mengsan104

Transkripcija

1

2 KARO d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGE[ PRODAMO: Stanovanja: - Menge{; trosobno stanovanje z balkonom v izmeri 80 m2, drugo nadstropje, staro 34 let, cena; ,00 SIT - Domàle; enosobno v izmeri 42 m2, z balkonom s pogledom na Kamni{ke planine, staro 30 let, cena; ,00 SIT - Kamni{ka Bistrica; trosobno stan. v idili~nem okolju v naravi, primerno za bivanje ali vikend, 80m2, staro 50 let, ,00 SIT - Homec; {tirisobno stanovanje v izmeri 80 m2, z atrijem v izmeri 25 m2, mirna zelena okolica, staro 4 leta, cena; ,00 SIT - Vodice; ve~ stanovanj razli~nih kvadratur, od 33m2 do 75m2, nova gradnja, cena; od ,00 SIT do ,00 SIT - Lukovica; dvosobno stanovanje, v mansardi nove stanovanjske hi{e s pripadajo~im zemlji{~em, 60m2, staro 2 leti, cena; ,00 SIT Parcele: - Kamnik-Nevlje; parcela v izmeri 650 m2,z urejenim dovozom, cena; ,00 SIT - Gorju{a pri Dobu; zazidljivo parcelo povr{ine po 827 m2, son~na lega lep razgled, cena; ,00 SIT - Senoèti; zazidljiva parcela v izmeri 1000 m2, ob glavni cesti, 15 km do Ljubljane, cena; ,00 SIT - Menge{; zazidljiva parcela v izmeri 625 m2, center, vsi komunalni vodi ob parceli, cena; ,00 SIT Tel.: 01/ ; Fax: 01/ Kamnik-okolica; dve parceli po 850 m2, zazidljivi, na eni nadomestna gradnja na kateri stoji delavnica in hi{a ki je potrebna ru{enja, cena; ,00 SIT - Tunjice; zazidljiva v izmeri 670 m2, son~na, mirna okolica, elektrika na parceli, cena; ,00 SIT Hi{e; - Komenda; stan.hi{o (k+p+n+m) s poslovnim prostorom v prizidanem delu na parceli 900m2, stara 20 let, cena; ,00 SIT - Tuhinjska dolina; v bliìni toplic, ve~ji gostinski lokal v obratovanju z mo`nostjo preno~i{~, 1000m2 zemlji{~a, stara 30 let, cena; ,00 SIT - Menge{-Loka; ve~ja stanovanjska hi{a na ve~jem zemlji{~u, z delavnico, mirna okolica, 1700m2 zemlji{~a, stara 10 let, cena; ,00 SIT - Kamnik; center, ve~stanovanjska me{~anska hi{a, obnovljena, mo`nost {tirih stanovanj, 200m2 bivalne povr{ine, cena; ,00 SIT - Dravlje; troj~ek, nova gradnja, podalj{ana 3.grad.faza, vseljivo septembra, - Ju`na enota; (k+p+n+m) 304,67m2, parcela 272m2, cena; ,00 SIT - Srednja enota; (k+p+n+m) 314,27m2, parcela 212m2, cena; ,00 SIT - Severna enota; (k+p+n+m) 304,67m2, parcela 270m2, cena; ,00 SIT Poslovni prostori: - Menge{; poslovni prostor opremljen, namenjen za zlatarsko, urarsko, [dejavnost, 37 m2, star 10 let, cena; ,00 SIT Trgoavto Koper Trgovina Burnik MALAGUTI PHANTOM F12 MERIDA MTB KOLO KALAHARI ROG MTB KOLO ALPIN VISOKOTLA^NI ÎSTILEC LW20 EL. [KARJE MEJO VALEX POTOPNA ^RPALKA LEADER PUMPS STRE[NI KOVÊK CARGO 5 NOSILCI KOLES od PREVLEKE SEDE@EV AVTO [AMPON UNICAR 1L SPREJ ZA NEGO GUM SENÎLO VETROBRANA Menge{, Pre{ernova 3, tel/fax. 01/ AKCIJA MODRO V POLETJE ,00 SIT ,00 SIT ,00 SIT ,00 SIT ,00 SIT 7.990,00 SIT ,00 SIT 2.660,00 SIT 4.440,00 SIT 440,00 SIT 550,00 SIT 880,00 SIT MO@NOST PLAÎLA NA 1+5 ÊKOV, 6 OBROKOV Z M PIKA KARTICO, AMEX ALI DINNERS KARTICO! Del. ~as: pon.-pet. od 8. do 19. ure, ob sobotah od ure. Videoteka Stop, Slovenska 28, Menge{, tel.: Odprto vsak dan v letu tudi ob nedeljah in praznikih Poletni delovni ~as od 18. do ure! NOVOSTI V VIDEOTEKI: 1. BILI SMO VOJAKI, vojni, mel Gibson, Tom Sizemore, Sam Elliott Noben ~lovek ni samo vojak. Film. posnet po resni~nih dogodkih. 2. K-19 ^RNA VDOVA, triller, harrison Ford, Liam Neeson Po legendarnih DAS BOOT in U-571 nov zanimiv film o podmorni{ki katastrofi, posnet po resni~nih dogodkih. 3. DOVOLJ MI JE!, triller, jennifer Lopez, Billy Campbell ^love{ko potrpljenje... Vsak in svojo mejo UMRI KDAJ DRUGI^, akcija, Pierce Brosnan, Halle Berry Najnovej{a misija Jamesa Bonda na VHS in DVD-ju. 5. KATE IN LEOPOLD, ljub., Meg Ryan, Hugh jackman ê bi ìvela v istem stoletju, bi bila popoln par NEVARNA SMER, ak. triller, Samuel L. Jackson, Ben Affleck Kaj se zgodi ~e ti gre è v za~etku dneva vse narobe SESTRE, komedija, Barry Watson, harald Williams Edini na~in, da spet pridejo v mo{ko dru`bo je, da postanejo ènske. 8. JAY IN TIHI BOB VRAÂTA UDAREC, komedija, Ben Affleck, Will Ferrell Hollywood si je to zasluìl! Kaj? Dva preve~ pametna in MO@, KI JE TO@IL BOGA, komedija, Billy Connolly, Judy Davis So~na komedija o ~loveku, ki se je odlo~il, da bo toìl - Boga. 10. SAM PROTI VSEM, akcija, Wewsley snipes, donald Sutherland Ali poznate svoje sovra`nike? PRIHAJAJOÎ POLETNI FILMI 1. KDO JE BOURNE, voh. ak. triller, Matt Damon, Franka Potente 2. JAZ, VOHUN, ak. komedija, Eddie Murphy, Owen Wilson 3. 8 MILJ, drama, Eminem, Kim Basinger 4. TRANSPORTER, akcija, Jason Stratham 5. NAKLJU^NI MILIJONAR, komedija, Adam Sandler, Winona Ryder 6. RDEÎ ZMAJ, triller, Anthony Hopkins, Edward Norton 7. OSTROSTRELEC 2, voj., Tom Berenger 8. MOJA OBILNA GR[KA POROKA, komedija, Nia Vardalos 9. DVA TEDNA ZA LJUBEZEN, ljub., Hugh Grant, Sandra Bullock 10. FORMULA 51, ak. komedija, Samuel. L. Jackson 11. LOMILKI SRC, komedija, Gene Hackman, Sigourney Weaver 12. TUXEDO, ak. komedija, Jackie Chan, jennifer Lowe Hewitt 13. NEPOVRATNO, drama, Monica Belucci, Vincent Cassel 14. GOSPODAR PRSTANOV - STOLPA, ep.spekt., Elijah Wood 2

