Microsoft Word - PIZ_Oskrba_s_pitno_vodo_Pomurja_Sistem_C.doc

Transkripcija

1 PREDINVESTICIJSKA ZASNOVA projekta»oskrba S PITNO VODO POMURJA SISTEM C«Izdelovalec: DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o. Ulica talcev 24, Maribor Rajko Siročič, univ.dipl.ekon., dipl.inž.grad. generalni direktor Naročnik: Nosilna občina Občina Ljutomer Vrazova ulica 1, Ljutomer mag. Olga Karba županja Ljubljana, maj 2011 dopolnitev, oktober 2011 i

2 ODGOVORNI AVTORJI IN SODELAVCI Opredelitev investitorjev Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Apače Apače 42 B, 9253 Apače Franc Pižmoht, župan. Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Gornja Radgona Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona Anton Kampuš, župan. Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Križevci Križevci pri Ljutomeru 11, 9242 Križevci pri Ljutomeru mag. Branko Belec, župan Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Ljutomer Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer mag. Olga Karba, županja Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Radenci Radgonska cesta 9, 9252 Radenci Janez Rihtarič, župan.. Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Razkrižje Šafarsko 42, 9246 Razkrižje Stanko Ivanušič, župan.. Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Sv. Jurij ob Ščavnici Ul. Bratka Krefta 14, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, župan.. Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Veržej Ul. bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej Slavko Petovar, župan ii

3 Opredelitev sofinancerja Republika Slovenija Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska Ljubljana Opredelitev upravljavca Javno podjetje Prlekija d.o.o. Ormoška cesta Ljutomer Izdelovalec investicijske dokumentacije DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o. Ulica talcev Maribor Odgovorna oseba izdelovalca: Rajko Siročič, univ.dipl.ekon., dipl.inž.grad. Generalni direktor Predstavnik izdelovalca: mag. Mitja Prinčič, univ. dipl. inž. grad. Vodja projekta Vodenje izdelave in koordinacija: mag. Tomaž Košič, univ. dipl. inž. grad. Vodja sektorja za investicijsko dokumentacijo Izdelovalca: Aleš Pavšek, univ. dipl. ekon. Marjana Cuderman, univ.dipl.ekon. iii

4 VSEBINA 1 UVOD IN POVZETEK Uvod Povzetek predinvesticijske zasnove (PINV-Z) Analiza obstoječega in bodočega stanja Analiza variant Vrednost investicije Časovni načrt izvedbe Upravičenost investicije Opredelitev investitorja in upravljavca Opredelitev investitorjev Opredelitev sofinancerja Opredelitev uporabnikov Opredelitev upravljavca Predmet in cilj investicije Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DI-IP) Primerjava med DI-IP in PINV-Z Predhodna in spremljajoča dokumentacija ANALIZA OBSTOJEČEGA IN BODOČEGA STANJA Analiza obstoječega stanja Občina Apače Občina Gornja Radgona Občina Križevci Občina Ljutomer Občina Radenci Občina Razkrižje Občina Sv. Jurij ob Ščavnici Občina Veržej Vodni viri Analiza bodočega stanja Usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI ANALIZA VARIANT Splošno Variante Izbor variante GRADBENO TEHNIČNI VIDIK INVESTICIJE Občina Apače Občina Gornja Radgona Občina Križevci Občina Ljutomer Občina Radenci Občina Razkrižje Občina Sv. Jurij ob Ščavnici Občina Veržej Vodni viri in transportni vodovodi INVESTICIJSKA VREDNOST ANALIZA VPLIVOV NA OKOLJE ANALIZA ZAPOSLENIH ČASOVNI NAČRT IZVEDBE IN DINAMIKA INVESTICIJSKIH NALOŽB Časovni načrt izvedbe iv

5 9.2 Dinamika investicijskih vlaganj stalne cene Investicijski stroški tekoče cene Dinamika vlaganj po investitorjih Upravičeni in preostali stroški FINANCIRANJE INVESTICIJSKIH NALOŽB Finančni viri Dinamika financiranja Izračun prispevka iz sredstev EU Analiza javno-zasebnega partnerstva UPRAVIČENOST INVESTICIJE Finančna analiza Ekonomska analiza Dodatni razlogi za izvedbo investicije ANALIZA TVEGANJA IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI Analiza občutljivosti Analiza tveganja PRIMERJAVA IN IZBOR VARIANTE TER OBRAZLOŽITEV IZBORA PRILOGE...80 v

6 1 UVOD IN POVZETEK 1.1 Uvod Ime Pomurje se prvič pojavlja leta Označuje področje ob reki Muri (Prlekija in Prekmurje), katera je za dolga leta presekala narodno celovitost: Prlekija je pripadala avstrijskemu, Prekmurje pa madžarskem delu avstro-ogrske monarhije. Prekmurje je priključeno Sloveniji oz. SHS Pomurje obsega km 2, kar je 6,6% površine Slovenije ter ima relativno dolgo mejo z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Pomurje je sodobno ime za naravno in gospodarsko zaokroženo pokrajino na slovenskem severovzhodu ob Muri. Zajema 19 občin (Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Lendava, Moravske Toplice, MO Murska Sobota, Odranci, Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina, Turnišče in Velika Polana) in 8 občin Prlekije (Apače, Gornja Radgona, Radenci, Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Sveti Jurij in Veržej). V Pomurski regiji živi približno prebivalcev (statistični podatki za leto 2010). Posebnost je enakomerna poseljenost, ki je enaka povprečju poseljenosti v Sloveniji, s trendom zmanjševanje prebivalstva indeks rasti števila prebivalstva 2010/2000 znaša 0,980. Globalni koncept razvoja oskrbe s pitno vodo za celotno Pomurje sloni na postopnem izključevanju lokalnih vodnih virov, ki se nadomestijo s ključnimi večjimi vodnimi viri. Tisti lokalni vodni viri, kjer je voda neoporečna, pa se vključijo v rezervne vodne vire, za primer kakršnihkoli izrednih razmer. Dopuščena so tudi lokalna odstopanja, če so le-ta smiselna in primerna. V osnovi sta zasnovana dva ločena regijska vodovodna sistema, eden za območje Prekmurja in eden za območje Prlekije. Predinvesticijska zasnova zajema izvedbo projekta, ki predstavlja izvedbo investicije v finančni perspektivi , in sicer Oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem C, ki zajema območje 8 občin: občina Apače, občina Gornja Radgona, občina Križevci, občina Ljutomer, občina Radenci, občina Razkrižje, občina Sv. Jurij in občina Veržej. Tabela 1.1: Gibanje števila prebivalcev v Prlekiji Občine "C" indeks 10/00 Apače Gornja Radgona ,681 Križevci ,060 Ljutomer ,966 Radenci ,987 Razkrižje ,011 Sveti Jurij ,991 Veržej ,909 Skupaj ,980 Vir: Statistični urad RS o_preb/20_05c40_prebivalstvo_obcine/&lang=2 1

7 Tabela 1.2: Predvidena rast prebivalstva po občinah Leto Apače Gornja Radgona Križevci Ljutomer Radenci Razkrižje Sveti Jurij Veržej Skupaj Podatki o številu prebivalcev v letu 2010 so povzeti po podatkih Statističnega urada RS. Do leta 2015, dokončanja izgradnje Oskrbe s pitno vodo Pomurja Sistem C je privzeta ničelna rast števila prebivalcev, od leta 2016 naprej pa glede na EUROSTAT projekcije prebivalstva za Slovenijo Iz tabele je razvidno, da število prebivalcev raste do leta 2025, potem pa začne upadati. Konec planskega obdobja bo predvidoma nekoliko višje število prebivalcev kot leta

8 Tabela 1.3: Število naselij in hišnih številk po občinah za leto 2010 Površina km2 Število naselij Število hišnih številk Apače 53, Gornja Radgona 74, Križevci 46, Ljutomer 107, Radenci 34, Razkrižje 9, Sveti Jurij 51, Veržej 12, Legenda: Apače Gornja Radgona Radenci Sv. Jurij ob Ščavnici Veržej Križevci Ljutomer Razkrižje 3

9 1.2 Povzetek predinvesticijske zasnove (PINV-Z) Analiza obstoječega in bodočega stanja Večina vodovodnih sistemov se oskrbuje iz manjših vodnih virov ter individualnih zajetij. Ti vodni viri so po večini slabe kvalitete. Z vidika nadaljnje vodooskrbe, ko se bo med seboj povezalo obstoječe vodovodne sisteme v vodovodni Sistem C so pomembni vodni viri Podgrad, Segovci, Lukavci in Mota. V občinah je po njihovih podatkih za leto prebivalca (8.623 priključkov), z investicijo pa je predvidenih dodatno priključenih prebivalcev (2.439 priključkov). Skupno bo po izvedbi investicije predvidoma priključenih prebivalcev Analiza variant V predinvesticijski zasnovi so bile obdelane naslednje variante: 1. Varianta»brez investicije«- ohranitev obstoječega stanja 2. Varianta»z investicijo«a. Minimalna varianta b. Varianta izvedbe investicije Varianta»brez investicije«ni primerna, saj je tako mikrobiološko kot kemijsko stanje vode neprimerno. Hkrati varianta»brez investicije«ne zagotavlja čiste pitne vode v potrebnih količinah prebivalcem osmih občin v Sistemu C. Minimalna varianta ni primerna, saj je zaradi stanja infrastrukture neracionalna in ne dosega enega izmed osnovnih ciljev investicije, in sicer zagotoviti čisto pitno vodo v ustrezni količini in kvaliteti prebivalcem osmih občin v Sistemu C. Tako je predlagana varianta izvedbe celotne investicije. Z realizacijo»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem C«so predvideni v skupni dolžini m Vrednost investicije Skupni investicijski stroški za Oskrbo s pitno vodo Pomurja Sistem C znašajo po cenah september EUR brez DDV, oziroma EUR z DDV. Na podlagi pričakovane dinamike izvedbe del in ocenjene rasti cen pričakujemo, da bo znašala skupna vrednost investicije po tekočih cenah EUR z DDV Časovni načrt izvedbe Časovno se bo celotna investicija izvajala v obdobju od 2011 do Finančno se investicija zaključi leta Prvo polno leto uporabe objektov je leto Upravičenost investicije Na podlagi izdelane ekonomske analize so bili izračunani naslednji ekonomski kazalniki: 4

10 neto sedanja vrednost znaša 17 mio EUR pri 7% diskontni stopnji interna stopnja donosa znaša 13,92% količnik relativne koristnosti znaša 1,39. Iz izdelane analize občutljivosti je razvidno, da je investicija ekonomsko upravičena tudi v primeru povečanja investicijskih stroškov za 10% oz. 20% (nespremenjene koristi) in hkratnega zmanjšanja koristi oz. tudi v primeru, ko se koristi in stroški povečajo ali zmanjšajo v enakem odstotku (0,9; 1,2). Investicija je direktno ekonomsko upravičena. Razlogi, ki tudi pomembno vplivajo na odločitev o izvedbi investicije, pa so naslednji: vodni viri so plitvi in v sušnem obdobju presahnejo, edini vodonosnik je reka Mura, ki ima status meddržavnega vodonosnika, Pomurje ima najnižjo količino padavin v RS (pod 900 mm), v pokrajini je veliko demografsko ogroženih območij, z izvedbo sistema vodooskrbe se izvršuje Zakon o razvojni podporo Pomurski regiji v obdobju (Uradni list RS, št. 87/2009) kot tudi Operativni program oskrbe s pitno vodo, iz rezultatov kemijskih in mikrobiololoških analiz je razvidno, da je voda v povprečju slabše kakovosti, vodni viri so strateški resurs, povezava do vodnih virov pa je nujna za nemoteno preskrbo s pitno vodo. 1.3 Opredelitev investitorja in upravljavca Opredelitev investitorjev Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Apače Apače 42 B, 9253 Apače Franc Pižmoht, župan Središče občine je naselje Apače, kjer je tudi sedež občine. Občina Apače obsega 53,2 km 2 in šteje prebivalcev. Leži na severovzhodu Slovenije in meji na občino Šentilj, Sveto Ano in Gornjo Radgono ter Republiko Avstrijo. Obsega 21 naselij in sicer: Apače, Črnci, Drobtinci, Grabe, Janhova, Lešane, Lutverci, Mahovci, Nasova, Novi Vrh, Plitvica, Podgorje, Pogled, Segovci, Spodnje Konjišče, Stogovci, Vratja vas, Vratji Vrh, Zgornje Konjišče, Žepovci in Žiberci. Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Gornja Radgona Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona Anton Kampuš, župan Občina Gornja Radgona leži v severovzhodni Sloveniji in meri 74,6 km 2, šteje pa prebivalcev. Pripadajo ji Ščavniška dolina in vinorodne Radgonske gorice. Je obmejna občina, saj vzdolž reke Mure meji na sosednjo Avstrijo. V Sloveniji pa so njene sosednje občine Apače, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Cerkvenjak, Benedikt, Sveta Ana in Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Sedež občine 5

11 je v Gornji Radgoni, kjer je tudi sedež Upravne enote Gornja Radgona za občine Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Mesto Gornja Radgona je občinsko upravno središče, ob tem pa se razvija Negova v krajevni center. Občina Gornja Radgona je mesto penine, znana je tudi po sejmih. Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Križevci Križevci pri Ljutomeru 11, 9242 Križevci pri Ljutomeru mag. Branko Belec, župan Občina leži sredi Murskega polja. Sosednje občine so Veržej, Ljutomer, Radenci ter Sv. Jurij. Občina meri 46,2 km 2 in šteje prebivalcev. Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Ljutomer Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer mag. Olga Karba, županja Občina Ljutomer v Ljutomeru je bila ustanovljena leta Občina šteje prebivalcev in se razprostira na 107 km 2. Obsega 44 naselij (Babinci, Bodislavci, Branoslavci, Bučkovci, Cezanjevci, Cuber, Cven, Desnjak, Drakovci, Globoka, Godemarci, Gresovščak, Grlava, Ilovci, Jeruzalem, Krapje Krištanci, Kuršinci, Ljutomer, Mala Nedelja, Mekotnjak, Moravci v Sl. Goricah, Mota, Noršinci pri Ljutomeru, Nunska Graba, Plešivica, Podgradnje, Precetinci, Presika, Pristava, Radomerje, Radomerščak, Radoslavci, Rinčetova Graba, Sitarovci, Slamnjak, SP. Kamenščak, Stara cesta, Stročja vas, Šalinci, Vidanovci, Vogričevci, Zg. Kamenščak, Železne Dveri) katere so razdeljene v 9 krajevnih skupnosti. Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Radenci Radgonska cesta 9, 9252 Radenci Janez Rihtarič, župan Radenci ležijo na severovzhodu Slovenije, natančno med Gornjo Radgono in Mursko Soboto in se razprostira na 34,1 km 2. Radenci imajo prebivalcev, ki bivajo v 22 naseljih. Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Razkrižje Šafarsko 42, 9246 Razkrižje Stanko Ivanušič, župan Občina Razkrižje po statističnih podatkih z dne meri 9,8 km 2 in ima prebivalcev, ki živijo v šestih naseljih. 6

12 Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Sv. Jurij ob Ščavnici Ul. Bratka Krefta 14, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, župan Občina Sv. Jurij ob Ščavnici obsega sledeča naselja: Biserjane, Bolehnečici, Blaguš, Brezje, Čakova, Dragotinci, Gabrc, Galušak, Grabonoš, Grabšinci, Jamna, Kočki Vrh, Kokolajnščak, Kraljevci, Kupetinci, Kutinci, Mali Moravščak, Rožički Vrh, Selišči, Slaptinci, Sovjak, Stanetinci, Stara Gora, Terbegovci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Ženik, Žihlava. Občina meri 51,3 km 2, v njej pa biva prebivalcev. Soinvestitor: Naslov: Odgovorna oseba: Občina Veržej Ul. bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej Slavko Petovar, župan Danes je Veržej samostojna občina, šteje prebivalcev in jo sestavljajo vasi Veržej, Banovci in Bunčani. Njena površina je 12 km 2. Posebno skrb občani posvečajo ekologiji, saj imajo Banovci in Veržej urejeno čistilno napravo in kanalizacijo, urejen odvoz smeti. Zelo se posvečamo tudi močni družbeni dejavnosti na področju gasilstva, kulture, športa in turizma. Čeprav imajo v trškem grbu ribo, jim ob vaških praznovanjih pripisujejo kukavico. Sosedi jih dražijo tudi z bučo (tikva), s katero so nekoč jahali po Muri, in z bikom, ki so ga vlekli na cerkveni zvonik. Pravna podlaga za skupno pripravo, financiranje ter izvedbo investicije je medobčinska Pogodba o izgradnji, obratovanju in skupnem upravljanju projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem C«, podpisana septembra leta 2010, s katero so se občine dogovorile o ureditvi medsebojnih razmerij pri pripravi in izvedbi predmetne investicije ter se zavezale za skupno združevanje finančnih sredstev za izgradnjo sistema oskrbe s pitno vodo. Pogodba, sklenjena s ciljem hitrejšega in bolj učinkovitega pridobivanja finančnih sredstev, ureja tudi medsebojna razmerja glede upravljanja objektov in naprav. Občine, podpisnice pogodbe, so zainteresirane za izvedbo projekta oskrbe z vodo na območju osmih občin, in sicer s ciljem zagotovitve strokovnega, racionalno sprejemljivega sistema oskrbe s pitno vodo. S podpisano pogodbo se občine sporazumejo o združevanju finančnih sredstev za realizacijo skupnega projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem C« Opredelitev sofinancerja Republika Slovenija Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska Ljubljana Opredelitev uporabnikov Uporabniki infrastrukture, izgrajene v sklopu»oskrbe s pitno vodo Pomurja Sistem C bodo prebivalci osmih občin, in sicer Apač, Gornje Radgone, Križevcev, Ljutomera, Radenec, Razkrižja, Veržeja in Sv. Jurija. 7

