INTEGRACIJA INTRANETA Z DRUGIMI INFORMACIJSKIMI STORITVAMI V INFORMACIJSKEM SISTEMU POLICIJE

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTEGRACIJA INTRANETA Z DRUGIMI INFORMACIJSKIMI STORITVAMI V INFORMACIJSKEM SISTEMU POLICIJE Kandidat: Marko Kastelic Študent izrednega študija Številka indeksa: Program: R/STR/3 Študijska smer: Podjetniška Informatika Mentor: mag. Igor Perko Postojna, december 2007

2

3 2 PREDGOVOR Pojem intranet izvira iz svetovnega spleta oziroma interneta s to razliko, da gre za sicer tehnično popolnoma primerljiv sistem, vendar pa je njegova dostopnost omejena na določen krog ljudi oziroma določen prostor. Intranet bi lahko opredelili tudi spletna stran za zaposlene. Izhajajoč iz osnovne definicije intraneta kot zaprtega sistema, se temu posledično njegova uporabnost v konkretne in specifične namene bistveno poveča, saj omogoča varno medsebojno komuniciranje tudi z občutljivimi podatki oziroma informacijami. Ker gre pri uporabi intraneta za določen in omejen krog uporabnikov s specifičnimi uporabniškimi zahtevami, je načrtovanje vsebin popolnoma temu podrejeno. Pri izdelavi rešitev, aplikacij oziroma storitev je potrebno poleg uporabniških zahtev upoštevati tudi določene napotke in priporočila, predvsem v smislu doseganja očitnih in neotipljivih prednosti ter uresničitev zastavljenih ciljev. Glede na specifičnosti namembnosti intraneta v organizaciji so lahko ti cilji različni, vsekakor pa so usmerjeni v povečanje produktivnosti, znižanje stroškov, zmanjševanje birokracije, učinkovito medsebojno komuniciranje, hiter in učinkovit dostop do kvalitetnih informacij, možnosti dodatnega učenja in podobno. Pri načrtovanju intraneta se pogosto srečujemo z dejstvom, da imamo v organizaciji že vpeljan določen informacijski sistem. Pametno in koristno je, da načrtovanje intraneta izvedemo tako, da pridobimo skupni integrirani informacijski sistem. V kolikor je mogoče, obstoječi informacijski sistem v celoti prenesemo na novi intranet, če pa to ni mogoče, ju medsebojno povežemo in izkoristimo sinergijske učinke. Policija, ki ima svoj informacijski sistem zgrajen že vrsto let, se je pri načrtovanju intraneta srečala z dejstvom, da obstoječega sistema ni bilo mogoče prenesti na intranet. Zato je bilo načrtovanje in izvedba intraneta izvedeno po fazah, pri čemer je bila, oziroma se še izvaja, integracija z obstoječim sistemom izvedena postopoma, tako s prilagoditvijo na strani intraneta oziroma spletnega strežnika kakor tudi na strani obstoječega informacijskega sistema. S širitvijo vsebin in vse večjo integracijo obstoječega informacijskega sistema je intranet policije pridobival na veljavi in uporabnosti. Pri širitvi vsebin so se upoštevale potrebe in zahteve zaposlenih, pri čemer so se v polni meri izkoriščale tehnologije spletnega dostopa. Na drugi strani so se pri integraciji storitev obstoječega informacijskega sistema pojavile možnosti, da se poleg besedilnih podatkov in informacij pri integraciji dodajo še dodatne vsebine, ki jih omogoča spletni dostop, predvsem kot grafični dodatki. Ker obstoječi informacijski sistem policije temelji na produktih podjetja IBM, je bilo to dejstvo upoštevano tudi pri načrtovanju intraneta. Za izbiro so bili za načrtovanje in izvedbo izbrani sorodni in kompatibilni produkti, ki omogočajo kvalitetno integracijo. Oziroma še več, novejši produkti tega podjetja omogočajo enovito razvojno okolje za različne programske platforme, pri tem pa nudi programerjem številne dodatke za lažji razvoj tako manjših preprostih aplikacij kot tudi večjih in sofisticiranih. Pri tem je mogoče uporabljati vse najnovejše programske tehnologije.

4

5 3 Razvoj intraneta v policiji ima cilj omogočiti vsem zaposlenim dostop do potrebnih in želenih informacij. Gre za uvedbo tako imenovanega informacijskega središča oziroma spletnega portala, ki omogoča dostop do vseh podatkov, informacij in aplikacij, tako spletnih kakor tudi integriranih iz obstoječega informacijskega sistema. Kvaliteto intraneta policije ni mogoče preprosto izmeriti, kot je to običajno za profitne organizacije. Ker je za državni neprofitni organ, katere temeljni cilj je zagotavljanje varnosti in ki ima v družbi svoje poslanstvo, vrednote in vizije, je merljivost učinkovitosti zgolj neotipljiva, v končni fazi pa se izraža v učinkovitosti njegovega dela oziroma zadovoljstva ljudi.

6

7 4 KAZALO: 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen in cilji Predpostavke in omejitve Uporabljene metode dela TEHNOLOGIJA INTERNETA IN POJAV INTRANETA Tehnologija interneta Pojav in razvoj intraneta Razlogi za vzpostavitev intraneta Prednosti in priporočila za vzpostavitev intraneta Tehnična zasnova intraneta Način vzpostavitve intraneta Osnovne dileme o intranetu INTRANET POLICIJE Zgodovina uvajanja Uporabniške zahteve Tehnična in vsebinska zasnova Posebnosti okolja OBSTOJEČA INTEGRACIJA Z DRUGIMI STORITVAMI Integracija z okoljem Lotus Notes Integracija povezave z Ibm CICS Povezovanje intraneta z drugimi storitvami VIZIJA IN FUNKCIONALNOSTI PRIMERNIH TEHNOLOGIJ Vizija razvoja intraneta v policiji Oris in primerjava tehnologij na osnovi IBM platforme Druge rešitve za implementacijo intraneta SKLEP POVZETEK SEZNAM LITERATURE SEZNAM VIROV...48

8

9 5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Pojav in razvoj svetovnega spleta oziroma interneta je povzročil zelo velike spremembe v človekovem okolju. Njegov vpliv je spremenil načine delovanja človeka na skoraj vseh področjih, od gospodarstva, družbenih in socialnih vrednot ter nenazadnje splošnega dojemanja in življenja v okolju. Razvoj informacijske in telekomunikacijske tehnologije je pomembno vplival na spremembe v delovnih okoljih in na vsakdanje življenje ljudi. Nesprejemanje tovrstnih sprememb oziroma zavračanje uvajanja novosti s tega področja pomeni ključen dejavnik stagnacije v razvoju oziroma odločilen zaostanek za ostalimi konkurenti v poslovnem svetu in vsakdanjem življenju. Z razvojem informacijske in telekomunikacijske tehnologije država in njene institucije niso ostale imune, temveč so v okviru možnosti in potreb tovrstne tehnologije počasi uvajale v svoje poslovanje. Čeprav rezultatov teh sprememb ni mogoče neposredno finančno ovrednotiti, kot je to mogoče v gospodarskih družbah, pa so ti nedvomno zelo opazni tako z vidika ljudi kot uporabnikov storitev kot z vidika zaposlenih znotraj sistemov. Policija je svoj informacijski sistem pričela graditi že pred več kot štiridesetimi leti. Že od samega začetka pa tudi še danes velja za srce tega sistema t.i. IBM Mainframe oziroma centralni računalniški sistem (v nadaljevanju CRS). CRS hrani podatke o vseh pomembnejših aktivnostih policije, z njim pa so povezane vse organizacijske enote v Republiki Sloveniji. Tehnično in programsko se je CRS z leti precej spreminjal, prav tako so se tehnično in programsko spreminjali uporabniki in načini povezovanja. V sredi devetdesetih let se je pričelo z načrtovanjem in izgradnjo lokalnih računalniških omrežij, ki so z leti počasi dosegla prav vse organizacijske enote. Danes so vsa lokalna omrežja povezana in tvorijo tako imenovano interno globalno omrežje. Prav z zaključkom izgradnje ter ustrezno tehnično in programsko opremo so bili postavljeni pogoji, ki so omogočali uporabo spletne tehnologije slehernemu uporabniku v tem sistemu. Uporaba spletne tehnologije poleg brskanja po svetovnem spletu oziroma internetu omogoča tudi postavitev intraneta oziroma internega spleta, kjer je mogoče uporabnikom v tovrstni tehnologiji nuditi širok spekter informacijskih storitev. Policija je svoj intranet uvedla že pred leti, vendar le kot dodatno storitev ob drugih primarnih informacijskih sistemih. Uvajanje je potekalo prototipno in postopno, njegova vsebina pa se stalno širi in dopolnjuje. Z uvajanjem možnosti, ki omogočajo povezljivost z drugimi že obstoječimi informacijskimi storitvami, intranet pridobiva na svoji uporabnosti in ugledu med uporabniki. Kako je in še poteka njegovo uvajanje, predvsem kako so izvedene rešitve glede povezljivosti z drugimi že obstoječimi informacijskimi storitvami bo predmet raziskovanja v diplomskem delu.

10 6 1.2 Namen in cilji Namen diplomskega dela je predstaviti pojem intraneta ter orisati delujoč intraneta policije s poudarkom na integracijo z drugimi informacijskimi storitvami, kot sta okolje Lotus Notes in povezava na storitev CICS z uporabo programa HATS. Cilj diplomskega dela je čimbolj utemeljeno odgovoriti na vprašanja o dilemah uporabe intraneta, prednostih in slabostih ter konkretnih koristih. Ugotovitve bom primerjal tudi s klasično tehnologijo strežnik-odjemalec, kjer se uporabljajo višji nivoji omrežnih komunikacijskih protokolov. Na podlagi ugotovitev o tehnični in programski strukturi intraneta policije je cilj diplomskega dela izdelati tehnični in programski organigram intraneta, predvsem v segmentu povezovanja z navedenimi informacijskimi storitvami. Na podlagi teh ugotovitev in splošno razpoložljivih informacij bom predstavil in analiziral konkretne izbrane rešitve. Hkrati bom preveril, ali bi bilo mogoče izbrati tudi katero drugo rešitev in kakšne so prednosti in slabosti izbranih in neizbranih rešitev. Na podlagi ugotovitev bom ocenil, ali je bila izbrana rešitev dejansko najboljša. Cilj diplomskega dela bo začrtati smernice nadaljnjega možnega razvoja intraneta policije oziroma vizije razvoja v prihodnosti. Trditev oziroma teza v diplomskem delu bo, da je intranet policije kot interna informacijska storitev oziroma sistem še premalo izkoriščen in zato še ni zaživel v polni luči. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavka v diplomskem delu bo, da si moderne organizacije, profitne ali neprofitne, brez kvalitetnega informacijskega sistema ni mogoče zamisliti. Pri tem imam v mislih tak sistem, ki je hkrati povezan z globalnim okoljem, hkrati pa v internem okolju omogoča upravljanje z informacijami in podatki, ki imajo značaj zaupnosti. Omejitve pri pripravi diplomskega dela bodo tudi pri pridobivanju podatkov in literature. Pri splošnih segmentih diplomskega dela bom poskušal pridobiti čim novejše informacije in dognanja. Pri predstavitvi intraneta policije bom upošteval določene omejitve, in sicer v smislu varovanja zaupnih in internih informacij. 1.4 Uporabljene metode dela Pri pripravi diplomskega dela bom uporabil poslovno statično raziskavo in deskriptivno metodo. Glavni viri bodo razpoložljivo pisno in elektronsko gradivo ter druge informacije. V delu predstavitve intraneta policije bom poleg razpoložljivega gradiva uporabil tudi informacije, ki jih bom pridobil v pogovoru s predstavniki uredniškega odbora in upravljavci sistema oziroma administratorji.