3 Deponija v Dobu? Ne gozd ob cesti v Koseze O... 4 OBÎNSKI SVET... 5 POMDLA... 8 NOVICE - ZANIMIVOSTI... 9 [OLA VRTEC KULTURA DRU[TVA TABORNIKI [PORT SKRBIMO ZA SE POLICIJA HOJA PO ZELENEM ROBU VI NAPI[ETE VABIJO VAS OBVESTILA ZAHVALE GLASILO OBÎNE MENGE[ ^lani uredni{tva prosimo spo{tovane bralce in dopisnike glasila»«, da po{iljajo ~im ve~ prispevkov po elektronski po{ti ali na disketah. Tako bomo zagotovili hitrej{o obdelavo ~lankov, skraj{al se bo ~as oblikovanja in morda se bo tudi podalj{al rok za oddajo bi tudi, da je ob vsakem prispevku tudi oznaka, v katero rubriko spada. Prav tako so poleg teksta pomembne tudi fotografije, saj dopolnijo vsebino. Naslov za rokopise in fotografije je Slovenska 30, Menge{, levo pa je elektronski naslov, na katerega po{iljate zapise, ~e imate to mo`nost. Zahvaljujemo se vam za pomo~ in pri~akujemo {e ve~ o dogajanjih v doma~em kraju. Pod prispevke je potrebno napisati polno ime avtorja v nasprotnem primeru ~lanek ne bo objavljen. Rok za oddajo za junijsko {tevilko glasila je Glasilo ureja uredni{ki odbor: Marij Urh odgovorni urednik, mengsan@menges.si ^lani uredni{kega odbora: Majda Trobec, Ana Jernej~i~, Katarina Marin, Du{an Peji~, Peter [krlep Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podbor{ek, tel. (01) Oblikovanje, grafi~na priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) , faks: (01) , tiskarna.set@siol.net Izdaja: Ob~inski svet Ob~ine Menge{. Meng{an izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v ob~ini Menge{ brezpla~no na dom. Distribucija: Primo` Kràn, tel. (01) Odslej Meng{an dostopen tudi na internetni strani Ogla{evanje: Kompare k.d., Menge{, tel.: (01) , fax: (01) , kompare@siol.net 3

4 ùpan o... BODO tole pisanje ni namenjeno vam, dragi bralci, kot pi{em zato, ker bi moral na tem mestu biti ùpanov uvodnik. Ni ga pa zato, ker razumevanje nekih ~love{kih norm, normalnih odnosov med ljudmi v neki skupnosti, ni na ravni zaupanja v delo tistih, katerim je kljub prijaznim pro{njam, ni hotel spremeniti svojega uvodnika v katerem opisuje in navaja razloge za nesprejetje prora~una. Edini izmed odgovornih za najpomembnej{o odlo~itev v ob~ini. Verjamem, da bi vsi radi videli, da bi vse potekalo tako kot je treba in potem ne bi bilo nepotrebnega pisanja in govorjenja. Menim, da je najslab{e raz~i{~evati, karkoli na tak na~in, v medijih. Vsekakor ne prinese èlenega u~inka, kve~jemu obratno. Zato, morda res nenadna odlo~itev, ni v interesu blokade informacij o delu ob~inskega sveta, ampak ohraniti SPO[TOVANJE in DOSTOJANSTVO vseh, ki smo jih izvolili. Nesmiselno odgovarjanje na odgovore presega vse meje, sploh v tako prijetnem mestecu Meng{u, kjer bi se morali resni~no zavzeti za medsebojno razumevanje. Po seji uredni{kega odbora pa sploh ne dvomim v pravilnost odlo~itve, saj se je ve~ina ~lanov strinjala z njo, tudi z besedami ~lanice, ki pravi, da ni pomembno kdo je tisti, ki je najve~ prispeval k izgradnji kanalizacije in cest, va`no je, da jih IMAMO ter omogo~imo ob~anom kvalitetno bivanje v kraju. Na tem mestu torej odgovarjam g. Markov~i~u in seveda g. Tomaù [tebetu, ùpanu, zakaj ni zapisanih njegovih besed. Resni~no mi je àl, ampak me vodijo ~isto normalne eti~ne vrednote, spo{tovanje do vas, do svetnikov, do ob~anov in sem prepri~an, da je to edino prav. Torej, o prora~unu bomo {e pisali, vendar na druga~en NAÎN. ^lan uredni{kega odbora bo vedno prisoten na sejah ob~inskega sveta. Tako bodo informacije dostopne javnosti, zagotavljam pa neodvisno poro~anje. Ob~ankam in ob~anom ~estitamo ob Dnevu dràvnosti in vam èlimo prijetno praznovanje. OO SLS 0b 12. obletnici Dràvnosti vse dobro in lepe dneve ter lepo praznovanje! Hvala vsem, ki se po{teno trudite za napredek in uveljavitev Republike Slovenije! Naj Vam bo v ~ast in ponos izobesiti Slovensko zastavo! OO SDS êstitamo vsem ob~anom in ob~ankam ob Dnevu dràvnosti. Mladi za Menge{, Loko, Topole, Dobeno in svet Vsem krajanom in krajankam ~estitke in lepo praznovanje Dneva dràvnosti. OO LDS Mladi èlimo vsem ob~ankam in ob~anom veselo praznovanje Dneva dràvnosti ter obenem prisr~ne ~estitke. OO SMS Ob Dnevu dràvnosti ~estitamo