno oblikovati, odvisno glede na to kakšno vlogo ima v besedilu. Torej tabelo je potrebno:spreminajti stolpce in vrstice, slog, debelino obrobe črt in vrsto obrob ter nato tabelo kopirati, premakniti v besedilu [15]. 22

35 5.3.5 Tiskanje Obdelan dokument je potrebno znati pripraviti na tiskanje. Znati spremeniti usmerjenost dokumenta, spremeniti velikost papirja. Znati spremeniti velikosti robov; zgornji, spodnji, levi, desni. Dodati nekatere doadtke kot so glava, noga, številka strani, datum, čas. Nato natisniti celoten dokument ali posamezne strani, odseke dokumenta [15]. 5.4 Modul 4 Preglednice Pri tem modulu mora oseba pokazat, da obvlada koncept preglednic in pokazat, da je sposoben uporabiti preglednico za pripravo natančnih izdelkov. Kandidat mora: Uporabljati preglednice in jih shranjevati v različnih tipe datotek, uporabljati vgrajene možnosti, kot je na primer Pomoč za zvišanje produktivnosti, v celice vnašati podatke in pokazati dobro prakso pri izdelavi seznamov, izbrati, preurejati, kopirati, premikati in izbrisati podatke, spreminjati vrstice in stolpce v preglednici, kopirati, premikati, izbrisati in ustrezno preimenovati delovne liste v preglednici, z uporabo standardnih funkcij v preglednici sestavljati matematične in logične formule, pokazati dobro prakso pri sestavljanju formul in biti sposoben prepoznati napake v formulah, oblikovati številske in tekstovne podatke v preglednici, uporabljati, izdelovati in oblikovati grafikone za nazoren prikaz podatkov v preglednici, prilagoditi nastavitve strani preglednice in preveriti ter popraviti napake v preglednici pred končnim tiskanjem(učni načrt ECDL,verzija 5.0) [15]. 23

36 5.4.1 Uporaba programa Seznaniti se je potrebno s programom za izdelavo preglednic: osnovne funkcije, orodna vrstica, menijska vrstica. Potrebno je znati izdelati preglednico na osnovi predloge, shraniti dokument pod različnimi imeni na različne lokacije in različnimi tipi. Priporočlivo je uporabljanje pomoči [15] Celice V preglednici so osnova celice, zato je potrebno osnovno znanje o delu z njimi kot je: popravljati vsebino celic, vstavljanje tekst, številke, datum, uporaba ukazov. Preučiti različne možnosti postavitve celic, glede na izbran kriterij: naraščajoče, padajoče. Celice je potrebno kopirati, brisati ali premikati med izbranimi odprtimi delovni listi. Pravtako je pomembno delo z delovni listi: vstavljanje, preklapljanje, brisanje [15] Formule in funkcije Poznati je potrebno kako se dobro sestavijo formule pri računanju različnih nalog. Formule je potrebno znati sestavljati glede na sklice celic v preglednici in matematičnih operatorjev kot so: seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje. Prepoznati je tudi potrebno osnovne napake, ki se pojavljajo pri delu s formulami in funkcijami. Standardne funkcije, ki jih je potrebno uporabljati so: sum, avarage, minimum, maximum, count, counta, countblank [15] Oblikovanje in grafikoni Preglednice, ki smo jih ustvarili predhodno je potrebno znati tudi oblikovati. Po potrebi oblikujemo oziroma preoblikujemo celice in njihovo vsebino; velikost pisave, vrsto pisave, različne barve celice, spajanje celic. Pri izdelavi grafikonov, je potrebno znati uporabiti podatke iz preglednic, nato izdelamo različne vrste grafikonov: stolpični, črtni, 24

37 palični, tortni. Ko je grafikon izdelan, ga je morebiti potrebno tudi spremeniti oziroma dopolniti s podatki; spremeniti barvo grafikona, vrsto, naslov, vrsto pisave [15] Priprava dokumenta za izpis Dokument je potrebno pripraviti na izpis. Po potrebi spremenimo preglednico. Potrebno je znati spremeniti robove preglednice, usmerjenost preglednice, pisavo. Vstaviti ali zbrisati nogo, glavo, številko strani. Pred dokončnim tisakanjem je treba znati preveriti preglednico, vklopimo ali izklopimo mrežne črte ter seveda poznamo možnosti tiskanja kot je: natisniti posamezno stran, celoten dokument, posamezne grafikone [15]. 5.5 Modul 5 Podatkovne baze Podatkovne baze zahteva od kandidata razumevanje koncepta in prikaz kompetentne uporabe podatkovne baze. Kandidat mora: Razumeti, kaj je podatkovna baza, kako je organizirana in kako jo uporabljamo, izdelati preprosto podatkovno bazo in si ogledati njeno vsebino na različne načine, izdelati tabelo, definirati in spremeniti polja in njihove lastnosti; vnesti in spremeniti podatke v tabeli, razvrstiti in filtrirati tabelo ali obrazec; izdelati, spremeniti in izvesti poizvedbo za pridobitev specifičnih informacij iz podatkovne baze, razumeti, kaj je obrazec (forma), izdelati obrazec za vnos, popravljanje in brisanje zapisov in podatkov v zapisih, izdelati standardno poročilo in pripraviti izpise za razdelitev(učni načrt ECDL, verzija 5.0) [15]. 25