11 7 2 TEHNOLOGIJA INTERNETA IN POJAV INTRANETA 2.1 Tehnologija interneta Pojem intraneta lahko opredelimo z različnimi definicijami, med zanimivejše sodijo, da je to omrežje vseh omrežij, globalno omrežje, mati vseh omrežij, svetovni splet itd. Tehnično lahko internet opredelimo kot svetovno omrežje, ki povezuje med seboj manjša omrežja, vsem računalnikom v teh omrežij pa omogoča, da medsebojno nudijo in koristijo storitve in informacije. Kot časovni mejnik začetka pojava intraneta se največkrat omenja izstrelitev vesoljskega plovila Sputnik, katerega je takratna ZSSR izstrelila leta Prav ta dogodek je spodbudil ZDA, da so ustanovili ARPA. ARPA je leta 1960 za potrebe obrambnega ministrstva pričela s projektom omrežnega povezovanja, ki so ga poimenovali ARPANET. V omrežje so se po letu 1969 pričele vključevati tudi ameriške univerze. Leta 1973 se je pričel razvoj komunikacijskega protokola, ki so ga kasneje poimenovali TCP/IP. Pojem internet je bil prvič uporabljen leta S pričetkom leta 1983 je vsak v omrežje povezan računalnik moral uporabljati izključno TCP/IP. Leta 1984 se je iz omrežja izdvojil vojaški segment. V devetdesetih letih se internet prične širiti z eksponencialno hitrostjo in kmalu preplavi svet. Ob tako hitri širitvi in ogromnemu številu v internet priključenih računalnikov je bilo potrebno komunikacijske poti in načine povezovanja zelo natančno urediti. Za komunikacijo v celotnem omrežju kot že omenjeno skrbi komunikacijski protokol TCP/IP, pri čemer IP pomeni unikatno številko v omrežju priključenega računalnika. IP številka je sestavljena iz štirih segmentov številk od 0 do 255 razmejenih s piko, primer ( ). Da lahko v internetu dva računalnika med seboj komunicirata, ne glede na to koliko sta daleč, pa skrbi hrbtenično omrežje. Da se promet po hrbteničnem omrežju pretaka v pravo smer skrbijo usmerjevalniki. Ti delujejo kot nekakšni prometniki in na podlagi IP številk, pošiljatelja in prejemnika, pakete usmerjajo v pravo smer. Medtem ko protokol TCP/IP skrbi za povezovanje v internetu in za običajne uporabnike ni pomemben, so v uporabniškem smislu pomembnejše višje oziroma aplikativne plasti. Najpomembnejši segment v aplikativni plati, zaradi česar je internet postal svetovna uspešnica, je protokol HTTP, ki ga uporabljamo za spletno brskanje. Drugi najbolj uporabljen protokol je SMTP, ki ga uporabljamo za pošiljanje in prejemanje elektronske pošte, pri tem pa to ne velja za v današnjih časih uveljavljeno spletno pošto, ki jo uporabljamo s klasičnim HTTP protokolom. Poleg te se v internetu uporabljajo protokoli FTP, NNTP, TELNET, IRC in drugi. 2.2 Pojav in razvoj intraneta S pojavom in razmahom interneta v začetku devetdesetih let so bila nekatera podjetja navdušena nad novo tehnologijo. Moč in uporabnost so kmalu usmerila v okvir svojega poslovanja in pričelo se je graditi lastne zaprte internete. Steven L. Telleen, takrat zaposlen v podjetju Amdahl, je leta 1994 prvič uporabil pojem intranet. Intranet je tehnološko identičen internetu s to razliko, da sistem deluje v določenem omejenem geografskem ali logičnem obsegu. Gre torej za zasebno inačico interneta.

12 8 V dobi presenetljivega napredka svetovnega spleta so mnoga podjetja ugotovila, da se lahko internetna orodja uporabijo tudi na privatnih omrežjih, kar pomeni neprecenljive prednosti napram drugim metodam komuniciranja znotraj družbe, pri tem gre izpostaviti (Craig, David. Making an Intranet): - da se zveze v podjetju lahko vzpostavi po dolgem in počez, brez da bi najemali veliko število programerjev in razvijalcev programske opreme ali kupovali drage naprave - da se bistvene spremembe lahko izvedejo zelo hitro brez prerazporejanja in testiranja, ki se zahteva za velike klasične aplikacije - tako stran lahko prebere kdorkoli, ki dela s kakršnim koli računalnikom - da je potrebno zelo malo časa za usposabljanje. Da je spletna tehnologija velik fenomen, tako v obliki interneta kot intraneta, dokazujejo veliki svetovni proizvajalci programske opreme, ki v svoje produkte integrirajo to tehnologijo. Prevlada prepričanje, da je intranet obvezni del opreme, če želimo biti konkurenčni na tržišču. Tak odnos in mnoge prednosti, ki jih ponuja intraneta, so pripeljale do prave eksplozije razvoja. Po podatkih Gartner Group, Forrester in drugih napovedovalcev na področju tehnologije so družbe v letu 2000 po celem svetu potrošile skoraj 64 milijard ameriških dolarjev letno za strojno in programsko opremo za potrebe intranetov. Ta številka naj bi koncem desetletja zrasla na 200 milijard, kar pa naj bi bila zelo konservativna številka. Ocenjuje se, da ima več kot 90 odstotkov ameriških podjetij, vključno z malimi, postavljen intranet oz. da je ta v fazi razvijanja. Intranet v organizaciji je bil ocenjen kot najpomembnejše poslovno orodje od izuma pisalnega stroja. Kljub mnogim uspehom, predvsem pri zmanjševanju stroškov in prihrankih na času, so mnogi pobudniki oziroma odgovorne osebe intranet sistemov nezadovoljni. Zgodi se, da je bilo porabljeno namreč veliko časa in denarja za razvoj, uvedbo in usposabljanja ter kljub temu ni bilo pomembnejšega povišanja produktivnosti in izrazitejšega znižanja stroškov. Kritiki običajno krivijo tehnološke rešitve, čeprav lahko resnični problem tiči v zasnovi informacijskega sistema. Intranet bi moral pomagati zaposlenim pri sodelovanju pri poslovnih procesih, kar ustvarja vrednost za podjetje in njihove stranke. Intranet centralizira poslovni proces na zelo lahko dostopen in neodvisen virtualni prostor. Uspešni intraneti omogočajo zaposlenim iz različnih delov organizacije, da vnesejo različne podatke, ki so potrebni za izvedbo specifičnega postopka. Medtem ko ima lahko vsak oddelek v družbi svoj virtualni prostor, mora biti intranet planiran na osnovi poslovnega procesa, za izvedbo katerega skrbijo zaposleni, in ne na osnovi organizacijske sheme družbe. Poslovni trend je prav ta, da se osredotoča na procese in ne na oddelke. Intranet lahko pomaga organizaciji pri organiziranju poslovnih procesov, tako v kot izven organizacije. Ko je Texas Instruments začela z organizacijo»osredotočeno na proces«v delovnih skupinah, se je čas razvoja programske opreme znižal od 22 na 8 mesecev. Texas Instruments Intranet je bil postavljen po tem premiku in je bil načrtovan tako, da bo odražal in pospeševal novo organizacijo. Intranet, bodisi uveden pred ali po takem

13 9 organizacijskem premiku, pospešuje sodelovanje v delovnem okolju in prav zagotovo zagotavlja povračilo investicije. 2.3 Razlogi za vzpostavitev intraneta Intranet je učinkovito orodje za zmanjševanje zapravljanja časa, vendar je potrebno to orodje za dosego želenega cilja pravilno uporabiti. Da bi vzpostavitev intraneta potekala čimbolj v okviru načrta ter da bi bila njegova uporaba čimbolj koristna in izkoriščena je dobro, da pred tem poznamo njegove prednosti in slabosti. Prednosti zato, da jih bomo čimbolj izkoristili, slabosti pa zato, da jih bomo z ustreznimi ukrepi čimprej odpravili, po možnosti še preden nastanejo. Intraneti so postali fenomen današnjega časa. Številne aplikacije kažejo, da lahko organizacije svoje delo opravljajo drugače, inovativneje, hitreje in učinkovitejše. Hkrati pa postajajo intraneti prav zaradi tega, ker ponujajo vsem vse, zahtevni za upravljanje (Dialogos). Količina razpoložljivih informacij, ki jih uporabniki lahko dobijo na internetu je ogromna. To z vidika potreb zaposlenih v organizaciji po tovrstnih informacijah pomeni pravi izziv pridobiti pravo informacijo v čimkrajšem možnem času. Idealno bi bilo združiti vse potrebne informacije, tako notranje kot zunanje, na enem mestu, kar je z vzpostavitvijo organizacijskega intraneta tudi mogoče, pri tem pa sledimo ciljem (Konieczko et al. 2002): povečanje produktivnosti, nudenje pravih informacij za odločanje, pozicioniranje organizacije kot iznajdljive in proaktivne v kontekstu trendov in dogodkov v tržni branži. 2.4 Prednosti in priporočila za vzpostavitev intraneta A. Očitne prednosti intraneta Zakaj vzpostaviti intranet. Razvijalci bodo rekli zato, ker je to mogoče. Boljši odgovor pa je, ker je učinkovito orodje za boj proti izgubi časa, moči in materiala znotraj organizacije in ker ponuja nove priložnosti za sodelovanje in večjo produktivnost. Prvič ima organizacija možnost, da postavi celovito rešitev, ki uporabnikom omogoča dostop do podatkov in poslovnih procesov. Dober primer očitne prednosti je prihranek pri stroških papirja. Določene statistike navajajo, da 18 odstotkov dokumentov v podjetju zastara po 30 dneh, pomislimo na količino po 60 ali 90 dneh.

14 10 Zamislimo si, da je ves ta material vedno pri roki in aktualen. Prednosti lahko strnemo: poceni izvedljiv, lahek za uporabo, samo pokaži in klikni, prihrani čas in denar, hitreje do boljših informacij, temelji na odprtih standardih, nadgradljiv in fleksibilen, povezljiv preko različnih platform, omogoča uporabnikom, da lahko kontrolirajo svoje podatke. B. Neotipljive prednosti intraneta Ni samo odprava papirnega gradiva, kar pomeni prednosti pri organizaciji. Kar se dogaja s to informacijo v novem omrežju je izredno pomembno. Intranet omogoča organizaciji, da porabi manj časa za zadeve, ki ne prinašajo nobene vrednosti, kot na primer iskanje prave informacije za rešitev problema. Produktivnost narašča, ker je znanje znotraj organizacije dostopnejše, podatki pa bolj natančni. Do informacije in do znanja pridemo s preprostim pritiskom na tipko. Intranet omogoča odstranjevanje mej in preprosto izmenjavo informacij. To pa pomeni, da so zaposleni bolj obveščeni in tako lahko bolje in hitreje odločajo. Hkrati to pomeni boljšo produktivnost in višji dohodek. Te prednosti lahko strnemo: omogoča boljše odločanje, izoblikuje usposobljene uporabnike, goji kulturo izmenjave in sodelovanja, olajša učenje znotraj podjetja, zmanjšuje birokracijo, izboljša kvaliteto življenja na delovnem mestu, izboljša produktivnost. C. Priporočila o razvoju intraneta Nekaj priporočil o načrtovanju razvoja intraneta (Sheth. 1998): Pridobitev: Med pomembnejše pridobitve z vzpostavitvijo intraneta lahko vsekakor štejemo zmanjšanje operativnih stroškov, zmanjšanje uporabe tiskanega gradiva, izboljšanje storitev s strankami, hiter in kvaliteten pretok notranjih informacij in drugo. Cena postavitve: Stroške vzpostavitve intraneta delimo na tehnični in programski segment. V kolikor so uporabniki že opremljeni z osebnimi računalniki, je potrebno preveriti le, ali so v računalnikih nameščeni omrežni adapterji. V kolikor so ti nameščeni, med tovrstne stroške štejemo strežnik, omrežna stikala in povezovalne kable. V kolikor je v organizaciji že delujoče lokalno računalniško omrežje, je v tem segmentu strošek le strežnik. Na segmentu programske opreme je potrebno najprej preveriti oziroma urediti delovanje TCP/IP protokola v morebitnem obstoječem računalniškem omrežju. Na strani uporabnikov ni z vidika programske opreme nikakršnih stroškov, saj za uporabo storitev intraneta