vsem krajankam in krajanom Ob~ine Menge{. OO ZLSD êstitamo vsem ob~ankam in ob~anom Ob~ine Menge{ ob Dnevu dràvnosti. OO N.Si Urednik Marij Urh UPRAVA OBÎNE MENGE[ Telefoni, enaslovi Delovno mesto / Podro~je Telekom Simobil enaslov Splo{ne zadeve, Vloì{~e, Tajni{tvo ùpana in uprave (0) obcina@menges.si Tomaz.Stebe@menges.si Direktor ob~inske uprave (0) Dimitrij.Kovacic@menges.si Svet ob~ine, splo{ne zadeve (0) Irena.Podborsek@menges.si Sociala, vzgoja, zavodi, dru{tva (0) Rika.Binter@menges.si Vodenje, investicije, okolje (0) Andrej.Urbanc@menges.si Prostor, lokacije, zazidljivost, zemlji{~a (0) Robert.Spenko@menges.si Vzdrèvanje (redno, investicijsko), nadzor (0) Boris.Kavcic@menges.si (0) Mitja.Dolinsek@menges.si Knjigovodstvo, finance (0) Ivona.Car@menges.si Fakturiranje, obra~un (0) Lidija.Urankar@menges.si Opomba: Po fiksnem telefonskem omre`ju (Telekom) so mo`ni trije pogovori hkrati (1xanalogno, 2xISDN). Po mobilnem telefonskem omre`ju (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak posamezno v ~asu spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokli~ite vodjo podro~ja, direktorja uprave ali (ali direktorja uprave) pokli~ite tudi v primerih ko menite da je bilo karkoli narobe v ravnanju ob~ine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v ob~ini ali izvajajo dela.pri ùpanu je mo`no dogovoriti sestanke za ob~ane vsak ponedeljek popoldan med in Termin rezervirajte v lahko pokli~ete v kateremkoli ~asu. V nujnih primerih se lahko oglasite na ob~ini med 7.30 in 8.00 uro. URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH(Kli~ite v primeru zasedenosti fiksnega telefona na delovnem mestu v ~asu uradnih ur ali v nujnih primerih v navedenih urah) Ponedeljek, torek, ~etrtek: od 7.00 do Sreda 7.00 do Petek 7.00 do Opomba: Po fiksnem telefonskem omre`ju (Telekom) so sodelavci uprave dosegljivi v ~asu uradnih ur.ponedeljek: ; SREDA: ; PETEK:

5 ob~inski svet / kultura ODGOVORI NA POBUDE IN VPRA[ANJA ^LANOV OBÎNSKEGA SVETA Pobude in vpra{anja Joìce Komatar (SLS) tri leta spra{ujem, zakaj se ne popravijo ne severnem delu pokopali{~a stopnice v P{ato. Dostop do vode je nemogo~ in nevaren. Prosim, da stopnice takoj utrdite in o~istite. Odgovor: Za izvedbo stopni{~a na severnem delu pokopali{~a v letu 2001 in 2002 niso bila planirana prora~unska sredstva. Stopni{~e bo zasilno popravljeno in o~i{~eno. 2. Na vpra{anje {t. 500 november 2002 je odgovoril, da bo investicija Kolodvorske ceste kon~ana v 45 dneh. G. Kova~i~ je odgovoril v ~asopisu Meng{an, da bo kon~ni obra~un za Kolodvorsko cesto znan v sredini marca 2003, ko naj bi bila cesta asfaltirana. Ker je è maj mesec, dela pa {e niso kon~ana kot je bilo napisano v pogodbi, me zanima ali bo izvajalec pla~al penale za zamudo. Odgovor: Asfaltiranje je potekalo skladno z dogovorom o terminu izvajanja teh del med nadzorom, izvajalcem in investitorjem. Asfaltiranje v aprilu ni bilo mo`no zaradi neustreznih vremenskih razmer. Zaradi tega o zamudi ni mogo~e govoriti 3. V prora~unu za leto 2002 je svet potrdil ,00 SIT sredstev za dokon~anje [portne plo{~adi v Loki in ~e upo{tevamo 8. ~len, ki je bil sprejet z rebalansom junija 2002 maksimalno odstopanje do ,00 SIT. V letu 2002 je bilo è realiziranih ,00 SIT. V prvem trimese~ju 2003 ste brez potrjenega prora~una na postavki [portna plo{~ad Loka è realizirali ,00 SIT. Kaj ta preseèk od prora~una pomeni? Odgovor: Tako imenovani 8. ~len (v popravku ~len odloka), dolo~a prevzem pogodbenih obveznosti od skupne vrednosti investicijskih odhodkov in ne od posamezne postavke. 4. Pre{ernova in Slovenska cesta sta od 4. ure zjutraj do 23. ure zve~er preobremenjeni s prometom. To vpra{anje je bilo è ve~krat izpostavljeno. Kaj je Ob~ina ukrenila glede preusmeritve tovornega prometa. Ker je to dràvna cesta, ali so bili dani zahtevki za sredstva za popravilo cesti{~a? Prosim, da se v leto{njem letu popravi asfalt na kriti~nih mestih, ker se uni~ujejo fasade hi{. Odgovor: Preusmeritev prometa bo mo`na po obvoznici. Obnova cesti{~a se bo izvajala ob projektu kolektor. 