13 1.3.4 Opredelitev upravljavca Javno podjetje Prlekija d.o.o. Ormoška cesta Ljutomer 1.4 Predmet in cilj investicije Predmet investicije je reševanje vodooskrbe na območju porečja Ščavnice in notranje Mure, ki zajema območje 8 občin (Sistem C): Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje. Sv. Jurij ob Ščavnici in Veržej. Z izgradnjo povezovalnih transportnih cevovodov bodo med seboj povezani tudi obstoječi javni vodovodni sistemi. Osnovni cilj projekta je izgradnja skupnega celovitega vodooskrbnega sistema in s tem dolgoročna zagotovitev stabilne oskrbe prebivalstva predmetnih občin z neoporečno pitno vodo, po sodobnih načelih, v skladu z dognanji sodobne tehnike in stroke, katerega rešitve bodo racionalno sprejemljive in realno izvedljive in katerega bodo predmetne občine izvajale pod dogovorjenimi pogoji. Z implementacijo projekta se tako sledi naslednjim operativnim ciljem: o zagotovitev varne in dolgoročne oskrbe s pitno vodo na območju porečja Ščavnice in notranje Mure, o zagotovitev pomembnih vodnih virov, ki bodo stebri vodooskrbe (Podgrad, Segovci, Lukavci in Mota), o naslonitev oskrbe s pitno vodo na manjše število večjih ključnih zajetij, o vzpostavite ustrezne kakovosti vode, o opustitev vodnih zajetij na območjih, namenjenih za pretežno kmetijsko dejavnost, o podelitev statusa rezervnih vodnih virov vsem ostalim manjšim vodnim zajetjem, o ustrezna zaščita obstoječih in novih vodnih virov s sanacijo vodovarstvenega območja, ki vključuje tudi ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, o odprava pomanjkanja pitne vode v sušnih obdobjih, o zagotovitev urejenih javnih vodovodnih sistemov, o vzpostaviti ustrezno organizacijo upravljanja javnih vodovodnih sistemov, ki bo ustrezala sodobnim standardom in zahtevam. Projekt sledi tudi ciljem, ki so opredeljeni v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje , RS, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, november 2010 (v nadaljnjem besedilu: OPROPI): zmanjšanje onesnaževanja voda in tal; zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo; zmanjšanje izpostavljenosti prebivalcev oporečni potni vodi izboljšanje kvalitete podzemne vode kot vira pitne vode, izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev; izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo; naravno bogatenje podtalnice. 8

14 Ključne aktivnosti so: nadgradnja obstoječih vodovodnih sistemov in priključitev novih prebivalcev na javno vodovodno omrežje; hidravlična in sanitarna izboljšava obstoječih vodovodnih sistemov; zagotovitev varne oskrbe s pitno vodo; izgradnja novih ali nadgradnja obstoječih čistilnih naprav za pitno vodo; izgradnja ustrezne infrastrukture za zajem podtalnice in uporabo le te za potrebe pitne vode; izgradnja ustrezne infrastrukture za zajem površinskih voda in uporabo le teh za potrebe pitne vode; varovanje obstoječih in potencialnih virov pitne vode; bogatenje vodnih virov. Tabela 1.4: Seznam prednostnih projektov oskrbe s pitno vodo v OP ROPI Zap. št. Ocenjena vrednost celotne investicije z DDV v mio EUR Naziv projekta 1 Varovanje vodnega vira Mrzlek 29 2 Oskrba s pitno vodo Bele Krajine 24 Oskrba s pitno vodo na območju Haloz 3 (porečje Dravinje - 2. sklop) 4 Oskrba s pitno vodo v porečju Dravinje - 4 Slovenska Bistrica (1. sklop) 8 Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem A 5 (lendavsko območje) 26 Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem B 6 (Goričko) 50 Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem C 7 (Prlekija) 47 8 Oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini 44 9 Oskrba s pitno vodo na območju SV Slovenije - SZ Slovenske gorice (porečje Drave - 1. sklop) 18 Oskrba s pitno vodo v porečju Drave (2. sklop) Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa 66 Skupaj Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DI-IP) Dokument identifikacije investicijskega projekta za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja, vodovodno omrežje Sistem C, Institut za ekološki inženiring d.o.o., Maribor, april 2008 je bil s strani občin potrjen v letu Sklepi o potrditvi DI-IP-a s strani posameznih občin so priloženi v prilogi tega dokumenta. 1.6 Primerjava med DI-IP in PINV-Z Spremembe med PINV-Z in DI-IP so sledeče: Izdelan in potrjen dokument identifikacije investicijskega projekta je obravnaval šest občin, in sicer Apače, Gornjo Radgono, Ljutomer, Radence, Veržej in Sv. Jurij ob Ščavnici. V izdelani predinvesticijski zasnovi je obravnavanih osem občin, in sicer dodatno še občina Križevci in Razkrižje. Občini Križevci in Razkrižje sta bili podpisnici Pogodbe o izgradnji in obratovanju ter 9

15 skupnem upravljanju regionalnega sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo Pomurja z dne Sta tudi podpisnici medobčinske Pogodbe o izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem C«z dne V dokumentu identifikacije investicijskega projekta sta obravnavani dve varianti, ki se tako po obsegu kot vrednosti razlikujeta v vodnih virih (varianta 1: Mota, Podgrad in Segovci, Vučja vas in Lukavci; varianta 2: Mota, Vučja vas in Lukavci); v izdelani predinvesticijski zasnovi sta predstavljeni varianti»brez investicije«in»z investicijo«, znotraj variante»z investicijo«pa minimalna varianta in izvedba investicije. Časovni načrt izvedbe investicije: V DI-IP-ju je bila izvedba investicije predvidena od leta 2009 do leta V predinvesticijski zasnovi je izvedba zamaknjena za tri leta, in sicer od leta 2012 do Prvo polno leto uporabe je leto Obseg investicije: v dokumentu identifikacije investicijskega projekta je bila predvidena izvedba 57,1 km vodov, v predinvesticijski zasnovi pa 252 km. Do razlike prihaja zaradi višjega nivoja obdelave projektne dokumentacije, povečanega števila občin in dodanega transportnega vodovoda. Investicijska vrednost po DIIP znaša 44 mio EUR (varianta 1) oz. 47 mio EUR (varianta 2), oboje cene april 2008, z DDV. Ocenjena vrednost investicije v predinvesticijski zasnovi znaša 49,5 mio EUR, cene september 2011, z DDV. 1.7 Predhodna in spremljajoča dokumentacija Predinvesticijska zasnova je bila izdelana na podlagi naslednje dokumentacije: 1. Dokument identifikacije investicijskega projekta za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja, vodovodno omrežje sistem C, Institut za ekološki inženiring d.o.o., Maribor, april 2008; 2. Medobčinska pogodba o izgradnji, obratovanju in skupnem upravljanju projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja sistem C«; 3. Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje , RS, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, november 2010; 4. Kvaliteta pitne vode v Pomurju za leto 2008, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota ( 5. Javni vodovodni sistem Mota ( 6. Javni vodovodni sistem Lukavci ( 7. Vodovodno omrežje primarnih cevovodov občine Apače, IEI d.o.o., št. proj. 6V-08101, maj 2008 in dop. z dne oktober Vodovod Žepovci Stogovci Podgorje Vratji Vrh, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., št. proj. 2815/06, april Ureditev komunalne vakuumske kanalizacije v naselju Apače in Črnci, Rebernik Goran s.p., št. proj /09, avgust Ureditev komunalne vakuumske kanalizacije v naselju Segovci, Rebernik Goran s.p., št. proj /09, december Ureditev komunalne vakuumske kanalizacije v naselju Segovci, Rebernik Goran s.p., št. proj /09, december Vodovod Ljutomer Slovenske gorice Robadje, Projekta inženiring Ptuj, d.o.o., 6V- 3F6.1.2, junij Vodovod Ljutomer Slovenske gorice Robadje Občina Ljutomer, IEI d.o.o., 6V-3F6-A, januar, april 2007: junij Primarni vodovodni cevovod Cven Ljutomer, IEI d.o.o., , marec Vodovodni cevovod Kapelski vrh Hlaponci, INŽENIRING Rudi SEVER s.p., PR-20/2009, september

16 16. Vodovodno omrežje v naselju Boračeva, INŽENIRING Rudi SEVER s.p., PR-17/2010, september Vodovod VH Radenski vrh VH Juder, PROGRIN d.o.o., , januar Vodovod VH Juder Janžev vrh s črpališčem, PROGRIN d.o.o., , januar Gornja Radgona, Primarno vodovodno omrežje v občini Gornja Radgona, IEI d.o.o., 6V 08212, marec Vodovod Lomanoše Police, PROGRIN d.o.o., 10-10, julij Vodovod Simoničev breg, Rebernik Goran s.p., /2010, junij Vodovod Gornja Radgona, Rebernik Goran s.p., /2010, junij Vodovodni sistem Simoničev breg, Rebernik Goran s.p., /08, marec Vodovod Mele, Rebernik Goran s.p., /2010, junij Vodovod Lokavci, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., 2986/07, junij Vodovodno črpališče Hercegovščak IPG, Igor Pivec s.p., 40-2/2010, junij Vodovod Gornji Ivajnci, P.T.S. Silvo Rep s.p., , junij Vodovod Gornji Lokavci, Geodetski načrt, GEOMETRA d.o.o., 2986/07 PGD 29. IDZ, Oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja, Hidravlični izračun, Institut za ekološki inženiring d.o.o., št. Proj. 6V-7G0, november 2007, 30. IDZ, Oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja, Končno poročilo, Voding s.p., št. Proj. 6V-7G0.02, december 2007, 31. IDP, Oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja, sistem C - vodovodi, IEI d.o.o., VGB Maribor d.o.o., Hidroinženiring d.o.o., ATRIJ d.o.o., št. 6V- 7G0.03, marec 2009, redniki 1-22, 32. IDP, Vodni viri desni breg: Podgrad in Segovci, Mota, Lukavci, Vučja vas, IEI d.o.o., VGB Maribor d.o.o., Hidroinženiring d.o.o., ATRIJ d.o.o., št. 6V-7G0.03, marec IDZ, Strokovi elaborat DESNI BREG, IEI d.o.o., VGB Maribor d.o.o., Hidroinženiring d.o.o., ATRIJ d.o.o., št. 6V-7G , november 2007, 34. IDZ, Strokovni elaborati, Opredelitev priprave tehnologije vode in optimiranje vodnih virov, IEI d.o.o., VGB Maribor d.o.o., Hidroinženiring d.o.o., ATRIJ d.o.o., št. 6V-7G0.02, december 2007/januar 2008, 11

17 2 ANALIZA OBSTOJEČEGA IN BODOČEGA STANJA 2.1 Analiza obstoječega stanja V osmih občinah Sistema C je izgrajenih 708 km vodovodov, ki napajajo priključkov. Tabela 2.1: Dolžine obstoječih vodovodov v kilometrih OBČINA dolžine obstoječih vodovodov (km) Apače 42 Gornja Radgona 157 Križevci 41 Ljutomer 279 Radenci 125 Razkrižje 26 Sv. Jurij 27 Veržej 11 SKUPAJ 708 Trenutno je v vodooskrbo vključenih prebivalcev, nepriključenih pa prebivalcev. Po končani investiciji bo skupno priključenih prebivalcev. Tabela 2.2: Ocena sedanjega in bodočega stanja oskrbe z vodo OBČINA Število prebivalcev v naselju Število prebivalcev, ki so vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki niso vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki bodo vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki ne bodo vključeni v vodooskrbo Apače Gornja Radgona Križevci Ljutomer Radenci Razkrižje Sv. Jurij Veržej SKUPAJ V primeru ohranjanja obstoječega stanja se ohranja enako število priključkov. Predvidena poraba vode po letih v primeru»brez investicije«je podana v tabeli v nadaljevanju. 12

18 Tabela 2.3: Ocena porabe vode v primeru»brez investicije«skupaj Leto Apače Gornja Križevci Ljutomer Radenci Razkrižje Sveti Jurij Veržej Radgona Nepriključeni prebivalci trenutno pridobivajo vodo iz vaških vodovodov, katerih večina oskrbuje manj kot 50 prebivalcev. Voda v vaških vodovodih je tako kakovostno kot količinsko vprašljiva, kar se pozna še posebej v poletnih mesecih. Tabela 2.4: Vodne izgube Zap. št. Občina Načrpana voda Prodana voda Vodne izgube Vodne izgube v % 1. Apače % 2. Gornja Radgona % 3. Križevci % 4. Ljutomer % 5. Radenci % 6. Razkrižje % 7. Sv. Jurij % 8. Veržej % Skupaj % *Pod Ljutomer spadajo tudi občine Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Sv. Jurij in Veržej, zato je v stolpcih Prodana voda pod predmetne občine podana vrednost 0. Obstoječi vodovodi so s hidravličnega stališča ponekod neustrezni, tako da vodne izgube v povprečju znašajo 38%. Na obstoječem vodovodnem omrežju občin Sistema C izvaja redne kemijske in mikrobiološke analize vode Zavod za zdravstveno varstvo v Murski Soboti. V nadaljevanju predstavljamo rezultate mikrobioloških in kemijskih analiz v obdobju

19 Mikrobiološke analize V obdobju je bilo v občinah sistema C izvedenih mikrobioloških analiz vode. Od tega je bilo 711 vzorcev oporečnih, 395 vzorcev pa fekalno onesnaženih. V tabeli v nadaljevanju so predstavljene mikrobiološke analize v tem obdobju, in sicer število analiz, število oporečnih vzorcev, število fekalno onesnaženih vzorcev ter odstotek oporečnih in fekalno onesnaženih vzorcev v posamezni občini. Tabela 2.5: Mikrobiološke analize OBČINA Št. mikrobioloških analiz Št. oporečnih vzorcev Št. fekalno onesn. vzorcev % oporečnih vzorcev % fekalno onesnaženih vzorcev Apače ,7% 18,1% Gornja Radgona ,5% 15,0% Križevci ,5% 12,3% Ljutomer ,4% 7,7% Radenci ,8% 6,2% Razkrižje / / / / / Sv. Jurij ob Ščavnici ,9% 52,2% Veržej ,6% 5,7% Iz tabele je razvidno, da je bilo v vseh občinah med odvzetimi vzorci od 14% do 68% oporečnih, pri čemer je bilo fekalno onesnaženih od 6% do 52% vseh odvzetih vzorcev. Voda je bila najbolj mikrobiološko onesnažena v občini Sv. Jurij, ker je bilo oporečnih kar 68% vseh vzorcev ter 52% fekalno onesnaženih vzorcev. Kemijske analize V obdobju je bilo v občinah sistema C izvedenih 831 kemijskih analiz vode. V tabeli v nadaljevanju so predstavljene kemijske analize v tem obdobju, in sicer število vseh odvzetih vzorcev, število oporečnih vzorcev in število posameznih kemijskih onesnaževal v vodi. Tabela 2.6: Kemijske analize OBČINA Št. vseh kemijskih vzorcev Št. oporečnih vzorcev ph NO3 Desetil - atrazin S- metolaklo r Metol.- ESA Metol. - OXA Mn Bentazon % oporečnih APAČE % GORNJA RADGONA % KRIŽEVCI 40 / LJUTOMER % RADENCI % RAZKRIŽJE / / SV. JURIJ OB ŠČAVNICI % VERŽEJ 9 / SKUPAJ % 17% 3% 48% 2% 2% 30% 12% 1% 2% Iz tabele je razvidno, da je bilo v vseh občinah med odvzetimi vzorci 17% oporečnih. Voda je bila najbolj kemijsko onesnažena v občini Apače, ker je bilo oporečnih kar 45% vseh vzorcev. Med kemijskimi onesnaževali je največkrat NO 3 (48% primerov) sledita pa metolaklor-esa (30%) in metolaklor-oxa (12%). 14

20 2.1.1 Občina Apače V občini Apače je trenutno priključenih na javno vodovodno omrežje prebivalcev. Konec planskega obdobja pa bo skupno priključenih prebivalcev. V občini ni vodnih virov, ki bi se oskrbovali iz površinskih vod ali podtalnice, prav tako se občina ne oskrbuje iz drugih vodovodov, ki bi bili priključeni na sosedne vodovode, iz katerih bi preskrba z vodo potekala dnevno. Tabela 2.7: Ocena sedanjega stanja oskrbe z vodo in povpraševanja VODOVODNI SISTEM JV Apače OBČINA Apače NASELJA Število prebivalcev v naselju Število prebivalcev, ki so vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki niso vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki bodo vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki ne bodo vključeni v vodooskrbo Opomba Apače Črnci Drobtinci Grabe Janhova Lešane Lutverci Mahovci Nasova Novi vrh ostane vezan na MB vodovod Plitvica Podgorje Pogled Segovci Sp. Konjišče Stogovci Vratja vas Vratji vrh Zg. Konjišče Žepovci Žiberci SKUPAJ sedaj vezan na MB vodovod, z investicijo se poveže na sistem C sedaj vezan na MB vodovod, z investicijo se poveže na sistem C 15