38 5.5.1 Razumevanje Razumeti je potrebno koncept podatkovne baze in njegovo uporabo, osnovna pojma kot sta podatek in informacija ter razumeti oraganiziranost baze (tabele, polja, zapisi). Pri organizaciji podatkov je potrebno osnovno razumevanje: podatki v tabelah so vezani le na eno zadevo, polje v tabeli vsebuje samo eno vrsto podatka in primerni tip (besedilo, številka, datum, čas ), seznaniti pomen primarnega ključa in indeksa. Potrebno je tudi znati povezati tabele v eno celoto, bazo in razumeti vlogo administratorja [15] Uporaba Poznati je potrebno osnovno delo s programom za delo z bazami podatkov; vnos, izpis, orodna vrstica, tiskanje, uporaba pomoči, preklapljanje med različnimi pogledi. Pri tabelah je potrebno delo z zapisi ter podatki, kot so: dodajanje, brisanje, spreminjanje, razumeti lastnosti polj [15] Pridobivanje podatkov Podatke v bazi je potrebno znati pridobivati na različne načine. Iščemo lahko glede na določene kriterije: za določeno besedo, številko, datum, čas. Uporabimo lahko tudi filtriranje na tabeli ali obrazcu. Razumeti je potrebno pomen poizvedb in da z njimi izločimo določene podatke za analizo. Poznati je potrebno narediti izvedbo v eni ali z več tabelami ter operacije oziroma operatorje, ki jih uporabimo, da izločimo željene podatke. Pri bazah je potrebno tudi znati ustvarjati obrazce in delo z njimi [15] Izpis Pri izpisu podatkov je potrebno razumeti, da uporabljamo poročilo za prikaz podatkov iz tabel oziroma poizvedb. Poročilo je potrebno tudi znati preoblikovati, naslov, glavo, nogo in kasneje izvoziti v druge dokumente ali shraniti na disk. Poročilo in posamezne tabele 26

39 se morajo znati tudi pripraviti na tisk. Tako moramo spremeniti usmerjenost v ležeče ali pokončno, natisniti posamezno tabelo ali vse, izpisati obrazce ter poročila [15]. 5.6 Modul 6 Predstavitve Modul 6 zahteva od kandidata, da pokaže, da je sposoben uporabljati program za predstavitve. Kandidat mora: Uporabljati predstavitve in jih shranjevati v različne tipe datotek, uporabljati vgrajene možnosti kot je na primer pomoč za zvečanje produktivnosti, razumeti različne poglede na predstavitev in jih znati primerno uporabiti, izbrati različne predloge in oblike diapozitivov in jih zna popravljati, vnašati, popravljati in oblikovati besedilo v predstavitvi. Prepoznati dobro prakso pri uporabi naslovov na diapozitivih, izbrati, izdelati in oblikovati grafikon za učinkovito posredovanje informacij, vstavljati in popravljati slike, grafiko in risane objekte, v predstavitvi uporabljati animacijo in učinke prehoda ter preveriti in popraviti njeno vsebino pred končnim izpisom na papir in izvedbo(učni načrt ECDL, verzija 5.0) [15] Uporaba Kandidat se mora seznaniti s programi za ustvarjanje predstavitev. Poznati mora osnovne funkcije; orodna vrstica, menijska vrstica, shranjevanje dokumenta pod različnimi tipi, ustvarjanje na podlagi predlog, preklapljati med različnimi predstavitvami ter nastavitev nekaterih osnovnih aplikacij. Tako kot pri drugih programih je tukaj tudi potrebno delo z uporabo pomoči [15]. 27

40 5.6.2 Nastanek predstavitve Seznaniti se je potrebno z različnimi pogledi predstavitve kot so: orisni pogled, pogled razvrstilnika diapozitivov, normalni pogled, diaprojekcija. Prepoznati način, kako je najboljše dodajati naslove v diapozitive, da je delo z njimi v orisnem pogledu lažje. Potrebno je znati delo s predlogami ter seveda ustvarjanje novih; spreminjanje barve ozadja, dodajati diapozitive, različno postavitvijo, spreminjati vrstni red diapozitivov, kopirati posamezne diapozitive, vstaviti sliko, grafikon [15] Uporaba besedila Zelo pomembno je, da kandidat zna narediti oziroma sestaviti predstavitev, diapozitive. Tukaj je predvsem pomembno, da uporabi ključne besede, predstavi bistvo in da v posamezne diapozitive ne piše preveč besedila. Prav tako mora znati osnovno delo z besedilom kot je: spreminjanje velikosti in barv, kopiranje, dodajanje, poravnava besedila (levo, desno). Osnovno delo je potrebno tudi s tabelami, seznami in grafikoni. Pri grafikonih je potrebno znati vnašati podatke za izdelavo stolpičnega, paličnega ali tortnega grafikona. Spremeniti je tudi potrebno ime grafikona, tip, podatke, spremeniti barvo stolpca ali črte [15] Priprava predstavitve in tiskanje Preden se predstavitev zaključi je potrebno znati dodati ali odstraniti prehode med diapozitivi, animacijske učinke ter dodati razne opombe. Preveriti je potrebno črkovanje oziroma slovnico ter popraviti druge napake, ki so morebiti nastale med ustvarjanjem predstavitve. Končno predstavitev ali posamezne diapozitive lahko tudi natisnemo, zato je potrebno znati pripraviti izdelek na tisk; spremeniti nastavitve v pokončno ali ležeče, velikost papirja, natisniti celotno predstavitev ali posamezne diapozitive [15]. 28