15 11 potrebujemo le spletni brskalnik in morebiti program elektronske pošte, ki so povečini zastonj in prosto dostopni oziroma že vgrajeni v obstoječe operacijske sisteme. Povsem drugače je na strani strežnika, kjer je potrebno namestiti namensko programsko opremo, katere cena je zelo različna in je odvisna od potreb in želja uporabnikov in vzdrževalcev. Cena vzdrževanja: Stroške vzdrževanja v nadaljevanju predstavljajo nadgradnja strežnika in omrežne opreme, stroški upravljanja omrežja in delovne sile, stroški programske opreme in nadgradenj, objavljanje informacij ter arhiviranje podatkov. Upravljanje: Postavitev intraneta je lahko na prvi pogled sila preprosto, vendar lahko v začetnih fazah prinese kar nekaj težav, predvsem če načrtovanje ni pravilno in pravočasno izvedeno. Vključitev v obstoječi sistem: Najprej je potrebno ugotoviti, če je obstoječi sistem združljiv z intranetom. Tudi nove aplikacije za servisiranje strank bo potrebno prilagoditi novi intranet rešitvi. Številni prodajalci programske opreme delajo na tam, da so njihove rešitve prilagojene za uporabo spletne tehnologije. Dokler to ni možno oziroma izvedljivo, je potrebno najti način, kako ustvariti povezavo med obstoječim in na novo nastajajočem intranetom. Usposabljanje razvijalcev in uporabnikov: Razvijalce intraneta je potrebno usposobiti. Priporočljivo je, da jih razdelimo v dve skupini. Prva bolj tehnična skupina naj prevzame skrb za strežnik, razvoj aplikacij in tehnične podrobnosti. Druga skupina naj prevzame skrb za podatke, objavo dokumentov, pretvorbo obstoječih podatkov v obliko, ki jo lahko implementiramo v intranet strežnik. Usposabljanje je za vsako od teh skupin različno; pomembno je, da se izbere ljudi, ki se bodo hitro prilagodili na novo metodologijo. Zunanji izvajalci: Outsourcing oziroma oddaja del zunanjim izvajalcem je pri vzpostavitvi intraneta možna. Prednost take izvedbe je hitrost in profesionalna izvedba. Po vzpostavitvi je potrebno zagotoviti, da bodo lastni kadri sposobni prevzeti upravljanje. Vpliv na produktivnost: Če je projekt vzpostavitve intraneta izveden pravilno, je povečanje produktivnosti v organizaciji zagotovljeno. Povečanje je odvisno od tega, kaj dejansko intranet nadomešča. Varnost: Intranet bo varen toliko, kot je varen najšibkejši člen, to pa so navadno ljudje, ki upravljajo in uporabljajo intranet. Če je zadeva urejena po pravilih in strokovno ter so uporabljena tehnična in programska orodja, kot so varen strežnik, požarni zid, dostop zaščiten z geslom in fizično zaščito za strežnike, je za osnovno zaščito dobro poskrbljeno. Prav tako je potrebno konstantno preverjati dvomljive povezave do nezavarovanih lokacij, stranska/skrita vrata iz interneta na intranet, pravilno uporabo gesel in drugih varnostnih mehanizmov, ki jih omogoča intranet nastavitev.

16 12 Čas potreben za vzpostavitev: Vzpostavitev intraneta je dejansko lahko izvedena zelo hitro, vendar le če je postopek pravilen. Vse kar je potrebno za zagon je obstoječe omrežje in računalnik, ki lahko prevzame vlogo omrežnega strežnika. Na tega se namesti strežniški program pri uporabnikih pa spletni brskalnik. Intraneti se navadno razvijajo in izboljšujejo s časom. Začetna faza je dokaj hitro izvedljiva in tudi ne pomeni velikih finančnih bremen. D. Prednosti in morebitne težave intraneta Intranet v organizaciji pospeši medsebojno komuniciranje in dostop do informacij (Spoolstra. 1999). Zaposlenim omogoči sodelovanje pri projektih, kjer običajno prej ne bi sodelovali. Intranet pospeši izmenjavo znanj in idej ter omogoči poenoten, varen in zanesljiv dostop do informacij v organizaciji. Intranet pomaga izboljšati upravljanje z informacijami in vzpostaviti okolje za distribucijo dokumentov. Omogočena je ponovna uporaba dostopnih informacij, kar omogoča zmanjševanje stroškov. Rezultat vsega tega je izboljšana produktivnost v organizaciji. Pogosto je največji problem pri vzpostavitvi intraneta prepričati najvišji management o varnosti informacij. Pri tem je potrebno vzpostaviti, da bo intranet s požarnim zidom zavarovan pred zunanjim okoljem. Drugi problem je prepričati zaposlene o delitvi informacij. Osnovni pristop k vzpostavitvi intraneta je odprtost in enakopravnost vseh uporabnikov, čeprav se pogosto pojavlja na željo uporabnikom strukturiran pristop glede na notranjo strukturo organizacije. Pri objavi informacij se lahko pojavlja tudi problem avtorstva oziroma intelektualne lastnine. Nenazadnje so za vzpostavitev intraneta potrebni dodatni finančni viri, potrebno je zagotoviti tudi potrebno kadrovsko podporo. 2.4 Tehnična zasnova intraneta Če imamo v organizaciji že vzpostavljeno računalniško omrežje, potem so že zagotovljeni osnovni tehnični pogoji za zagon intraneta. V računalniško omrežje povezani računalniki medsebojno komunicirajo na določen način, s tako imenovanimi protokoli. Najpogostejša protokola sta NETBEUI, ki se uporablja v okolju Microsoft Windows in služi za nudenje souporabe določenih storitev ali podatkov ter protokol TCP/IP, ki je nekoliko bolj univerzalen, deluje na nižjem nivoju. Slednjega je mogoče aktivirati prav na vseh v omrežje priključenih računalnikih. Ko smo zagotovili tehnično zasnovo uporabnikov, je potrebno pripraviti spletni strežnik. Gre lahko za običajen osebni računalnik ali zmogljivejši strežnik, na katerega namestimo potrebno programsko opremo. Medtem ko je pri uporabnikih pogosteje v uporabi okolje Microsoft Windows, pa na strežnikih pogosto srečujemo kot temeljno okolje oziroma operacijski sistem druge rešitve, npr. Unix oziroma Linux, FreeBSD, Solaris, itd. Gre za uporabniku manj prijazne operacijske sisteme, ki pa so pri administratorjih strežnikov bolj priljubljeni. Ti svoje odločitve utemeljujemo predvsem zaradi določenih lastnosti, kot so večja stabilnost, večja odprtost oziroma možnost upravljanja, večja varnost, večja zmogljivost in druge. Vsekakor so strežniki, ki delujejo na operacijskem sistemu Windows prav tako dovolj zmogljivi in varni, predvsem pa naj bi bili administratorju bolj prijazni (angl. User Friendly).

17 13 Izbira operacijskega sistema je pogosto vezana na izbiro ostale programske opreme, ki je potrebna za delovanje intraneta, pri tem gre predvsem za izbiro programa za spletni strežnik (angl. HTTP Server), strežnika za aktivne strani (vrste PHP ali ASP), podatkovnega strežnika in drugih programov za druge dodatne storitve. V kolikor želimo izbrati okolje Windows, potem bi lahko bil paket sledeči: Microsoft Windows (operacijski sistem), Microsoft IIS (HTTP strežnik in ASP skripni strežnik), Microsoft SQL Server (podatkovni strežnik). V kolikor želimo izbrati drugo okolje, naprimer Linux, bi lahko bil paket sledeči: Linux, Apache (HTTP strežnik), PHP strežnik (skripni jezik), MySql (podatkovni strežnik). Medtem ko programske pakete Microsoft lahko uporabljamo zgolj na operacijskem sistemu Windows, lahko ostale pakete (Apache, Php, MySql) uporabljamo na različnih okoljih, Unix, Linux, Windows, FreeBSD itd. Ko govorimo o programski opremi intraneta je potrebno v zasnovi opredeliti zahteve, šele nato lahko izbiramo programsko opremo. Najprej je potrebno vedeti ali bomo imeli v okviru intraneta samo pasivne strani ali tudi aktivne. Pasivne strani so vnaprej pripravljene strani v obliki HTML, ki jih uporabnik lahko gleda, po njih brska, vendar razen tega ne more izvajati nikakršne druge aktivnosti. Na drugi strani imamo lahko aktivne strani, kjer uporabnik lahko na določen način z določeno vsebino na intranetu nekaj išče, vpisuje, spreminja, dopolnjuje, briše in podobno. Medtem ko za pasivne strani potrebujemo zgolj spletni strežnik (Microsoft IIS ali Apache HTTP), je potrebno za pripravo aktivnih strani namestiti tudi strežnik za izvajanje skripne kode (Microsoft ASP ali PHP). Poleg slednjih dveh obstajajo tudi druge rešitve, še najpogosteje se v zadnjem času uveljavlja programski jezik Java. Če pa želimo, da aktivne strani pri izvajanju svojih aktivnosti črpajo tudi podatke, je potrebno namestiti še podatkovni strežnik (Microsoft SQL Server ali MySQL). Pred izbiro posameznih rešitev je koristno vedeti, kako se bo intranet razvijal. Gre predvsem za to, katere komponente oziroma aplikacije bomo namestiti na intranet in kako jih bomo zagotovili, torej ali imamo zadostne lastne kadrovske resurse ali bomo aplikacije kupovali od zunanjih ponudnikov (angl. Outsourcing). Običajno so rešitve pripravljene na eni strani za okolje Microsoft ASP v navezi z Microsort SQL ter na drugi strani za PHP in MySQL.

