Microsoft Word - c07_133.sl

Transkripcija

1 SVET EVROPSKE UNIJE C/07/ /07 (Presse 133) (OR. en) SPOROČILO ZA JAVNOST zasedanje Sveta Promet, telekomunikacije in energija Bruselj, junij 2007 Predsednik Michael GLOS, nemški zvezni minister za gospodarstvo in tehnologijo Wolfgang TIEFENSEE, nemški zvezni minister za promet, gradnjo in razvoj mest PRESSE Rue de la Loi 175 B 1048 BRUSELJ Tel.: +32 (0) / 6319 / 6319 Faks: +32 (0) press.office@consilium.europa.eu /07 (Presse 133) 1

2 Glavni rezultati Sveta V okviru zasedanja Sveta je potekala orientacijska razprava o ključnih vprašanjih notranjega trga s plinom in elektriko. Svet je dosegel politični dogovor o naslednjih predlogih: - osnutku uredbe o cenah gostovanja, - osnutku direktive o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet, - osnutku direktive o pomorski inšpekciji - osnutku direktive o določitvi načel za vodenje preiskav nesreč v sektorju pomorskega prometa - osnutku uredbe o spremembi uredbe o ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu. Svet je sprejel resolucijo o programu Galileo. Poleg tega je Svet sprejel sklepe o: - i2010 Letnem poročilu o informacijski družbi za leto 2007 evropski energetski strategiji za promet - stališču, ki naj ga EU glede vključitve letalstva v evropski sistem za trgovanje z emisijami zastopa na Skupščini Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) septembra Svet je brez razprave sprejel sklep o spremembi sistema virov lastnih sredstev za financiranje splošnega proračuna EU /07 (Presse 133) 2

3 VSEBINA 1 UDELEŽENCI... 6 TOČKE RAZPRAVE ENERGIJA... 8 Trg s plinom in električno energijo... 8 Mednarodni odnosi na področju energije... 9 TELEKOMUNIKACIJE IN POŠTA Gostovanje v javnih mobilnih omrežjih Radiofrekvenčna identifikacija v Evropi Notranji trg poštnih storitev v Skupnosti i2010 Letno poročilo o informacijski družbi za leto 2007 sklepi Sveta PROMET Varnost v pomorskem prometu Sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet Pomorska inšpekcija Odgovornost pri ladijskem prevozu potnikov v primeru nesreč Preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa Če je Svet uradno sprejel deklaracije, sklepe ali resolucije, je to navedeno v naslovu zadevne točke, besedilo pa je postavljeno med navednice. Dokumenti, na katere se sklicuje besedilo, so dostopni na spletni strani Sveta Akti, sprejeti z izjavami za zapisnik Sveta, do katerih se javnosti dostop lahko omogoči, so označeni z zvezdico; te izjave so na voljo na zgoraj navedeni spletni strani Sveta oziroma. jih je mogoče dobiti pri Tiskovnem uradu /07 (Presse 133) 3

4 Evropsko podatkovno središče za prepoznavanje in sledenje ladjam na velike razdalje Konvencija o Kodeksu vedenja linijskih konferenc GALILEO resolucija Sveta Notranji prevoz nevarnega blaga Notranji prevoz nevarnega blaga Interoperabilnost železniškega sistema v Skupnosti Evropska agencija za varnost v letalstvu Opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti Evropski sistem upravljanja zračnega prometa (SESAR) resolucija Sveta Vključitev letalstva v trgovanje z emisijami sklepi Sveta DRUGO Orientacijska delavnica EU o uporabi vetrne energije na morju Ocena Evropske agencije za varnost omrežij in informacij Ratifikacija mednarodnih pomorskih konvencij Tretji železniški paket rezultati spravnega postopka z Evropskim parlamentom Odškodnine potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja ali velike zamude DRUGE ODOBRENE TOČKE PROMET Konvencija o delu v pomorstvu Pristop ES k Beograjski konvenciji Razširitev glavnih vseevropskih prometnih osi na sosednje države sklepi Sveta ZUNANJI ODNOSI Somalija Sporazum ES/Rusija o večstranskem jedrsko-okoljskem programu PRORAČUN Proračun EU sistem virov lastnih sredstev /07 (Presse 133) 4

5 KRIZNO UPRAVLJANJE Sodelovanje ZN-EU pri kriznem upravljanju IMENOVANJA Evropska agencija za kemikalije /07 (Presse 133) 5

6 UDELEŽENCI Vlade držav članic in Evropsko komisijo so zastopali: Belgija: Renaat LANDUYT Marc VERWILGHEN Bolgarija: Peter MUTAFČIEV Galina TOSHEVA Češka: Aleš ŘEBÍČEK Martin TLAPA Danska: Flemming HANSEN Helge SANDER Nemčija: Wolfgang TIEFENSEE Michael GLOS Jörg HENNERKES Joachim WUERMELING Estonija: Juhan PARTS Irska: John BROWNE Grčija: Mihail-Georgios LIAPIS Manolis KEFALOGIANNIS Anastasios NERATZIS Španija: Magdalena ÁLVAREZ ARZA Francija: Alain JUPPÉ Jean-Louis BORLOO Dominique BUSSEREAU Italija: Alessandro BIANCHI Paolo GENTILONI Sergio D'ANTONI Ciper: Haris THRASSOU Latvija: Ainārs ŠLESERS Jurijs STRODS Litva: Vytas NAVICKAS Alminas MAČIULIS Luksemburg: Lucien LUX minister za mobilnost minister za gospodarstvo, energijo, zunanjo trgovino in znanstveno politiko minister za promet namestnica ministra za gospodarstvo in energijo minister za promet namestnik ministra za industrijo in trgovino minister za promet in energijo minister za znanost, tehnologijo in razvoj zvezni minister za promet, gradnjo in razvoj mest zvezni minister za gospodarske zadeve in tehnologijo državni sekretar na Zveznem ministrstvu za promet, gradnjo in razvoj mest državni sekretar na Zveznem ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo minister za gospodarstvo in komunikacije državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in prehrano, pristojen za gozdarstvo minister za transport in komunikacije minister za trgovsko mornarico državni sekretar za razvoj ministrica za infrastrukturo in promet minister za ekologijo, trajnostno načrtovanje in razvoj minister za gospodarstvo, finance in zaposlovanje državni sekretar pri državnem ministru za okolje in trajnostno načrtovanje in razvoj, odgovoren za promet minister za promet minister za komunikacije državni sekretar za gospodarski razvoj minister za komunikacije in javna dela minister za promet minister za gospodarstvo minister za gospodarstvo državni sekretar na Ministrstvu za promet in komunikacije minister za okolje, minister za promet 10456/07 (Presse 133) 6