41 5.7 Modul 7 Spletno brskanje in komunikacija V zadnjem sedmem modulu spričevala ECDL je modul razdeljen na dva dela. V prvem delu se od uporabnika zahteva znanje o internetu in uporabi brskalnika. Kandidat mora: Razumeti kaj je internet in razumeti pogoste izraze, povezane z njim ter se zavedati varnostnih ozirov pri njegovi uporabi, se izuriti za vsakodnevna iskanja informacij v spletu, vključno s spremembami nastavitev brskalnika, izpolniti in oddati spletni obrazec in iskati informacije, shraniti spletne strani in naložiti datoteke s spleta ter kopirati spletno vsebino v dokument(učni načrt ECDL, verzija 5.0) [15]. V drugem delu se kandidat seznani z uporabo elektronske pošte in drugimi možnostmi komunikacije. Kandidat mora: Razumeti kaj je elektronska pošta in poznati nekaj prednosti in pomanjkljivosti njene uporabe; se zavedati tudi drugih možnosti za komuniciranje, poznati pravila obnašanja in varnostih ozirov pri uporabi elektronske pošte, napisati, preveriti črkovanje in odposlati elektronsko sporočilo, odgovoriti nanj in elektronsko sporočilo posredovati naprej, znati postopati s priponkami in elektronsko sporočilo izpisati, poznati načine za zvišanje produktivnosti pri uporabi programa za delo z elektronsko pošto, organizirati in upravljati elektronska sporočila(učni načrt ECDL, verzija 5.0) [15] Internet Kandidat se mora predvsem, seznaniti s pojmom internet. Torej kaj je internet, razumeti akronime www, html, url, https, kdo je lahko ponudnik internetnih storitev. Znati mora delati z internetnim brskalnikom. Pri varnosti se mora seznaniti z osnovnimi pojmi kot so 29

42 digitalni spletni certifikat, enkripcija ter se zavedati spletnih groženj in možnostmi zaščite pred njimi z antivirusnimi programi in požarnim zidom [15] Brskalnik Znati je potrebno osnovno delo z različnimi brskalniki. Nastaviti je potrebno privzeto domačo stran, pobrisati zgodovino, prikazati oziroma skriti orodne vrstice. Pri navigaciji je potrebno uporabljati gumbe za določene aktivnosti: premik naprej ter nazaj po straneh, prehod na domačo stran, prikazati zgodovino obiskanih strani ter ustvarjati in pregledovati zaznamke [15] Splet Potrebno je izpolniti spletne obrazce na podlagi polj z besedilom, potrditvenih polj, odprtih seznamov in izbirnika. Na spletu je potrebno znati poiskati določene informacije in izbrati ustrezen iskalnik. Informacije se poiščejo na podlagi ključnih besed, po frazah, po datumu, po vrsti datoteke. Spletne strani je potrebno znati shraniti na določeno lokacijo na disku, kot tudi znati kopirati s spletnih strani določene vsebine oziroma objekte; besedilo, slike, okvirji. Spletno stran je potrebno znati tudi natisniti [15] Elektronska komunikacija Kandidat mora predvsem razumeti možnosti elektronske komunikacije oziroma pojem elektronske pošte in njeno strukturo. Poznati je potrebno nekatere skupnosti komuniciranja kot so klepetalnice, družbena omrežja, internetni forumi. Razumeti in poznati mora tudi varnostne vidike komuniciranja in prepoznati morebitne nevarnosti ter okužbe z virusi [15]. 30

43 5.7.5 Elektronska pošta Poznati je potrebnosti prednosti in slabosti elektronske pošte. Seznaniti se je potrebno z osnovnim bontonom pri pošiljanju sporočil in pravilno sestavo sporočil. Prav tako je potrebno znati dodajanje priponk in pošiljanje in posredovanje sporočila večjim skupinam oziroma izbranim osebam, katere je bilo potrebno predhodno organizirati v posebne skupine za lažjo pošiljanje [15]. 31