5. Zakaj se pobude in vpra{anja svetnikov ter odgovori ne objavljajo v Meng{anu, kot je bilo to sprejeto s sklepom Ob~inskega sveta. Odgovor: Po sklepu ob~inskega sveta prej{njega mandata so v glasilu Meng{an objavljeni odgovori na pisna vpra{anja ~lanov ob~inskega sveta. Za objavljanje vseh vpra{anj ~lanov sveta in odgovorov nanje je potrebno predhodno zagotoviti dodatna sredstva v prora~unu. 6. Kdaj je bil objavljen razpis za nabavo 31 stolov /nakladalni fotelj/ po ,00 SIT kar je ,00 SIT in 36 stolov /nakladalni fotelj z zlo`ljivo mizico/ po ,00 SIT kar je ,00 SIT. Odgovor: je bil objavljen razpis - oziroma poslana povabila za oddajo ponudb za oddajo naro~il male vrednosti - nabava opreme za ~italnico in sejno sobo. Pobude in vpra{anja Brede Jam{ek (LDS) 1. Kam se uvr{~a ob~ina Menge{ po kriteriju razvitosti glede na ob~ine v Sloveniji ter po kriteriju dohodka/prebivalca? Kako se trend spreminja v zadnjih letih za na{o ob~ino? Odgovor: Glede na to, da Ob~ina Menge{ ne prejema nobene finan~ne izravnave od dràve se smatra da spada med bogatej{e v dràvi. Za primerjavo lahko uporabimo merilo znesek dohodnine na prebivalca, ki je v povpre~ju za Slovenijo-po podatkih za leto SIT, medtem ko je za Menge{ SIT (Domàle , Kamnik , Komenda , Trzin ). Ob~ina Menge{ je zato po ZFO upravi~ena le do 10% sofinanciranja iz strani dràve. Podatkov o tendih trenutno ni na razpolago, najbr` pa ni ve~jih razlik po posameznih letih. 2. Kdaj bodo zamenjane àrnice oziroma kdaj bodo gorele lu~i javne uli~ne razsvetljave na Muljavi? Poudarila je, da od petnajstih gorita le dve, in da to, da se jih ne menja, ni sprejemljivo, ne glede na to, da je sedaj poletni letni ~as in da je dan dolg. Odgovor: Javna razsvetljava na Muljavi ; svetila so starej{e WTS- 125 W izvedbe - in so zaradi pogostih napak potrebne zamenjave z novimi var~nimi Axial lu~mi 1X 36 W. Svetilke ( 4 kos ) so bile popravljene na za~etku meseca maja. Pobude in vpra{anja Janeza Pera (SLS) 1. Tokrat tretji~ prosim za spisek nerealiziranih sklepov ob~inskega sveta iz prej{njega mandata. Prvi~ je bil spisek nepopoln, drugi~ odgovora sploh nisem dobil. Preberite si tudi 14. ~len poslovnika ob~inskega sveta. Odgovor: Pregled nerealiziranih sklepov ob~inskega sveta so svetniki è prejeli na svoji 4. Pripravljen pa bo pregled tako imenovanih stalnih sklepov ob~inskega sveta, ki so zavezujo~i za dalj{e obdobje. VPRA[ANJA 1. Kdo je lastnik ali upravitelj premoènja biv{e Melodije? Lokacija je zanemarjena in neizkori{~ena! Lastnik je Elektrotehna set v skupini Comming d.d. Obmo~je se bo uredilo v skladu z lani sprejetim ureditvenim na~rtom obmo~ja M6, ki se v podobmo~ju tovarne Filc dopolnjuje in je javno razgrnjen v teh dneh (glejte objavo o javni razgrnitvi in javni obravnavi). Lastnikom je s tem dokumentom omogo~eno, da v skladu s sprejetim na~rtom investirajo in izvajajo svojo dejavnost in skladno s tem in drugimi predpisi uveljavljajo svoj poslovni interes. Kaj je Ob~inska uprava storila za re{itev problema? Sprejela je preje omenjeni UN M6 ureditveni na~rt. To je tudi vse kar je v njeni pristojnosti. Na~rtov o nakupih v tem obmo~ju pa nimamo. Bomo pa kmalu morali temeljiteje obnavljati stavbo glasbene {ole in skupaj z ostalimi lastniki urejati predvsem parkiri{~a. 2. Kak{en je plan obnove glavne ulice v Meng{u? Vtis prijaznega mesta na deèli se izgubi na prvem kilometru glavne ulice v smeri iz Trzina! Kaj je ob~inska uprava storila za re{itev tega problema? Res so robniki uni~eni. Samo njihova obnova je bila ocenjena na skoraj 10 milijonov tolarjev. Nujno pa bi morali urediti tudi dotrajano javno razsvetljavo, na enem delu manjkajo~o kanalizacijo (narejen je bil predprojekt) in seveda potrebne plinovode, kabelske kanalizacije in obnovo vodovoda. To pa je è velik finan~ni zalogaj. Menim, da bo moralo to {e po~akati glede na ostale nujne investicije in omejene mo`nosti financiranja. 3. Vzpodbudilo me je vabilo Muzeja Menge{ na otvoritev arheolo{ke razstave, v katerem omenjajo prostor prireditve: stari dru{tveni dom; kaj je to? Za natan~nej{e pojasnilo morate vpra{ati drugega naslovnika ali pa si oglejte zapise o staremdru{tvenem domu v tem objektu v knjigi Menge{ in Trzin skozi ~as. 4. Kako se uradno imenuje stavba v kateri ima sede` Ob~ina Menge{ in kako je re{eno lastni{tvo te zgradbe? Stavba nima posebnega»uradnega«imena. Za ta objekt na Slovenski cesti 30 v katerem je uprava ob~ine Menge{ te~e postopek denacionalizacije. Objekt je bil po II. svetovni vojni nacionaliziran, odvzet Cerkvi, s strani takratnega enostrankarskega komunisti~nega reìma. 5. Kje so rezultati vzpodbujanja podjetni{tva v Meng{u? 5