7 Jeannot KRECKÉ Jean-Louis SCHILTZ Madžarska: Balázs FELSMANN Malta: Ninu ZAMMIT Censu GALEA Nizozemska Camiel EURLINGS Frank HEEMSKERK Avstrija: Werner FAYMANN Christine MAREK Poljska: Jerzy POLACZEK Piotr Grzegorz WOŹNIAK Rafal WIECHECKI Portugalska: Mário LINO Manuel PINHO Romunija: Ludovic ORBAN Varujan VOSGANIAN Balint Marton PORCSALMI Slovenija: Andrej VIZJAK Peter VERLIČ Slovaška: Ľubomír VÁŽNY Ľubomír JAHNÁTEK Finska: Suvi LINDÉN Švedska: Åsa TORSTENSSON Združeno kraljestvo: Stephen LADYMAN Margaret HODGE Peter TRUSCOTT minister za gospodarstvo in zunanjo trgovino, minister za šport minister za sodelovanje in humanitarne dejavnosti, minister za komunikacije, minister za obrambo državni sekretar (s posebnimi pristojnostmi), Ministrstvo za gospodarstvo in promet minister za resurse in infrastrukturo minister za konkurenco in komunikacije minister za promet in vodno gospodarstvo državni sekretar za gospodarstvo (v mednarodnem kontekstu: minister za zunanjo trgovino) zvezni minister za promet, inovacije in tehnologijo državna sekretarka na Zveznem ministrstvu za gospodarstvo in delo minister za promet minister za gospodarstvo minister za pomorsko gospodarstvo minister za javna dela, promet in zveze minister za gospodarstvo in inovacije minister za promet minister za gospodarstvo in trgovino državni sekretar na Ministrstvu za telekomunikacije in informacijsko tehnologijo minister za gospodarstvo državni sekretar na Ministrstvu za promet minister za promet, pošto in telekomunikacije minister za gospodarstvo ministrica za komunikacije ministrica za komunikacije, Ministrstvo za podjetništvo, energijo in komunikacije državni sekretar za promet državna sekretarka za industrijo in regije parlamentarni državni podsekretar za energijo Komisija: Jacques BARROT Viviane REDING Neelie KROES Charlie McCREEVY Andris PIEBALGS podpredsednik članica članica član član 10456/07 (Presse 133) 7

8 TOČKE RAZPRAVE ENERGIJA Trg s plinom in električno energijo V okviru Sveta je potekala orientacijska razprava o ključnih vprašanjih (ločevanje, učinkovita pravna ureditev, ustrezno vlaganje v infrastrukturo in sodelovanje med upravljavci omrežij), ki se pojavljajo na notranjem trga s plinom in elektriko, in sicer na podlagi vprašalnika, ki ga je pripravilo nemško predsedstvo (dok. 9905/07). Prednostne naloge pri ukrepanju na teh področjih so bile opredeljene v akcijskem načrtu ( ) "Energetska politika za Evropo" (dok. 7224/07), ki ga je Evropski svet sprejel marca. Na razpravo se bo lahko oprla Komisija pri pripravi zakonodajnega svežnja za notranji trg, ki naj bi ga predstavila jeseni. Pred pričetkom razprave je bil Svet obveščen o izidu srečanja petstranskega energetskega foruma (Srednja Zahodna Evropa), ki je potekalo 6. junija, in o memorandumu o soglasju, podpisanem ob tej priložnosti, o ločevanju in zanesljivosti oskrbe v Srednji Zahodni Evropi /07 (Presse 133) 8

9 Mednarodni odnosi na področju energije Svet se je seznanil z informacijami predsedstva in komisarja Andrisa Piebalgsa o dogodkih in premikih v mednarodnih odnosih v času nemškega predsedstva oziroma v bližnji prihodnosti. (dok. 9489/07). Pri teh informacijah je med drugim šlo za odnose z ZDA, Rusijo, OPEC, Energetsko skupnostjo, Afriko, Brazilijo, Turčijo in Norveško, pa tudi za dogajanje v zvezi z energetsko učinkovitostjo in začetkom delovanja mreže korespondentov za energetsko varnost (NESCO Network of Energy Security Correspondents) /07 (Presse 133) 9

10 TELEKOMUNIKACIJE IN POŠTA Gostovanje v javnih mobilnih omrežjih Svet je pozdravil mnenje Evropskega parlamenta, ki ga je ta sprejel v prvi obravnavi 23. maja 2007, in dosegel politični dogovor o predlogu uredbe o gostovanju v javnih mobilnih omrežjih znotraj Skupnosti in o spremembi Direktive 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (dok /07). Potem ko jo bodo dokončno preverili pravniki lingvisti, naj bi bila uredba sprejeta 25. junija 2007 in objavljena v Uradnem listu EU pred koncem junija. Veljati bo začela dan po objavi. Cilj uredbe je zagotoviti, da uporabniki mobilnih telefonskih omrežij, ki potujejo znotraj Skupnosti, ne bodo plačevali čezmernih cen za storitve gostovanja pri opravljanju ali prejemanju klicev. Uredba določa pravila o zaračunavanju zagotavljanja storitev gostovanja za glasovne klice, ki izvirajo iz Skupnosti in se zaključujejo v njej, s strani mobilnih operaterjev. Za dodatne podrobnosti glej sporočilo za javnost 10492/ /07 (Presse 133) 10