21 Tabela 2.8: Največji porabniki vode Zap. št. Odjemalec Prodana količina vode (m3/leto) % vse prodane vode 1. TMK Črnci / 2. Marija Koler / 3. Stanovanjska hiša / 4. Fras Martin-hlevi / 5. Fras Janez-hlevi / 6. Tropenauer Oto / 7. OŠ Apače / 8. Vakaj Roman-hlevi 981 / 9. Mizarstvo Tropenauer 963 / 10. Soc. varstveni zavod Hrastovec 918 / Tabela 2.9: Pretekla poraba vode (Vodovodni sistem občine Apače JV Apače) Leto Prebivalci - skupaj Prebivalci priključeni na vodovod Število priključkov Gospodinjstvom prodana voda (m3) Voda prodana javnim ustanovam industriji, turističnim kapaciteta m (m3) Voda, prodana drugim vodovodnim sistemom (m3) Celotna količina prodane vode (m3) Celotna količina načrpane vode (m3) Delež neizmerjene / neobračunane vode (m3) Povprečna poraba vode (m3/d) Maksimalna poraba vode (m3/d) Poraba v gospodinjstvih per capita (m3/osebo/dnevno) Celotna količina načrpane vode na osebo (m3/osebo/dnevno) / / / / / / 16

22 2.1.2 Občina Gornja Radgona V občini Gornja Radgona je trenutno priključenih na javno vodovodno omrežje prebivalcev. Konec planskega obdobja pa bo skupno priključenih prebivalcev. V občini ni vodnih virov, ki bi se oskrbovali iz površinskih vod. Tabela 2.10: Ocena sedanjega stanja oskrbe z vodo in povpraševanja VODOVODNI SISTEM Gornja Radgona - ID VS 1633 OBČINA Gornja Radgona NASELJA Število prebivalcev v naselju Število prebivalcev, ki so vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki niso vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki bodo vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki ne bodo vključeni v vodooskrbo Opomba Aženski vrh Črešnjevci Gornja Radgona Gornji Ivanjci Hercegovščak Ivanjski vrh oskrba s strani MB vodovoda Ivanjševci ob Ščavnici Ivanjševski vrh Kunova oskrba s strani MB vodovoda Lastomerci Lokavci oskrba s strani MB vodovoda Lomanoše Mele Negova oskrba s strani MB vodovoda Norički vrh Očeslavci zasebni vodovodi, ki jih zaenkrat lokalna skupnost še ne nadzira Orehovci Orehovski vrh Plitvički vrh Podgrad Police Ptujska cesta Radvenci oskrba s strani MB vodovoda Rodmošci Sp. Ščavnica Sp. Ivanjci Stavešinci zasebni vodovodi, ki jih zaenkrat lokalna skupnost še ne nadzira Stavešinski vrh zasebni vodovodi, ki jih zaenkrat lokalna skupnost še ne nadzira Zagajski vrh oskrba s strani MB vodovoda Zbigovci SKUPAJ

23 Tabela 2.11: Največji porabniki vode Zap. št. Odjemalec Prodana količina vode (m3/leto) % vse prodane vode 1. Panvita d.d ,31 2. Reflex d.d ,96 3. SIM Radenci d.o.o ,96 4. Radgonske Gorice d.d ,66 5. Arcont d.d ,57 6. Dom starejših občanov ,32 7. Pomurski sejem d.d ,95 8. Elrad International ,52 9. SGP Tivadar , Elos escada d.d ,39 Tabela 2.12: Skupna kapaciteta vodnih virov Skupna kapaciteta vodnih virov Zanesljiva kapaciteta vodnih virov (največje možno črpanje) 130 l/s 130 l/s Tabela 2.13: Vodni viri, ki se oskrbujejo iz podtalnice Naziv / številka Sistemska številka Leto v katerem je bil vključen v sistem Globina (m3) Premer (cm) Kapaciteta (l/s) Geološke razmere (kamnina v okolici vira) Status (stalen, občasni le v sili, sezonska konica) Podgrad ID gramoz stalen Segovci ID gramoz stalen Tabela 2.14: Oskrba iz drugih vodovodov Vodovodni sistem Mariborski vodovod d.d. Prlekija javno podjetje SIM d.o.o. Kapaciteta (l/s, m3/dan) m3/mesec Prodaja ali menjava prodaja 18

24 Tabela 2.15: Pretekla poraba vode (Vodovodni sistem občine Gornja Radgona) Opombe: Prodano službi SIM d.o.o., občina Radenci Podatek Radenske d.d. Načrpana pitna voda se distribuira v tri občine, zato ni celotnega pregleda nad porabo 19

25 2.1.3 Občina Križevci V občini Križevci je trenutno priključenih na javno vodovodno omrežje prebivalcev. Konec planskega obdobja pa bo skupno priključenih prebivalcev. Občina se s pitno vodo oskrbuje iz vodovodnega sistema Prlekija (v točki predinvesticijske zasnove je podana skupna kapaciteta vodnih virov vodovodnega sistema Prlekija). Tabela 2.16: Ocena sedanjega stanja oskrbe z vodo in povpraševanja Število Število prebivalcev, ki VODOVODNI prebivalcev OBČINA NASELJA so vključeni v SISTEM v naselju - vodooskrbo Križevci Število prebivalcev, ki niso vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki bodo vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki ne bodo vključeni v vodooskrbo Berkovci Berkovski prelogi Boreci Bučečovci Dobrava Gajševci Grabe pri Ljutomeru Iljaševci Ključarovci Kokoriči Križevci pri Ljutomeru Logarovci Lukavci Stara nova vas Vučja vas Zasadi Skupaj

26 2.1.4 Občina Ljutomer V občini Ljutomer je trenutno priključenih na javno vodovodno omrežje prebivalcev. Konec planskega obdobja pa bo skupno priključenih prebivalcev. V občini ni vodnih virov, ki bi se oskrbovali iz površinskih vod, del prebivalcev se oskrbuje iz ormoškega vodovoda. Tabela 2.17: Ocena sedanjega stanja oskrbe z vodo in povpraševanja VODOVODNI SISTEM JV Ljutomer - Lukavci in Mota OBČINA Ljutomer NASELJA Število prebivalcev v naselju Število prebivalcev, ki so vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki niso vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki bodo vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki ne bodo vključeni v vodooskrbo Opomba Babinci Bodislavci oskrba iz JV Ormož (15) Branoslavci Bučkovci Cezanjevci Cven Cuber oskrba iz JV Ormož (74) Desnjak oskrba iz JV Ormož (52) Drakovci Globoka Godemarci oskrba iz JV Ormož (14) Gresovpčak oskrba iz JV Ormož (117) Grlava Krapje Ilovci oskrba iz JV Ormož (101) Jeruzalem oskrba iz JV Ormož (39) Krištanci Kuršinci Ljutomer Mala edelja Mekotnjak oskrba iz JV Ormož (135) Moravci v Sl. Goricah oskrba iz JV Ormož (10) Mota Noršinci pri Ljutomeru Nunska grapa oskrba iz JV Ormož (133) Plešivica oskrba iz JV Ormož Podgradje oskrba iz JV Ormož (45) Precetinci Presika oskrba iz JV Ormož (111) Pristava Radomerje oskrba iz JV Ormož (186) Radomerščak oskrba iz JV Ormož (163) Radoslavci oskrba iz JV Ormož (10) Rinčetova grapa oskrba iz JV Ormož (90) Sitarovci Slamnjak oskrba iz JV Ormož (164) Sp. Kamenščak Stara cesta Stročja vas Šalinci Vidanovci Vogričevci Zg. Kamenščak Železne dveri oskrba iz JV Ormož (53) Skupaj

27 Tabela 2.18: Največji porabniki vode Zap. Prodana količina vode % vse prodane Odjemalec št. (m3/leto) vode 1. Pomurske mlekarne d.d., obrat Ljutomer / 2. Krka d.d., obrat Ljutomer / 3. Dom Lokavci / 4. DSO Ljutomer / 5. Makoter d.o.o / 6. Letno kopališče Ljutomer / 7. Prašičja farma Cven / 8. P&F Jeruzalem Ormož d.o.o / 9. Usnjarna Prinčič d.o.o / 10. Farmatech d.o.o / Tabela 2.19: Skupna kapaciteta vodnih virov Skupna kapaciteta vodnih virov Zanesljiva kapaciteta vodnih virov (največje možno črpanje) 70 l/s (Lukavci), 60 l/s (Mota); m3 (Lukavci), m3 (Mota) Tabela 2.20: Vodni viri, ki se oskrbujejo iz podtalnice Naziv/številka Sistemska številka Leto v katerem je bil vključen v sistem / Globina (m3) Premer (cm) Kapaciteta (l/s) Geološke razmere (kamnina v okolici vira) Status (stalen, občasni le v sili, sezonska konica) Lukavci V-3A/ / / / / / stalen Lukavci V-4A/ / / / / / stalen Lukavci V centralni 7056 / / / / / stalen Mota, V / / / / / stalen Mota, V / / / / / stalen Tabela 2.21: Oskrba iz drugih vodovodov Vodovodni sistem JV Ormož (593 priključkov) Kapaciteta (l/s, m3/dan) / Prodaja ali menjava prodaja 22

28 Tabela 2.22: Pretekla poraba vode (Vodovodni sistem občine ) Leto Prebivalci - skupaj Prebivalci priključeni na vodovod Število priključkov Gospodinjstvom prodana voda (m3) Voda prodana javnim ustanovam industriji, turističnim kapacitetam (m3) Voda, prodana drugim vodovodnim sistemom (m3) Celotna količina prodane vode (m3) Celotna količina načrpane vode (m3) Delež neizmerjene / neobračunane vode (m3) Povprečna poraba vode (m3/d) Maksimalna poraba vode (m3/d) Poraba v gospodinjstvih per capita (m3/osebo/dnevno) Celotna količina načrpane vode na osebo (m3/osebo/dnevno) / / / / / 23

29 2.1.5 Občina Radenci V občini Radenci je trenutno priključenih na javno vodovodno omrežje prebivalcev. Konec planskega obdobja pa bo skupno priključenih prebivalcev. V občini ni vodnih virov, ki bi se oskrbovali iz površinskih vod, prav tako se občina ne oskrbuje iz drugih vodovodov, ki bi bili priključeni na sosedne vodovode, iz katerih bi preskrba z vodo potekala dnevno, oz. se iz drugih vodovodov oskrbujejo le v nujnih primerih. Tabela 2.23: Ocena sedanjega stanja oskrbe z vodo in povpraševanja VODOVODNI SISTEM Podgrad, Segovci OBČINA NASELJA Število prebivalcev v naselju Število prebivalcev, ki so vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki niso vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki bodo vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki ne bodo vključeni v vodooskrbo Hrašenski Vrh Kapelski Vrh Kobilščak Kocjan Murski Vrh Murščak Okoslavci Paričjak Rački Vrh Radenski Vrh Radenci Sp. Kocjan Turjanski Vrh Zg. Kocjan Žrnova Boračeva Hrastje Mota Janžev Vrh Melanjski Vrh Radenci Rihtarovci Šratovci Turjanci Skupaj

30 Tabela 2.24: Največji porabniki vode Zap. št. Odjemalec Prodana količina vode (m3/leto) % vse prodane vode 1. Radenska d.d. ni v sistemu prodaje ni v sistemu prodaje 2. Zdravilišče Radenci d.o.o % Tabela 2.25: Skupna kapaciteta vodnih virov Skupna kapaciteta vodnih virov Zanesljiva kapaciteta vodnih virov (največje možno črpanje) 100 l/s 85 l/s Tabela 2.26: Vodni viri, ki se oskrbujejo iz podtalnice Naziv / številka Sistemska številka Leto v katerem je bil vključen v sistem Globina (m3) Premer (cm) Kapaciteta (l/s) Geološke razmere (kamnina v okolici vira) Status (stalen, občasni le v sili, sezonska konica) ,5 5,0 85 prod stalen Tabela 2.27: Oskrba iz drugih vodovodov v nujnih primerih Vodovodni sistem Kapaciteta (l/s, m3/dan) Podlaga za dobavo (sezonsko, primer nuje - suša) Gornja Radgona - Orehovci cca. 40 m3/dan Tabela 2.28: Pretekla poraba vode (Vodovodni sistem Podgrad, Segovci) Leto Prebivalci - skupaj Prebivalci priključeni na vodovod Število priključkov Gospodinjstvom prodana voda (m3) Voda prodana javnim ustanovam industriji, turističnim kapacitetam (m3) Voda, prodana drugim vodovodnim sistemom (m3) Celotna količina prodane vode (m3) Celotna količina načrpane vode (m3) Delež neizmerjene / neobračunane vode (m3) Povprečna poraba vode (m3/d) Maksimalna poraba vode (m3/d) Poraba v gospodinjstvih per capita (m3/osebo/dnevno) Celotna količina načrpane vode na osebo (m3/osebo/dnevno) 25

31 2.1.6 Občina Razkrižje V občini Razkrižje je trenutno priključenih na javno vodovodno omrežje prebivalcev. Konec planskega obdobja pa bo skupno priključenih prebivalcev. Občina se s pitno vodo oskrbuje iz vodovodnega sistema Prlekija (v točki predinvesticijske zasnove je podana skupna kapaciteta vodnih virov vodovodnega sistema Prlekija). Tabela 2.29: Ocena sedanjega stanja oskrbe z vodo in povpraševanja VODOVODNI SISTEM Podgrad, Segovci OBČINA Razkrižje NASELJA Število prebivalcev v naselju Število prebivalcev, ki so vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki niso vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki bodo vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki ne bodo vključeni v vodooskrbo Gibina Kopriva Razkrižje Šafarsko Šprinc Veščica Skupaj

32 2.1.7 Občina Sv. Jurij ob Ščavnici V občini Sv. Jurij ob Ščavnici je trenutno priključenih na javno vodovodno omrežje 493 prebivalcev. Konec planskega obdobja pa bo skupno priključenih prebivalcev. Občina se s pitno vodo oskrbuje iz vodovodnega sistema Prlekija (v točki predinvesticijske zasnove je podana skupna kapaciteta vodnih virov vodovodnega sistema Prlekija). Tabela 2.30: Ocena sedanjega stanja oskrbe z vodo in povpraševanja VODOVODNI SISTEM Podgrad, Segovci OBČINA Sv. Jurij ob Ščavnici NASELJA Število prebivalcev v naselju Število prebivalcev, ki so vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki niso vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki bodo vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki ne bodo vključeni v vodooskrbo Bolehnečici Selišči Slaptinci Žihlava Biserjane Blaguš Brezje Čakova Dragotinci SIM Radenci (80) Gabrc Galušak Grabonoš Ptuj (15) Grabšinci Jamna Kočki vrh Ptuj (30) Kokolajnščak Ptuj (15) Kraljevci Ptuj (35) Kupetinci Kutinci Mali Moravščak Rožički vrh Sovjak Stanetinci Stara gora Terbegovci Sv. Jurij ob Ščavnici Ženik Skupaj Opomba 27

33 2.1.8 Občina Veržej V občini Veržej je trenutno priključenih na javno vodovodno omrežje prebivalcev. Konec planskega obdobja pa bo skupno priključenih prebivalcev. Občina se s pitno vodo oskrbuje iz vodovodnega sistema Prlekija (v točki predinvesticijske zasnove je podana skupna kapaciteta vodnih virov vodovodnega sistema Prlekija). Tabela 2.31: Ocena sedanjega stanja oskrbe z vodo in povpraševanja VODOVODNI SISTEM Podgrad, Segovci OBČINA NASELJA Število prebivalcev v naselju Število prebivalcev, ki so vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki niso vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki bodo vključeni v vodooskrbo Število prebivalcev, ki ne bodo vključeni v vodooskrbo Banovci Veržej Veržej Bunčani Skupaj