18 Način vzpostavitve intraneta Dober načrt/zasnova je dober posel Arhitekt Le Corbusier je dejal, da so zgradbe»stroji za življenje«. Dobri intraneti bi morali biti stroji za»delanje«posla. Prav tako kot je načrt integralni del dobre stavbe, je načrt oziroma zasnova ključnega pomena za učinkovit intranet. Ključni poslovni načrt družbe se planira tako, da se organizira in načrtuje informacije na intranetu. Z organizacijo in zasnovo informacij na intranetu se planira ključne poslovne procese družbe, zaposlenim se zagotovi dostop do informacij in do ljudi, ki so potrebni za izvedbo teh procesov. Resnično učinkovit intranet ustvari nove komunikacijske kanale, ki premagajo neučinkovite organizacijske strukture in oblikujejo nove sheme za učinkovito sodelovanje. Služijo kot model za družbo, ki je osredotočena na procese in ne na oddelke, na sodelovanje in ne na zaprta vrata. Intranet in B2E portal Intranetu podoben koncept informacijskega sistema je tako imenovani B2E oziroma posel za zaposlene. Pri B2E gre za informacijski sistem, ki je prioritetno usmerjen k zaposlenim v organizaciji in ima tri osnovne karakteristike (Eržen): eno samo vstopno točko za vsakega zaposlenega, mešanico komponent, značilnih za organizacijo in drugih, značilnih za zaposlene ter zmožnost učinkovite in enostavne prilagoditve zahtevam posameznega zaposlenega. V primerjavi med intranetom in B2E gre predvsem zato, da je intranet lahko oblikovan tako, da vsebuje zbirko povezav na različne vire, večinoma notranje pa tudi nekaj zunanjih. Običajno je intranet zasnovan po meri vodstva organizacije in pogosto koncipiran kot spletni dostop do obstoječih aplikacij. Načrtovanje intraneta Intranet mora biti privlačen in zanimiv, hkrati pa uporabniku prijazen pri brskanju po njegovi vsebini. Oblikovanje intraneta mora biti prilagojeno njegovi vsebini, torej samo oblikovanje strani ni mogoče, če ne vemo kaj in za koga bo vsebina služila. Učinkovit intranet je tisti, ki uporabniku nudi interaktivnosti, torej aktivno sodelovanje (efuse). Obvezne postavke za vaš Intranet Intranet je lahko vse tisto, kar si želimo, da bi bil. Lahko vsebuje samo določene podatke o družbi ter sliko delavca meseca. Lahko pa je vseobsegajoči, visoko tehnološki čudež, ki preoblikuje ogromno in lahko že prenasičeno organizacijo v dobro naoljen stroj. Če želimo doseči učinkovit intranet moramo pri načrtovanju premisliti o določenih lastnostih ter jih po potrebi vključiti v intranet (Baca. 2001): Dostop do dokumentov: Če intranet tega ne omogoča, potem resnično ni intranet. Dejansko je to edini univerzalni namen med vodilnimi korporacijami, ki se ukvarjajo s programsko opremo za intranet. Dokumenti morajo biti shranjeni v standardni obliki, tako da lahko vsi zaposleni te datoteke odprejo, brez da bi prišlo do težav z združljivostjo. Mnogi intraneti omogočajo povezavo do zunanjih omrežnih strani.

19 15 Omrežje namreč vsebuje ogromno koristnih poslovnih orodij in smiselno je, da so čim hitreje dostopni. Prav gotovo bodo zaposleni prihranili čas, če bodo do telefonskega imenika in npr. do rezervacije za razna potovanja prišli samo s klikom. Kontrolirani dostop: Intranet mora biti zaščiten z geslom. Podatki o kadrih, podatki o družbi in druge informacije o družbi morajo biti dobro zaščitene pred vsiljivci. Vse to je potrebno dobro zavarovati in se zavedati, da so lahko prejšnji ali sedanji zaposleni potencialni kršitelji. Sofisticiran intranet bo imel tudi več nivojev pri dostopu. Najvišji vodilni delavci imajo lahko ekskluziven dostop, medtem ko je večini zaposlenih lahko onemogočen dostop do zaupnih informacij, npr. bilančnih informacij. Nižji vodilni delavci pa verjetno potrebujejo dostop do informacij, ki se nanašajo na njihov oddelek. Kontroliran dostop naredi Intranet tudi bolj fleksibilen in močno razširi območje uporabe. Npr. vmesnik je lahko prilagojen uporabniku, sestavni deli oziroma elementi lahko vsebujejo različne posamezne informacije. Fleksibilna organizacija: Intranet mora biti logičen in zelo natančen. Da bi bilo to tako, je potrebno, da obstaja možnost kontrole, kako je vsebina interneta klasificirana. Z možnostjo dodajanja pod-oddelkov je mogoče organizirati vsebino na hierarhičen način, tako je tudi iskanje zelo lahko. Ta tip organizacije omogoča natančno določitev varnostnih parametrov. Koledar, urnik/program: Sistem centraliziranega programa zagotavlja, da je vsakdo uporabnikov uporablja isti program. Omogoča, da sestanke in dogodke vpisujejo ljudje na vseh nivojih. Ko so sestanki vpisani, so vsi, ki se jih ta dogodek tiče, s tem seznanjeni. Dodatno, če ima intranet vgrajen kontroliran dostop, je možna takšna fleksibilnost, da imajo posamezniki možnost načrtovati svoje sestanke in naloge. Oglasna deska: Na oglasni deski lahko zaposleni izrazijo svoje frustracije in preizkušajo delovne rešitve. Ta edinstven forum je idealen način za izmenjavo idej, ki v osebni diskusiji morda ne bi prišle na dan. Tudi vzpodbuja komunikacijo med oddelki, ki morda na drugačen način sploh ne bi komunicirali med seboj. Če so te diskusije na intranetu, in ne na nekem zunanjem sistemu, so osredotočene in pozitivne. Imenik: Zelo koristni na intranetu so tudi seznami strank, prodajalcev in informacije o zaposlenih. Ne samo da je lažje iskati po intranetu kot na papirju, tudi dopolnjevanje takih imenikov in seznamov je hitrejše in cenejše. S pravilno tehnologijo postane imenik pomembno komunikacijsko orodje. Programiran je lahko tako, da masovna elektronska sporočila pošilja po določenih iskalnih kriterijih. Sporočila so lahko poslana po brezžičnih napravah, kot so dlančni računalniki in mobilni telefoni. Iskalnik: Ne glede na to, kako so stvari organizirane, včasih s ključno besedo najhitreje najdemo, to kar iščemo. Na intranetnem iskalniku je tekstovno polje, v katerega odtipkamo ključno besedo in pritisnemo»išči«. Intranet bo preiskan in v nekaj minutah se bo prikazal seznam rezultatov. Funkcija»iskanje«mora biti lahko dostopna in razpoložljiva z vsake intranetne strani. Razporejanje nalog: To je v bistvu seznam»stvari, ki jih je potrebno storiti«. Managerji lahko dodajajo naloge. Zaposleni pa lahko preverijo nove naloge in njihovo nujnost, tako da na intranetu vsak dan preverijo seznam le-teh. Manager lahko naloge zelo enostavno prerazporedi na drugega zaposlenega ali pa spremeni časovni razpored izvajanja le-teh. Vmesnik: Mogoče ga je prirediti, to pomeni, da se lahko spremeni barve, lahko se naloži logo in izpiše se lahko ime družbe. To se lahko zdi minimalna prednost, vendar pa je pomembno orodje za zaščitno znamko družbe. V bistvu je razlika v tem, kot da bi zaposlenim izročil navadno belo majico ali pa majico z bleščečim logotipom družbe.

20 16 Individualizacija: Intranet se mora idealno prilagoditi individualnemu uporabniku Princip mora biti tak, da je intranet prilagojen in primeren za različne zaposlene z zelo različnimi odgovornostmi. Naš družbeni intranet ima vgrajenih nekaj spretnih elementov, ki dosegajo tak cilj. Eden od mojih najbolj priljubljenih elementov je SmartMenu, to je seznam 20 najpogosteje uporabljenih intranetnih opcij. Od trenutka, ko je ustvarjeno neko poročilo so v intranetu vse informacije o tem, do katerih postavk uporabnik najpogosteje dostopa. Te postavke so vključene v seznam, ki je postavljen na vrh intraneta, da je lahko dosegljiv. Druga taka funkcija je QuickView funkcija. Uporabnik lahko izbira med nekaj sestavinami intraneta, ki se bodo vedno pojavile na prvi strani intraneta. Na pr. delavec v računovodstvu lahko izbere, da se mu bo prikazal seznam neplačanih računov ali neplačane delovne ure. Vodja skupine lahko izbere seznam planiranih dopustov. Zgornje možne funkcije so se izkazale za zelo koristne. Kakorkoli pa mora biti vaš intranet tak, da se z lahkoto prilagodi vašemu poslu. Zapomnite si, da so intraneti, ki jih je možno dopolnjevati in prilagajati, pametna investicija. Spremembe so namreč neizbežne in to, da smo na to pripravljeni, pomeni, da smo del dobro naoljenega stroja. Pet predpostavk za garancijo uspeha vzpostavitve intraneta Med predlogi, ki naj bi predstavljali garancijo za uspeh vzpostavitve intraneta so tudi: mesečna objava elektronskega časopisa oziroma biltena, vzpostavitve ankete, kjer uporabniki na pripravljena vprašanja kliknejo na enega od možnih odgovorov, možnost klika na ikono za samodejno pripravo bližnjice do strani, redno vzdrževanje vsebine, forum, kjer lahko uporabniki med seboj komunicirajo. 2.6 Osnovne dileme o intranetu Pred odločitvijo o vzpostaviti intraneta si moramo zastaviti konkretna vprašanja ter nanje poiskati odgovore (Morgan. 2001). Šele tako se lahko pripravimo na vse pozitivne in morebitne negativne učinke v fazi izvedbe. Osnovne dileme lahko razdelimo na tehnični in poslovni del. Tehnične dileme o intranetu: kako izdelati intranet za dosego poslovnih ciljev, ali bomo lahko uporabiti obstoječe tehnologije, kaj bomo potrebovali za zadovoljitev managementa, kako bomo v intranet integrirali obstoječe aplikacije in podatke, kako bomo varovali intranet pred zunanjimi uporabniki, kako bo intranet vplival na obstoječe omrežje, katere skupne funkcije bomo potrebovali, kako bomo vzdrževali intranet, kakšne bodo dodatne operativne zahteve, kadrovske in organizacijske.

21 17 Poslovne dileme o intranetu: kakšna bo dodana vrednost intraneta na osnovno dejavnost podjetja, koliko bodo znašali vsi stroški izvedbe, ali bo intranet vplival na obstoječe procese, kako se bomo organizirali v intranetu, nove vloge, ali je organizacijska kultura zrela za intranet, kako bodo zaposleni uporabljali intranet za doseganje koristi, ali bodo potrebna dodatna usposabljanja zaposlenih kako bomo v nadaljevanju izmerili uspešnost intraneta, kaj počne konkurenca z intranetom.