11 Radiofrekvenčna identifikacija v Evropi Svet je na podlagi vprašalnika predsedstva (dok. 9903/07) izmenjal mnenja o radiofrekvenčni identifikaciji 1 (RFID). Svet je bil enotnega mnenja, da ta nova tehnologija predstavlja velik potencial za konkurenčnost in rast v EU, da pa je treba najti ravnovesje med njenim razvojem ter interesi varstva zasebnosti in podatkov. Komisija je 15. marca 2007 objavila sporočilo "Radiofrekvenčna identifikacija (RFID) v Evropi: naslednji koraki k okviru politike"(dok. 7544/07+ADD1), ki temelji na rezultatih javnega posvetovanja o vlogi RFID v moderni informacijski družbi. To sporočilo vključuje predloge za nadaljnje ukrepanje pri odpravljanju ovir za uveljavitev tehnologije, ki naj koristi družbi in gospodarstvu, ter za hkratno vključevanje ustreznih zaščitnih ukrepov za varstvo zasebnosti, zdravja in okolja. Po sedanjih napovedih se naj bi trg RFID v naslednjih 10 letih naglo širil. Za podjetja in družbo bo pomenil veliko novih priložnosti, vendar pa je naprej treba razrešiti vrsto političnih in družbenih vprašanj, zlasti kar zadeva zasebnost, varnost, tehnološko zanesljivost in mednarodno kompatibilnost. Zaradi vse širše uporabe je treba RFID še toliko bolj nujno umestiti v pravni okvir, ki bo državljanom omogočal učinkovito zaščito temeljnih vrednot, zdravja, varstva podatkov in zasebnosti. Na RFID se gleda tudi kot na priložnost za novo fazo v razvoju informacijske družbe, ki se pogosto omenja kot "internet stvari" (internet of things), saj internet v njenem okviru ne povezuje le računalnikov in komunikacijskih terminalov, ampak domala vse predmete v našem vsakdanjem življenju. Nemško predsedstvo bo v sodelovanju z Evropsko komisijo pripravilo konferenco z naslovom "RFID: internetu stvari naproti", ki bo potekala 25. in 26. junija 2007 v Berlinu. Cilj te konference je opredeliti ustrezne politične pristope in koncepte na evropski in mednarodni ravni. Naslednje, tj. portugalsko predsedstvo bo o RFID organiziralo konferenco na visoki ravni 15. in 16. novembra 2007 v Lizboni. 1 Tehnologija, ki dopušča samodejno identifikacijo in zajemanje podatkov z uporabo radijskih frekvenc. Za to tehnologijo je značilno zlasti to, da omogoča pritrditev nezamenljivega identifikatorja in drugih informacij z mikročipom kateremu koli predmetu, živali ali celo osebi, te informacije pa se lahko preberejo z brezžično napravo. S povezavo z zbirkami podatkov in komunikacijskimi omrežji, kot je internet, je ta tehnologija zelo dober način za izvajanje novih storitev in aplikacij v domala vseh okoljih /07 (Presse 133) 11

12 Notranji trg poštnih storitev v Skupnosti Svet se je seznanil s poročilom o napredku (dok. 9906/07) pri predlogu direktive o spremembi sedanje poštne Direktive 97/67/ES glede popolnega izoblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti. Prav tako so ministri med kosilom neformalno izmenjali stališča o poglavitnih nerešenih vprašanjih na podlagi opombe predsedstva (dok. 9946/07). V okviru bližajočih se medinstitucionalnih razprav z Evropskim parlamentom (soodločanje) bodo pripravljalna telesa Sveta izvedla tehnično delo. Komisija je odobrila svoj predlog oktobra 2006 (dok /06+ADD1, ADD2). Cilji predloga so, da se z odpravo izključnih in posebnih pravic v poštnem sektorju in potrditvijo časovnega načrta za odprtje trga iz sedanje direktive uresniči notranji trg poštnih storitev, da se zaščiti skupna raven univerzalnih storitev za vse uporabnike v vseh državah EU in da se vzpostavijo usklajena načela za ureditev poštnih storitev v okolju odprtega trga, in sicer z namenom splošnega zmanjševanja ovir za delovanje notranjega trga. Poročilo nemškega predsedstva ugotavlja pomemben napredek, do sedaj dosežen pri ključnih vprašanjih, kot so: skupni cilj zagotavljanja visoke kakovosti univerzalne storitve, načela za imenovanje izvajalcev univerzalnih storitev, pravila za izdajanje dovoljenj izvajalcem poštnih storitev, zagotavljanje informacij o univerzalni storitvi, dostop do poštne infrastrukture in storitev, tarifna načela in preglednost računovodskih izkazov ter zagotovljenost pritožbenih postopkov za uporabnike in izvajalce poštnih storitev. Poleg tega so v njem navedena poglavitna nerešena vprašanja, ki se jih bo treba lotiti v naslednjih mesecih pod portugalskim predsedstvom. Evropski parlament naj bi mnenje v prvi obravnavi sprejel julija /07 (Presse 133) 12

13 i2010 Letno poročilo o informacijski družbi za leto 2007 sklepi Sveta Celotno besedilo teh sklepov (dok. 9955/07) je dostopno na: /07 (Presse 133) 13