34 2.2 Vodni viri Oskrba desnega dela Mure se izvaja preko dveh večjih vodovodnih sistemov (Ljutomer in Gornja Radgona) ter množice manjših lokalnih vodovodnih sistemov in individualnih zajetij. Za večino teh sistemov je značilno občasno pomanjkanje vode v sušnih mesecih. Poleg tega pa so vodni viri tudi neustrezno zavarovani in oporečni. Z vidika nadaljnje Oskrbe s pitno vodo Pomurja Sistem C, ko se bo med seboj povezalo obstoječe vodovodne sisteme v Ljutomerski vodovodni sistem, bodo medsebojno povezani sledeči pomembni vodni viri: Vodni vir Lukavci se nahaja v občini Križevci. Trenutna količina načrpane vode je 60 l/s. Javni vodovodni sistem Ljutomer - Lukavci oskrbuje okrog prebivalcev naselij: Ljutomer, Spodnji Kamenščak, Podgradje Stročja vas, Pristava, Cezanjevci, Lukavci, Noršinci, Babinci, Šalinci, Grlava, Krištanci, Banovci, Veržej, Grabe, Ključarovci, Boreci, Križevci, Iljaševci, Dobrava, Stara Nova vas, Logarovci, Kokoriči, Berkovski Prelogi, Berkovci, Bolehnečici, Žihlava, Slaptinci, Selišči, Precetinci, Gajševci, Branoslavci, Radoslavci, Vogričevci, Stara cesta, Vidanovci in Zgornji Kamenščak. Vodni vir je podtalnica aluvijalnega vodonosnika Murskega polja. Vodonosna prodnata plast je na celotni visoki trasi Lukavci - Ključarovski gozd - Kokoriški gozd - Kokoriški Prelogi. Črpališče Lukavci obratuje s kapaciteto povprečnega pretoka cca 60 l/s. Posebni postopki priprave pitne vode se ne izvajajo. Vodo očistimo le trdnih delcev (peska) preko mehanskega peščenega filtra. Kloriranje pitne vode se ne izvaja redno, razen iz preventive v primeru vzdrževalnih del ali ugotovljene mikrobiološke indikacije. Vodni vir Mota se nahaja v bližini Mure v Občini Ljutomer. Z izgradnjo novih vrtin je predvideno povečanje izdatnosti črpanja vode v omrežje na 80 l/s z dodatnimi štirimi vrtinami. Vodni vir je kakovostno ustrezen. Javni vodovodni sistem Mota oskrbuje okrog prebivalcev naselij: Mota, Cven, Spodnje in Zgornje Krapje, manjši del mesta Ljutomer (Soboška cesta, Babinska cesta), Razkrižje, Gibina, Veščica, Šprinc, Kopriva, Globoka, del Robadja. Črpališče Mota trenutno zagotavlja pretok do 40 l/s. Vodni vir je podtalnica aluvijalnega vodonosnika reke Mure. Za zajem podtalnice sta zgrajena dva vodnjaka globine 14 m. Kapaciteta vsakega posameznega je 38 l/s. Vodnjaka obratujeta izmenično zaradi odstranjevanja mangana in železa iz surove vode. Tehnološki proces odstranjevanja mangana in železa temelji na osnovi biokemične oksidacije brez dodajanja kemikalij, z recirkulacijo dela ozračene in očiščene vode preko negativnih vodnjakov v vodonosni sloj. Vodni vir Segovci se nahaja ob Muri v občini Apače. Trenutna količina načrpane vode znaša 14 l/s, njegova izdatnost pa znaša 70l/s. Vodni vir je kakovostno vprašljiv. Vodni vir Podgrad se nahaja ob Muri v občini Gornja Radgona. Trenutna količina načrpane vode znaša 52 l/s, njegova izdatnost pa znaša 55 l/s. Vodna vira Segovci in Podgrad sta zelo pomembna vodna vira za vodo oskrbo vodovodnega sistema Apače G. Radgona Radenci. Zato je potrebno ta vodna vira zaščititi, bogatiti podtalnico in dodatno vodo očistiti na ČN. Lokalno pomembna vodna vira sta Žihlava s količino črpane vode 8 l/s in Terbegovci s količino črpane vode 3 l/s v občini Sveti Jurij. Vodni vir je kakovostno vprašljiv. 29

35 2.3 Analiza bodočega stanja Ureditev Oskrbe s pitno vodo Pomurja Sistem C je nujno potrebna, saj pitna voda ne ustreza standardom, predpisanim na tem področju, prav tako pa gre z izvedbo investicije za izpolnjevanje zakonskih zahtev na ravni Republike Slovenije in direktiv na nivoju Evropske unije. Z investicijo je, gledano po posameznih občinah, predvidena izvedba vodovodov, kot sledi: Tabela 2.32: Dolžina vodov po občinah v metrih ter transportnih vodov in zaščite vodnih virov sekundar primar transport vodni viri SKUPAJ Apače Gornja Radgona Križevci 0 0 Ljutomer Radenci Razkrižje Sveti Jurij Veržej SKUPAJ Po izvedbi investicije bo v vodovodnem sistemu dodatnih priključkov oz prebivalcev več kot sedaj. 2.4 Usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami Pri pripravi vse potrebne dokumentacije za predmetni projekt in izdelavo nadaljnje investicijske dokumentacije projekta je potrebno upoštevati merodajno evropsko zakonodajo, slovensko zakonodajo in zakonodajo občin Sistema C. Zakon o vodah (Uradni list RS, številka 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08) določa v 2. členu naslednje cilje: cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Glede na to, da Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, številka 39/06, 66/06, 112/06, 33/07, 70/08) opredeljuje oskrbo s pitno vodo kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja, jo je treba izvajati v skladu in na način, ki ga določa Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, številka 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN). Za preprečevanje onesnaženja površinskih ali podzemnih zajetij pitne vode je treba določiti vodovarstvena območja. Način določitve določa Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, številka 64/04 in 5/06). Ugotavljanje in ocena varnosti oskrbe s pitno vodo je predpisana v Pravilniku o pitni vodi (Uradni list RS, številka 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09). Pravilnik o pitni vodi določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnega koli onesnaženja pitne vode. Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, številka 52/00, 42/02 in 47/04) določa obvezni notranji nadzor po sistemu HACCP, zato mora upravljavec izvajati notranji nadzor, ki je vzpostavljen na 30

36 podlagi sistema HACCP, kar pomeni, da je treba vodo spremljati od zajema do porabe; nadzor zagotavlja stalno visoko raven varnosti pitne vode, ki je samo z inšpekcijskim vzorčenjem in ne bi mogli zagotoviti. Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, številka 3/02, 17/02-popr., 17/06, 76/08), izdana na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 64/94, 33/00 Odl.US: U-I-313/98, 87/01-ZMatD, 41/04-ZVO-1, 28/06, 51/06-UPB1, 97/10) predpisuje obveznost izdelave načrta zaščite in reševanja za vodovodne sisteme, ki imajo najmanj priključkov. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. list RS št. 35/06) ureja predvsem izvajanje oskrbe s pitno vodo. Pravilnik določa bistvene zahteve, ki jih morajo z vidika upravljanja z vodovodnimi sistemi sprejeti upravljavci vodovodnih sistemov. Bistvena določila pravilnika so: Vrste vodovodnih sistemov (vodovodov): vodovode delimo na javne vodovode, ki so last občin in v upravljanju izvajalca gospodarske javne službe ter zasebne vodovode, ki so last skupine oseb. Opredelitev nosilcev vodnih pravic za rabo vode iz vodnega vira. Pri javnih vodovodih so to občine ali skupnosti občin. Zahteva, da se v okviru izvajanja gospodarske javne službe vzdržuje tudi priključke na vodovodni sistem v dolžini do največ 50 metrov. Odprava skupinskih priključkov na vodovodni sistem. Določitev nalog upravljavca vodovodnega sistema, ne glede na to ali gre za javni vodovodni sistem ali zasebni vodovodni sistem. Posebne naloge so spremljanje stanja vodovodov, načrtovanje dejavnosti razvoja in sanacije vodovodov in poročanje pristojnim organom. Določitev spodnje meje velikosti vodovodnega sistema (5 hiš), za katerega še velja merilo vodovodnega sistema. Do 5 hiš (brez javnih objektov) velja za individualno oskrbo s pitno vodo. Tehnične zahteve za vodovodne sisteme razvoj rezervnih vodnih virov, prednost oskrbe s pitno vodo pred oskrbo z vodo za gašenje požarov. Priprava operativnih programov programa oskrbe s pitno vodo za območje občine ali več občin. Drugi predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo, so: Uredba o ureditvi določenih vprašanj s področja voda (Ur. list SRS št. 22/76, Ur. list RS št. 35/96); Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur. list RS št. 47/05), Uredba o kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo (Ur. list RS št. 125/00 (4/ popr.), 52/02, 41/04-ZVO-1); Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur. list RS št. 46/02); Uredba o standardih kakovosti podzemne vode (Ur. list RS št. 100/05); Pravilnik o obliki in vsebini napovedi za plačilo vodnega povračila (Ur. list RS št. 131/03); Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. list RS št. 64/04, 5/06); Pravilnik o določitvi vodne infrastrukture (Ur. list RS št. 46/05); Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo (Ur. list RS št. 40/01); Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Ur. list RS št. 49/2006); Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij (Ur. list RS št. 22/95); Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2008 (Ur. list RS št. 8/08); Zakon o varstvu pred požarom (Ur. list RS št. 3/07-UPB1). 31

37 Evropsko zakonodajo na področju pitne vode predstavlja Direktiva Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi ter delno tudi Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike. Direktiva 98/83/ES med drugim od držav članic zahteva poročilo o kakovosti pitne vode. Poročilo mora zajeti vse sisteme, ki oskrbujejo prebivalcev ali več (ali ki dobavljajo povprečno več kakor m 3 litrov vode na dan). Podpisane mednarodne konvencije: o Konvencija o zaščiti Mediteranskega morja in Protokol o zaščitenih področjih Mediteranskega morja (Barcelona, 1992) o Konvencija o zaščiti in rabi prekomejnih vodotokov in jezer (Helsinki, 1992) o Konvencija o sodelovanju pri zaščiti in rabi voda reke Donave (Sofija, 1994) o Konvencija o močvirjih mednarodnega pomena (Ramsar, 1993) o Konvencija o biološki raznolikosti (Rio de Janeiro, 1992) o Alpska konvencija (Salzburg, 1991) Podpisani mednarodni sporazumi s sosednjimi državami: o z Avstrijo: Sporazum o urejanju voda Drave Sporazum o urejanju voda Mure o s Hrvaško: Sporazum o urejanju voda Sporazum o varstvu Jadranskega morja (Slovenija, Italija, Hrvaška) o z Madžarsko: Sporazum o urejanju voda mejnih vodotokov o z Italijo: Sporazum o urejanju voda Soče Sporazum o varstvu Jadranskega morja (Slovenija, Italija, Hrvaška) Strategije in programi, ki podajajo prostorska izhodišča Vsebina in obseg načrtovanih aktivnosti izhajajo iz ocene obstoječega stanja in ukrepov za njegovo izboljšanje, obenem pa upoštevajo tudi varstvo in večnamensko rabo voda glede načrtovanega razvoja gospodarskih ter negospodarskih dejavnosti in realne ekonomske možnosti, ki določajo časovni potek izvedbe prednostnih nalog. Evropske usmeritve glede načrtovanja in vodenja nacionalne politike vključujejo: o politiko kompleksnega načrtovanja in upravljanja z upoštevanjem naravnih danosti, ekonomskih in socialnih faktorjev prostora o regionalizacijo po povodjih o zaščito kvalitete, količine in dinamike voda Evropsko zakonodajo na področju pitne vode predstavlja Direktiva Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi ter delno tudi Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike. Uredbe EU na področju kvalitete voda so: Ground Water (80/68/EEC), dodatki (90/656/ECC, 91/692/EEC); Nitrates Directive (92/43/EEC); Integral Pollution Prevention Control (96/61/EC), dodatki (90/656/EEC, 91/692/EEC); Dangerous Substances to the Aquatic Environment (76/464/EEC), dodatki (90/656/EEC, 91/692/EEC); Mercury Discharges from Chlor-alkali Industries (82/176/EEC); Cadmium Discharges (83/513/EEC); Other Mercury Discharges (84/156/EEC); 32

38 HCH Discharges (84/491/EEC); List on Substances (86/280/EEC), dodatki (88/347/EEC, 90/415/EEC); Habitats Directive (92/43/EEC); Shellfish Directive (79/923/EEC), dodatek (91/692/EEC); Fish Water Directive (78/659/EEC); Surface Water for the Abstraction of Drinkig Water (75/440/EEC), dodatki (79/869/EEC, 90/656/EEC, 91/692/EEC); Bathing Water (76/160/EEC), dodatek (90/656/EEC); Water Framework Directive (COM/97) 49-final. Na ozemlju Republike Slovenije je krovni dokument, na katerega se nanašajo vsi ostali pomembni dokumenti za pridobivanje nepovratnih evropskih sredstev, Strategija razvoja Slovenije, ki ga je Vlada RS potrdila junija Izvedbeni dokument za investicijsko-razvojne prioritete Strategije razvoja Slovenije je Državni razvojni program iz aprila Državni razvojni program je programska osnova za Nacionalni strateški referenčni okvir iz februarja 2007, ki ga je Komisija potrdila julija 2007 in na strateški ravni usmerja vse slovenske aktivnosti za delitev nepovratnih sredstev. Dokumentacija mora biti usklajena z Nacionalnim strateškim referenčnim okvirom , ki določa naslednja prioritetna področja: o Ravnanje s komunalnimi odpadki o Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod o Oskrba s pitno vodo o Upravljanje z vodami za zmanjševanje škodljivega delovanja voda Pravna osnova za operativno izvedbo delitve nepovratnih sredstev pa so Operativni program za krepitev regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja človeških virov in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture. V tem letu je bil pripravljen tudi Operativni program oskrbe s pitno vodo. Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov vsebuje ključne usmeritve, razvojne prioritete oziroma cilje razvoja okoljske (in prometne) infrastrukture kot izhajajo iz nacionalnih in evropskih razvojnih dokumentov. Ključne aktivnosti v zvezi z varstvom voda bodo sledeče: o Na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda bodo aktivnosti vezane predvsem na izgradnjo in modernizacijo kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav. Aktivnosti so vezane na izvedbo državnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. o Ključne aktivnosti glede oskrbe s pitno vodo so povezava vodovodnih sistemov na večje skupne vodne vire, zagotovitev rezervnih vodnih virov na večjih vodovodnih sistemih, sanacija nezadostnih vodnih virov, zadrževanje voda ter rehabilitacija magistralnih vodovodov, pa tudi aktivna zaščita zajetij pitne vode pred onesnaženimi vodami o Ukrepi na področju zmanjšanja škodljivega delovanja voda pa bodo zajemali gradnjo infrastrukture za varstvo pred poplavami na prioritetnih področjih, kartiranje poplavnih območjih, program izboljšanja napovedovanja poplavnih dogodkov in vzpostavitev ustreznega hidrološkega monitoringa. V OP ROPI so tudi navedeni projekti, ki bodo izpeljani v obdobju ter njihova vrednost. Na regionalni ravni je bil februarja 2007 sprejet Regionalni razvojni program Pomurske regije V sklopu razvojnih prioritet, ki so opredeljene v tem dokumentu, je kot Razvojna prioriteta 3 navedena»izgradnja infrastrukture«, ki je razdeljena na osem programov. Projekt»Ureditev vodooskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja«spada v Program 3.1 Dograditev regionalnih sistemov vodooskrbe, kjer sta navedena dva ukrepa: o Dograjevanje in posodabljanja lokalnih vodooskrbnih omrežij. o Učinkovito varovanje podtalnice. 33

39 Obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo Naloge oskrbe s pitno vodo, ki jih predpisuje zakonodaja, se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe. Izvajalec javne službe je zadolžen za pripravo programa oskrbe s pitno vodo, ki določa način izvajanja javne službe ter obvezne podatke, ki jih določa Pravilnik o oskrbi s pitno vodo. V programu mora biti izvedena analiza trenutnega stanja z opredelitvijo kritičnih točk ter prikazano ciljno stanje s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi. Operativni program oskrbe s pitno vodo je izvedbeni dokument, s katerim so določena ciljna območja tako, da bodo občine ob podpori države izboljšale trenutno stanje oskrbe s pitno vodo. Izboljšanje trenutnega stanja, je po programu predvideno z ukrepi, katerih del predstavlja predmetni projekt. Obravnavana območja definira 3. člen Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08). Občina zagotavlja oskrbo vsem poselitvenim območjem na njenem območju pod 500 m nadmorske višine, razen poselitev z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem. Upravljavci so v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo pripravili Programe oskrbe s pitno vodo na območju vseh sodelujočih občin. 34

40 3 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI Načrtovani projekt po svoji naravi ne predstavlja tržnega projekta. V preglednici v poglavju 1 je prikazana predvidena rast prebivalstva po občinah za obdobje Pri napovedi bodočega števila prebivalcev je do vključno leta 2015 upoštevana ničelna rast števila prebivalcev, od leta 2016 naprej pa je bila upoštevana napoved EUROSTAT. V preglednici v nadaljevanju pa je prikazana predvidena letna poraba vode za ocenjeno število prebivalcev s povprečno dnevno porabo 110 l (40,15 m 3 /prebivalca/leto). Skupaj Tabela 3.1: Predvidena poraba vode po občinah in letih Leto Apače Gornja Križevci Ljutomer Radenci Razkrižje Sveti Jurij Veržej Radgona Skupna letna poraba vode v sklopu izvajanja gospodarske javne službe za občine Sistema C bo znašala med 1,5 in 1,6 mio m 3 letno. 35