22 18 3 INTRANET POLICIJE 3.1 Zgodovina uvajanja V letu 1997 je skupina zanesenjakov zaposlenih v službi za informatiko (v nadaljevanju razvojna skupina) samoiniciativno pričela s prototipno vzpostavitvijo intraneta policije. Glede na to, da je večina uporabnikov na državni in regionalni ravni, takrat že uporabljala osebne računalnike, ki so bili povezani z globalnim omrežjem policije, v katerem je že takrat bil v uporabi tudi protokol TCP/IP, je bilo mogoče dostopnost do intranetnega strežnika pripraviti v zelo kratkem času. Na nivoju uporabnikov in omrežja ni bilo potrebnih nikakršnih tehničnih posegov, potrebno je bilo opraviti le manjši popravek programskih nastavitev. Tehnična in programska namestitev intranetnega strežnika ni predstavljala večjih težav. Pri izbiri programske opreme se je razvojna skupina odločila za rešitev Apache http strežnik, Php skripni jezik in MySql podatkovni strežnik, tehnično je bil celoten sklop nameščen na dokaj zmogljivem osebnem računalniku. K pristopu za postavitev strežnika je v večji meri botrovalo dejstvo, da se je notranjim uporabnikom želelo ponuditi informacije iz pravno informacijskega sistema IUS-INFO. Ta je bil v tistem času dostopen preko interneta kot komercialna storitev, vendar je bilo potrebno za uporabo imeti osebno geslo. Ker je bilo potrebno to storitev omogočiti večjemu uporabnikom bi ta ureditev, tako dostop do interneta kot dodelitev in vzdrževanje uporabniških gesel, pomenila velik logistični zalogaj. Rešitev je bila nakup licence za preslikavo in uporabo te storitve v našem internem sistemu, pri tem pa je bila rešitev intranetnega dostopa, kar je omogočalo dostop vsem notranjim uporabnikom brez dodatnih uporabniških gesel, kot nalašč najprimernejša. Z njegovo vzpostavitvijo je bila storitev IUS-INFO ponujena najširšemu krogu notranjih uporabnikov, ker je bila uporaba neomejena ni bilo potrebe po administraciji uporabniških gesel, hitrost takratna internega omrežja pa je zadostovala za normalno uporabo slehernemu uporabniku. Poleg pravno informacijskega sistema IUS-INFO in nekaj splošnih informacij v obliki statičnih strani je bila že takrat vzpostavljena povezava na nekatere aplikacije, ki so delovale v okolju Lotus Notes oziroma so bile nameščene na strežniku Lotus Domino. Spletni dostop z brskalnikom je bil omogočen na način, da se je na strežniku Lotus Domino namestil dodatek Web Access. Kljub začetnim skeptičnim odzivom uporabnikov se je vsebina intraneta nenehno širila, njegova uporaba pa nenehno povečevala. Do prelomnega trenutka pri obsegu uporabe intraneta je prišlo v obdobju, ko so se pričeli v okviru intranetnih vsebin objavljati interni dokumenti. Izdajatelji dokumentov ob izdaji le-teh niso več pošiljali vsem uporabnikom v tiskani obliki, temveč so ga namestili na intranet ter o tem s kratkim pisnim obvestilom obvestili vse uporabnike. Dokument je bil tako takoj dostopen najširšemu krogu uporabnikov, hkrati pa se je tako formiralo nekakšno dokumentarno skladišče, kjer je omogočeno vsakemu uporabniku iskanje in vpogled v vse interne dokumente. Če so bile na začetku razvoja intraneta njegove vsebine le pasivne oziroma statične strani, so sčasoma zaživele tudi aktivne oziroma dinamične strani. Pri razvoju in uvajanju le-teh

23 19 se zasleduje cilj, da se informacije, dokumenti oziroma vsebina vnaša tam, kjer ta nastane. Gre za tako imenovan način uvajanja vsebinsko odgovornih nosilcev posameznih vsebinskih področij intraneta, kar prinaša pomemben pozitiven dejavnik v bistvenem skrajšanju časa potrebnega za objavo informacije, dokumenta ali vsebine. V letu 2003 je bila izvedena večja tehnična prenova sistema, ki delno že uvaja tako imenovani portalni pristop. Vsebinsko se je intranet v teh letih izjemno razširil in populariziral, saj na njem lahko danes najdemo npr. naslednje vsebine: interni dokumenti, interni telefonski imenik, mednarodno sodelovanje, načrti in poročila, kadrovske zadeve, izobraževanje in usposabljanja, statistike in raziskave, IT tehnična pomoč, vprašanja in odgovori, klipping, pravni viri, strani enot, policijska združenja, itd. 3.2 Uporabniške zahteve Glede na dejstvo, da se je intranet uvajal prototipno, uporabniške zahteve na začetku niso bile tako natančno opredeljene, kot bi morda lahko bile. Razen razvojne skupine in nekaj zanesenjakov je malokdo v organizaciji vedel kakšni so potenciali in možnosti uporabe in razvoja intraneta. Nezainteresiranost gre pripisati tudi dejstvu, da so bile primarne informacijske aktivnosti že podprte, večjih dodatnih zahtev oziroma potreb pa ni bilo. S širjenjem vsebine in povečanjem števila uporabnikov je bilo potrebno o vsebini intraneta vseeno nekaj doreči, saj ta ni mogla ostati v popolni pristojnosti razvojne skupine. Ustanovljen je bil uredniški odbor, katerega člani so bili zaposleni iz različnih področij dela oziroma organizacijskih enot. Njegova naloga je bila definirati okvirje vsebin in aplikacij, ki bodo objavljene oziroma aktivirane na intranetu. Da področje informacijskih storitev in telekomunikacijske opreme ni tako nepomembno izhaja že iz dejstva, da so naloge in aktivnosti s tega področja opredeljene v več strateških in operativnih dokumentih Ministrstva za notranje zadeve in Policije, kot organa v sestavi. Izhajajoč iz temeljnega cilja slovenske policije, ki je zagotavljanje notranje varnosti v Republiki Sloveniji ter prevzemanje svojega dela odgovornosti za globalno varnost, so opredeljeni še poslanstvo, vrednote in vizije, ki jih predstavlja oziroma ima policija v družbi (MNZ).

24 20 Na podlagi opredelitev v temeljnih usmeritvah in dodatnem memorandumu (MNZ) ter letnih usmeritvah so bile naloge s področja informacijske in telekomunikacijske dejavnosti opredeljene tudi v letnih načrtih dela Policije (Policija). Z razmahom uporabe in glede na dejstvo, da so številni uporabniki doumeli prednosti intraneta, so na razvojno ekipo pričele deževati številne zahteve uporabnikov za izdelavo konkretnih rešitev. Uredniški odbor vsako prejeto zahtevo preuči, v kolikor gre za širšo uporabnost in glede na možnosti resursov, to tudi izvede. Glede na razmah, spoznanje uporabnosti intraneta in vsevečje domačnosti uporabnikov z računalniki so se v določenih krogih uporabnikov pojavili idejni osnutki, ki so zasnovali temelj za konkretizacijo uporabniških zahtev za pripravo konkretnih rešitev v okviru intraneta. Gre povečini za zelo konkretne uporabniške zahteve, naprimer izdelava aplikacije s področja prepovedanih drog, ponarejenih dokumentov, pregled tiska, zbirko pravil o obveščanju in poročanju, pa tudi nekoliko bolj splošne rešitve kot so strani posameznih organizacijskih enot, npr. kriminalistične policije. Med predlogi za pripravo rešitev v letu 2007 so med drugim tudi objava nagrajenih dobrih praks, vzpostavitev portala za zbiranje predlogov za racionalizacijo policijskih postopkov in odpravo administrativnih ovir v policiji ter vzpostavitev elektronskega internega časopisa. Intranet policije je postavljen in delujoč, tako v ožjem tehničnem smislu kakor tudi v širšem smislu z izgrajenim komunikacijskim sistemom, ki omogoča dostop vsem uporabnikom. Medtem pa se vsebinski segment stalno dopolnjuje in dograjuje na podlagi uporabniških zahtev, kjer so zastavljeni cilji po vzpostavitvi sistema, ki bi uporabnikom omogočal boljše odločanje pri svojem delu, povečanje produktivnosti, zmanjševanje birokracije, olajšanje in povečanje učenja znotraj podjetja, izboljšanje izmenjave podatkov in informacij ter sodelovanja uporabnikov ter nenazadnje izboljšanje kvalitete življenja na delovnem mestu. Gre torej za neotipljive prednosti oziroma pridobitve intraneta v organizacijski strukturi policije. V vseh teh letih je bilo pripravljenih veliko število aplikacij, večina teh je plod lastnega razvoja, pri čemer velja posebej pohvaliti osebno zagnanost določenih posameznikov. Da je intranet z njegovimi vsebinami in povezavami dobra rešitev kaže dejstvo, da se je med uporabniki dobro»prijel«, saj je mogoče v medsebojnem komuniciranju pogosto slišali njegovo imenovanje in sklicevanje na njegove vire. 3.3 Tehnična in vsebinska zasnova V prikazanem organigramu tehnične in vsebinske zasnove intraneta policije v sliki 1 je prikazana struktura delovanja intraneta kot informacijskega sistema, ki je povezan z ostalimi storitvami v informacijskem sistemu.

25 21 V organigramu so prikazane le povezave, ki delujejo v okviru intraneta oziroma so z njim povezane. Tako npr. niso prikazane povezave, ki jih imajo uporabniki do primarnih informacijskih sistemov z uporabo klasičnih povezav, ki jih sistem predvideva. Pri tem gre izpostaviti predvsem dve storitvi, in sicer: za povezovanje na centralni računalnik policije imajo uporabniki nameščen program Communication Manager, s katerim je mogoče izvajati tako imenovani transakcijski način povezovanja za povezovanje na strežnike Lotus Notes imajo uporabniki nameščen Lotus Notes odjemalec. Pri uporabi zgoraj navedenih klasičnih povezav na osnovne informacijske storitve je potrebno vsakemu uporabniku programsko opremo namestiti, jo redno vzdrževati in posodabljati. Še poseben problem, ki se običajno pojavi pri velikem številu manj veščih ali nerodnih uporabnikov, lahko predstavljajo tudi t.i. nepooblaščeni posegi v programsko opremo ali nastavitve, kar običajno povzroči napako v delovanju programa ali pri povezovanju s strežnikom. V takih primerih, ko gre za izpad uporabnika, je nujen čimprejšnji poseg skrbnika, kar povzroča dodatne stroške. Slika 1 Struktura delovanja intraneta policije Z vzpostavitvijo intraneta policije kot vstopnega portala do navedenih informacijskih storitev je vsem uporabnikom omogočen podoben dostop do teh storitev, pri čemer je dovolj da ima uporabnik nameščen le spletni brskalnik. Gre običajno za dokaj stabilno programsko opremo, ki jo je mogoče namestiti na vsak računalnik oziroma ga imajo ti

26 22 nameščenega že v osnovni konfiguraciji. Z uporabo tega načina povezovanja je izredno zmanjšan negativni vpliv uporabnika in posegi skrbnika so običajno redko potrebni. Uporabniki tudi na tak način dostopajo do primarnih informacijskih storitev le z uporabo osebnega gesla. 3.4 Posebnosti okolja Policija pri svojem delu uporablja različne informacijske storitve, nekatere izmed njih že zelo dolgo. V prvi vrsti gre za centralni računalniški sistem na katerega so preko zaprtega omrežja povezane vse organizacijske enote v državi in na katerem se evidentirajo, zbirajo, obdelujejo in hranijo podatki in informacije o vsem pomembnejših aktivnostih policije. Drugi prav tako danes zelo pomemben sistem, ki pa je bil razvit precej kasneje, je okolje Lotus oziroma natančneje Lotus Notes na uporabniški in Lotus Domino na strežniški strani. Gre za informacijski sistem, v okviru katerega so poleg osnovnih komponent, ki jih nudi osnovni paket, razvite in nameščene namenske aplikacije. Lotus Notes/Domino V prikazanem tehničnem organigramu na sliki 1 je razvidno, da ima intranetni strežnik vzpostavljeno povezavo na strežnik Lotus Domino, kjer je uporabnikom omogočena uporaba Lotus aplikacij v spletnem okolju. Gre za omejen dostop na predvsem aplikacije, kjer varnostni segment ni tako pomemben oziroma lahko do teh dostopajo vsi uporabniki. Namreč varnostni vidik v okolju Lotus je pri spletnem dostopu in dostopu v klasičnem načinu strežnik-odjemalec povsem drugačen v korist slednjega. Zato so za spletno uporabo namenjene le določene aplikacije, katerih varnosti vidik ni tako pomemben in katerih uporabnost je z vidika števila uporabnikov zelo široka. Na sliki 2 je predstavljena uporaba elektronske pošte v osnovnem okolju Lotus Notes, medtem ko je na sliki 3 prikazan dostop do iste storitve preko intraneta v spletnem brskalniku.