14 PROMET Varnost v pomorskem prometu Sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet Svet je soglasno dosegel politični dogovor o predlogu direktive o spremembi Direktive 2002/59/ES 1 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (dok. 9924/07). Svet bo skupno stališče sprejel na eni od prihodnjih sej, potem ko bo besedilo dokončno oblikovano, in ga poslal Evropskemu parlamentu v drugo obravnavo v okviru postopka soodločanja. Komisija je ta predlog objavila decembra 2005 kot del tretjega svežnja, namenjenega pomorski varnosti (dok. 5171/06) 2. Z osnutkom direktive naj bi zlasti uveljavili dodatne ukrepe za večjo varnost ladij in varstvo okolja ter uskladili izvajanje načrtov držav članic o pribežališčih. 1 UL L 208, , str Komisija je 23. novembra 2005 sprejela sveženj sedmih zakonodajnih predlogov, katerih namen je okrepiti varnost pomorskega prometa v Evropi z boljšimi ukrepi za preprečevanje nesreč ter pregledovanjem kakovosti plovil in poostrenim nadzorom nad njo. Predlogi iz tega svežnja so: - predlog direktive o izpolnjevanju zahtev države zastave (dok. 6843/06); - predlog direktive o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (predelava) (dok. 5912/06); - predlog direktive o spremembi Direktive 2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (dok. 5171/06); - predlog direktive o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi direktiv 1999/35/ES in 2002/59/ES (dok. 6436/06); - predlog direktive o civilni odgovornosti in finančnih jamstvih lastnikov ladij (dok. 5907/06); - predlog direktive o pomorski inšpekciji (dok. 5632/06); - predlog uredbe o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju in celinskih plovnih poteh v primeru nesreč (dok. 6827/06) /07 (Presse 133) 14

15 Besedilo, o katerem se je dogovoril Svet, se rahlo razlikuje od besedila iz splošnega pristopa, dogovorjenega junija 2006 (dok /06, str. 43). Na podlagi splošnega pristopa je bilo napisanih nekaj novih uvodnih izjav, v besedilo pa je bilo vključenih tudi nekaj predlogov sprememb Evropskega parlamenta, ki so za Svet bile sprejemljive. Besedilo političnega dogovora se zavzema za: večjo varnost ribiških plovil, katerih skupna dolžina presega 15 metrov, ki bi jo zagotavljali nanje nameščeni sistemi samodejnega prepoznavanja (AIS automatic identification systems); uvedbo posebnih ukrepov za večjo varnost v pomorskem prometu ob zaledenitvi; uvedbo pravil za sprejemanje ali zavračanje ladij, ki potrebujejo pomoč, v pribežališčih; in izboljšanje spremljanja ladij, in sicer s sistemom za izmenjavo informacij SafeSeaNet. Evropski parlament je mnenje v prvi obravnavi sprejel 25. aprila 2007 (dok. 8724/07, str. 25). Pomorska inšpekcija Svet je dosegel politični dogovor o predlogu direktive o pomorski inšpekciji (dok. 9366/07). Delegacija Malte je napovedala, da se bo vzdržala glasovanja. Komisija je izjavila, da ne more podpreti besedila, o katerem se je dogovoril Svet. Svet bo skupno stališče sprejel na eni od prihodnjih sej, potem ko bo besedilo dokončno oblikovano, in ga poslal Evropskemu parlamentu v drugo obravnavo v okviru postopka soodločanja. Svetu je bil predlog poslan januarja 2006 (dok. 5632/06). Z njim naj bi kot z enim od sedmih predlogov iz tretjega svežnja aktov o varnosti v pomorskem prometu kasnejše spremembe Direktive 95/21/ES o pomorski inšpekciji preoblikovali v prečiščeno besedilo, obenem pa poenostavili ali spremenili nekatere določbe, da se izboljša učinkovitost in kakovost inšpekcijskih pregledov, ki jih na ladjah opravlja država vsakokratnega pristanišča. Besedilo, o katerem so se dogovorili ministri, vsebuje le malo, večinoma lektorskih popravkov besedila splošnega pristopa, ki ga je Svet sprejel decembra /07 (Presse 133) 15

16 Dogovorjeno besedilo uvaja nov inšpekcijski režim, in sicer z namenom zagotoviti, da bi države članice na ladjah, ki se ustavljajo v njihovih pristaniščih ali na ladjah, ki so zasidrane na območjih pod pristojnostjo zadevnega pristanišča, opravile kar največje število inšpekcijskih pregledov. Nov režim bo osredotočen na podstandardna plovila, na katerih bodo inšpekcijski pregledi pogostejši, medtem ko so za kakovostnejša plovila predvidene olajšave. Skrajni ukrep zoper podstandardne ladje, storilnostna raven katerih se bo med drugim ocenjevala v povezavi s storilnostjo države zastave, bo prepoved dostopa do pristanišč držav članic za nedoločen čas. Prepoved za nedoločen čas se po 36 mesecih lahko umakne, vendar le, če so izpolnjeni določeni pogoji. Z novim inšpekcijski režimom bo poskrbljeno za pravično razdelitev inšpekcijskih obveznosti na splošno, pri čemer pa bodo z mehanizmi fleksibilnosti pri obveznih inšpekcijah upoštevane tudi konkretne okoliščine. Države članice smejo opustiti manjši odstotek inšpekcijskih pregledov, in sicer preglede na 5 % ladij z visokim tveganjem in na 10 % drugih ladij. Posebej pozorne pa morajo biti na ladje, ki se v pristaniščih Skupnosti ne ustavljajo pogosto. Nadalje smejo države članice v nekaterih posebnih okoliščinah pregled odložiti za 15 dni. Da bi bilo ta nov zahteven režim pomorske inšpekcije mogoče uveljaviti gladko in nemoteno, je Svet predvidel 36-mesečno obdobje za prenos, ob izteku katerega bodo direktivo hkrati začele izvajati vse države članice. Evropski parlament je mnenje v prvi obravnavi sprejel 25. aprila 2007 (dok. 8724/07, str. 25). Odgovornost pri ladijskem prevozu potnikov v primeru nesreč Svet se je seznanil s poročilom o napredku pri uredbi o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju in celinskih plovnih poteh v primeru nesreč (dok. 9548/07). Komisija je predlog (dok. 6827/06) Svetu poslala februarja 2006 kot del tretjega svežnja aktov o varnosti v pomorskem prometu. Cilj predlagane uredbe je uvedba režima, ki bi v Skupnosti enotno urejal odgovornost pri prevozu potnikov po morju in celinskih plovnih poteh. V ta namen v zakonodajo Skupnosti vključuje Atensko konvencijo o pomorskem prevozu potnikov in njihove prtljage (iz leta 2002). Poleg tega predlog razširja uporabo Atenske konvencije na pomorski prevoz znotraj držav članic ter na mednarodni in domači prevoz po celinskih plovnih poteh /07 (Presse 133) 16