44 6 IZBIRNI PREDMET RAČUNALNIŠTVO V OSNOVNI ŠOLI Računalništvo poteka v osnovni šoli za enkrat še kot izbirni predmet. Učenci lahko predmet računalništvo izberejo v 7., 8., in 9. razredu. Če učenec izbere predmet računalništvo v 7. razredu ni nujno, da ga potem izbere tudi v 8. ali 9. razredu. Je pa smiselno, če ga izbere v 7. razredu, da ga potem tudi v 8. in 9., saj nadgrajuje svoje znanje. V 7. razredu se predmet imenuje Urejanje besedil, v 8. Multimedija in v 9. razredu Računalniška omrežja. V prvem letu računalništva učenec pridobi osnovna znanja, ki temeljijo na uporabi in razumevanju računalnika. Spoznavajo okolje Windows ter programe za urejanje besedil, na katerih je glavni poudarek. Drugo leto učenci nadgrajujejo svoje znanje na področju urejanja besedil, predvsem pa se ukvarjajo s predstavitvijo informacij ter programi za predstavitev. V zadnjem letu izbirnega predmeta računalništvo učenci nadgrajujejo znanje na področju urejanja besedil in predstavitev, spoznavajo pa nova znanja, ki se nanašajo na računalniška omrežja, internet. Naučijo se izdelati enostavno spletno stran [16]. 6.1 Splošni cilji predmeta Predmeti s področja računalništva so ciljno naravnani. Pri predmetih učenci in učenke: spoznavajo osnovne pojme računalništva in vlogo ter pomen računalniške tehnologije v sodobni družbi, spremljajo razvoj računalniške tehnologije, pridobivajo temeljna znanja, spretnosti in navade za učinkovito ter uspešno uporabo sodobne računalniške tehnologije za zadovoljevanje svojih družbenih potreb, razvijajo komunikacijske zmožnosti, oblikujejo stališča do pridobljenih informacij in krepijo merila za doživljanje ter vrednotenje lepega, 32

45 razvijajo sposobnosti za učinkovito in estetsko oblikovanje informacij, pridobivajo sposobnost samostojnega reševanja problemov, razvijajo sposobnost in odgovornost za sodelovanje v skupini ter si krepijo pozitivno samopodobo, razvijajo pravilen odnos do varovanja lastnine (avtorske pravice) in osebnosti (zaščita podatkov), bogatijo svoj jezikovni zaklad in skrbijo za pravilno slovensko izražanje(učni načrt računalništvo v OŠ) [16]. 6.2 Učni načrt V nadaljevanju bo predstavljen osnovni učni načrt za predmete Urejanje besedil, Multimedija ter Računalniška omrežja Urejanje besedil Glavni poudarek pri urejanju besedil je, da učenci pridobijo osnovna znanja, ki so potrebna za razumevanje računalništva in povezav z njim. Učenci se v uvodu srečajo z osnovami računalništva in informatike, glavni poudarek pa je na obdelavi tekstovnih podatkov - vnosu besedila, njegovem urejanju in oblikovanju. Pri osnovah računalništva in informatike morajo učenci razlikovati med pojmi kot so podatek, informacija, komunikacija ter posledično predstaviti informacijo z več podatki in našteti različne načine zapisa podatkov. Razlikujejo med strojno in programsko opremo ter znajo opisati njune naloge. Seznanijo se z zgradbo in delovanjem računalnika; osnova je Von Neumannov model računalnika. Znajo poimenovati osnovne enote v računalniku ter pojasniti njihov pomen. Spoznajo se z vhodnimi ter izhodnimi enotami in podrobneje s pomnilnimi enotami. Podrobneje spoznajo operacijske sisteme, posebej okolje Windows. 33

46 Čeprav v učnem načrtu ni posebej opredeljeno so vsebine s katerimi se učenci še srečajo na začetku tega predmeta. Vsebine se predvsem nanašajo na zgodovino računalnika oziroma računalništva. Glavne vsebine v prvem delu predmeta so: zgodovina računalnika, zgradba in delovanje računalnika, programska in strojna oprema, računalniška oprema. V drugem delu predmeta se vsebina nanaša na urejanje besedil in urejevalnike besedil ter komuniciranje s pomočjo informacijske tehnologije. Učenci se seznanijo z različnimi programi za oblikovanje besedil in kasneje podrobneje spoznajo enega. V programu za oblikovanje besedil spoznajo menijsko in orodno vrstico ter osnovne ukaze za delo v programu. V programu morajo napisati kratko besedilo in ga oblikovati z različnimi možnostmi, ki jih program ponuja. Oblikovanje besedila temelji predvsem na uporabi slogov. Besedilu je potrebno dodati slike, tabele, grafikone ter jih po potrebi primerno oblikovati. Znati je potrebno dodati kazalo vsebine ter slik in na koncu pripraviti celoten dokument na tiskanje. Učenci se spoznajo s komuniciranjem s pomočjo informacijske tehnologije. Za komunikacijo se naučijo uporabljati elektronsko pošto; ustvarjanje računa, poslati sporočilo s priponko, odgovoriti na prejeto sporočilo, spoznati nevarnosti elektronske pošte. Učenci spoznajo osnove o internetu in brskalnikih. Znajo uporabljati brskalnike ter poznajo osnovne funkcije, ki jih brskalnik nudi.. Zavedajo se nevarnostim, ki so jim izpostavljeni na internetu. Glavne vsebine v drugem delu predmeta so: urejevalniki besedil, oblikovanje besedil, elektronska pošta in internet. Učenci po zaključku tega predmeta znajo samostojno in varno uporabljati računalnik [16] [17] [18] [19]. 34