6 Lokali se praznijo, podjetniki selijo kapacitete iz Meng{a! Vzpodbude, v glavnem v obliki ugodnej{ih kreditov, so bile izvedene v obliki investicij ali nalo`b. Dinamika, ki jo posplo{eno poudarjate se odvija tudi v obratni smeri. Podjetja in podjetniki prihajajo v ob~ino oziroma v njej investirajo. Najve~ja investicija je trgovsko poslovni center Vele. V»SCT jami«investirajo na{i podjetniki in prihajajo od drugod. In upamo, da bodo kmalu stekle investicije na dodatnih zazidljivih povr{inah v takozvani Industrijski coni Menge{ Topole. Tja prihajajo najmanj trije zunanji investitorji. Pri~akujem tudi skoraj{nja velika vlaganja na obmo~ju biv{e Ete in starega traka, Melodije in tudi na obmo~ju biv{e gostilne Lovec. Dobrodo{li so predlogi kaj bi ob~ina lahko storila za podjetni{tvo oz. zasebni{tvo, kamor spada tudi kmetijstvo. 6. Kak{ni so rezultati deklarirane politike ob~inske uprave za zagotovitev potrebnih infrastrukturnih re{itev: -obvoznica (kdaj) -vodovod (kdaj, iz katerega vira) Obvoznica Menge{ naj bi po ustni izjavi direktorja DARSA g. Boì~a ostala v avtocestnem programu. V leto{njem programu DARSA je z enim stavkom omenjeno nadaljevanje aktivnosti na povezovalni Vodice, kamor spada tudi obvoznica Menge{. Ker niso natan~o navedene aktivnosti in planirani zneski sem predlagal njihovo preciziranje in prednostno obravnavo obvoznice Menge{. Vodovod obnavljamo na vseh trasah kjer gradimo plinovod ali druge komunalne naprave. Do sedaj smo to dosledno izvajali. Kako bomo lahko delali naprej ne vem, ker nekateri v ob~inskem svetu zagovarjajo ~imprej{njo izgradnjo plinovoda in to pogojujejo s sprejemanjem prora~una. Pri~enjamo z izgradnjo prve globinske vrtine za oskrbo polovice ob~ine. Drugo globinsko vrtino pa bomo»raziskali«letos. Hkrati urejamo»odnose«na krvav{kem sistemu in se posku{amo dogovoriti za njegovo zdruèvanje s kamni{kim vodooskrbnim sistemom. Vse delamo v skladu s {tudijo o povezovanju obeh sistemov, ki smo jo ob~ine Komenda, Menge{ in Vodice ter MOP financirali in potrdili leta Katerih podro~ja in vpra{anja ob~ani lahko re{ujemo na ob~ini Menge{ in nam ni potrebno hoditi na upravno enoto v Domàle? Pred dnevi sem dobil osebno zagotovilo ministra za notranje zadeve dr. Bohinca, da so odpravljene administrativne omejitve za vzpostavitev izpostav upravnih enot. To je oddaljenost. Sedaj upam, da bo mo`no na sedeù ob~ine Menge{ urediti ve~ino enostavnej{ih upravnih zadev, ki se urejajo na upravnih enotah. [e posebej zato, ker tehni~nih ovir ni glede na to da je na{a ob~ina è {tiri leta v komunikacijsko informacijskem sistemu dràvne uprave. V Kulturnem domu Menge{ je na ogled razstava risb in grafik ki so delno nastale kot priprava na vklju~itev za izbor na razstavo za ZLATO PALETO RISBE IN GRAFIKE in kot prispevek Likovnega dru{tva Menge{ k lep{emu vzdu{ju ob po~astitvi ob~inskega praznika. Na razstavi Zlata paleta 2003, ki je bila odprta 23. maja v Slovenskih Konjicah. je sodelovalo 48 avtorjev oziroma 9 dru{tev. Iz na{ega dru{tva so se uvrstili {tirje avtorji. Likovno dru{tvo Menge{ je doslej è ve~krat sodelovalo v okviru tega projekta, ki med ljubitelji umetnosti pomeni uveljavitev kakovosti v slovenskem prostoru. V ponos nam je sodelovati na razstavi izbranih del in smo mnenja, da è sama uvrstitev na razstavo pomeni priznanje. Med uvr{~enimi so se pojavljala imena ~lanov na{ega dru{tva: Teodora Blejec, Milica Tom{i~, Barbara Rabi~, Abid Behri~, Handi Behri~, in na novo Miro Kolenko in Milo{ Deki~. Izbrana razstavljena dela se komisijsko ovrednotijo s certifikati, kar predstavlja posebno priznanje posameznemu avtorju oziroma dru{tvu. V preteklem letu sta certifikat prejela dva ~lana na{ega dru{tva in sicer za kakovost grafi~nega izdelka in za slikarsko kreativnost. Tudi to leto sta v Slovenskih Konjicah certifikat pridobila dva na{a ~lana, za ra~unalni{ko grafiko in za risbo. Vsa doslej nagrajena dela s certifikati so na ogled v Kulturnem domu Menge{ med ostalimi razstavljenimi grafikami in risbami. Ob tem moramo poudariti, da na izbor za Zlato paleto ne po{iljamo vseh izdelkov, ampak naredimo predhodno selekcijo v dru{tvu. Ob tak{nih dogodkih se spra{ujemo, kako se kraj in krajevna vodstva odzivajo na na{e uspehe? Koliko spodbude je pri~akovati od tistih, ki krojijo finan~ne mo`nosti obstoja in delovanja nekega dru{tva, ki predstavlja kraj? Koliko je ob~insko vodstvo pripravljeno vloìti sredstev v razvoj nekih è doseènih rezultatov? Na ùpana in ob~insko vodstvo, se obra~amo s pobudo, da pristopi k resni opredelitvi za razvoj kulturnega projekta ustanovitve galerije v Meng{u in da sorazmerno porazdeli sredstva, namenjena dru{tvom ali vsaj tistim, ki dosegajo neke vidne rezultate. Likovniki moramo vse stro{ke sodelovanja na razstavah, priprav nanje, materialov in prevozov prispevati sami osebno. V projekt Zlata paleta Slovenije je v~lanjenih preko 20 likovnih dru{tev V okvirju tega potekajo letno 4 razstave, za katere komisija izbere najbolj{a umetni{ka dela, na zaklju~ni razstavi pa se nagradi z zlato paleto najbolj{i umetni{ki izdelek s podro~ja risb in grafik, slikarskih del, sodobne likovne ustvarjalnosti in kiparstva-male