27 23 Slika 2 Uporaba elektronske pošte v okolju Lotus Notes Slika 3 uporaba elektronske pošte preko spletnega brskalnika na intranetu

28 24 CICS in HATS Policija pri svojem delu že vrsto let uporablja aplikacije, ki temeljijo na rešitvi s transakcijskim sistemom CICS. Ta zagotavlja zmogljivo in prilagodljivo podporo vsem uporabnikom. Čeprav zgodovina okolja CICS sega že zelo daleč v zgodovino, se razvoj strežniškega okolja ni ustavil, temveč zgolj prilagodil. Glede na vse večje potrebe uporabnikov in dejstvo, da obstoječe rešitve v okviru CICS okolja omogočajo le tekstovni dostop do podatkov, je bilo potrebno povezavo med uporabniki in okoljem CICS nadgraditi v smeri rešitve, ki bi omogočala uporabo modernejših tehnologij z uporabno grafičnih vsebin. Za rešitev je bila izbrana aplikacija Host Access Transformation Services, ki deluje v okolju Websphere, ki ga je bilo potrebno predhodno namestiti na strežnik. Na sliki 4 je predstavljena uporaba izbranega ekrana v osnovnem okolju Communication Manager, medtem ko je na sliki 5 prikazan dostop do taiste preko intraneta v spletnem brskalniku. Slika 4 Uporaba informacijskega sistema CICS z programom Communication Manager

29 25 Slika 5 Uporaba informacijskega sistema CICS preko spletnega brskalnika na intranetu Kot lahko vidimo v primerjavi slik zaslonov za obe storitvi je za uporabnika razlika le v rahlo spremenjeni obliki izgleda, medtem ko vsebinskih sprememb ni. Pri tem pa velja omeniti, da so določene vsebinske spremembe, in sicer pri spletnem dostopu do informacijskega sistema CICS, predvsem gre za dodatne aplikacije, ki delujejo izključno kot spletna storitev, koristijo podatke iz sistema CICS, uporabniku pa poleg vsebin tekstovnega formata dodajajo tudi grafične dodatke, predvsem grafikone. Gre torej za očitno spremembo v pozitivni smeri, ki so jo uporabniki že v samem začetku pohvalili.

30 26 4 OBSTOJEČA INTEGRACIJA Z DRUGIMI STORITVAMI 4.1 Integracija z okoljem Lotus Notes Skupina programskega produkta IBM Lotus je namenjena sodelovanju uporabnikov, njihovemu medsebojnemu povezovanju in povezovanju z okoljem. Osnovni koncept rešitve v smislu povezovanja temelji na sistemu strežnik-odjemalec, torej neposredni povezavi strežnika in osebnega računalnika uporabnika, na katerem mora biti nameščena programska oprema za odjemalca. V osnovi produkt Lotus delimo na Lotus Notes kot odjemalec oziroma uporabniški del in Lotus Domino kot strežniški sistem. Skupaj ponujata okolje za izmenjavo sporočil in medsebojno sodelovanje ter tvorita odlično orodje za izboljšanje storilnosti zaposlenih, poenostavitev poslovnih procesov in izboljšanje odzivnosti organizacije na vseh ravneh, hkrati pa sistem vključuje številne varnostne funkcije. Poleg osnovnih obstoječih aplikacij okolje omogoča hiter razvoj novih aplikacij z uporabo aplikacije Lotus Domino Designer, ki ima že predpripravljene posamezne komponente za hitrejši in enostaven razvoj. Posebnost okolja je shranjevanje podatkov, saj pri tem uporablja svoj datotečni sistem, tako imenovani Notes Storage Facility, oziroma s kratico NSF. Pri podjetju IBM svoja programske produkte nenehno razvijajo in dopolnjujejo in pri tem med drugim sledijo filozofiji, da če uporabniki aplikacije ne morejo uporabljati učinkovito je tudi dejansko ne bodo, torej uporabniku je potrebno ponuditi tako aplikacijo, ki bo uporabniku v pomoč in pri kateri bo užival. Zato ima produkt Lotus Notes inovativen vmesnik, ki ga je mogoče zelo preprosto prilagajati. Slika 6 Izgled okolja Lotus Notes, verzija 8, pregled elektronske pošte

31 27 Najnovejša verzija produkta Lotus Domino nosi oznako 8 in je bila izdana pred kratkim. Ta je postavljena domala na povsem nove temelje in predstavlja največjo spremembo v zgodovini izdelka (Revija Monitor. 2007). Izdelek je v celoti zasnovan na programskem jeziku Java, razvojnem okolju Eclipse in odprtih standardih. Vsebuje številne nove funkcionalnosti, med katerimi so Productivity Editors za obdelavo dokumentov, podpora odprtemu standardu Open Document Format, itd. Pomemebno je tudi dejstvo, da lahko Lotus Domino strežnik namestimo na različne operacijske sisteme, odjemalce Lotus Notes pa lahko namestimo razen na okolje Windows tudi na Apple Macintosh in Linux. Vsekakor ne gre prezreti dejstvo, da vse dosedanje aplikacije, ki so bile pripravljene za prejšnje verzije produkta delujejo še naprej (Monson at al. 2007b). Z vidika uporabnika velja še posebej izpostaviti nekatere možnosti prilagajanja aplikacije: gledanje predogleda elektronskih sporočil vertikalno ali horizontalno, preklapljanje med različnimi odprtimi aplikacijami je mogoče na več načinov, in sicer kot vsako okno posebej, kot skupno okno z več zavihki ali kot slikovne ikone, pri organizaciji medsebojne komunikacije je mogoč vpogled v zgodovino za vsakega korespondenda posebej, pri čemer velja to za elektronska sporočila, sestanke, pogovore in druga povezovanja, prilagajanje stranskega orodnega polja v smislu hitrega dostopa do najbolj uporabljenih funkcij ali aplikacij, hiter dostop do elektronske pošte ter dostop RSS, neposredno iskanje po svetovnem spletu z uporabo znanih svetovnih iskalnikov, iskanje informacij v okolju Lotus z uporabo različnih funkcij, mogoče je organizirati elektronska sporočila, in sicer združevanje v skupine z inovativnim orodjem, pri čemer ima uporabnik hiter dostop do zgodovine povezovanja za posameznega korespondenta. Poleg novosti za uporabnika Lotus Domino 8 prinaša nekaj novosti tudi na strežniški strani oziroma za administratorje sistema. Tako je sedaj mogoče na daljavo izvajati nadgradnje in popravke z minimalnim časom izpada. Tako je mogoče prihraniti na stroških, povečati produktivnosti, programerji in administratorji pa se lahko posvetijo bolj pomembnim strateškim nalogam. Pri pomoči uporabnikom se lahko operaterji na centru za pomoč hkrati povežejo k več uporabnikom hkrati in tako povečajo svojo produktivnost. Čeprav je osnovni koncept uporabe zasnovan na sistemu strežnik-odjemalec okolje Lotus omogoča tudi spletni dostop z uporabo protokola TCP/IP. Dodatek, ki tak način komuniciranja omogoča je Lotus Domino Web Access, ki je pri programu Lotus Domino od verzije 6.0 naprej že integriran v osnovni paket, pred tem pa je bil dostopen le kot dodatek, ki ga je bilo potrebno namestiti. Uporaba spletnega dostopa do aplikacij in posledično do podatkov v okolju Lotus/Domino pomeni večjo fleksibilnost zaposlenih, saj tako uporabnika ne omejujemo več na uporabo zgolj na njegovem delovnem mestu, temveč lahko vse aktivnosti v okviru aplikacij opravi kjerkoli, tudi izven organizacije, pri čemer pa je dovolj, da je računalnik povezan v omrežje ali internet in ima nameščen katerikoli program za brskanje. Spletni dostop do aplikacij je z vidika strežnika celo do 50 odstotkov manj obremenjujoč.

32 28 Da postaja spletno okolje oziroma uporaba tehnologije TCP/IP vse bolj pomembno, se zavedajo tudi pri podjetju IBM, ki so razvili produkt Lotus Domino Web Access. Gre za dodatek k osnovnemu produktu Lotus Domino, ki uporabnikom omogoča dostop do vsebin z uporabo spletne tehnologije. Gre za zelo pomembno orodje, ki uporabnikom praktično omogoča dostop do želenih vsebin ne glede na kraj, saj je dostop do aplikacij mogoč tako v zaprtem intranetu kakor tudi v globalnem intranetu. Pri razvoju produkta Lotus Domino Web Access proizvajalec oziroma ustvarjalci sledijo trendom razvoja spletne tehnologije tako, da vse novosti sproti vključujejo v novo nastale verzije programov. Program ponuja širok spekter posebnosti, ki delavcem prihranijo čas, povečajo produktivnost in tako so bolj učinkoviti pri svojem delu. Prednosti uporabe so: orodja za sofisticirana sporočila in urejanje osebnih informacij z edinstvenim vmesnikom, ki je enostaven za uporabo, podpora številnim brskalnikom na trgu na različnih operacijskih sistemih, zagotovljena je visoka varnost pri uporabi kritičnih informacij, omogočena je takojšnja povezava in neposredno komuniciranje, kar olajša sodelovanje in povezovanje s sodelavci, ne da bi zaganjali posebno aplikacijo, mobilnim delavcem, oziroma tistim ki so na poti, omogoča, da delajo tudi brez neposredne povezave, medtem ko ne morejo biti priključeni na omrežje, nižji so stroški lastništva, potrebno je minimalno usposabljanje. Lotus Domino Web Access poleg osnovnih funkcij omogoča tudi prilagodljivost oziroma dodajanje lastnih nastavitev, kot je oblikovanje, dodajanje lastnosti, izboljšanje varnostnih nastavitev in povezovanje z drugimi sistemi, kot je Java, aplikacije portala, relacijskih podatkovnih strežnikov in podobno. Prilagajanje okolja v osnovi delimo na dva dela, in sicer oblikovno in funkcijsko. Pri oblikovnem gre predvsem za prilagajanje grafičnega vmesnika, pri čemer si pomagamo z vgrajenim orodjem. Podobno velja za funkcijsko prilagajanje, kjer je mogoče dodajati različne menije, obrazce in drugo (Monson at al. 2006). Najnovejša verzija programa Lotus Domino Web Access, ki nosi oznako 8, ponovno prinaša pomembne novosti. Predvsem gre izpostaviti: nov grafični vmesnik, ki je zelo podoben običajnemu Lotus Notes odjemalcu torej, klasični uporabi strežnik-odjemalec, zaslonski predogled, ki uporabniku omogoča vertikalni ali horizontalni predogled vsebine, ali nič od tega, integrirana dodatna orodja, kot npr. spustni seznam za določitev statusa lastne dostopnosti, ali npr. hiter dostop imenika v elektronski pošti, itd. 4.2 Integracija povezave z Ibm CICS Dandanes se mnogo podjetij ukvarja s problemom kako preurediti, nadgraditi in modernizirati že obstoječe in zastarele informacijske sisteme. Še posebej velika dilema se pojavlja v nekaterih velikih organizacijah, ki že vrsto let uporabljajo informacijske sisteme znamke IBM delujoče na principu velikega omrežja z osrednjim računalnikom ter neinteligentnih terminalov. Tovrstna tehnologija, znana tudi kot 3270 oziroma kasneje