47 6.2.2 Multimedija S predmetom Multimedija se učenci srečajo v 8. razredu devetletke. Glavni poudarek pri tem predmetu je izdelava računalniških prosojnic ter delo na projektni nalogi. V uvodnem delu predmeta se učenci srečajo z različnimi multimedijskimi predstavitvami informacij. Iščejo informacije po različnih medijih ter primerjajo kakovost različnih predstavitev informacije. Spoznajo bitno in vektorsko grafiko ter programe za oblikovanje slik. Prav tako spoznajo zvok, teorijo zvoka ter zapis zvoka v računalniku. Posledično spoznajo programe za urejanje glasbe in njeno umestitev v različne predstavitve. Vedo kako nastanejo računalniške animacije in kakšen je pomen animacij. Spoznajo programe za izdelavo računalniških animacij in znajo sami izdelati preprosto animacijo. Glavne vsebine v prvem delu predmeta so: predstavitev informacij, slika, zvok, animacija. V drugem delu je poudarek na izdelavi računalniških prosojnic za predstavitev informacij. Učenci spoznajo program za izdelavo prosojnic, kateri je del pisarniške zbirke. Spoznajo menijsko in orodno vrstico v programu in kakšne so posamezne funkcije ukazov. Zavedajo se kaj mora in kaj ne prosojnica vsebovati za dobro predstavitev informacij. V prosojnice vključujejo slike, zvok, video ter različne animacijske učinke. Pomagajo si s svetovnim spletom in drugo literaturo. Na koncu vsak učenec predstavi svoj izdelek. Glavne vsebine v drugem delu predmeta so: računalniške prosojnice, predstavitev končnega izdelka [16] [17] [18] [20]. 35

48 6.2.3 Računalniška omrežja V zadnjem letu osnovnošolskega izobraževanja se izbirni predmet računalništva imenuje Računalniška omrežja. V uvodu predmeta se učenci poglabljajo v kakovost informiranja oziroma informacij in analizirajo od česa je odvisna razumljivost informacij. Dopolnjujejo znanje, ki so ga pridobili pri predmetih Urejanje besedil in Multimedija; spoznavajo različne vrste programske opreme računalnika in temeljne naloge, z urejevalnikom besedil oblikovno dopolnjujejo besedila, na podlagi podatkov tvorijo tabele in grafikone, katere vstavijo v dokument z besedilom, z risarskim programom preoblikujejo in dopolnjujejo izbrano sliko. Znanja tudi dopolnjujejo o računalniških omrežjih, internetu ter računalniških virusih in zaščiti pred njimi. Glavni poudarek predmeta so osnove jezika HTML in priprava kratke spletne strani. Učenci spoznajo pomen spletnih strani in njihovo uporabnost. Naučijo se osnove postopka ustvarjanja spletne strani v enem izmed programov. Spoznajo kaj pomeni avtorsko delo in zaščita podatkov na svetovnem spletu. Glavne vsebine pri tem predmetu so: razumljiva predstavitev informacij, ustvarjanje spletne strani, avtorsko delo in zaščita podatkov [16] [17] [18]. 36

49 7 RAČUNALNIŠKI PREDMET INFORMATIKA V GIMNAZIJI 7.1 Splošno o predmetu Predmet informatika se izvaja na splošni, klasični in strokovni gimnaziji. Predmet se izvaja kot obvezni predmet (70 ur), izbirni predmet (210 ur) in maturitetni ( ur). Pri predmetu se osnovna teorija, ki jo dijaki pridobijo, prepleta z vsebinami praktičnega dela, kjer se dijaki srečajo s spretnostmi oblikovanja, ustvarjanja, urejanja. Namen je, da dijaki osvojijo splošna znanja informatike, računalništva ter moderne tehnologije za uspešno nadaljevanja šolanja na gimnaziji ter za nadaljnje življenjsko izobraževanje. Znanja so razporejena na dve ravni: splošna znanja: dijaki razvijajo znanja za uporabo digitalne tehnologije; posebna znanja: dijaki nadgradijo svoje znanje in spretnosti [21]. 7.2 Splošni cilji predmeta Splošni cilji predmeta informatika so: Poznavanje osnov informatike in digitalne tehnologije, razvijanje spretnosti ter veščin za uporabo digitalne tehnologije, njeno vrednotenje, varovanje lastnine ter zasebnosti, iskanje podatkov v različnih virih, hramba, obdelava, uporaba ter urejanje podatkov, sodelovalno učenje, uporaba tehnologij znanja(učni načrt informatika) [21]. Vsak dijak, ki uspešno opravi predmet: pozna in uspešno uporablja temeljno slovensko informacijsko izrazje, opredeli in opiše temeljne informacijske pojme, pozna zahteve za varno, uspešno in učinkovito delo z digitalno tehnologijo, 37

50 pozna značilnosti informacije, njen pomen v sodobni družbi in vlogo digitalne tehnologije pri tem, pozna elemente digitalne tehnologije, ki jih je uporabil pri svojem delu, opiše lastnosti, ki opredeljujejo njihovo kakovost in razloži njihovo funkcijo, reši izbrani informacijski problem tako, da: o sistematično poišče podatke v nekaj virih, o zbrane podatke ovrednoti, obdela in z digitalno tehnologijo uredi na določenem mediju v učinkovito predstavitev rešitve, ki ustreza minimalnim zahtevam in o pred sošolci z uporabo digitalne tehnologije predstavi rešitev ter zagovarja v predstavitvi uporabljene podatke in njihovo ureditev(učni načrt informatika) [21]. 7.3 Učni načrt Dijaki se v času svojega izobraževanja pri predmetu Informatika srečajo s štirimi glavnimi področji: Osnove informatike, digitalna tehnologija, predstavitev informacij, obdelava podatkov Osnove informatike Na začetku predmeta dijaki predvsem opredelijo temeljne pojme kot so podatek, informacija, računalništvo in informatika, predstavitev informacij, računalniška in informacijska pismenost. Razumejo kakšno vlogo ima informacijska tehnologija v sodobni družbi ter razumejo pomen varovanja in zaščite podatkov. Znajo razložiti pomen in vlogo komuniciranja ter njegove sestavine. Učinkovitost komuniciranja ponazorijo s primeri [21] [22] [23]. 38