17 Poročilo, ki ga je pripravilo nemško predsedstvo, vsebuje pregled do sedaj doseženega v razpravah v okviru teles Sveta in opredeljuje glavna nerešena vprašanja, ki se jim bo treba posvetiti v prihodnjih mesecih. Pri nadaljnjem delu v okviru teles Sveta bo poudarek zlasti na zakoličenju področja uporabe uredbe, uporabi mednarodnih konvencij o globalni omejitvi odgovornosti vzporedno z Atensko konvencijo, poznejšim začetkom veljavnosti, kar zadeva pomorski prevoz znotraj posamezne države članice, in na vprašanju prilagajanja uredbe v primeru sprememb Atenske konvencije in/ali pri Mednarodni pomorski organizaciji. Evropski parlament je mnenje v prvi obravnavi sprejel 25. aprila 2007 (dok. 8724/07, str. 97). Preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa Svet je dosegel politični dogovor o predlogu direktive o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi direktiv 1999/35/ES in 2002/59/ES (dok. 9930/07). Svet bo skupno stališče sprejel na eni od prihodnjih sej, potem ko bo besedilo dokončno oblikovano, in ga poslal Evropskemu parlamentu v drugo obravnavo v okviru postopka soodločanja. Komisija je Svetu predlog poslala februarja 2006 (dok. 6436/06). Cilj osnutka direktive je, da se za celotno Skupnost oblikujejo smernice za tehnične preiskave po pomorskih nezgodah in incidentih in se tako izboljša varnost v pomorskem prometu. Države članice bodo morale poskrbeti, da namen teh varnostnih preiskav ne bo določanje civilne ali kazenske odgovornosti, marveč ugotovitev okoliščin in vzrokov pomorskih nezgod ali incidentov, da bi se iz njih lahko kar največ naučili. Pri predlogu so upoštevane določbe Kodeksa IMO o preiskovanju pomorskih nezgod in incidentov ter njegovo potekajoče pregledovanje. V primerjavi s predlogom Komisije, ki uvaja obvezne preiskave v primeru zelo hudih in hujših pomorskih nezgod in incidentov, besedilo Sveta predvideva obvezne preiskave le v primeru zelo hudih nezgod in incidentov. Ob drugih pomorskih nezgodah in incidentih bo o tem, ali naj se opravi varnostna preiskava, odločal preiskovalni organ, pri čemer bo upošteval zlasti resnost nezgode ali incidenta in pa to, kaj se je mogoče iz njega naučiti. Poleg tega besedilo političnega dogovora razširja področje uporabe direktive, tako da se bo uporabljala za pomorske nezgode in incidente z ribiškimi plovili, daljšimi od 15 in ne 24 metrov, kakor je predlagala Komisija. Prav tako odraža nekatere za Svet sprejemljive spremembe, ki jih je predlagal Evropski parlament /07 (Presse 133) 17

18 Evropski parlament je mnenje o tem predlogu v prvi obravnavi sprejel 25. aprila 2007 (dok. 8724/07, str. 90). Evropsko podatkovno središče za prepoznavanje in sledenje ladjam na velike razdalje V Svetu je potekala orientacijska razprava o ustanovitvi evropskega podatkovnega središča za prepoznavanje in sledenje ladjam na velike razdalje (European Long Range Identification and Tracking of Ships (LRIT) Data Centre). Maja 2006 je Mednarodna pomorska organizacija (IMO) sprejela spremembe Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS), s katerimi uvaja zahteve za sistem prepoznavanja in sledenja ladjam na velike razdalje, ki bo za delovanje pripravljen do 31. decembra Cilj tega sistema je prepoznavanje in sledenje ladjam na svetovni ravni. V skladu s SOLAS mora vsaka vlada države pogodbenice odločiti, kateremu podatkovnemu središču (nacionalnemu, regionalnemu/skupnemu ali mednarodnemu) morajo ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, pošiljati poročila LRIT. Na prihodnjem zasedanju Odbora za pomorsko varnost, ki naj bi potekalo od 3. do 12. oktobra 2007, bi morale biti države članice in Komisija pripravljene pred IMO potrditi svojo namero o ustanovitvi regionalnega podatkovnega središča LRIT za EU. Svet je načeloma izrazil široko podporo ustanovitvi regionalnega podatkovnega središča LRIT za EU. Komisijo je zaprosil za podrobnejše informacije o tehničnih, pravnih in finančnih vprašanjih, da bi EU pred prihodnjim zasedanjem Odbora IMO za pomorsko varnost oktobra 2007 lahko oblikovala trdno stališče /07 (Presse 133) 18