41 4 ANALIZA VARIANT 4.1 Splošno V Sloveniji je sorazmerno malo večjih in velikih sistemov za oskrbo s pitno vodo ter veliko število majhnih sistemov, ki z vodo oskrbujejo manj kakor tisoč ali celo manj kakor sto prebivalcev. S tem je povezano izredno veliko število vodnih virov, ki so bolj ali manj izdatni. Večina manjših vodnih virov je manj zanesljivih glede oskrbe z vodo, saj že same geografske razmere pomenijo veliko tveganje za onesnaženje vodnega vira. Značilno za večino majhnih vodovodnih sistemov je, da praviloma nimajo vgrajenega sistema za pripravo pitne vode. Vse to močno otežuje nadzor nad kakovostjo zajete vode iz posameznega vodnega vira. Oteženo pa je tudi izvajanje vzdrževanja in sanacij vodovodnih omrežij, ki so lahko vir onesnaženja pitne vode. Z vstopom v EU se je Slovenija morala prilagoditi oziroma se še prilagaja evropskemu pravnemu redu. V Sloveniji je s spremenjeno zakonodajo prišlo do trenda opuščanja malih vodnih virov ter iskanja novih, večjih vodnih virov, ki bi omogočali varno oskrbo s pitno vodo čim večjega števila prebivalstva. Izgradnja vodovodnega sistema v Pomurju in tako tudi na območju osmih občin znotraj»oskrbe s pitno vodo Pomurja Sistem C«, je širšega družbenega pomena, ki jo narekuje Nacionalni program varstva okolja ter zakonski akti, ki urejajo varstvo okolja in je v skladu z razvojno politiko Republike Slovenije. Vsekakor je pomembno doseči ustrezno vodooskrbo, saj območje Pomurja glede na kvaliteto pitne vode negativno izstopa iz slovenskega povprečja. Na tem območju se pojavlja mikrobiološko oporečna voda, fizikalno-kemijsko oporečna voda (predvsem onesnaženje z nitrati in pesticidi), pomanjkanje zadostnih količin vode. V strokovnem in kadrovskem smislu pa se srečujejo tudi z ne povsem zadovoljivo organizacijo upravljanja z javnimi vodovodnimi sistemi. V nadaljevanju so predstavljene naslednje variante: 1. Varianta»brez investicije«- ohranitev obstoječega stanja 2. Varianta»z investicijo«4.2 Variante 1. Varianta»brez investicije«varianta»brez investicije«upošteva ohranitev obstoječega stanja (business as usual). Kot je predstavljeno v poglavju analize obstoječega stanja, je tako mikrobiološko kot kemijsko stanje vode neprimerno. Hkrati varianta»brez investicije«ne zagotavlja čiste pitne vode v potrebnih količinah prebivalcem osmih občin v Sistemu C. V kolikor bi želeli doseči iste učinke kot pri varianti»z investicijo«, torej zagotavljanje čiste pitne vode v ustrezni količini in kakovosti, bi bilo potrebno ljudem pitno vodo dovažati. Ohranitev obstoječega stanja je neprimerno tudi s stališča slovenske, z evropsko harmonizirane zakonodaje, ki določa, da je potrebno prebivalstvu omogočiti dostop do čiste pitne vode. Hkrati se je Slovenija v Nacionalnem strateškem referenčnem okviru, ki je krovni dokument, na katerega se nanašajo vsi ostali pomembni dokumenti za pridobivanje nepovratnih evropskih sredstev, obvezala, da je ena izmed prednostnih nalog tudi oskrba prebivalstva s pitno vodo. Na podlagi zgoraj zapisanega je varianta»brez investicije«nesprejemljiva in jo zavračamo kot neprimerno. 36

42 2. Varianta»z investicijo«minimalna varianta Pri projektu bi bila možna minimalna varianta vzdrževanje obstoječih cevi, vodovodov in objektov, ki pa so v večini tako dotrajani, da bi bila ta varianta vsekakor neracionalna. Hkrati ne bi dosegli tudi enega izmed osnovnih ciljev investicije, in sicer zagotoviti čisto pitno vodo v ustrezni količini in kvaliteti prebivalcem osmih občin Sistema C. Zato se varianto zavrne kot neupravičeno in neustrezno. Varianta izvedbe celotne investicije Celotna investicija predvideva izgradnjo vodovodnega omrežja v dolžini 252 km in bo zagotovila pitno vodo v zadostni kakovosti in količini dodatnim prebivalcem. Investicijo je potrebno izvesti v tej finančni perspektivi, torej do leta 2015 (2013+2). 4.3 Izbor variante V fazi preučitve variant je bilo ugotovljeno, da obstoječe stanje in minimalna varianta nista sprejemljivi oz. ustrezni. Tako je predlagana in v nadaljevanju obdelana varianta izvedbe celotne investicije. Z realizacijo»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem C«so predvideni v skupni dolžini sledeči vodovodi: 1. Sekundarni vodovodi: m 2. Primarni vodovodi: m 3. Transportni vodovodi: m 4. Zaščita vodnih virov: m Skupaj: m 37

43 5 GRADBENO TEHNIČNI VIDIK INVESTICIJE Z realizacijo»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem C«so predvideni v skupni dolžini vodovodi, ki so predstavljeni v tabeli v nadaljevanju. Tabela 5.1: Specifikacija in vrednost celotne investicije, stalne cene september 2011, brez DDV SKUPAJ Karakteristika SC 9/2011 (brez DDV) (premer, dolžina) [EUR] VODNI VIRI ZAŠČITA VODNIH VIROV TRANSPORTNI VODOVOD MEDOBČINSKI PRIMARNI VODOVODI Občina Apače Občina Gornja Radgona Občina Ljutomer Občina Radenci Občina Sveti Jurij Občina Veržej SEKUNDARNI VODOVODI Občina Gornja Radgona Občina Radenci Občina Razkrižje Občina Sveti Jurij SKUPAJ V nadaljevanju tehnični opis podajamo v obliki tabel, za vsako občino posebej. Iz tabel je razvidno koliko sekundarnih in primarnih vodov je predvideno, ter transportnih vključno z vodnimi viri, njihovo zaščito ter medobčinskimi vodovodi. Vsaka tabela vsebuje tudi vrednosti posameznih del v stalnih cenah september 2011, brez DDV. 38

44 5.1.1 Občina Apače Tabela 5.2: Specifikacija in vrednost investicije, stalne cene september 2011, brez DDV OBČINA APAČE Karakteristika Dolžina (m), kapaciteta (m3; l/s) SC 9/2011 (brez DDV) Primarni vodovodi Vodovod Žepovci - Stogovci - Podgorje - Vratja vas NL DN Vodovod Apače - Črnci - Žepovci NL DN Vodovod Segovci - Apače - VH Lešane NL DN Vodovod Vratja vas - Vratji vrh - Trate - VH Vratji vrh NL DN 100, Vodovod ČP Lešane - Janhova - Grabe NL DN Vodovod Drobtinci - Sp. Grabe - Zg. Grabe - Pogled (s HP Grabe) NL DN SKUPAJ V občini Apače sekundarnih vodov ni predvidenih, predvidena pa je izgradnja m primarnih vodov. 39

45 5.1.2 Občina Gornja Radgona Tabela 5.3: Specifikacija in vrednost investicije, stalne cene september 2011, brez DDV OBČINA GORNJA RADGONA Karakteristika Dolžina (m), kapaciteta (m3; l/s) SC 9/2011 (brez DDV) Primarni vodovodi Vodovod Črešnjevska vas DN Vodovod VH Ptujska cesta - Stavešinci DN Vodovod Stavešinci - Očeslavci DN Vodovod Spodnji Ivanjci DN Skupaj primarni vodovodi Sekundarni vodovodi Vodovod Simoničev breg NL DN Vodovod Gornji Ivanjci DN 50 - DN Črpališče Hercegovščak Vodovod Lokavci DN Vodovod Mele DN Vodovod Lomanoše - Police Vodovod Gornja Radgona DN 50 - DN Skupaj sekundarni vodovodi SKUPAJ V občini Gornja Radgona je predvidenih m sekundarnih vodov in m primarnih vodov Občina Križevci V občini Križevci izgradnja primarnih in sekundarnih vodov ni predvidena. 40

46 5.1.4 Občina Ljutomer Tabela 5.4: Specifikacija in vrednost investicije, stalne cene september 2011, brez DDV OBČINA LJUTOMER Karakteristika Dolžina (m), kapaciteta (m3; l/s) SC 9/2011 (brez DDV) Primarni vodovodi Vodovod Stročja vas - Pristava NL DN Vodovod Godemarci - Moravci NL DN 100, 150, Vodohran s črpališčem Radoslavski breg V = 100 m3 V = 100 m Vodohran s črpališčem Špindler V = 100 m3 V = 100 m Vodohran s črpališčem Moravski vrh V = 100 m3 V = 100 m Vodovod Radomerščak NL DN 100, Vodovod Cven - Ljutomer NL DN SKUPAJ V občini Ljutomer je predvidenih m primarnih vodov Občina Radenci Tabela 5.5: Specifikacija in vrednost investicije, stalne cene september 2011, brez DDV OBČINA RADENCI Karakteristika Dolžina (m), kapaciteta (m3; l/s) SC 9/2011 (brez DDV) Primarni vodovodi Vodovod Radenci - Kapelski vrh NL DN Vodovod VH Radenska - transportni vodovod (navezava) NL DN Vodohran Kapelski vrh V = 400 m3 V = 400 m Skupaj primarni vodovodi Sekundarni vodovodi Vodohran Radenska - Vodohran Juder PE Vodohran Juder - Janežev vrh (s črpališčem) PE Vodovod Boračeva PE 110, Vodovod Kapelski vrh - Belak PE Skupaj sekundarni vodovodi SKUPAJ

47 V občini Radenci je predvidenih m sekundarnih vodov in m primarnih vodov Občina Razkrižje Tabela 5.6: Specifikacija in vrednost investicije, stalne cene september 2011, brez DDV OBČINA RAZKRIŽJE Karakteristika Dolžina (m), kapaciteta (m3; l/s) SC 9/2011 (brez DDV) Sekundarni vodovodi Vodovod Veščica - Razkrižje DN 100, SKUPAJ V občini Razkrižje je predvidenih m sekundarnih vodov Občina Sv. Jurij Tabela 5.7: Specifikacija in vrednost investicije, stalne cene september 2011, brez DDV OBČINA SVETI JURIJ Karakteristika Dolžina (m), kapaciteta (m3; l/s) SC 9/2011 (brez DDV) Primarni vodovodi Vodovod Grabšinci - Gibina NL DN Vodovod Kokolajnščak - Gabrc NL DN Vodovod Galušak NL DN Vodovod Rožički vrh NL DN Črpališče Rožički vrh Skupaj primarni vodovodi Sekundarni vodovodi Vodovod Sovjak PE DN Vodovod Ženik - Stara Gora - Terbegovci PE DN Vodovod Kupetinci - Žihlava PE DN Vodovod Rožički vrh (vzhod) PE DN Vodovod Sveti Jurij ob Ščavnici (vzhod) PE DN Vodovod Kraljevci (zahod) PE DN Skupaj sekundarni vodovodi SKUPAJ V občini Sv. Jurij je predvidenih m sekundarnih vodov in m primarnih vodov. 42

48 5.1.8 Občina Veržej Tabela 5.8: Specifikacija in vrednost investicije, stalne cene september 2011, brez DDV OBČINA VERŽEJ Karakteristika Dolžina (m), kapaciteta (m3; l/s) Primarni vodovodi Vodovod Banovci - Veržej DN Vodovod Bunčani DN SKUPAJ V občini Veržej je predvidenih m primarnih vodov. SC 9/2011 (brez DDV) Vodni viri in transportni vodovodi Tabela 5.9: Specifikacija in vrednost vodnih virov, stalne cene september 2011, brez DDV VODNI VIRI Karakteristika Dolžina (m), kapaciteta (m3; l/s) Invest. vrednost (brez DDV) Vodni vir Mota Vodni vir Lukavci Vodna vira Podgrad in Segovci SKUPAJ Tabela 5.10: Specifikacija in vrednost zaščite vodni virov, stalne cene september 2011, brez DDV ZAŠČITA VODNIH VIROV Karakteristika Dolžina (m), kapaciteta (m3; l/s) SC 9/2011 (brez DDV) Fekalna kanalizacija Mota PVC DN Fekalna kanalizacija Cven-Krapje PVC DN Vakumska postaja Segovci Vakumska kanalizacija Segovci do DN Vakumska postaja Apače Vakumska kanalizacija Apače do DN Vakumska postaja Črnci Vakumska kanalizacija Črnci do DN Dograditev ČN Apače Gravitacijska kanalizacija Apače SKUPAJ

49 Tabela 5.11: Specifikacija in vrednost transportnega vodovoda, stalne cene september 2011, brez DDV TRANSPORTNI VODOVOD Karakteristika Dolžina (m), kapaciteta (m3; l/s) SC 9/2011 (brez DDV) Transportni vodovod Apače NL DN Transportni vodovod Gornja Radgona NL DN Transportni vodovod Križevci NL DN Transportni vodovod Ljutomer NL DN Transportni vodovod Radenci NL DN Transportni vodovod Veržej NL DN SKUPAJ Tabela 5.12: Specifikacija in vrednost medobčinskega vodovoda, stalne cene september 2011, brez DDV MEDOBČINSKI VODOVODI Karakteristika Dolžina (m), kapaciteta (m3; l/s) SC 9/2011 (brez DDV) Vodovod Godemarci - Moravci NL DN Vodovod Šalinci - Banovci NL DN Vodovod visoka cona - Ljutomer NL DN 150, Vodohran s črpališčem Radomerje I V = 50 m3 V = 50 m Vodohran s črpališčem Radomerje II V = 100 m3 V = 100 m Vodohran Jeruzalem V = 200 m3 V = 200 m Vodovod visoka cona - Sveti Jurij (navezava Lukavci) NL DN Vodovod Moravski vrh - Grabšinci - Drakovci NL DN Vodovod Križevci - Sveti Jurij ob Ščavnici NL DN Vodovod Veržej do meje z občino Ljutomer NL DN SKUPAJ Skupno je na celotnem sistemu vodooskrbe C predvidenih m zaščite vodnih virov, m transportnih vodovodov in m medobčinskih vodovodov. Na Sistemu C so predvideni vodni viri Mota, Lukavci, Segovci in Podgrad. 44

50 Celotna vrednost izvedbenih del Oskrbe s pitno vodo Pomurja Sistem C po stalnih cenah september 2011 znaša EUR brez DDV, oziroma EUR z DDV. Tabela 5.13: Projektantski predračun gradbenih stroškov VREDNOST V EUR september 2011 brez DDV 20% DDV z DDV A Izvedbena dela po občinah 1. Apače sekundarni vodi primarni vodi Gornja Radgona sekundarni vodi primarni vodi Križevci sekundarni vodi primarni vodi Ljutomer sekundarni vodi primarni vodi Radenci sekundarni vodi primarni vodi Razkrižje sekundarni vodi primarni vodi Sveti Jurij sekundarni vodi primarni vodi Veržej sekundarni vodi primarni vodi B sekundarni vodi primarni vodi transportni vodi vodni viri in zaščita vodnih virov Izvedbena dela skupaj

51 6 INVESTICIJSKA VREDNOST Skupni izvedbeni stroški so ocenjeni na osnovi projektantskih predračunov na nivoju PGD, katerega povzetek je posredovala občina koordinatorka. Pri izračunih so upoštevana sledeča izhodišča oz. podatki: Nivo stalnih cen projektantskega predračuna (ki je bil v septembru 2011 preverjen in so bile cene usklajene z dejanskimi tržnimi razmerami) je september Nivo cen projektantskega predračuna in predinvesticijske zasnove je enak; nepredvidena dela v višini 1% od izvedbenih del; strošek obveščanja javnosti je ocenjen na EUR; strošek nadzora nad izvedbo je ocenjen v višini 1,0% od izvedbenih del; strošek zemljišč je ocenjen na EUR. V tej postavki so zajeti predvideni stroški, ki bodo nastali pri odkupih zemljišč, služnosti, cenitvah in parcelacijah; vrednosti vključujejo 20% DDV, razen odkupi zemljišč, kjer je upoštevan davek na promet z nepremičninami v višini 2%. Skupni investicijski stroški za Oskrbo s pitno vodo Pomurja Sistem C znašajo po cenah september EUR brez DDV, oziroma EUR z DDV. 46

52 Tabela 6.1: Pregled investicijske vrednosti po stalnih cenah z DDV september 2011 VREDNOST V EUR september 2011 brez DDV 20% DDV z DDV v % A Izvedbena dela po občinah 1. Apače sekundarni vodi ,00 primarni vodi ,18 2. Gornja Radgona sekundarni vodi ,12 primarni vodi ,07 3. Križevci sekundarni vodi ,00 primarni vodi ,00 4. Ljutomer sekundarni vodi ,00 primarni vodi ,82 5. Radenci sekundarni vodi ,65 primarni vodi ,49 6. Razkrižje sekundarni vodi ,50 primarni vodi ,00 7. Sveti Jurij sekundarni vodi ,78 primarni vodi ,56 8. Veržej sekundarni vodi ,00 primarni vodi ,65 B sekundarni vodi ,05 primarni vodi ,77 transportni vodi ,90 vodni viri in zaščita vodnih virov ,28 Izvedbena dela skupaj ,00 C Nepredvidena dela ,97 D Skupaj izvedba z nepredvidenimi deli ,97 E OSTALI STROŠKI Odkupi ,01 Nadzor nad izvedbo (1,0 % od D) ,98 Obveščanje in informiranje ,04 SKUPAJ OSTALI STROŠKI ,03 F SKUPAJ (D+E) ,00 47