51 7.3.2 Digitalna tehnologija Dijaki opredelijo, kje lahko uporabijo digitalno tehnologijo, poznajo razvoj digitalne tehnologije ter razložijo vpliv digitalne tehnologije na življenje. Razumejo tudi kakšen vpliv ima tehnologija na zdravje in opredelijo ergonomijo delovnega mesta. Spoznajo razvoj oziroma zgodovino računalništva od samih začetkov do danes. Spoznajo zgradbo in delovanje računalnika; podrobneje spoznajo Von Neumanov model računalnika. Razlikujejo med strojno in programsko opremo računalnika ter razumejo delovanje posameznih enot. Spoznajo vhodne in izhodne enote, vrste pomnilnih enot (RAM, ROM, disk). Pri programski opremi razlikujejo med sistemsko in uporabniško programsko opremo ter podrobneje spoznajo okolje Windows ter delo z njim. Pri računalniških omrežjih razumejo razloge za povezavo več računalnikov v omrežje. Poznajo več različnih vrst omrežja in razlike med njimi. Znajo našteti temeljne sestavine omrežij in njihove funkcije. Opredelijo internet in nekatere storitve (ftp, telnet in druge). Podrobneje spoznajo elektronsko pošto in delovanje. Spoznajo internetne brskalnike in njihove naloge. Naučijo se uporabljati iskalnike na internetu ter načine kako najučinkovitejše poiskati informacije [21] [22] [23] Predstavitev informacij Dijaki se v tem delu srečajo s osnovnimi predstavitvami informacij: pisna predstavitev, slikovna predstavitev, zvočna predstavitev, računalniške prosojnice in spletna predstavitev. Pri pisni predstavitvi dijaki znajo razlikovati med jezikovnim in pisnim komuniciranjem ter se seznanijo z nekaterimi standardi zapisa znakov kot je ASCII in Unicode. Podrobneje spoznajo program za oblikovanje besedil. Znajo napisati krajšo besedilo ter ga na različne načine preoblikovati, urediti s funkcijami in ukazi, ki jih nudi oblikovalnik besedila. Na podlagi slogov znajo preoblikovati besedilo ter opredelijo namen navajanja literature in kazal. V urejevalniku besedil spoznajo tudi delo s tabelami. 39

52 S slikovno predstavitvijo informacij ugotavljajo prednosti in slabosti te predstavitve ter uporabnost. Opredelijo slikovno ločljivost in ločljivost zaslonov pri osebnih računalnikih. Poznajo prednosti in slabosti dveh glavnih načinov obravnavanja slik; točkovnim in objektnim. Podrobneje spoznajo program za preoblikovanje slik, nekatere zapise slik kot je JPG, GIF, PNG in razlike med njimi. Seznanijo se s predstavitvijo s pomočjo gibljive slike animacije ter videa. Spoznajo predstavitev informacij s pomočjo zvoka, nekatere najpogostejše formate zapisa v računalniku in razlike med njimi. Seznanijo se z nekaterimi predvajalniki za predvajanje zvoka, glasbe. Podrobneje obravnavajo delo z računalniškimi prosojnicami, namen in prednosti in slabosti takšne predstavitve informacij. Spoznajo program za delo s prosojnicami, njegove glavne funkcije ter ukaze. Znajo pravilno narediti prosojnice za določen obseg besedila, uporabiti, slike, video in različne animacijske funkcije. Razumejo kaj je ključnega pomeni pri izdelavi prosojnic in kasneje predstavitvi [21] [22] [23] Obdelava podatkov Dijaki se pri obdelavi podatkov srečajo s tremi glavnimi vsebinami: programiranje, podatkovna baza, preglednica. Opredelijo računalniško obdelavo podatkov in namen obdelave ter lastnosti. Opredelijo algoritem, pomen, glavne dele algoritma, zapis, spremenljivke, zanke in izpis podatkov. Razložijo pomen programskega jezika in njegovo funkcijo v računalništvu. Poznajo glavne gradnike programskega jezika ter poznajo razlike med različnimi vrstami jezikov: strojni jezik, zbirni jezik, višji programski jeziki. Podrobneje spoznajo program za programiranje in na podlagi algoritma izdelajo računalniški program. Seznanijo se s pojmom podatkovna baza in podrobneje spoznajo program za izdelavo in urejanje baz podatkov. Poznajo temeljne gradnike podatkovne baze: tabela, poizvedba, obrazec, poročilo ter poznajo njihove lastnosti in funkcije. Poznajo pomen ključa, tipe 40