19 Konvencija o Kodeksu vedenja linijskih konferenc V pričakovanju mnenja Evropskega parlamenta v prvi obravnavi je Svet soglasno sprejel splošni pristop glede predloga uredbe o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 954/79 o ratifikaciji ali pristopu držav članic h Konvenciji Združenih narodov o Kodeksu vedenja linijskih konferenc (dok. 9802/07). Komisija je predlog Svetu predstavila januarja 2007 (dok. 7234/07). Uredba (EGS) št. 954/79 je bila pripravljena s ciljem, da bi načelo svobode opravljanje storitev uveljavili tudi v sektorju pomorskega prometa v EU in zagotovili ravnanje v skladu s pravili konkurence. To uredbo bi bilo treba razveljaviti zaradi pravne doslednosti, in sicer bi ta razveljavitev morala biti uveljavljena po izteku dveletnega prehodnega obdobja iz Uredbe Sveta (ES) št. 1419/2006 1, tj. 18. oktobra Po izteku navedenega prehodnega obdobja konference v pomorskem prometu ne bodo smele več sodelovati v trgovini, ki poteka v pristanišča Skupnosti ali iz njih. Zato ne bo več mogoče, da bi države članice ratificirale Konvencijo Združenih narodov o Kodeksu vedenja linijskih konferenc ali k njej pristopile. Evropski parlament naj bi mnenje v prvi obravnavi sprejel septembra Uredba (ES) št. 1419/2006 o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 4056/86 o podrobnih pravilih za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe v zvezi s pomorskim prometom in spremembi Uredbe (ES) št. 1/2003 glede povečanja področja uporabe za vključitev kabotaže in mednarodnih prevoznih storitev v prosti plovbi /07 (Presse 133) 19

20 GALILEO resolucija Sveta Celotno besedilo te resolucije (dok /07) je dostopno na: /07 (Presse 133) 20

21 Evropska energetska strategija za promet sklepi Sveta Celotno besedilo sklepov (dok. 9943/07) je dostopno na: /07 (Presse 133) 21

22 Notranji prevoz nevarnega blaga Svet se je v pričakovanju mnenja Evropskega parlamenta v prvi obravnavi dogovoril o splošnem pristopu glede predloga direktive o notranjem prevozu nevarnega blaga (dok. 9445/07). Komisija je ta predlog Svetu poslala decembra 2006 (dok. 5080/07). Cilj tega predloga je zagotoviti enotno uporabo varnostnih predpisov in visoko raven varnosti notranjih in mednarodnih prevozov. Predlagana direktiva posodablja obstoječe štiri direktive 1 in dve odločbi Komisije o prevozu nevarnega blaga ter jih združuje v en sam zakonodajni akt, področje uporabe predpisov EU pa razširja tako, da ti poleg cestnega in železniškega prevoza sedaj zajemajo tudi prevoz po celinskih plovnih poteh. Predlog prenaša obstoječe predpise za mednarodni prevoz v zakonodajo Skupnosti in razširja uporabo mednarodnih predpisov na notranji prevoz. V primerjavi s predlogom Komisije besedilo, o katerem se je dogovoril Svet, za države članice, ki nimajo železniškega sistema, predvideva oprostitev obveznosti prenosa in izvajanja te direktive, kolikor zadeva železnico. Državam članicam brez celinskih plovnih poti ali katerih celinske plovne poti niso povezane s potmi drugih držav članic pa daje tudi možnost, da direktive ne uporabljajo, kolikor zadeva prevoz nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh. Nadalje pri uporabi določb te direktive v zvezi s celinskimi plovnimi potmi predvideva prehodno obdobje največ dveh let, da bi bilo dovolj časa za prilagoditev nacionalnih določb, vzpostavitev pravnih okvirov in usposabljanje osebja. Direktiva bo z uskladitvijo prevoznih pogojev dodatno okrepila varnost prevoza nevarnega blaga pri vseh treh načinih notranjega prevoza, podprla varstvo okolja ter olajšala prevoz nevarnega blaga in notranji trg za prevoznike; poleg tega je dober primer poenostavitve zakonodaje in boljših predpisov. Evropski parlament naj bi mnenje v prvi obravnavi sprejel septembra Direktiva 94/55/ES o približevanju zakonodaje držav članic glede prevoza nevarnega blaga po cesti; Direktiva 96/49/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s prevozom nevarnega blaga po železnici; Direktiva 96/35/ES o imenovanju in poklicni usposobljenosti svetovalcev za varnost pri prevozu nevarnega blaga po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh in Direktiva 2000/18/ES o minimalnih zahtevah pri preverjanju znanja svetovalcev za varnost pri prevozu nevarnega blaga po cesti, železnici ali celinskih plovnih poteh; 10456/07 (Presse 133) 22

23 Interoperabilnost železniškega sistema v Skupnosti Svet se je seznanil s poročilom o napredku (dok. 9608/1/07) pri nizu predlogov o vzajemnem odobravanju tirnih vozil. Svet je podprl smer, ki so jo v zvezi z vzajemnim odobravanjem ubrale razprave v okviru delovnih teles Sveta, zlasti kar zadeva odločitev o združitvi vseh določb o izdajanju dovoljenj v direktivi o interoperabilnosti. Komisija je svoje predloge Svetu poslala decembra 2006 (dok /06). Namen vzajemnih odobritev je, da se olajšajo in pospešijo nacionalni postopki za vožnjo tirnih vozil po celotnem evropskem železniškem omrežju. Za železniška podjetja in železniško dobavno industrijo bo to pomenilo zmanjšanje stroškov in časa, potrebnega za pridobitev vseevropskega dovoljenja. To bo pripomoglo k oživitvi železniškega trga. Sedaj tirnim vozilom, ki smejo obratovati v eni državi članici, ni samodejno dovoljeno obratovati v drugi državi članici. Država članica lahko pred izdajo dovoljenja določi dodatne zahteve, zlasti kar zadeva varnost, in zahteva dodatno preverjanje kompatibilnosti z njeno infrastrukturo. Takšna praksa dviga stroške proizvajalcev, ki morajo za dovoljenje zaprositi v vsaki državi članici, v kateri želijo svoja tirna vozila spraviti v promet, železniška podjetja pa nova vozna sredstva kupujejo teže in dražje. Z izboljšanjem vzajemnih odobritev z bolj sistematično uporabo načela vzajemnega priznavanja pri nacionalnih postopkih izdajanja dovoljenj in s harmonizacijo nekaterih določb se bo čas, potreben za pridobitev dovoljenja v vseh državah članicah, lahko skrajšal za 30/50 odstotkov, stroški, povezani s pridobitvijo dovoljenja, pa pri rabljenih lokomotivah za 50 odstotkov, pri novih lokomotivah pa za 70 odstotkov. To pomeni prihranek 0,8 milijona EUR na posamezno lokomotivo. Da bi pri predlogih o vzajemnih odobritvah dosegli nadaljnji napredek, nemško predsedstvo predlaga, naj se delo nadaljuje tudi junija /07 (Presse 133) 23