33 , je bila razvita v 70. letih 20. stoletja in je dolga leta tvorila srce informacijskega sistema. S pojavom osebnih računalnikov in moderne uporabniku prijazne programske opreme je uporaba terminalskega načina dela postajala vedno manj zaželena, predvsem zaradi tehničnih omejitev pri sami uporabi. Na sliki 7 je prikazan osnovni koncept delovanja produkta HATS. Na strežniku, kjer imamo nameščen WebSphere Application Server namestimo dodatek HATS. Uporabnik lahko z uporabo spletnega brskalnika v povezavi s strežnikom uporablja HATS programe, ki uporabljajo vire na centralnem računalniku z nameščenim sistemom CICS. Za upravljanje z osnovnim strežniškim programom administratorji uporabljajo produkt WebSphere Studio za pripravo HATS programov pa produkt HATS studio. Oba sta prilagojena in dovršena tako, da imata veliko opravil že avtomatiziranih, kar administratorju precej olajša delo. Predvsem je priprava HATS programov izjemno dovršena, saj je potrebno za delovanje celotne aplikacije prevesti vse obstoječe strani aplikacije, kar bi brez avtomatiziranega izvajanja pomenilo veliko potrebnega dela. Slika 7 Osnovni koncept delovanja produkta HATS Da obstoječe tehnologije 3270 ne bi bilo potrebno v celoti nadomestiti z novo, kar bi povzročilo izjemno visoke stroške in velike organizacijske težave, je podjetje IBM razvilo programsko opremo, ki omogoča uporabo obstoječih aplikacij v modernem okolju spletne tehnologije. Produkt Host Access Transformation Services oziroma HATS, ki spada v okvir paketa WebSphere, omogoča pripravo aplikacij za prikaz vsebin iz aplikacij 3270 v uporabniku prijazno HTML obliko. Gre za programski dodatek, ki omogoča vzpostavitev mosta med uporabniki s spletno tehnologijo na eni strani in glavnim računalnikom, ki deluje na tehnologiji 3270 (Braswell. 2004). Pri pripravi aplikacij gre za proces, pri katerem je potrebno vsak posamezen ekran v aplikaciji 3270 pripraviti za prikaz v obliki HTML. Pri pripravi teh je HATS do razvijalca prijazen, saj nudi odlično orodje za avtomatizacijo priprave (Boyd, Braswell. 2003). Pri pripravi aplikacije lahko izberemo standardni način, ki ne predvideva nikakršne spremembe glede na originalno aplikacijo. V kolikor želimo pri pripravi aplikacije opraviti določene spremembe, npr. uporabiti glavni vstopni portal, opraviti spremembe v aplikacijah, dodati nove funkcije ipd., izberemo način priprave z uporabo čarovnika.

34 30 Kako je mogoče aplikacijo, ki v osnovi deluje v okolju CICS oziroma OS/400 preurediti v spletno okolje z uporabo produkta HATS je lepo razvidno na slikah 8 in 9. Na sliki 8 je prikazan izgled ekrana v osnovi aplikaciji OS/400, kjer se vsi ukazi izvajajo transakcijsko, torej vpiše se ukaz in pritisne enter oziroma se pritisne funkcijsko tipko. S prevodom te aplikacije na HATS prikazani na sliki 9 so vključene vse obstoječe funkcije, hkrati pa je dodan levi izbirni meni. Uporabnik lahko sedaj do te aplikacije dostopa preko intraneta z uporabo spletnega brskalnika, pri čemer pa so poleg vseh obstoječih funkcij dodane tudi nove, v primeru vidne kot levi uporabniški meni. Uporabnik lahko tako hitro in enostavno preide na druge aplikacije, ne da bi aktivno sejo z OS/400 zapustil, kar pomeni, da se ob ponovnem prihodu na to aplikacijo ne bo potrebno ponovno prijaviti. Slika 8 Primer izgled slike aplikacije na centralen računalniku, okolje OS/400

35 31 Slika 9 Spletni dostop do iste aplikacije kot na sliki 8 preko HATS aplikacije Pri pripravi aplikacij pa ne gre zgolj za prevod obstoječih aplikacij iz okolja 3270 v spletno tehnologijo, temveč lahko pri tem v polni meri izkoristimo vse možnosti, ki nam jih spletna tehnologija omogoča. Z modernejšim pristopom lahko aplikacije nadgradimo s številnimi dodatki, predvsem lahko v polni meri izkoristimo grafiko za predstavitve tabel in grafikonov. Pri pripravi aplikacij iz okolja 3270 v spletno tehnologijo pa lahko izkoristimo tudi integracijo s širšim okoljem, ki ga nudi produkt IBM WebSphere. Na slednjem lahko namreč integriramo široko paleto produktov IBM, kar nam omogoča, da na spletnem portalu oziroma intranetu združimo vso pisano paleto storitev, pri čemer pa uporabniku ni potrebno vedeti kje se dejansko konkretna storitev nahaja, saj so le te združene na enem mestu na isti spletni tehnologiji. 4.3 Povezovanje intraneta z drugimi storitvami V konceptu modernega informacijskega sistema se v zadnjem obdobju pojavlja tudi t.i. geografski informacijski sistem oziroma GIS. Gre za informacijski sistem za urejanje in upravljanje prostorskih podatkov oziroma v ožjem pomenu besede za sistem, ki omogoča shranjevanje, urejanje in analizo ter prikaz geografsko orientiranih podatkov.

36 32 Z geografskim informacijskim sistemom lahko povezujemo različne podatke z natančno lokacijo, kot naprimer ljudi na naslov, zgradbe na parcele, ulice na cestno omrežje ipd. Za grafični prikaz nato izberemo posamezne plasti informacij, s čimer si lahko sestavimo odgovor na določeno vprašanje. Prikazovanje informacij v geografskem informacijskem sistemu razvrstimo na tri temeljne načine, in sicer: podatkovni pogled (geodatabase): informacijski sistem za geografijo, zemljevid: zbirka zemljevidov v povezavi s podatki na zemeljski površini, modeliran pogled: zbirka orodij za pripravo novih prikazov. GIS nam omogoča prikazovanje številnih različnih informacij v prostoru, kot na primer: določenih lastnosti na območju (število potresov potresna ogroženost), količinske podatke (število ljudi po določenih kriterijih na določenem območju), gostota na območju (številčnost populacije na območju) spremljanje dogodkov na območju (pojav specifičnih kriminalnih dejanj v bližini šole), iskanje bližnjih območij (določitev območja, ki ga ogroža morebitna poplava), prikaz različnih informacij za isto območje (za pripravo načrtov za razvoj). Ne glede na vrsto GIS je med najpomembnejšimi komponentami zajem podatkov. Če podatki niso pravilno pripravljeni, so neuporabni. Zajem podatkov je mogoče izvesti ročno z vnosom koordinat, z vlečenjem računalniške miške, elektronskim zajemom slike, lahko pa si pomagamo s koordinatami iz GPS sprejemnika. GPS oziroma Global Positioning System je določanje koordinat, zemljepisne širine in dolžine s pomočjo satelitskega sprejemnika. Na podlagi sprejema signalov več različnih satelitov sprejemnik natančno določi koordinate in nadmorsko višino. Te koordinate oziroma zbirko koordinat shranimo in jih nato prenesemo v GIS, kjer lahko plast z našimi informacijami združimo z drugimi izbranimi plastmi v sistemu. Da je GIS izjemno uporaben kaže dejstvo, da ga številna podjetja in organizacije vključujemo v svoje informacijske sisteme, pri tem velja izpostaviti nekaj primerov: policija: spremljanje števila varnostno pomembnih dogodkov na določenem območju, logistično podjetje: stalno spremljanje svojih tovornih vozil, ki so na poti, prevozne storitve: dostava na lokacijo, ni potrebno iskanje naslova, cestne povezave: priprava načrta potovanja z vključenimi morebitnimi ovirami, vremenske organizacije: stalno spremljanje izrednih vremenskih pojavov, zavarovalnica: definiranje poplavne ogroženosti območja za rangiranje zavarovancev, marketing: oglaševanje na reklamnih panojih in spremljanje učinkovitosti oglaševanja, servisne storitve: optimalne napotitve serviserjev na lokacije strank, ki potrebujejo storitev, trgovinska dejavnost: optimalna razporeditev pooblaščenih prodajaln.

37 33 5 VIZIJA IN FUNKCIONALNOSTI PRIMERNIH TEHNOLOGIJ Razvoj spletnih tehnologij, ki jih je mogoče uporabiti tudi v okviru intraneta, je v zadnjih letih doživel velik razmah. Programska oprema za razvoj in uporabo se nenehno dopolnjuje in izboljšuje, pri tem pa se zdi kakor bi proizvajalci med seboj tekmovali, kdo bo prej v svoje programske pakete vgradil najnovejše tehnologije. Po podatkih raziskave desetih najboljših intranetov v letu 2007 je prvih deset podjetij v okviru svojih intranetov uporabilo kar 49 različnih produktov, kar zagovoto kaže na to, da je trg na tem področju še zelo razburkan (Nielsen. 2007). Med letošnjimi zmagovalci je tudi podjetje Microsoft, ki uporablja seveda svoje produkte, vendar je na rezultat vplivala izključno ocena njihovega intraneta. Podobno je bilo med lanskoletnimi zmagovalci tudi podjetje IBM, ki je za svoj intranet uporabljalo svoje produkte. Priznanje je podjetju pomagalo, da se je mnogo podjetij odločilo, da bodo za vzpostavitev svojega intraneta uporabili produkte IBM. Po podatkih raziskave o desetih najboljših državnih intranetih v letu 2004 je kar dvajset odstotkov organizacij v svojih intranetih uporabljajo produkt IBM Lotus Notes. Pogosto se sprašujemo, zakaj državne službe in organizacije pri uvajanju novosti kot je intranet skrbijo za uporabnost sistema. Za razliko od profitnih organizacij, kjer je v prvi vrsti pomemben končni dobiček, se v državnih institucijah tega lahko primerja z učinkovitostjo aktivnosti oziroma poslanstvom, ki jo institucija v okviru države organizacije ima (Nielsen. 2004). Današnji čas zaznamujejo hitre spremembe, kar pomeni da se morajo podjetja in organizacije v cilju konkurenčne sposobnosti na trgu temu primerno hitro odzivati. Brez dvoma si dandanes podjetja oziroma organizacije brez podpore informacijske tehnologije ni mogoče zamisliti. Vendar pa informacijska tehnologija brez ustrezne programske opreme sama po sebi nima uporabne vrednosti. Razvoj programske opreme v zadnjem času poteka predvsem v smeri večjega povezovanja in integracije različnih segmentov v enotni informacijski sistem, vse skupaj pa stremi k cilju da uporabniku zagotovimo čim boljši dostop (kadarkoli in kjerkoli), mu na enem mestu nudimo vse potrebne informacije hkrati pa zagotavljamo dovolj visoko varnost celotne storitve. Hkrati z razvojem in uvajanjem intraneta je potrebno vedeti, da vizija»vse na intranet oziroma brskalnik«ni popolna rešitev za vse organizacije. Pogosto se namreč zgodi, da po začetnem navdušenju s prenosom vsega na intranet sledi obdobje umiritve in ugotovitve, da rešitev imeti vse na intranetu pač ni najbolj optimalna (Schaffer. 2003). 5.3 Vizija razvoja intraneta v policiji Osnovno vodilo policije je opravljanje policijske dejavnosti v skupnosti, in izhaja iz: POSLANSTVA, da pomaga ljudem, skrbi za njihovo varnost in za varnost premoženja, VREDNOT policije, ki se kažejo v zakonitem in strokovnem delu, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, poštenosti, nepristranskosti, nediskriminatornosti in odgovornosti, ter VIZIJE policije, ki z razvojem kadrov, organizacije in stroke ter vzpostavljanjem partnerskega odnosa s posamezniki in skupnostmi zagotavlja varno življenje ljudi.