plastike. Prijavljeni kraji razstav v letu 2003 so: Slovenske Konjice, Maribor, Velenje, [entvid pri Sti~ni in Trbovlje. Kraji razstav se izbirajo odvisno od mo`nosti razstavnih kapacitet in aktivnosti likovnih dru{tev ter ob~inskih vodstev. Obstaja mo`nost, da bi po predlogu odbora Zlate palete, namesto v Mariboru, bila razstava v Meng{u. Organizacija take razstave bi pomenila veliko priznanje na{i ob~ini in kraju, za kar bi seveda èleli, da nam ob~ina zagotovi ustrezni razstavni prostor za razstavo zbranih del avtorjev iz vse Slovenije. kultura LIKOVNO DRU[TVO MENGE[ RASTAVA RISB IN GRAFIK Opredelitev da izdelujemo in razstavljamo grafike ni slu~ajna. V grafi~na znanja nas je vpeljal akademski slikar in grafik Mnenja smo, da krajani niso dovolj seznanjeni z umetni{ko veli~ino slikarja, na{ega krajana, delno zaradi njegove skromnosti in delno zaradi pomanjkanja prostora, v katerem bi njegova dela bila lahko sproti predstavljena. Grafika predstavlja vse bolj iskano in priznano ustvarjalnost v svetu sodobne umetnosti. Na ljubiteljskem podro~ju je na{e dru{tvo v Sloveniji postalo prepoznavno prav po tej zvrsti. V slikarstvu se motivika ve~inoma ponavlja, obnavljajo se sodobni pristopi primerni ~asu, posodabljajo se materiali, tehnike izdelkov in podobno. Lahko nas prevzame druga~nost, v trenutku, ko nam pogled zastane na mali podobi v velikem okvirju in ko nam misel postavi vpra{anje, kaj je to, kako to nastane. Sama izdelava grafike ni enostavna. Na lesene, bakrene, plasti~ne, kartonske in ostale materiale se vrezujejo ali lepijo risbe direktno ali indirektno. V odvisnosti od materiala in na~ina izvedbe nastanejo razli~ne tehnike, med katerimi so najbolj znane: bakrorez, lesorez, akvatinta, suha igla, jedkanica, linorez, litografija in ostale. Izdelana matrica se nato obdeluje z razli~nimi kemi~nimi snovmi, premazi, brisanjem premazov in na koncu z odtisi. Zadnji ~as pridobiva veljavo tudi ra~unalni{ka grafika, ki ima svoje specifi~ne postopke. Iz klasi~ne grafike je nastala nova, sodobna grafika, ki izziva z novimi tehnologijami in je pravi raj za likovne ustvarjalce. Zaradi raznovrstnih na~inov izvedbe, raznih oblik tiska, kombiniranj materialov, strukturnih podlag, medijskega eksperimentiranja in drugih posebnosti, se vsakemu umetniku odpre nova mo`nost izraànja. Sodobna grafika je v novej{i zgodovini imela znane predstavnike. Med njimi so nam najbolj znani: Warhol, Picasso, Miro, Klee, Mu{i~, Jakac. EX TEMPORE MAJ JUNIJ je ob vzno`ju Kamni{kih Alp potekal na{ prvi leto{nji EX TEMPORE. Pod [entur{ko Goro, natan~neje pri Sv. Lenartu. Proti dolini Bistri~ice so se na travnatih pobo~jih med gozdovi ugnezdile kmetije, cerkvice in redke po~itni{ke hi{e. Ob kri`nem znamenju nas ovinkasta pot popelje do skladovnice drv, male kotanje za parkiranje. V zati{ju strmine se pasejo krave in konji~ki. Pred nami se odpre pogled na pomol, cilj na{ega dogajanja. Narava je res nekaj ~udovitega in ~e jo ~love{ka roka zna dograditi, ne posegajo~ v naravne danosti, ohrani svojo prvotnost in pridobi na udobnosti. Gostitelja, gospa Lili in gospod Joè Gogala nas prijazno sprejmeta.. Takoj za~uti{ tiho soìtje ljubiteljev umetnosti, v pogledu zazna{ zadovoljstvo in pripravljenost po ve~ini nepoznanim ljudem, ponuditi mirni in poln motivov kraj za ustvarjanje. Na jasi, obdani z drevesi, postavimo na{a slikarska stojala in potreben pribor. Levo se med drevjem odpira potka v obliki ~rke S, ki jo poimenujemo Pot sre~e. Kot za nala{~ je gospa Lili postavila na to stran, ob okrogli cvetli~ni gredi, pal~ka, poimenovanega Sre~ko. V ozadju. ob poti kri` in 6

7 kultura strehe kmetij. Desno se zazremo na padajo~e travnike, presekane z gozdno potjo in strme jase s prosto paso~o ìvino. Ozadje sestavljajo gozdovi in stara kmetija. Na to stran vodi stezica, ob kateri lahko med borovni~evjem, v senci starih dreves, postavi{ stojalo in prena{a{ na sliko svoj pogled na svet pred sabo. Pred nami vabi temna lesena ko~a z rde~imi polkni, desno v nizki hrib~ek vgrajeno kuri{~e in velika lesena miza s klopmi.ogenj veselo poplesuje v temini sence pod dvema brezama. Skozi vejevje se svetlika pogled na brni{ko stran. Po lesenih stopnicah in mosti{~u nas gostitelja popeljeta na son~no teraso, obdano z leseno ograjo. Posedemo za mizo in ob~udujemo odprtost obzorja. Vse je na dlani: Kamnik, na{ Menge{ z Gobavico, za njim Domàle, Ra{ica, desno Brnik, V jasnem, ~istem ozra~ju, se vidi Triglav v dale~ leè~ih Julijcih. V hi{ici, ki sta jo gostitelja poimenovala Hi{ica ljubezni, se ta ljubezen za~uti takoj ob vhodu vanjo. Gospod Joè se pohvali z novo pridobitvijo, mogo~no