53 podatkov (znakovni, številski, datumski, logični, besedilni).in razložijo lastnosti ter razlike. Dijaki se seznanijo s pomenom uporabe preglednic in prednosti ter slabosti ter vrste predstavitve podatkov. Podrobneje spoznajo program za izdelavo preglednic, funkcije ter ukaze. V preglednico vnesejo podatke (besedilo, števila) in uporabljajo možnosti matematičnih operacij ter drugih funkcij za obdelavo podatkov. Spoznajo vrste grafikonov in znajo uporabiti najbolj primernega glede na najučinkovitejšo predstavitev podatkov [21] [22] [23]. 41

54 8 PRIMERJAVA V prejšnjih poglavjih so bili predstavljeni trije učni načrti: učni načrt izbirnega predmeta računalništvo v osnovni šoli, učni načrt računalniškega predmeta Informatika na gimnaziji, učni načrt osnovnega spričevala ECDL. V spodnji tabeli je prikazana primerjava vsebin med učnimi načrti. Namen je prikazati katere vsebine se pojavljajo v učnem načrtu ECDL, katere malo manj in katere se sploh ne pojavljajo. Tabela 3: Primerjava ECDL vsebin z OŠ in gimnazijo ECDL SPRIČEVALO OSNOVNA ŠOLA GIMNAZIJA MODUL 1 Koncepti informacijske in komunikacijske tehnologije MODUL 2 Uporaba računalnika in upravljanje datotek MODUL 3 Obdelava besedil Vsebine se večinoma obdelajo; ni tolikšnega poudarka na omrežjih in delovanju omrežja, IKT je predstavljena le splošno. Vsebine se v celoti obdelane. Vsebine so v celoti obdelane. Vsebine so v celoti obdelane. Vsebine so v celoti obdelane. Vsebine so v celoti obdelane. MODUL 4 - Preglednice Preglednic ni v učnem načrtu v osnovni šoli! V celoti obdelane vsebine in še nekatere dodatne.. MODUL 5 Uporaba podatkovnih baz Podatkovnih baz ni v učnem načrtu v osnovni šoli! Vsebine se v celoti obdelajo. Malo manj je poudarka na izdelavi obrazcev ter izpisu. 42

55 MODUL 6 - Predstavitve Vsebine so v celoti obdelane. Vsebine so v celoti obdelane. MODUL 7 Spletno brskanje in komunikacije Večina vsebine se obdela. Manj je dela z brskalnikom(nastavitve) ter naprednega iskanja informacij na internetu. Vsebine so v celoti obdelane. 43

56 Tabela 4: Primerjava vsebin po posameznih razredih v OŠ ECDL SPRIČEVALO MODUL 1 Koncepti informacijske in komunikacijske tehnologije 7. razred 8. razred 9. razred Vsebine se delno obdelajo. Nadgrajevanje, dopolnjevanje in utrjevanje znanja. Nadgrajevanje, dopolnjevanje in utrjevanje znanja.. MODUL 2 Uporaba računalnika in upravljanje datotek Vsebine se obdelajo v celoti. Nadgrajevanje in utrjevanje znanja. Nadgrajevanje in utrjevanje znanja. MODUL 3 Obdelava besedil Vsebine se obdelajo v celoti. Nadgrajevanje in utrjevanje znanja. Nadgrajevanje in utrjevanje znanja. MODUL 4 - Preglednice Vsebin ni v učnem načrtu. Vsebin ni v učnem načrtu Vsebin ni v učnem načrtu MODUL 5 Uporaba podatkovnih baz Vsebin ni v učnem načrtu Vsebin ni v učnem načrtu Vsebin ni v učnem načrtu MODUL 6 - Predstavitve V tem letu se vsebine ne obdelajo. Vsebine se obdelajo v celoti. Nadgrajevanje in utrjevanje znanja MODUL 7 Spletno brskanje in komunikacije Vsebine se delno obdelajo. Nadgrajevanje, dopolnjevanje in utrjevanje znanja Nadgrajevanje, dopolnjevanje in utrjevanje znanja 44

57 Slika 6: Grafična ponazoritev podrobne primerjave vsebin ECDL modulov po razredih v OŠ 45

58 9 RAZISKAVA Po teoretski primerjavi izbirnega predmeta računalništvo v osnovni šoli ter informatike v gimnaziji z ECDL spričevalom, sem se odločil izvesti testiranje učencev osnovnih šol. Tako bi dobil rezultate, ki bi jih lahko primerjal s teoretsko primerjavo. Testi, ki so jih učenci reševali so bili primerljivi s testi, ki jih rešujejo kandidati za pridobitev ECDL spričevala v izpitnem centru. Zaradi velike obsežnosti izvedbe testov sem se odločil teste izvesti le na osnovnih šolah. Ker pa osnovne šole nimajo v učnem načrtu podatkovnih baz ter preglednic, nisem mogel testirati vseh modulov spričevala, zato sem izbral poljubne štiri module od sedmih, kar zadostuje za pridobitev ECDL START spričevala. Učenci so reševali teste iz naslednjih modulov: Modul 1 (M1) Koncepti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), Modul 3 (M3) Obdelava besedil, Modul 6 (M6) Predstavitve, Modul 7 (M7) Spletno brskanje in komunikacije. 9.1 Priprava testov Testi so bili sestavljeni na podlagi testov, katere uporabljajo na izpitnih centrih za pridobitev ECDL spričevala. Vprašanja so bila tematsko identična oziroma zelo podobna, le nekatera vprašanja je bilo potrebno drugače preoblikovati, saj so bila namenjena praktičnemu izvajanju. Količinsko je bilo vprašanj za vsak test toliko kot jih je na testih za pridobitev spričevala ECDL. Zaradi lažje in hitrejše izvedljivosti testov, so bili le ti narejeni tako, da so učenci teste reševali na internetu v elektronski obliki (slika 7). Končne rezultate testov s pripadajočimi odgovori sem neposredno dobival na elektronski naslov, tako, da sem imel vso kontrolo nad izvajanjem. 46