24 Evropska agencija za varnost v letalstvu Svet je dosegel politični dogovor o predlogu uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 1592/2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (dok. 9915/07). Svet bo skupno stališče sprejel na eni od prihodnjih sej, potem ko bo besedilo dokončno oblikovano, in ga poslal Evropskemu parlamentu v drugo obravnavo v okviru postopka soodločanja. Predlog Komisije (dok /05) je bil Svetu PTE predložen 5. decembra Njegov namen je Evropski agenciji za varnost v letalstvu podeliti nekatere nove pristojnosti. Z Uredbo (ES) št. 1592/2002 je Agencija dobila pristojnosti za certificiranje in določanje predpisov v zvezi s plovnostjo. V skladu s predlogom Komisije naj bi Agenciji poverili zlasti tele nove pristojnosti: pristojnost licenciranja letalskega osebja, pristojnost za lete in za nadzorovanje zrakoplovov tretjih držav v Skupnosti. V primerjavi z besedilom splošnega pristopa, sprejetega decembra 2006, so pri besedilu Sveta upoštevana nova pravila komitologije, sprejeta julija 2006, poleg tega pa so vanj zajete tudi spremembe, ki jih je v svoji prvi obravnavi predlagal Evropski parlament in so za Svet v celoti sprejemljive. Besedilo, dogovorjeno v okviru Sveta, spreminja besedilo predloga Komisije zlasti pri naslednjih vprašanjih: osnovne zahteve za licenciranje, lete in zrakoplove tretjih držav; organi za ocenjevanje skladnosti; nove naloge Agencije v zvezi s certificiranjem; oblikovanje predpisov in upravljanje /07 (Presse 133) 24

25 Opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti Svet se je v pričakovanju mnenja, ki ga bo Evropski parlament sprejel v prvi obravnavi, dogovoril o splošnem pristopu glede predloga uredbe o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (dok. 9812/07). Komisija je predlog sprejela julija 2006 (dok /06). Njegov namen je prečiščenje in racionalizacija vsebine veljavnih uredb o licenciranju prevoznikov, svobodnem opravljanju storitev zračnega prevoza v Skupnosti in o oblikovanju cen za takšne storitve. Obenem predlog uvaja strožje pogoje glede finančne trdnosti letalskih prevoznikov in zakupa letal po načelu "wet" leasinga (opravljanje zračnih prevozov z letalom in posadko, ki pripadata drugi družbi). Poleg tega so pravila o obveznostih javne službe za zračne poti jasnejša, neskladnosti med notranjim trgom in storitvami letalskega prevoza v tretje države so odpravljene, pravila o porazdelitvi letalskega prometa med letališči v istem mestu ali somestju pa so poenostavljena. Nenazadnje predlog prinaša večjo preglednost cen, kar zadeva letalske prevoznine in tarife, ki jih prevozniki ponujajo potnikom in naročnikom prevoza tovora. Dogovorjeno besedilo spreminja besedilo predloga Komisije zlasti pri naslednjih vprašanjih: opredelitve, zlasti gre tu za dodano opredelitev "glavnega kraja poslovanja"; zahteve za zakup s strani letalskih prevoznikov Skupnosti, finančne zahteve za podeljevanje in neprekinjeno veljavnost operativnih licenc; zagotavljanje zračnih prevozov v Skupnosti; določbe o oblikovanju cen in o njihovi preglednosti. Evropski parlament naj bi mnenje v prvi obravnavi sprejel julija /07 (Presse 133) 25

26 Evropski sistem upravljanja zračnega prometa (SESAR) resolucija Sveta Celotno besedilo te resolucije (dok. 9769/07) je dostopno na: /07 (Presse 133) 26

27 Vključitev letalstva v trgovanje z emisijami sklepi Sveta Celotno besedilo teh sklepov (dok. 9791/07) je dostopno na: /07 (Presse 133) 27

28 DRUGO Orientacijska delavnica EU o uporabi vetrne energije na morju Predsedstvo je Svetu poročalo o tej konferenci, ki je februarja potekala v Berlinu; prav tako mu je poročalo tudi o izjavi, ki je bila sprejeta ob tej priložnosti. Ocena Evropske agencije za varnost omrežij in informacij Svet se je seznanil z informacijami Komisije o njenem sporočilu o oceni Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (dok /07) (ENISA) in potrebnem nadaljnjem ukrepanju. Ratifikacija mednarodnih pomorskih konvencij Komisija je Svetu poročala o stanju pri ratifikaciji mednarodnih pomorskih konvencij s strani držav članic (dok. 9788/07). Več delegacij je podalo dodatne informacije o stanju pri ratifikaciji omenjenih konvencij. Tretji železniški paket rezultati spravnega postopka z Evropskim parlamentom Svet se je seznanil informacijami predsedstva o izidu posvetovanj v okviru spravnega odbora Parlamenta in Sveta o tretjem železniškem paketu, ki so potekala 5. junija Odškodnine potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja ali velike zamude Svet se je seznanil z informacijami Komisije o njenem sporočilu o izvajanju in rezultatih Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov (dok. 8708/07) /07 (Presse 133) 28