38 34 Temeljni cilj policije je zagotavljanje notranje varnosti v Republiki Sloveniji ter prevzemanje svojega dela odgovornosti za globalno varnost. Za uresničevanje poslanstva in temeljnega cilja ima policija zastavljenih več strateških ciljev: uspešno in učinkovito omejevati kriminaliteto, uspešno in učinkovito vzdrževati javni red, uresničevati nacionalne cilje pri nadzoru cestnega prometa, uspešno in učinkovito varovati državno mejo in preprečevati nedovoljene migracije, zagotoviti varnost varovanih oseb, objektov in okolišev, v okviru policijske dejavnosti v skupnosti razvijati partnerski odnos s posamezniki in skupnostmi, razvijati ciljno usmerjeno mednarodno policijsko sodelovanje, vzpostaviti in vzdrževati visoko kakovost policijskih storitev, razviti učinkovit sistem odnosov z javnostjo, prilagoditi policijsko organiziranost in metode dela operativni problematiki, razviti in nadgraditi sistem varovanja osebnih in zaupnih podatkov ter informacij, uveljaviti in nadgraditi notranja organizacijska pravila in etične norme policijskega delovanja, zagotoviti učinkovito načrtovanje, izbiro in razvoj kadrov, razviti in nadgraditi sistem izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja za policijsko delo, zagotoviti varnost in zdravje pri delu ter pomoč policistom, smotrno načrtovati, razporejati in racionalno uporabljati materialno-tehnična sredstva, posodabljanje sistemske informacijske in telekomunikacijske infrastrukture. Zadnji med strateškimi cilji, pa zato ne nepomemben, je tudi posodabljanje sistemske informacijske in telekomunikacijske infrastrukture. Gre za strateški cilj oziroma področje dela, kjer so cilji, naloge in aktivnosti usmerjene v vsa ostala področja dela oziroma komplementarno k ostalim strateškim ciljem. Namreč le z zagotavljanjem informacijske in telekomunikacijske opreme ter primernih in kakovostnih informacijskih storitev lahko ustvarjamo pogoje oziroma podporo vsem primarnim oziroma ostalim aktivnostim policije, in to na vseh ravneh delovanja. Med številnimi cilji, nalogami in aktivnostmi policije v okviru informacijske in telekomunikacijske dejavnosti je mogoče zaslediti tudi področje intraneta. Ker dosedanja rešitev implementacije intraneta v informacijski sistem policije temelji na produktih podjetja IBM je nadaljevanje razvoja na tej osnovi edina smiselna rešitev. Le korenita sprememba vseh obstoječih sistemov bi omogočila implementacijo drugih rešitev, vendar glede na dejstvo, da obstoječe stanje nudi oziroma omogoča uveljavitev vseh želenih storitev, kakršnakoli sprememba ne bi bila smiselna in racionalna. Nadaljevanje razvoja intraneta v policiji bo usmerjeno v nadgraditev obstoječih produktov, s katerimi bo mogoče uporabljati vse moderne spletne tehnologije. Obstoječi intranet bo postal še bolj podoben internemu spletnem portalu, torej vstopna točka za vse oziroma večino informacijskih storitev. V preteklih letih je bila že nabavljena programska oprema za razvoj programov, in sicer IBM WebSphere Studio Enterprise Developer, kasneje preimenovan v WebSphere

39 35 Developer zseries in nato še v Rational Developer for System z. Programski paket, ki je postalo glavno razvojno orodje v policiji, omogoča enovito razvojno okolje za različne programske platforme, pri tem pa nudi programerju številne dodatke za lažji razvoj tako manjših preprostih aplikacij kot tudi večjih in sofisticiranih. Pri tem je mogoče uporabljati vse najnovejše programske tehnologije. V letnem načrtu dela za leto 2007 (UIT) si je Uprava za informatiko in telekomunikacije zastavila tudi nalogo vpeljave WebSphere Portal Serverja, in sicer njegovo namestitev in prilagoditev ter pripravo vstopne točke centralne spletne aplikacije ter njegovo integracijo s strežnikom Lotus Domino. Glede na prizadevnost delavcev omenjene uprave ni dvomiti, da naloga ne bo realizirana, vsekakor pa je pričakovati da bo v nadaljevanju v tem kontekstu potrebno še opraviti določene aktivnosti glede na rezultate testiranja. Glede na navedeno dejstvo o prihodnji vpeljavi WebSphere Portal Serverja in glede na nabavljen produkt Rational Developer for System z bi bilo optimalno, da se pri razvoju obstoječih in novih aplikacij, ki sicer primarno delujejo na drugih okoljih, kot npr. Lotus ali CICS, upošteva tudi dejavnik možnosti implementacije na intranet. Zelo smiselno oziroma koristno bi bilo uvesti enotno prijavo, ki bo uporabniku omogočala točno določen dostop do posameznih informacijskih storitev v okviru spletnega portala. Poleg tega bo potrebno portal pripraviti tako, da bo do določene mere uporabnik sam prilagodil vsebino na prvi in določenih ostalih straneh, glede na njegove potrebe in interese (Monson at al. 2007a). Glede na vse bolj pogoste potrebe in zahteve po rešitvi specifičnih potreb uporabnikov bi bilo smiselno organizirati široko stalno delovno skupino, ki bi okvirno organizirala in vodila razvoj novih aplikacij na intranetu in katere člani bi bili tudi z nivoja uporabnikov. Ker gre za zelo specifične potrebe uporabnikov in glede na kadrovske možnosti je izvedba takih rešitev z lastnimi kadrovskimi resursi smiselna, predvsem z vidika sodelovanja uporabnikov pri razvoju, nadaljnje podpore, nadgradnje in izvedbe popravkov. Pri razvoju teh aplikacij bi bilo zelo koristno, da bi bil ta čimbolj poenoten in transparenten. Poenoten v smislu izdelave aplikacij na podlagi skupnih gradnikov, funkcij in procedur, kar bi omogočilo uporabnikom hitro dojemanje uporabe aplikacij, transparenten pa v smislu tega, da bi uporabniki imeli možnost vpogleda v razvoj ter hkrati tako možnost oddaje komentarjev in priporočil pripravljavcem aplikacije. 5.1 Oris in primerjava tehnologij na osnovi IBM platforme Pri podjetju IBM, ki se s poslovno programsko opremo ukvarjajo že vrsto let, svoje programske rešitve nenehno izboljšujejo in vse bolj medsebojno povezujejo. V ospredje moderne programske opreme sedaj izpostavljajo storitveno orientirano arhitekturo oziroma SOA. Njihova osnovna ideja pri tem je, da SOA podjetju pomaga preoblikovati aplikacije v storitve, izboljšati sporazumevanje in sodelovanje med zaposlenimi, okrepiti povezovanje, ponovno uporabiti storitve brez podvajanja in opravljati druge aktivnosti da se informacijska tehnologija poveže s poslovnimi cilji.

40 36 Ključni proizvod pri tem postaja WebSphere, ki ga lahko opredelimo kot integracijsko platformo programske opreme. Vključuje vso vmesno infrastrukturo, kot so strežniki, storitve in orodja, ki je potrebna za pisanje, pogon in spremljanje, na zahtevo pa še mrežne aplikacije in križne oziroma prečne platforme in rešitve. WebSphere zagotavlja zanesljivo, fleksibilno in močno integracijsko platformo WebSphere Osnova infrastrukture WebSphere je aplikacijski strežnik (WebSphere Application Server), ki predstavlja t.i. platformo za vse ostale dodatke oziroma aplikacije. Podpira tako SOA kot tudi ne-soa okolje. Je vodilni aplikacijski strežnik na trgu s tehnologijo JAVA oziroma J2EE in spletne storitve, ki zagotavljajo pomoč zgraditi, uporabi in upravljanju prilagojene poslovne aplikacije. Strežnik je visoko zmogljiv in izjemno prilagodljiv mehanizem za izvajanje transakcij v dinamičnih poslovnih aplikacijah. WebSphere Process Server, ki temelji na WebSphere Application Server in WebSphere Enterprise Service Bus, zagotavlja osnovo za modularno uporabo SOA, in sicer integraciji in ustvarjanju samodejnih poslovnih procesov. Skupaj podpirajo uporabo poslovnih pravil, ki urejajo aplikacije, ki podpirajo poslovni proces. Visoko storilna okolja tudi uporabljajo WebSphereExtended Deployment kot del osnovne infrastrukture. Drugi proizvodi WebSphere zagotavljajo širok spekter dodatnih storitev. WebSphere Enterprise Service Bus omogoča povezljivost pri spletnih storitvah, uporabo Java Massaging Service ter storitveno naravnano integracijo, pri čemer uporabnikom omogoča hitro in enostavno oblikovanje in uporabo interakcij med aplikacijami. WebSphere je modularna platforma, ki temelji na industrijskih odprtih standardih. Na njej je mogoče priključiti tudi že obstoječe informacijske rešitve, in sicer s pomočjo vmesnikov, kar omogoča širitev obstoječega okolja glede na potrebe. WebSphere deluje v mnogih okoljih oziroma operacijskih sistemih, kot so Windows, Linux in z/os. Pri poslovanju je ključen poslovni proces, pri čemer gre za integriran proces od začetka do konca z vsemi ključnimi parametri. WebSphere lahko uporabimo za izgradnjo in nadziranje infrastrukture in si tako pomagamo pri poslovanju ter za izgradnjo in širitev aplikacij, ki poganjajo to infrastrukturo. Tako se lahko hitro odzovemo vsaki zahtevi kupca, tržni priložnosti ali zunanji nevarnosti. Slika 10 Možnosti, ki jih nudi okolje Websphere

41 37 Slika 10 prikazuje integracijo in možnosti infrastrukture, ki jo okolje Websphere nudi pri povezovanju ljudi ter integracijo procesov, informacij in aplikacij. Slika 11 Medsebojna povezava produktov WebSphere Slika 11 prikazuje arhitekturo WebSphere produktov oziroma integracijskih odnosov, ki lahko delujejo skupaj, da bi zagotovili različne storitve. Kako pripraviti in uporabljati aplikacije s produktom WebSphere je odvisno od potreb in vloge delovnega mesta uporabnika. Podjetje IBM zagotavlja veliko orodij in olajšav, ki pomagajo pri izgradnji, poteku, vodenju in optimizaciji WebSphere aplikacij. Orodja temeljijo na industrijskih standardih kot so J2EE in Eclipse in uporabljajo običajne modele pri vgradnji, administraciji, varnosti in programiranju. Programerji največkrat uporabljajo program Rational Application Developer ali WebSphere Developer za zseries, medtem ko se za razvoj mobilnih aplikacij uporablja WebSphere Studio Device Developer. Za načrtovanje poslovnih procesov lahko uporabimo WebSphere Business Modeler. A. Integracija ljudi - možnosti medsebojnega delovanja WebSphere nudi možnost integracije med ljudmi, kar pomeni, da imajo stranke, zaposleni in poslovni partnerji vpogled in da lahko istočasno, kadarkoli in od kjerkoli uporabljajo poslovne informacije, aplikacije in poslovne procese. Z uporabo te možnosti lahko na primer z aktiviranjem funkcije na klicnem centru pooblastimo izbrane zaposlene, stranke in poslovne partnerje, da imajo dostop do določenih funkcij s svojih računalnikov, telefonov in dlančnikov. Za zagotavljanje možnosti integracije ali medsebojnega delovanja se uporabljajo produkti: WebSphere Portal, WebSphere Everyplace in WebSphere Voice WebSphere Portal je vmesnik arhitekture SOA in deluje kot osnovna začetna vstopna točka. Omogoča hitro in preprosto gradnjo in uporabo intranetnih in internetnih strani. Ponuja interakcijo in sodelovanje med zaposlenimi, strankami, dobavitelji in partnerji ter olajša sprejemanje hitrih odločitev. S sestavljenimi aplikacijami, zgrajenimi na osnovah arhitekture SOA, izboljša izvajanje poslovnih procesov.