leseno mizo s klopmi, ki so jo zgladile marljive roke doma~ega mizarja. Nad mizo se bohotijo jelenovi rogovi z vgrajenim svetilom, na stenah dokazi spo{tovanja umetnosti, slike, sli~ice in razpela. Takoj za~uti{ èljo, da se kateri od na{ih izdelkov znajde med ljube~imi predmeti. Ob idili, ki je ne more{ prezreti se odpravimo na delo. Lili se su~e v kuhinji, Joè spro{~eno ob ognji{~u, mi pa odpremo svoje barve in è na platnih in papirjih nastajajo prve skice. Vizualne vtise sku{amo iz naravne forme spremeniti v umetni{ko.nekaj vtisov vgradimo v notranjo vizijo in jo ponesemo s sabo za nadaljnje ustvarjanje. Hkrati ob~udujemo in dograjujemo eden drugega, navajeni na skupinsko delo, kot na~in spodbude in zdrave medsebojne kritike. Ob koncu, pod vtisom ustvarjalnega delovnega druènja, pritegnemo Lili, ki z nekaj svojimi potezami dokon~a eno od zastavljenih slik. Tako je v vzdu{ju lepega son~nega dne zaklju~en EX TEMPORE.. Zahvalo gostiteljema izrazimo z besedami»va{a prijaznost, na{ navdih«, v obliki nekake pisne zahvale in podpisi vseh navzo~ih. 31. maja se je dru{tvo udeleìlo medob~inskega sre~anja EX TEMPORE v Radomljah. Tematika slikanja je poudarjala ohranjanje kulturne dedi{~ine. Udeleèncev je bilo kar veliko med njimi tudi {est na{ih ~lanov. Izbrana dela bodo na ogled v Kulturnem domu Radomlje. Kaj nas praviloma navdu{uje pri tak{nih sre~anjih? Predvsem spodbuda za ustvarjalnost in ohranitev kulture med nami in morebiti za nami. V soboto, smo pri KD Antona Lobode iz Loke pri Meng{u organizirali izlet na Koro{ko. Ob 6.30 zjutraj smo se odpeljali proti Tuhinjski do Meìce, kjer smo si ogledali ~udoviti muzej rudnika svinca in cinka. Od tam smo nadaljevali pot proti Dravogradu, kjer smo si ogledali kmetijo, kjer se ukvarjajo z pra{i~erejo, govedorejo in jelenjadjo. Postregli so nam s pravo doma~o salamo in pravim kme~kim toukucem. V Dravogradu nas je ~akal vodi~ in nam predstavil zgodovino mesta ter nas peljal na poku{ino dravograjskega piva Relax in grumpove masti. Od tam smo se peljali po dolini Drave do flosa, se vkrcali na flos in se dve uri prekrasno zabavali. Spoznali smo smisel flosarjenja neko~ in danes. Pot nas je peljala naprej po dolini Drave v objemu Kozjaka in Pohorja do Maribora, ogledali smo si Lent in najstarej{o trto na svetu. Okusna ve~erja nas je ~akala v Lovski ko~i na Spodnji Polskavi.Vrnili smo se v ve~ernih urah. Vsi udeleènci izleta so bili zelo zadovoljni. IZOBRA@EVANJE V na{em dru{tvu skrbimo tudi za to, da se nenehno izobraùjemo in dopolnjujemo svoje vedenje o likovnem izraànju. Prav zato je bil v za~etku tega leta organiziran trideseturni te~aj risanja za za~etnike. O uspe{nosti te~aja najve~ pove priznanje te~ajnikoma, ki sta sodelovala na razstavi Zlata paleta. Trije ~lani na{ega dru{tva so se udeleìli tudi nadaljevalnega medob~inskega te~aja grafike v Kranju, pod vodstvom akademskega slikarja in grafika Boga Dimovskega. Podrobneje so se seznanili s potekom izdelave jedkanice in akvatinte. Nastala dela bodo razstavljena v Kranju v galeriji Pungert. Barbara Rabi~ Teodora Blejec 7

8 MENGE[KA GODBA NA 23. TEKMOVANJU ZVEZE SLOVENSKIH GODB ZLATA! V petek 9. in soboto se je v Kamniku odvijalo 23. tekmovanje zveze slovenskih godb 2. teàvnostne stopnje, ki se ga je udeleìlo tudi KD Menge{ka godba. V konkurenci 20 orkestrov iz cele Slovenije je menge{ka godba osvojila zlato plaketo in si tako priborila pravico do nastopa v 1. jakostni skupini. Vse godbe so izvajale program s po tremi skladbami. Prva skladba je bila namenjena uigravanju orkestra in spoznavanju akusti~nih zmogljivosti dvorane in kot taka {e ni bila predmet ocenjevanja. Meng{ani smo se tako z dvorano Kulturnega doma v Kamniku spoznali z ogrevalno skladbo skladatelja Carla Strommena, Cumberland cross. Kot druga je bila na vrsti obvezna skladba za 2. teàvnostno stopnjo, Sinfonia Carnioli»Souda{ka«, avtorja Tomaà Habeta in so jo izvajali vsi orkestri. Tri tekmovalne stavke sicer zelo obse`nega dela je bilo potrebno zaigrati kar se da dobro in z ob~utkom, saj je avtor omenjene skladbe predsedoval pet~lanski strokovni komisiji, ki je ocenjevala izvajanje tekmovalnega programa in je bila zato {e toliko bolj stroga do morebitnih napak. Tako so kamni{ko dvorano napolnili zvoki stavkov Bourre, Sarabanda in Gigue. [e zadnji~ pa smo se menge{ki godbeniki komisiji in gledalcem predstavili s skladbo po lastni izbiri, Rokovnja~i skladatelja Viktorja Parme. Po kon~anem tekmovanju smo vsi godbeniki nestrpno pri~akovali rezultate ocenjevanja in premlevali, koliko to~k smo si prisluìli. Razglasitev rezultatov je razkrila, da so nam ìrantje