53 7 ANALIZA VPLIVOV NA OKOLJE Regionalni programi v svojih strateških izhodiščih upoštevajo strateške razvojne dokumente, ki jih je sprejela RS, kot podlago za usmerjanje razvojnih procesov v obdobju Pri načrtovanju in izvedbi investicije so bila in bodo upoštevana naslednja izhodišča varstva okolja: o učinkovitost izrabe naravnih virov (učinkovita raba vode, zmanjšanje vodnih izgub), o okoljska učinkovitost, o trajnostna dostopnost, o zmanjševanje vplivov na okolje (zmanjševanje koriščenja oporečne pitne vode in pozitiven vpliv na zdravje prebivalcev). Investicija se bo izvajala v skladu z zgoraj navedenimi načeli, ki so del vizije regionalnega razvoja v Sloveniji. Le-ta je skladen z uravnoteženimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki v vseh slovenskih regijah, kar bo zagotovilo visoko življenjsko raven in kakovost zdravja ter bivalnega okolja vseh prebivalcev Slovenije. Z vidika trajnostnega in sonaravnega razvoja bo projekt prispeval k ohranjanju obstoječe poselitve in zmanjševanju težnje po preseljevanju mladih družin na obrobja večjih mest ter po opuščanju kmetijske dejavnosti. Projekt izboljšuje tudi požarno varnost območja. Investicija se bo izvajala v skladu z veljavno zakonodajo. Projektne rešitve morajo biti usklajene s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Ur. list RS št. 35/2006) in Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. list RS št. 64/2004, 5/2006). Vse elemente vodovodnega sistema, še posebej črpališča in vodohrane, je potrebno dimenzionirati in locirati na podlagi korektno izdelanega hidravličnega izračuna. V času gradbenih del bodo prisotni negativni vplivi na okolje, ki bodo vezani na posamezna dela. Po končanih delih bo predvidoma v roku leta dni stanje normalizirano in vse površine, kjer se bo izvajala investicija bodo povrnjene v prvotno stanje. Negativni vplivi na okolje po izgradnji obravnavanega projekta niso predvideni. Za trase, ki ležijo pod obstoječimi povoznimi površinami ni predvidene spremembe namembnosti zemljišč. Potrebno bo le pridobiti služnosti za parcele preko katerih poteka trasa novega cevovoda. Na trasi ni predvidenega rušenja obstoječih objektov. Pred pričetkom gradnje bo potrebno obvestiti občane o predvideni gradnji. Na delu, kjer trasa novega cevovoda poteka po cestnem telesu bo potrebno urediti cestno signalizacijo. Trasa novih cevovodov poteka pod obstoječimi povoznimi površinami, manjši del pa po travnatih površinah. Vzdolž tras bo teren prizadet na širini cca 4 m. Material od izkopa se naklada na kamion in odpelje v trajno deponijo. Zasip se izvede z novim gramoznim materialom. Med gradnjo prizadete in poškodovane površine se bo po končani gradnji vrnilo v obstoječe stanje. Po zasutju in končanju del se bo prizadeti teren predvidoma hitro revitaliziral. Po dosedanjih izkušnjah že v roku enega leta ne bo več izstopal iz okolice. Del gozdnega kompleksa na južnem obrobju Ščavniške doline severovzhodno od Vidma ob Ščavnici (Sv. Jurij) s pritokom Ščavnice Grabonoški potok in ohranjenimi manjšimi površinami mokrotnih travnikov ob potoku. Območje predstavlja del večjega gozdnega kompleksa združbe Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi, ki ga v smeri jugozahod severovzhod prečka 48

54 dolinica Grabonoškega potoka, obsega pa tudi povirje tega potoka. Le ta je življenjski prostor beloplavutega globočka, gozd in še posebej gozdni robovi pa življenjski prostor črtastega medvedka. 8 ANALIZA ZAPOSLENIH Pravna podlaga za skupno pripravo celovitega projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem C«je pogodba o združevanju sredstev med občinami, ki so izkazale interes za skupno pripravo ter prijavo projekta za sofinanciranje s kohezijskimi sredstvi za izgradnjo vodovodne infrastrukture. V skladu z medobčinsko pogodbo je koordinator projekta Občina Ljutomer. Za realizacijo prijave projekta je vzpostavljena organizacijska struktura: o svet županov (župani vseh občin podpisnic, odgovorna oseba upravljavca, predsednik projektnega sveta), o projektni svet (predstavniki občin podpisnic, predstavnik upravljavca, predstavnik izvajalca dokumentacije). Občine so tudi zadolžene za pridobitev ustrezne projektne dokumentacije, izvedbo pravno formalnih postopkov pridobitve pravice uporabe potrebnih zemljišč ter za pravočasno potrjevanje pripravljene investicijske dokumentacije in vloge za pridobitev finančnih sredstev. Upravljanje sistema Za vse objekte in naprave, ki so predmet sofinanciranja sredstev s strani Kohezijskega sklada se določa skupen upravljavec, ki bo tudi izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Sedež javnega podjetja je v Ljutomeru. Za uspešno vzdrževanje, obratovanje in upravljanje sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo so se občine podpisnice obvezale, da: o bodo v času obratovanja oblikovale tarife v skladu s predpisi na področju oblikovanja cen, o bodo v času obratovanja sistemov vodile skupno in enotno poslovno in razvojno politiko ter o da bodo uredile potrebne občinske predpise v skladu z zakonodajo v Republiki Sloveniji. Podatki o izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo: Javno podjetje Prlekija d.o.o. Ormoška cesta 3, 9240 Ljutomer Javno podjetje Prlekija d.o.o. je na podlagi odločitve občin, s prevzelo izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, od dotedanjega izvajalca, Komunalno stanovanjskega podjetja Ljutomer d.o.o., in sicer v vseh občinah, kjer je KSP Ljutomer d.o.o. izvajalo navedeno dejavnost do tedaj, ter pod obstoječimi pogoji, z istimi sodelavci, delovnimi sredstvi ter drugimi pogoji in razmerji, ki so bili skupaj z dejavnostjo preneseni na novega izvajalca gospodarskih javnih služb, in sicer z namero, da se bo obseg dejavnosti skladno z možnostmi in interesi občin ustanoviteljic, postopno razširil na celotno območje vseh občin ustanoviteljic JP Prlekija d.o.o.. 49

55 9 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE IN DINAMIKA INVESTICIJSKIH NALOŽB V tem poglavju prikazujemo časovni načrt in dinamiko vlaganj po stalnih in tekočih cenah. 9.1 Časovni načrt izvedbe V tabeli v nadaljevanju podajamo časovni načrt investicije. Časovno se bo celotna investicija izvajala v obdobju od 2011 do Finančno se investicija zaključi leta Prvo polno leto uporabe objektov je leto Tabela 9.1: Časovni načrt izvedbe A K T I V N O S T I PREDHODNA DELA Projektna dokumentacija Investicijska dokumentacija Odkupi zemljišč GRADBENA DELA NADZOR IN INŽENIRING TEHNIČNI PREGLED ODPRAVA POMANJKLJIVOSTI ZAKLJUČEK INVESTICIJE 50

56 9.2 Dinamika investicijskih vlaganj stalne cene Tabela 9.2: Pregled investicijske vrednosti v stalnih cenah z DDV dinamika vlaganj Skupaj investicija v EUR A Izvedbena dela po občinah 1. Apače sekundarni vodi primarni vodi Gornja Radgona sekundarni vodi primarni vodi Križevci sekundarni vodi primarni vodi Ljutomer sekundarni vodi primarni vodi Radenci sekundarni vodi primarni vodi Razkrižje sekundarni vodi primarni vodi Sveti Jurij sekundarni vodi primarni vodi Veržej sekundarni vodi primarni vodi B sekundarni vodi primarni vodi transportni vodi vodni viri in zaščita vodnih virov Izvedbena dela skupaj C Nepredvidena dela D Skupaj izvedba z nepredvidenimi deli E OSTALI STROŠKI Odkupi Nadzor nad izvedbo (1,0 % od D) Obveščanje in informiranje SKUPAJ OSTALI STROŠKI F SKUPAJ (D+E) brez DDV DDV G SKUPAJ INVESTICIJA Z DDV

57 9.3 Investicijski stroški tekoče cene Za izračun tekočih cen smo uporabili podatek o dinamiki izvedbe in inflacijsko stopnjo, objavljeno v proračunskem memorandumu in mikrofiskalnem scenariju in proračunskih izhodiščih (UMAR, Jesenska napoved gospodarskih gibanj, september 2011). Inflacijska stopnja znaša: o leto ,60% o leto ,80% o leto ,00% o leto ,00% o leto ,00% Na podlagi pričakovane dinamike izvedbe del in ocenjene rasti cen pričakujemo, da bo znašala skupna vrednost investicije po tekočih cenah EUR z DDV. 52

58 Tabela 9.3: Pregled investicijske vrednosti v tekočih cenah z DDV Skupaj investicija v EUR Napoved inflacije 0, , , , Faktorji povečanja cen 1, , , , , A Izvedbena dela po občinah 1. Apače Skupaj izvedbeni stroški po stalnih cenah Podražitve Skupaj izvedbeni stroški po tekočih cenah Gornja Radgona Skupaj izvedbeni stroški po stalnih cenah Podražitve Skupaj izvedbeni stroški po tekočih cenah Križevci Skupaj izvedbeni stroški po stalnih cenah Podražitve Skupaj izvedbeni stroški po tekočih cenah Ljutomer Skupaj izvedbeni stroški po stalnih cenah Podražitve Skupaj izvedbeni stroški po tekočih cenah Radenci Skupaj izvedbeni stroški po stalnih cenah Podražitve Skupaj izvedbeni stroški po tekočih cenah Razkrižje Skupaj izvedbeni stroški po stalnih cenah Podražitve Skupaj izvedbeni stroški po tekočih cenah Sveti Jurij Skupaj izvedbeni stroški po stalnih cenah Podražitve Skupaj izvedbeni stroški po tekočih cenah Veržej Skupaj izvedbeni stroški po stalnih cenah Podražitve Skupaj izvedbeni stroški po tekočih cenah Skupaj transportni vodi in vodni viri po stalnih cenah Podražitve Skupaj transportni vodi in vodni viri po tekočih cenah B Skupaj izvedbeni stroški po stalnih cenah Podražitve Skupaj izvedbeni stroški po tekočih cenah Nepredvidena dela Skupaj nepredvidena dela po stalnih cenah Podražitve nepredvidenih del Skupaj nepredvidena dela po tekočih cenah Skupaj izvedbeni stroški z ND po stalnih cenah Podražitve Skupaj izvedbeni stroški z ND po tekočih cenah C Ostali stroški OSTALI STROŠKI Skupaj ostali stroški po stalnih cenah Podražitve Skupaj ostali stroški po tekočih cenah D Skupaj (B+C) brez DDV po stalnih cenah DDV Skupaj (B+C) z DDV po stalnih cenah Skupaj (B+C) brez DDV po tekočih cenah DDV Skupaj (B+C) z DDV po tekočih cenah

59 9.4 Dinamika vlaganj po investitorjih Skladno z medobčinsko pogodbo o izgradnji, obratovanju in skupnem upravljanju projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem C«je predvideno sledeči način financiranja investicije: o MOP financira v celoti gradnjo transportnih vodovodov in vodnih virov iz proračunskih postavk Kohezijskega sklada, lastne udeležbe RS, Vodnega sklada na podlagi izračuna stopnje primanjkljaja v financiranju, proračunskih postavk lastne udeležbe RS v razmerju 85:15. Neupravičene stroške in DDV bodo poravnale občine. o gradnja primarnih in sekundarnih vodovodov bo financirana iz proračunskih postavk Kohezijskega sklada na podlagi izračuna stopnje primanjkljaja v financiranju, proračunskih postavk lastne udeležbe RS v razmerju 85:15. Razliko do višine upravičenih stroškov ter neupravičene stroške in DDV bodo poravnale občine. Tabela 9.4: Delitev lastništva vodnih virov in transportnih vodovodov glede na predvideno porabo vode predvidena poraba za leto Delež lastništva v Občina 2056 (l/s) % Apače 14,99 6,69% Gornja Radgona 50,46 22,53% Križevci 19,3 8,62% Ljutomer 63,38 28,30% Radenci 47,38 21,16% Razkrižje 5,17 2,31% Sveti Jurij 13,67 6,10% Veržej 9,61 4,29% Skupaj 223,96 100,00% 9.5 Upravičeni in preostali stroški Upravičeni stroški predstavljajo tisti del oziroma vrsto celotnih stroškov operacije, ki gredo v osnovo za izračun prispevka Skupnosti in jih organ upravljanja ali posredniško telo ali agent potrdi v pogodbi o sofinanciranju. Vrste upravičenih stroškov, dokazila za njihovo upravičenost in metodologijo za njihov izračun opredeljujejo»navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje (SVLR, november 2007). Do povračila prispevka Skupnosti so upravičeni le tisti javni izdatki, ki so nastali v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra Upravičeni in preostali stroški obravnavane operacije v stalnih in tekočih cenah so prikazani v nadaljevanju. 54

60 Tabela 9.5: Upravičeni stroški v stalnih cenah Skupaj investicija v EUR Izvedbena dela po občinah Apače Gornja Radgona Križevci Ljutomer Radenci Razkrižje Sveti Jurij Veržej Transportni vodi in vodni viri Nepredvidena dela Skupaj izvedbeni stroški Nadzor nad izvedbo (1,0 % od D) Obveščanje in informiranje Skupaj upravičeni stroški Tabela 9.6: Upravičeni stroški v tekočih cenah Skupaj investicija v EUR Izvedbena dela po občinah Apače Gornja Radgona Križevci Ljutomer Radenci Razkrižje Sveti Jurij Veržej Transportni vodi in vodni viri Nepredvidena dela Skupaj izvedbeni stroški Nadzor nad izvedbo (1,0 % od D) Obveščanje in informiranje Skupaj upravičeni stroški Tabela 9.7: Preostali stroški v stalnih cenah Skupaj investicija v EUR Preostali stroški Projektna dokumentacija Odkupi Nadzor nad predhodnimi deli Skupaj preostali stroški DDV Skupaj preostali stroški z DDV

61 Tabela 9.8: Preostali stroški v tekočih cenah Skupaj investicija v EUR Preostali stroški Projektna dokumentacija Odkupi Nadzor nad predhodnimi deli Skupaj preostali stroški DDV Skupaj preostali stroški z DDV Tabela 9.9: Upravičeni in preostali stroški v stalnih cenah Občina Skupaj investicija v EUR Upravičeni stroški Preostali stroški 1. Apače Gornja Radgona Križevci Ljutomer Radenci Razkrižje Sveti Jurij Veržej Transportni vodi in vodni viri Nepredvidena dela Skupaj vodovod Ostali stroški Skupaj investicija brez DDV DDV Skupaj investicija z DDV Tabela 9.10: Upravičeni in preostali stroški v tekočih cenah Občina Skupaj investicija v EUR Upravičeni stroški Preostali stroški 1. Apače Gornja Radgona Križevci Ljutomer Radenci Razkrižje Sveti Jurij Veržej Transportni vodi in vodni viri Nepredvidena dela Skupaj vodovod Ostali stroški Skupaj investicija brez DDV DDV Skupaj investicija z DDV

62 10 FINANCIRANJE INVESTICIJSKIH NALOŽB 10.1 Finančni viri Investicija je vključena v načrt razvojni programov pod številko projekta Vodooskrba Pomurja Sistem C. Potrebna sredstva se bodo zagotovila iz proračuna Republike Slovenije, občinskih proračunov in Kohezijskega sklada Dinamika financiranja Pri finančnem toku upoštevamo dinamiko izvedbe in dinamiko plačil investicije. V naslednji tabeli je prikazan pregled potrebnih virov sredstev po stalnih cenah, kot jih morajo zagotavljati investitorji predmetne investicije. Prikazana je tudi razlika med potrebnimi in načrtovanimi viri za investicijo. Tabela 10.1: Predvidena poraba sredstev po letih, z DDV Skupaj Kohezijski sklad MOP Občine Skupaj

63 Tabela 10.2: Predvidena poraba sredstev za izvedbo po letih, delež občin, stalne cene september Skupaj Apače Gornja Radgona Križevci Ljutomer Radenci Razkrižje Sveti Jurij Veržej Skupaj Tabela 10.3: Predvidena poraba sredstev za plačilo DDV po letih, delež občin, stalne cene september Skupaj Apače Gornja Radgona Križevci Ljutomer Radenci Razkrižje Sveti Jurij Veržej Skupaj Tabela 10.4: Predvidena poraba sredstev za ostale stroške po letih, delež občin, stalne cene september Skupaj Apače Gornja Radgona Križevci Ljutomer Radenci Razkrižje Sveti Jurij Veržej Skupaj

64 Tabela 10.5: Predvidena poraba sredstev za celotne investicijske stroške po letih, delež občin, stalne cene september Skupaj Apače Gornja Radgona Križevci Ljutomer Radenci Razkrižje Sveti Jurij Veržej Skupaj Tabela 10.6: Predvidena poraba sredstev za celotne stroške po letih, delež MOP, stalne cene september Skupaj Izvedba Ostali stroški Skupaj Tabela 10.7: Predvidena poraba sredstev za celotne stroške po letih, delež Kohezijskega sklada, stalne cene september Skupaj Izvedba Ostali stroški Skupaj

65 10.3 Izračun prispevka iz sredstev EU Tabela 10.8: Izračun stopnje primanjkljaja v financiranju Glavni elementi in parametri Nediskontirana vrednost Diskontirana vrednost (čista sedanja vrednost) 1 Referenčno obdobje (leta) 30 2 Finančna diskontna stopnja (%)[1] 7% 3 Skupni naložbeni stroški (v EUR, nediskontirani) Skupni naložbeni stroški (v EUR, diskontirani) Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana) Preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Prihodki (v EUR, diskontirani) Operativni stroški (v EUR, diskontirani) Čisti prihodek = prihodki operativni stroški Upravičeni izdatki (člen 55(2)) = naložbeni Stopnja primanjkljaja v 95,27% financiranju (%) = 11 (10)/(4) Stopnja primanjkljaja znaša 95,27%. Tabela 10.9: Izračun prispevka skupnosti Vrednost 1. Upravičeni strošek (v EUR, nediskontiran) ,87 2. Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = (E ) 95,27% 3. Določeni znesek, tj. znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os (člen 41(2)) = (1) * (2) (ob upoštevanju največjega javnega prispevka v skladu s pravili o državni pomoči) ,62 4. Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85,00% 5. Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3) * (4) ,43 60