59 Slika 7: Spletna stran testov za učence Testi so bili narejeni s programom Question Writer 3 (slika 8). Slika 8: Program Question Writer 3 47

60 Program sem pridobil brezplačno z internetnega naslova: Program se uporablja za pripravo in izdelavo kratkih vprašalnikov ali testov. Nudi različne možnosti izvoza pripravljenih testov. V programu lahko določimo točke za posamezna vprašanja, določimo lahko mejo za pozitivno opravljen test, nato pa program na koncu izračuna končno oceno. Program je zelo praktičen, če hočemo testirati veliko kandidatov in bi radi nato podatke organizirali hitro in učinkovito, saj se rezultati beležijo v urejevalniku tabel. Testi so vsebovali različne tipe vprašanj oziroma možnosti za odgovor, odvisno kaj je bilo najbolj smiselno za katero vprašanje. Program Question Writer omogoča devet različnih tipov vprašanj (slika 9). Slika 9: Tipi vprašanj v programu Question Writer 48

61 Multiple Choice Večkratna izbira Uporabnik dobi na razpolago več različnih odgovorov, vendar je samo eden pravilen (slika 10). Slika 10: Multiple Choice večkratna izbira Multiple Response Večkraten odziv Možnih je več pravilnih odgovorov (slika 11). Slika 11: Multiple Response večkraten odziv 49

62 Fill-the-blank Napolni praznino Uporabnik v prazen prostor napiše odgovor, predhodno pa se lahko določi več pravilnih odgovorov (slika 12). Slika 12: Fill-the-blank napolni praznino Sequencing - Zaporedja Določi se pravilni vrstni red podanih odgovorov (slika 13). Slika 13: Sequencing - zaporedja 50

63 Matching - Ujemanje Odgovore je potrebno pravilno povezati med seboj (slika 14). Slika 14: Matching - ujemanje True/False Pravilno/Narobe Možen je le pravilen ali nepravilen odgovor (slika 15). Slika 15: True/False pravilno/narobe 51

64 Partial Credit Delno posojilo Podobno je kot pri Multiple Choice, vendar nam program tukaj še omogoča, da lahko v fazi priprave vprašanja in odgovorov, pri odgovorih podamo dodatne točke za izbran odgovor. Točke so lahko pozitivne ali negativne (slika 16). Slika 16: Partial Credit delno posojilo Essay - Esej Odgovor lahko podamo v obliki eseja (slika 17). Slika 17: Essay - esej Explanation - Razlaga Ta funkcija ne omogoča vprašanja in odgovorov ampak lahko z njo le podamo podrobnejša navodila v testu. 52

65 9.2 Rezultati testov Skupaj je bilo testiranih natančno 147 učencev. Testi so se izvajali v 7., 8., in 9. razredu devetletne osnovne šole. V 7. razredu 48, v 8. razredu 45 in v 9. razredu 54 učencev. Glede na vsebino snovi, ki je v učnem načrtu računalništva se je tudi izbral primeren modul ECDL spričevala. Tako so učenci v 7. razredu reševali test za Modul 3 obdelava besedil in v 8. razredu modul 6 predstavitve. V 9. razredu so učenci reševali dva modula skupaj in sicer; modul 1 - koncepti informacijske in komunikacijske tehnologije ter modul 7 spletno brskanje in komunikacije. Na izpitnih centrih za pridobitev ECDL spričevalo je potrebno za uspešno opravljeno spričevalo, vsak posamezen modul opraviti z vsaj 75 %. Rezultati Modul 3 obdelava besedil (7. razred) Učenci so v 7. razredu reševali test s področja obdelave in urejanja besedil. Poudarek je bil predvsem na programu za oblikovanju besedil ter možnosti oblikovanje besedila.. Povprečje, ki so ga učenci dosegli je 65,3 %. Rezultati Modul 6 predstavitve (8.razred) Učenci so v 8. razredu reševali test s področja predstavitev. Glavne vsebine so se nanašale na program za ustvarjanje predstavitev ter delo v njemu. Povprečje, ki so ga učenci dosegli je 72,4 %. Rezultati Modul 1 in Modul 7 IKT ter spletno brskanje in komunikacija (9. razred) Učenci so v 9. razredu reševali dva modula skupaj; IKT ter spletno brskanje in komunikacija. Povprečje, ki so ga učenci dosegli je 59,2 %. 53

66 Slika 18: Grafični prikaz rezultatov 9.3 Analiza rezultatov Učenci so v večini teste dobro rešili, nekoliko slabši rezultati so posledica tega, da se pri testiranjih posameznih ECDL modulov, testi nato opravljajo v zelo kratkem času po predavanjih oziroma vajah, kar v našem primeru ni bilo. Učenci so se zato srečevali z nekaterimi težavami. 54