29 DRUGE ODOBRENE TOČKE PROMET Konvencija o delu v pomorstvu Svet je sprejel odločbo o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske skupnosti ratificirajo Konvencijo o delu v pomorstvu Mednarodne organizacije dela (ILO) iz leta Konvencija o delu v pomorstvu iz leta 2006 je bila sprejeta februarja 2006 na pomorstvu posvečenem zasedanju Mednarodne konference dela. Ta konvencija bo močno prispevala h krepitvi mednarodne ravni v ladjarskemu sektorju, saj se zavzema za dostojne življenjske in delovne razmere za pomorščake in za bolj poštene konkurenčne pogoje za upravljavce in lastnike ladij. Države članice so pozvane, naj Konvencijo ratificirajo pred 31. decembrom Pristop ES k Beograjski konvenciji Svet je pooblastil Komisijo za pogajanja z Donavsko komisijo o pogojih in podrobnostih glede pristopa ES k Beograjski konvenciji. Donavska komisija je medvladna organizacija s sedežem v Budimpešti (Madžarska) od leta 1954 in opravlja naloge iz Konvencije o plovbi po Donavi, podpisane v Beogradu avgusta Njene članice so naslednje države: Nemčija, Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Moldavija, Romunija, Rusija, Slovaška, Ukrajina, Srbija in Črna gora. Razširitev glavnih vseevropskih prometnih osi na sosednje države sklepi Sveta Celotno besedilo teh sklepov (dok. 9314/07) je dostopno na: /07 (Presse 133) 29

30 ZUNANJI ODNOSI Somalija Svet je sprejel: Skupno stališče o spremembi Skupnega stališča Sveta 2002/960/SZVP o omejitvenih ukrepih proti Somaliji (dok. 9722/07); Z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1744 (2007) so bile sprejete dodatne izjeme pri omejevalnih ukrepih, uvedenih z RVSZN 733 (1992), s čimer je nastala potreba po spremembi Skupnega stališča Sveta 2002/960/SZVP. Skupno stališče 2002/960/SZVP predvideva embargo na izvoz orožja, streliva in vojaške opreme v Somalijo in prepoveduje zagotavljanje tehnične, finančne in druge pomoči ter usposabljanja v zvezi z vojaškimi dejavnostmi v Somaliji. Izjeme se nanašajo na misijo iz RVSZN 1744 in na institucije z varnostnega področja, skladno z določbami iz te resolucije. in Uredbo Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 147/2003 o nekaterih omejitvenih ukrepih v zvezi s Somalijo (dok. 9727/07). Sprememba Uredbe (ES) št. 147/2003, s katero se v zakonodaji Skupnosti uveljavlja prepoved zagotavljanja tehnične in finančne pomoči v zvezi z vojaškimi dejavnostmi v Somaliji, je bila potrebna zaradi uskladitve izjem pri omejevalnih ukrepih z RVSZN 1744 (2007). Sporazum ES/Rusija o večstranskem jedrsko-okoljskem programu Svet je sprejel sklep o odobritvi sklenitve okvirnega sporazuma o večstranskem jedrsko-okoljskem programu v Rusiji in pripadajočega protokola o zahtevkih, sodnih postopkih in odškodninah. Sporazum uvaja večstranski pravni okvir za jedrske projekte, ki jih izvajajo zahodne države v severozahodni Rusiji, s protokolom pa naj bi bila urejena vsa vprašanja o odgovornosti, ki izhaja iz dejavnosti, potekajočih v tem kontekstu /07 (Presse 133) 30

31 Sporazum naj bi pripomogel k lažjemu izvajanju projektov za odpravljanje težav z radioaktivnimi odpadki in izgorelim jedrskim gorivom, razgradnjo jedrskih podmornic in ledolomilcev v Ruski federaciji. PRORAČUN Proračun EU sistem virov lastnih sredstev Svet je sprejel sklep o spremembi sistema virov lastnih sredstev za financiranje splošnega proračuna EU. S tem sklepom bodo za nazaj, od 1. januarja 2007 dalje, uveljavljeni sklepi z zasedanja Evropskega sveta decembra 2005, ki zadevajo proračunski okvir EU od 2007 do 2013, s prilagoditvami za posodobitev obstoječega sklepa o virih lastnih sredstev. Pri njih gre zlasti za mehanizem proračunskega popravka v dobro Združenega kraljestva, ki v celoti ostaja v veljavi pri vseh odhodkih, razen kar zadeva države članice, ki so k EU pristopile po 30. aprilu KRIZNO UPRAVLJANJE Sodelovanje ZN-EU pri kriznem upravljanju Svet je odobril skupno izjavo ZN-EU o sodelovanju na področju kriznega upravljanja, ki naj bi jo ob robu srečanja G8, ki bo potekalo od 6. do 8. junija v Heiligendammu (Nemčija), podpisala generalni sekretar Združenih narodov in predsedstvo EU (dok /07+COR1). Izjava dopolnjuje skupno izjavo iz septembra 2003 o sodelovanju med ZN in EU pri kriznem upravljanju (dok /03) /07 (Presse 133) 31

32 IMENOVANJA Evropska agencija za kemikalije Svet je sprejel sklep o imenovanju 27 članov upravnega odbora Evropske agencije za kemikalije, z nastopom 1. junija 2007 (dok. 9414/07). Svet je 18. decembra 2006 sprejel Uredbo o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (objavljena v Uradnem listu EU L 396, ). Uredba REACH je začela veljati 1. junija Nova Evropska agencija za kemikalije ima sedež v Helsinkih (Finska) in bo začela polno delovati 1. junija Popravljena različica v UL L 136, /07 (Presse 133) 32