66 Tabela 10.10: Izračun denarnega toka investicije, v EUR prejemki izdatki leto vodarina vodno povračilo skupaj prejemki investicija brez DDV in ND GJS vodno povračilo skupaj izdatki neto prejemki Analiza javno-zasebnega partnerstva Javno-zasebno partnerstvo je lahko metoda za financiranje investicij, kadar je na voljo dovolj možnosti za vključitev zasebnega sektorja, za zagotovitev dodatnega kapitala in učinkovitejše izvajanje storitev. V nadaljevanju podajamo nekaj prednosti in slabosti, ki bi jih lahko javno zasebno partnerstvo prineslo v danem primeru: Prednosti: o angažiranje privatnega kapitala in s tem zmanjšanje pritiska na javne vire (razbremenitev javnih financ), o delni prenos finančnih, poslovnih in drugih tveganj na zasebni sektor, javni sektor bi prav tako prevzel del tveganj in zagotovil začetne vložke (stroške študij, idejnih projektov, zemljišča ki je v danem primeru že v lasti RS), 61

67 o prihranki v stroških pri izgradnji kot tudi vzdrževanju in izvajanju (potencialna racionalizacija projekta), o koncesionar bi bil poplačan z oddajanjem prostorov javni upravi. Slabosti: o kreditiranje zasebnikov je dražje kot kreditiranje države, o nevarnost nesolventnosti zasebnega upravljavca (zasebnika), o dolgotrajen proces priprave projekta, o kompleksna razdelitev odgovornosti in s tem tveganj med obema sektorjema. Skladno z 1. odstavkom 2. člena Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/2007) se primerja dokumentacija, ki jo javni partner pripravi v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10) in dokumentacija, ki jo mora predložiti zainteresirana oseba. Ker z dokumentacijo, ki jo mora predložiti zainteresirana oseba, ne razpolagamo, analiza javnozasebnega partnerstva skladno s Pravilnikom o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/2007) ni izvedena. 62

68 11 UPRAVIČENOST INVESTICIJE Učinkovitost investicijskih projektov se ugotavlja s finančnimi in ekonomskimi merili. Za predmetno investicijo je bila uporabljena metoda analize stroškov in koristi, ki je najbolj uporabljana metoda pri vrednotenju infrastrukturnih investicij. Analiza stroškov in koristi (angl. Cost Benefit Analysis) je metoda, s katero ovrednotimo čim več stroškov in koristi projekta v denarnih enotah, jih torej monetariziramo. Je najpogosteje uporabljana metoda. Pri tej metodi se primerjajo stroški obstoječega stanja (angl. business as usual) in variantne rešitve, torej varianta»brez investicije«in varianta»z investicijo«. Stroški variante»z investicijo«vsebujejo tudi stroške investicije variante. V kolikor je razlika med stroški»brez investicije«in»z investicijo«v posameznem letu manjša od nič, so to negativni stroški, ki pomenijo koristi investicije v posameznem letu, saj so stroški»z investicijo«v posameznem letu nižji od stroškov»brez investicije«. Rezultat analize stroškov in koristi je izračun kazalnikov donosnosti, in sicer neto sedanje vrednosti, interne stopnje donosa in faktorja koristi/stroški. Izdeluje se tako finančna kot ekonomska analiza stroškov in koristi. Investicija je torej ekonomsko upravičena, če izkazuje pozitivno ekonomsko neto sedanjo vrednost in ekonomsko interno stopnjo donosnosti, ki je enaka ali presega diskontno stopnjo (7%). Tako v finančnem kot ekonomskem vrednotenju so upoštevane naslednje (skupne) predpostavke: uporabljena metoda je analiza stroškov in koristi pri izdelavi analize stroškov in koristi je bila upoštevana tudi naslednja literatura: o Guide to cost-benefit analysis of investment projects, Final Report, EC DG Regional Policy, June 2008 o Guidelines fo Cost Benefit Analysis of Water and Wastewater projects to be supported by the Cohesion Fund and the European Regional Develompent Fund in , Jaspers, December 2008 o Cost-Benefit Analysis and the Environment, OECD, 2006 upoštevana eksploatacijska doba investicije je 30 let normirana poraba vode na prebivalca znaša 110 l/dan finančna in ekonomska analiza sta izdelani v stalnih cenah diskontna stopnja je 7% (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, Uradni list RS, št. 54/2010) primerjani sta dve varianti, in sicer varianta z investicijo ter varianta brez investicije preostala vrednost je izračunana kot neamortiziran del gospodarske javne infrastrukture izračunani so naslednji kazalniki: o neto sedanja vrednost o interna stopnja donosa o količnik relativne koristnosti Finančna analiza Finančna analiza stroškov in koristi se izdeluje s stališča investitorja. Je analiza prejemkov in izdatkov, ki omogoča natančnejše napovedovanje, ali bodo prejemki zadostovali za pokrivanje prihodnjih izdatkov. Omogoča, da: preverjamo in zagotovimo uravnoteženje denarnih tokov (zagotovimo finančno pokritost izdatkov z viri), izračunamo kazalnike finančnih učinkov investicijskega projekta. 63

69 Izračunana kazalnika sta finančna neto sedanja vrednost in finančna interna stopnja donosa. Varianta»brez investicije«varianta brez investicije ne zahteva finančnih sredstev za investicijo. Pri varianti»brez investicije«sta bila kot prejemka upoštevana prejemek od prodane vode in vodno povračilo, kot izdatek pa plačilo vodnega povračila v državni proračun in plačilo upravljalcu za izvajanje gospodarske javne službe preskrbe s pitno vodo. Varianta»z investicijo«pri varianti z investicijo je prejemek poleg prejemek od prodane vode in vodnega povračila tudi preostala vrednost projekta, ki je upoštevana kot priliv zadnjem letu ekonomske dobe investicije. Pri izdatkih pa so poleg vodnega povračila v državni proračun in plačilo upravljavcu za izvajanje gospodarske javne službe preskrbe s pitno vodo upoštevani tudi investicijski stroški. Izračun finančnih kazalnikov investicije Tabela 11.1: Prikaz izdelave finančne analize izdatki upravljanje in vzdrževanje brez investicije prejemki prihodki od prodane vode neto prejemki prodana voda prejemki preostala vrednost skupaj prejemki z investicijo investicija brez DDV in ND izdatki upravljanje in vzdrževanje leto skupaj izdatki neto prejemki Finančna neto sedanja vrednost investicije pri 7% diskontni stopnji znaša -34,5 mio EUR, interna stopnja donosa pa je manjša od 0. z-brez 64

70 11.2 Ekonomska analiza Ekonomska analiza je skupno ime za vrednotenje, pri katerem se upoštevajo vsi ekonomski stroški in koristi v družbi, in vključuje tudi tiste stroške in koristi, za katere trg ne zagotavlja primerne cene. Utemeljuje upravičenost projekta s širšega družbenega, razvojnogospodarskega in socialnega vidika. Ekonomsko analizo se izpelje iz finančne analize v naslednjih treh korakih: 1. izločitev davkov (posredni davki, državne subvencije in drugi transferji) 2. pretvorba tržnih cen v obračunske cene in s tem vključitev koristi in stroškov v družbi (določitev korekcijskih faktorjev) 3. popravki zaradi zunanjih dejavnikov (eksternalij) Sledi izračun kazalnikov, in sicer ekonomske neto sedanje vrednosti in ekonomske interne stopnje donosa. Če je ekonomska neto sedanja vrednost investicije večja od nič in ekonomska interna stopnja donosa nad diskontno stopnjo, je projekt upravičen. Ker so občine zavezanke na področju infrastrukturnih investicij zavezanke za DDV in si DDV poračunavajo, je bila že finančna analiza narejena brez DDV. Pri prehodu od finančne k ekonomski analizi so bili uporabljeni naslednji korekcijski faktorji: za izvajanje gospodarske javne službe 0,807 za investicijske stroške 0,912 Za dosego enega izmed ciljev investicije, zagotoviti pitno vodo prebivalcem 8 občin Sistema C, smo v ekonomski analizi pri stanju»brez investicije«za gospodinjstva, ki niso priključena na vodovodno omrežje, predpostavili: pitno vodo je potrebno dovažati v plastenkah; skladno s podatki Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota znaša povprečna poraba vode za pitje in kuhanje 4 litre na dan za sanitarno vodo je potrebno postaviti podzemne vodohrane Trenutno je v občinah sistema C prebivalcev, ki niso priključeni na vodovodno omrežje. Tako pitno kot sanitarno vodo je potrebno dovažati, pitno v plastenkah po 1,5l, sanitarno pa s cisternami. V nadaljevanju je podan izračun letnih stroškov za pitno in sanitarno vodo. Postavitev cistern za sanitarno vodo Za sanitarno vodo je pri vsakem gospodinjstvu potrebno postaviti podzemno cisterno s kapaciteto l. Stroški cisterne so ocenjeni na EUR (cisterna EUR, vgradnja EUR, oprema EUR) na gospodinjstvo. Za prebivalcev znašajo tako stroški postavitve podzemnih cistern za sanitarno vodo EUR. Investicija se izvede v prvem letu ekonomske dobe investicije (2012). Sanitarna voda Povprečna poraba vode na prebivalca znaša 110 litrov/dan oz. 40,15 m 3 letno. Od tega gre za pitno vodo in kuhanje 4 litra/dan oz. 1,46 m 3 letno. Potrebe po sanitarni vodi tako znašajo 38,69 m 3 vode na prebivalca na leto. Za teh prebivalcev je tako potrebno prepeljati m 3 sanitarne vode v cisternah, katerih kapaciteta znaša 10m 3. Za razvoz sanitarne vode je potrebno opraviti voženj s cisternami. Ob predpostavki, da je povprečna oddaljenost gospodinjstva 15 km od vodnega obrata (30 km za relacijo vodni obrat-gospodinjstvo-vodni obrat) je potrebno letno opraviti km. Stroški voznega kilometra za cisterno znašajo 0,79 EUR na vozni 65

71 kilometer 3, eksterni stroški pa 0,21 EUR na vozni kilometer 4, skupaj torej 1 EUR na vozni kilometer. Skupni stroški prevoza sanitarne vode tako znašajo EUR na leto. Pitna voda Za potrebe pitja in kuhanja je potrebno na prebivalca zagotoviti po 4 litre vode dnevno oz litrov vode letno, kar znese 973 plastenk po 1,5 litra. Za prebivalcev to pomeni plastenk vode letno. Pri izračunu ekonomskih stroškov zagotavljanje vode v plastenkah za pitje in kuhanje so bili upoštevani tako ekonomski stroški vode v plastenkah kot tudi dostava vode do gospodinjstev. Iz enega sodčka nafte (160 l) naredijo približno enolitrskih plastenk 5, kar pomeni 0,091 l na litrsko plastenko oz. 0,136 na plastenko za 1,5 l. Izpust CO 2 za izdelavo plastike znaša 3,5 kg CO 2 na liter nafte 6 oz. 0,477 kg za izdelavo ene plastenke. Ob predpostavki cene CO 2 25 EUR/t znaša strošek izpustov CO 2 0,012 EUR/plastenko. Ekonomska cena ustekleničene vode znaša 0,33 EUR/plastenko (tržna cena, zmanjšana za DDV). Vodo v plastenkah je potrebno dostaviti gospodinjstvom. Letno je potrebno dostaviti plastenk vode (po 1,5 litra). Plastenke so pakirane v zavoje po 6. Za dostavo primerljive teže (zaboja stekleničk po 0,33 litra) prevozniki računajo po 0,10 EUR. V izračunu je upoštevana ekonomska cena, torej 0,08 EUR za zavoj šestih plastenk. Stroški dostave na plastenko znašajo 0,013 EUR. Skupna ekonomska cena dostave ustekleničene vode znaša 0,334 EUR na plastenko oz EUR na leto. Skupni stroški dostave sanitarne in pitne vode v primeru»brez investicije«znašajo EUR letno in pomenijo koristi v primeru»z investicijo«, saj v primeru»z investicijo«teh stroškov ni. 3 OPCOST HEATCO, Dr. Lučka Kajfež Bogataj za revijo SAD 6 Vodnik za varovanje podnebja na lokalni ravni: Enostavni ukrepi za zmanjšanje emisij CO 2 66

72 Tabela 11.2: Prikaz izdelave ekonomske analize upravljanje in vzdrževanje brez investicije stroški stroški prevoza sanitarne vode stroški prevoza ustekleniče ne vode z investicijo stroški upravljanje in vzdrževanje skupaj preostala skupaj leto stroški investicija vrednost stroški V zadnjem letu ekonomske dobe investicije je kot negativna investicija prikazana preostala (neamortizirana) vrednost projekta. Na podlagi izdelane ekonomske analize so bili izračunani naslednji ekonomski kazalniki: neto sedanja vrednost znaša 17 mio EUR pri 7% diskontni stopnji interna stopnja donosa znaša 13,92% količnik relativne koristnosti znaša 1,39. Investicija je direktno ekonomsko upravičena. Razlogi, ki tudi pomembno vplivajo na odločitev o izvedbi investicije, pa so naslednji: vodni viri so plitvi in v sušnem obdobju presahnejo, edini vodonosnik je reka Mura, ki ima status meddržavnega vodonosnika, Pomurje ima najnižjo količino padavin v RS (pod 900 mm), V pokrajini je veliko demografsko ogroženih območij, Z izvedbo sistema vodooskrbe se izvršuje Zakon o razvojni podporo Pomurski regiji v obdobju (Uradni list RS, št. 87/2009) kot tudi Operativni program oskrbe s pitno vodo, Iz rezultatov kemijskih in mikrobiololoških analiz je razvidno, da je voda v povprečju slabše kakovosti, Vodni viri so strateški resurs, povezava do vodnih virov pa je nujna za nemoteno preskrbo s pitno vodo. z-brez 67

73 11.3 Dodatni razlogi za izvedbo investicije Človekova pravica do vode Generalna skupščina Združenih narodov je na svoji 64. seji dne sprejela Resolucijo o človekovi pravici do vode. Človekova pravica do vode je osnovna, neodtujljiva in univerzalna pravica človeka. Skladno z Resolucijo je potrebno zagotoviti čisto pitno vodo vsem prebivalcem. Na podlagi analiziranih podatkov lahko zaključimo, da v Pomurju med 20% - 30% ljudi nima nemotene oskrbe s čisto pitno vodo, bodisi iz razloga neizgrajenih cevovodov (transportni, primarni, sekundarni) bodisi zaradi lokalnih vodnih virov, ki ne zagotavljajo tako kvalitete kot potrebne količine pitne vode. Z izvedbo investicije v izgradnjo vodovodnih sistemov v Pomurju, v sklopu katere bo tudi na novo opredeljena zaščita vodnih virov, bo prebivalcem Pomurja zagotovljena nemotena oskrba s kakovostno pitno vodo. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike V preambuli Direktive je navedeno, da je direktiva sprejeta ob upoštevanju naslednjega: Točka (1): Voda ni kot ostali tržni proizvodi, ampak jo je treba varovati, braniti in obravnavati kot tako. Točka (4): Vode v Skupnosti so vse bolj obremenjene zaradi naraščajočega povpraševanja po zadostni količini kakovostne vode za vse namene. Točka (11): Kot je določeno v členu 174 Pogodbe, mora okoljska politika Skupnosti prispevati k uresničevanju ciljev ohranjanja, varovanja ter izboljševanja kakovosti okolja ob varčni in razumni rabi naravnih virov (torej tudi pitne vode). Točka (13): V Skupnosti so raznolike razmere in potrebe, ki zahtevajo različne posebne rešitve Točka (22): Ta direktiva naj prispeva k postopnem zmanjševanju emisij nevarnih snovi v vodo. Točka (24): dobra kakovost vode bo prispevala k zagotavljanju oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Točka (35): V povodju, v katerem bi uporaba vode lahko imela čezmejne učinke, bi bilo treba zahteve za doseganje okoljskih ciljev, določenih po tej direktivi, in zlasti vse programe ukrepov, usklajevati za celotno vodno območje. Točka (38): Države članice lahko kot del programa ukrepov uporabijo ekonomske instrumente. Točka (39): Preprečiti ali zmanjšati je treba vpliv dogodkov, pri katerih se voda po naključju onesnaži. Temu namenjeni ukrepi naj bi bili vključeni v program ukrepov. V nadaljevanju podajamo člene Direktive, ki tangirajo vodne vire, ki so tudi predmet investicije vodooskrbe Pomurja Sistem C. Člen 1: namen direktive določiti okvir za varstvo celinskih voda, ki vzpodbuja trajnostno rabo vode, ki temelji na dolgoročnem varstvu razpoložljivih vodnih virov (odstavek b) in ki zagotavlja postopno zmanjšanje onesnaženost podzemne vode in preprečuje njeno nadaljnje onesnaževanje (odstavek d) ter s tem pripeva k zagotavljanju zadostnih zalog kakovostne površinske in podzemne vode, potrebne za trajnostno, uravnoteženo in pravično rabo vode. Člen 4: države članice izvedejo potrebne ukrepe, da preprečijo ali omejijo vnašanje onesnaževal v podzemno vodo in da preprečijo poslabšanje stanja vseh teles podzemne vode (1. odstavek, točka (b), alineja (i)) in varujejo, izboljšujejo in obnavljajo telesa podzemne vode ter zagotavljajo ravnotežje med odvzemanjem in obnavljanjem podzemne vode (1. odstavek, točka (b), alineja (ii)) 68

74 Člen 7: Države članice na vsakem vodnem območju opredelijo vsa vodna telesa, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjena za prehrano ljudi (1. odstavek, prva alineja ) in tista vodna telesa, ki so namenjena za tako rabo v prihodnosti (1. odstavek, druga alineja) Voda torej ni tržni proizvod ampak dediščina (1. točka preambule, člen 7 1. odstavek druga alineja), kar pomeni, da jo je potrebno varovati in jo rabiti varčno in razumno (11. točka preambule, člen 1). Vode so vse bolj obremenjene zaradi naraščajočega povpraševanja (4. točka preambule), vodni viri so omejeni, zato je potrebno vodne vire zaščiti in obnavljati (člen 1 odstavek d, člen 4 1. odstavek točka (b), alineja (ii)). Z zaščito vodnih virov se postopno zmanjšuje onesnaženje podzemne vode in prepreči njeno nadaljnje onesnaževanje (člen 1 odstavek b, člen 4 1. odstavek točka (b) alineja (i)). V Skupnosti so raznolike razmere in potrebe, ki zahtevajo posebne rešitve (13. točka preambule), države članice pa lahko kot del programa ukrepov uporabijo ekonomske instrumente (38. točka preambule). Skladno z navedenim investicija v vodooskrbo Pomurja sistem C izpolnjuje osnovne zahteve Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, vezane na pitno vodo in vodne vire, saj z zaščito vodnih virov (izgradnja fekalne kanalizacije, določitev in zaščito vodovarstvenih območij za preprečevanje onesnaževanja vode, izgradnja čistilnih naprav) bistveno prispeva k spoštovanju in uresničevanju določb Direktive. Hkrati je za izvedbo dela programa predvidena uporaba Kohezijskega sklada kot ekonomskega instrumenta. Operativni program oskrbe s pitno vodo Na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) je Vlada RS julija 2006 sprejela Operativni program oskrbe s pitno vodo. Operativni program oskrbe s pitno vodo je za oskrbo prebivalstva s pitno vodo eden temeljnih dokumentov za doseganje ciljev iz Nacionalnega programa varstva okolja. Nanaša se na oskrbo prebivalstva s pitno vodo in oskrbo z vodo za druge, zlasti javne potrebe. Operativni program se sprejema za obdobje Operativni program je usklajen z naslednjimi strateškimi dokumenti : Direktiva Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike; Tematska strategija o trajnostni rabi naravnih virov; Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda, 2004; Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja ( Uradni list RS, št. 2/06); Strategija razvoja Slovenije (Vlada RS, 23. junij 2005); Nacionalni program reform za doseganje ciljev Lizbonske strategije, 2005; Program varstva potrošnikov za leti 2006 in 2007; Podnebne spremembe in njihova razsežnost na področju voda v Evropi, Ciljno stanje oskrbe s pitno vodo opredeljujejo naslednji strateški cilji: zagotovitev zanesljive oskrbe s pitno vodo in zaščito vodnih virov (trajnost oskrbe, vodne količine), zagotovitev oskrbe s kakovostno in varno pitno vodo (zdravstveno ustrezna pitna voda), zagotovitev stroškovno učinkovite oskrbe s pitno vodo. Navedene cilje je mogoče doseči s kombinacijo različnih ukrepov, ki jih v glavnem ločimo na: 69

75 infrastrukturne (gradbene) ukrepe, ko z izvedbo novih vodovodnih sistemov ali delov sistemov ter rekonstrukcijami in sanacijami zastarelih vodovodnih sistemov ali njihovih delov pomembno izboljšamo stanje oskrbe s pitno vodo; ukrepe za izboljšanje kemijskega in mikrobiološkega stanja podtalnice, vode v zajetjih in posledično pitne vode (sanacija divjih odlagališč, sanacija starih bremen, uvajanje nitratne direktive v kmetijstvu ) druge ukrepe, s katerimi dosegamo predvsem učinkovitejše delovanje vodovodnih sistemov. V operativnem programu oskrbe s pitno vodo so navedeni ukrepi in prednostni projekti za zagotavljanje nemotene in kakovostne oskrbe s pitno vodo. Med prednostne projekte operativnega programa oskrbe s pitno vodo, kot tudi operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture, sodi tudi vodooskrba Pomurja sistem C. Pomurje ima tudi slabo razvito vodovodno infrastrukturo in s tem visok odstotek stanovanj oz. gospodinjstev, ki niso priključena na vodovodni sistem. V tabeli v nadaljevanju podajamo podatke za sistem C. Tabela 3: Delež nepriključenih gospodinjstev na vodovodni sistem v Sistemu C (obstoječe stanje) Šifra občine Ime občine Apače 029 Gornja Radgona 35,30% 166 Križevci 6,80% 063 Ljutomer 11,70% 100 Radenci 10,10% 176 Razkrižje 10,20% 116 Sveti Jurij 29,60% 188 Veržej 0,00% % stanovanj, ki niso priključena na vodovodni sistem ni podatka Kot je razvidno iz zgornje tabele, na Sistemu C med 10% in 35% prebivalcev ni priključenih na vodovodni sistem, ki bi zagotavljal nemoteno oskrbo s kvalitetno pitno vodo. Le v občini Veržej je pokritost 100%, pri čemer je del infrastrukture zastarel in ga je potrebno hidravlično izboljšati, saj ne zadošča potrebam. Največ nepriključenih prebivalcev pa je v občini Gornja Radgona. Z izvedbo sistema vodooskrbe v Pomurju bodo doseženi strateški in operativni cilji, opredeljeni v Operativnem programu oskrbe s pitno vodo. Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju Po zadnjih razpoložljivih podatkih je BDP na prebivalca v Pomurju v letu 2008 znašal EUR in dosegel 65,0 % slovenskega povprečja ( EUR). Regija je ponovno povečala razvojni zaostanek za slovenskim povprečjem za 0,3 odstotne točke. V letih 2005 do 2007 se je produktivnost dela v Pomurju povečala za 26,3 %, vendar pa še vedno dosega samo 71,1 % povprečja Slovenije. Demografsko stanje regije je slabo, kar onemogoča normalen razvoj, predvsem pa velja opozoriti na prihodnost, ko bo zaradi zmanjšanja že tako maloštevilnega prebivalstva, težko najti ustvarjalne ljudi za zaposlovanje. Indeks rasti prebivalstva v Pomurju je v letu 2007 znašal -2,0 in je posledica pozitivnega selitvenega salda in negativnega naravnega prirasta. Konec leta 2007 je v Pomurju živelo prebivalcev. Indeks staranja prebivalstva je za Pomursko regijo v letu 2007 znašal 123,0 za Slovenijo pa 116,3. Povečuje se hitreje od povprečja Slovenije, regionalna 70

76 demografska struktura pa odseva stanje, ki je povezano z negativnimi ekonomskimi dejavniki. Stopnja delovne aktivnosti je bila leta 2007 v Pomurju 55,4-odstotna in je v primerjavi z letom 2005 porasla za 2,7 odstotni točki. V primerjavi s slovenskim povprečjem je stopnja zaposlenosti v Pomurju nižja za 5,0 odstotnih točk. V Pomurju se kar 21,6 % prebivalcev oskrbuje z vodo, ki je pogosto bakteriološko onesnažena, 17 % prebivalcev pa se oskrbuje z vodo, ki ni pod nobenim nadzorom. Slabo stanje podtalnice je rezultat velikih količin mineralnih in organskih gnojil in kemičnih sredstev za zaščito rastlin, ki se še vnašajo na intenzivne kmetijske površine. Z vidika kakovosti življenja v regiji in z vidika konkurenčnosti regije je pomembno reševanje oskrbe s pitno vodo za vse prebivalce regije. Pomembno je tudi reševanje problemov onesnaževalcev pitne vode. Okoljska infrastruktura je pomembna vsebina kakovostnega življenja v regiji in naložbe v to vrsto infrastrukture se morajo pospešiti. Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju (Uradni list RS, št. 87/2009) je stopil v veljavo , uporabljati pa se je začel s V zakonu so opredeljeni ukrepi razvojne podpore, ki so namenjeni ustvarjanju novih delovnih mest in ohranjanju obstoječih, vzpostavljanju razvojne infrastrukture ter odpravljanju posledic gospodarske in finančne krize v Pomurski regiji. Eden izmed štirih ukrepov razvojne podpore (4. alinea 4. točke 1. odstavka 3. člena) je tudi prednostna obravnava vlaganj v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo. Skladno z zgornjimi navedbami občine v Pomurju same ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi za izvedbo vodovodnega sistema, ki bi omogočil priključitev vseh prebivalcev Pomurja, torej tudi v občinah sistema C. Zato je ključnega pomena, da poleg sredstev Republike Slovenije za izvedbo investicije v izgradnjo vodovodnega omrežja za nemoteno oskrbo s kakovostno pitno vodo pridobijo tudi sredstva Kohezijskega sklada. Uredba o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji Uredba o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 19/1999 je v veljavo stopila Sprejeta je bila na podlagi Zakona o spodbujanju demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 48/90 in 12/92). V uredbi so navedena demografsko ogrožena območja, demografsko ogrožena obmejna območja in gorsko višinska območja. Med demografsko ogrožena obmejna območja so uvrščeni nekatera naselja v občinah Križevci, Ljutomer in Veržej, med demografsko ogrožena pa naselja v občinah Gornja Radgona (v času objave Uredbe je zajemala tudi današnjo občino Apače), Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje in Veržej. Problematika demografsko ogroženih območij je v staranju obstoječega prebivalstva in odhodih mlajših prebivalcev (npr. po koncu šolanja ostanejo v kraju šolanja, ). Ena izmed pomembnih infrastruktur je, poleg prometne povezave, tudi oskrba z elektriko in vodo. Oskrba z elektriko je urejena, oskrba s čisto, neoporečno pitno vodo pa je predmet investicije v vodooskrbo Pomurja. Ker je vodna infrastruktura ena izmed osnovnih infrastruktur, je pomembna tudi za razvoj demografsko ogroženih območij, saj je privlačnejša za vlagatelje, ki ustvarjajo nova delovna mesta. S tem se uresničuje policentrična ureditev Slovenije, opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Eden izmed dejavnikov, ki pomembno vpliva na investicijsko vrednost v izgradnjo vodovodnega sistema, je tudi razpršena gradnja na podeželju. Kopica manjših zaselkov leži stran od izgrajenega 71

77 vodovodnega omrežja, v njih živijo le še starejši ljudje, ki se ne želijo ločiti od rodne grude oz. nimajo kam drugam. Hkrati so odvisni od svojih manjših vodovodnih zajetij, ki jih ni moč redno kontrolirati, saj jih veliko ni v evidencah, pri čemer vsakodnevno tvegajo tako mikrobiološko kot kemijsko okužbo. V primeru mikrobiološke okužbe (v vzorcih je pogosto prisotna E. coli oz. enterokoki) imajo prebivalci trebušne težave, kar se odraža v slabšem počutju in, saj gre za starejšo populacijo, tudi poudarjene znake kroničnih bolezni, za katerimi bolehajo. Če mladi odhajajo, tudi nihče ne skrbi zanje, polja in vinogradi ostajajo neobdelani in se zaraščajo, kar ima vpliv tudi na videz krajine. Z izgradnjo vodovodnega sistema bodo tudi ti zaselki nemoteno preskrbljeni s čisto, kvalitetno pitno vodo, kar je lahko tudi eden izmed dejavnikov revitalizacije podeželja in skladnega regionalnega razvoja Pomurja. Rezultati mikrobioloških in kemijskih analiz vode v obstoječem vodovodnem omrežju Na obstoječem vodovodnem omrežju občin Sistema C izvaja redne kemijske in mikrobiološke analize vode Zavod za zdravstveno varstvo v Murski Soboti. V nadaljevanju predstavljamo rezultate mikrobioloških in kemijskih analiz v obdobju Mikrobiološke analize V obdobju je bilo v občinah sistema C izvedenih mikrobioloških analiz vode. Od tega je bilo 711 vzorcev oporečnih, 395 vzorcev pa fekalno onesnaženih. V tabeli v nadaljevanju so predstavljene mikrobiološke analize v tem obdobju, in sicer število analiz, število oporečnih vzorcev, število fekalno onesnaženih vzorcev ter odstotek oporečnih in fekalno onesnaženih vzorcev v posamezni občini. Tabela 4: Mikrobiološke analize OBČINA Št. mikrobioloških analiz Št. oporečnih vzorcev Št. fekalno onesn. vzorcev % oporečnih vzorcev % fekalno onesnaženih vzorcev APAČE ,7% 18,1% GORNJA RADGONA ,5% 15,0% KRIŽEVCI ,5% 12,3% LJUTOMER ,4% 7,7% RADENCI ,8% 6,2% RAZKRIŽJE / / / / / SV. JURIJ OB ŠČAVNICI ,9% 52,2% VERŽEJ ,6% 5,7% Iz tabele je razvidno, da je bilo v vseh občinah med odvzetimi vzorci od 14% do 68% oporečnih, pri čemer je bilo fekalno onesnaženih od 6% do 52% vseh odvzetih vzorcev. Voda je bila najbolj mikrobiološko onesnažena v občini Sv. Jurij, ker je bilo oporečnih kar 68% vseh vzorcev ter 52% fekalno onesnaženih vzorcev. 72

78 Kemijske analize V obdobju je bilo v občinah Sistema C izvedenih 831 kemijskih analiz vode. V tabeli v nadaljevanju so predstavljene kemijske analize v tem obdobju, in sicer število vseh odvzetih vzorcev, število oporečnih vzorcev in število posameznih kemijskih onesnaževal v vodi. Tabela 5: Kemijske analize OBČINA Št. vseh kemijskih vzorcev Št. oporečnih vzorcev ph NO3 Desetil - atrazin S- metolaklo r Metol.- ESA Metol. - OXA Mn Bentazon % oporečnih APAČE % GORNJA RADGONA % KRIŽEVCI 40 / LJUTOMER % RADENCI % RAZKRIŽJE / / SV. JURIJ OB ŠČAVNICI % VERŽEJ 9 / SKUPAJ % 17% 3% 48% 2% 2% 30% 12% 1% 2% Iz tabele je razvidno, da je bilo v vseh občinah med odvzetimi vzorci 17% oporečnih. Voda je bila najbolj kemijsko onesnažena v občini Apače, ker je bilo oporečnih kar 45% vseh vzorcev. Med kemijskimi onesnaževali je največkrat NO 3 (48% primerov) sledita pa metolaklor-esa (30%) in metolaklor-oxa (12%). Padavine Statistični urad Republike Slovenije spremlja tudi povprečne letne količine padavin v 20 slovenskih mestih. V Pomurju spremljajo padavine v Murski Soboti. V tabeli v nadaljevanju podajamo povprečno letno količino padavin v obdobju in po letih do leta 2009 ter na koncu povprečje za celotno obdobje za Slovenijo in Mursko Soboto ter njuno primerjavo. Tabela 6: Povprečne letne količine padavin v Pomurju in Sloveniji ter primerjava povprečje Slovenija Murska Sobota indeks MS/SLO Vir: Statistični urad RS V Pomurju je v obdobju padlo v povprečju 776 l/m 2, v Sloveniji pa v povprečju l/m 2 dežja letno. Indeks Pomurja znaša 61. Letno količino padavin prikazuje tudi spodnja slika. Z rumeno so označena območja s količino padavin med 800 in 900 l/m 2, z zelene mod 900 in 1000 l/m 2 letno, z modro od 1000 do 1600 l/m2 in z vijolično od 1600 do 3400 l/m 2. 73

79 Slika 11-1: Grafični prikaz povprečne letne količine padavin Vir: Atlas okolja Kot je razvidno iz preglednice in slike, je najmanjša količina padavin v RS ravno v Pomurju, kar seveda vpliva na izdatnost lokalnih vodnih virov in s tem nemoteno preskrbo s pitno vodo. Z izgradnjo transportnega cevovoda se bodo na obnovljive in izdatne vodne vire navezala gospodinjstva v regiji in s tem omogočila nemotena preskrba s kvalitetno pitno vodo, z izgradnjo primarnih in sekundarnih vodov pa bo pitna voda dosegljiva gospodinjstvom v regiji. Zaključek Pravica do vode je ena izmed osnovnih, neodtujljivih in univerzalnih človekovih pravic (Resolucija o človekovi pravici do vode). Voda ni tržni proizvod ampak dediščina, ki jo je potrebno varovati in jo rabiti varčno in razumno. Vode so vse bolj obremenjene zaradi naraščajočega povpraševanja, vodni viri pa omejeni, zato je potrebno vodne vire zaščiti in obnavljati. Z zaščito vodnih virov se postopno zmanjšuje onesnaženje podzemne vode in prepreči njeno nadaljnje onesnaževanje. V Skupnosti so raznolike razmere in potrebe, ki zahtevajo posebne rešitve, države članice pa lahko kot del programa ukrepov uporabijo ekonomske instrumente (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike). Vlada Republike Slovenije je julija 2006 sprejela Operativni program oskrbe s pitno vodo. Operativni program oskrbe s pitno vodo je za oskrbo prebivalstva s pitno vodo eden temeljnih dokumentov za doseganje ciljev iz Nacionalnega programa varstva okolja. Nanaša se na oskrbo prebivalstva s pitno vodo in oskrbo z vodo za druge, zlasti javne potrebe. Operativni program se sprejema za obdobje V operativnem programu oskrbe s pitno vodo so navedeni ukrepi in prednostni projekti za zagotavljanje nemotene in kakovostne oskrbe s pitno vodo. Med prednostne projekte operativnega programa oskrbe s pitno vodo, kot tudi operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture, sodi tudi vodooskrba Pomurja sistem C. Pomurje ima 74