namenili 319 to~k (88,6 % vseh mo`nih) in s tem zasluèno zlato plaketo ter mo`nost tekmovanja v 1. jakostni skupini. Sicer o kvaliteti tekmovanja pri~a tudi podatek, da je poleg menge{ke kar 15 godb prejelo zlato plaketo (od tega dve zlato s posebno pohvalo), med njimi tudi sosednji godbi iz Domàl in Kamnika. Ob tej prilo`nosti vas godbeniki 22. junija vse lepo vabimo v Letno gledali~e Menge{ na Festival kora~nic in Obmo~no revijo pihalnih orkestrov, ki ju organiziramo skupaj s KD Mihaelov sejem. USTVARJALCI MAVRICE Septembra se je pri~ela Ustvarjalna mavrica, umetni{ki kroèk, ki ga je organiziralo Dru{tvo prijateljev mladine Menge{. Vsak torek od sedemnajste do devetnajste ure se trudimo in ustvarjamo izdelke iz razli~nih materialov kot so glina, steklo, svila, volna, mavec in {e veliko drugih. Imamo pripomo~ke, s katerimi si pomagamo pri izdelovanju razli~nih izdelkov. Vodi nas mentorica Rosana Kleindienst Premk. Nau~ila nas je oziroma nas {e u~i veliko na~inov ustvarjanja. Nekaj na{ih umetnin si lahko ogledate tudi v izlo`bah biv{e trgovine Vele na Slovenski cesti. Upamo, da se bomo {e veliko nau~ili in izdelovali {e bolj{e in lep{e izdelke, ~e ne julija na po~itni{ki Ustvarjalni mavrici, pa septembra. PETRA URH P. S. Dru{tvo prijateljev mladine Menge{ organizira tudi po~itni{ko ustvarjalno mavrico od 1. do 4. julija od 9.30 do 14. ure za otroke od 6. leta dalje. Vse informacije dobite po telefonu: ali ZAKAJ RAD OBISKUJEM USTVARJALNO MAVRICO Jeseni sem se odlo~il, da bom resneje za~el slikati in ustvarjati. V {oli smo dobili prijavnico za Ustvarjalno mavrico. Prijavil sem se in od takrat naprej pridno hodim na sre~anja. Na Ustvarjalni mavrici delamo izdelke iz razli~nih materialov in z razli~nimi orodji. Slikamo na steklene kozarce in stekleni~ke, izdelujemo milo, mozaik, mav~ne ulitke, ki jih potem pobarvamo. Posebej pa uìvam pri slikanju na svilo in v modeliranju gline. Na sre~anjih si tako lahko ustvari{ darilo za mamico, o~ka, bratca, sestrico, dedka, babico in druge sorodnike, ali pa za kak{ne zelo dobre prijatelje. Tu sem spoznal tudi veliko novih prijateljev. Ponavadi je na na{ih sre~anjih mirno, v~asih pa smo tudi nagajivi in razposajeni. Ustvarjam zelo rad in mislim, da bom to po~el tudi, ko bom velik. NEJC TRAMPU@, 3. razred kultura / dru{tva RK - DRU[TVA NA OBISKU Konec maja in v za~etku junija sta v Domu sester praznovali svoj 90. rojstni dan dve sestri; PERKO AMALIJA IN K A M E N [ E K ALOJZIJA. Obe sta svoje ìvljenje zapisali redu usmiljenih sester se je v Kostrivnici pri Roga{ki Slatini rodila Kamen{ek Alojzija- sestra Armaja(po francoskem svetniku). V druìni je bilo 9 otrok. Sedaj ìvi samo {e ena sestra, stara 82 let.bratje in sestre so ji pomrli od otro{kih bolezni, v tabori{~u Auschwitz, enega pa so ustrelili kot talca v Celju. Tudi o~e in mama sta se iz tabori{~a vrnila bolna. V {olo je hodila v Kostrivnici, nato pa je od{la v Ljubljano v bolnico, od tam pa k usmiljenim sestram v samostan. Iz samostana je od{la v Beograd, kjer je naredila bolni{ko {olo in se zaposlila kot medicinska sestra v otro{ki bolnici. Ker je bila tudi katehetinja je otroke pou~evala tudi verouk. Penzijon je do~akala v Beogradu, vendar je nato {e 10 let skrbela in negovala bolne sestre. V Beogradu je ìvela 65 let.spominja se ~asov med druga svetovno vojno in zadnjo vojno. V obeh vojnah so usmiljenim sestram pomagali zdravniki, da so preìvele. Ko ji je zdravje pri~elo pe{ati, je zaprosila za namestitev v Domu sester v Meng{u, kamor je pri{la {ele pred enim letom. Pravi, da je v Meng{u prezadovoljna. Tudi bolezen, ki jo je decembra napadla, je s svojo vedrino in optimizmom premagala pa se je v Spodnjih Ivanjcih blizu Njegove rodila PERKO AMALIJA-sestra Ireneja. V osnovno {olo je hodila v Njegovo, v gimnazijo pa v Maribor. V Makedoniji, v Skopju, je delala v otro{kem vrtcu do upokojitve. Po upokojitvi je {la na Kosovo, kjer je obiskovala bolnike po domovih. Po nekaj letih se je zopet vrnila v Skopje, kjer je skrbela za bolne sestre in reveè. V Menge{ je pri{la jeseni l takoj naslednje leto jo je zadela mo`ganska kap. Sedaj zanjo skrbijo sestre, ki so {e pri mo~eh. Obe sestri sva v imenu RK Menge{ obiskali Draga Bevk in Majda Trobec. êstitali sva jima ob visokem jubileju in ju skromno obdarili.. Majda Trobec OBVESTILO ^lani ob~inskega odbora RK Menge{ obve{~amo ob~ane, da v ~asu po~itnic ne bomo opravljali svoje dejavnosti. Z delom bomo nadaljevali prvi ~etrtek v septembru. V primeru hude stiske pokli~ite {tevilko mobitela Majda Trobec 8

9 gasilci IZLET ^LANIC GASILSKE ZVEZE MENGE[ Komisija za ~lanice je bila ustanovljena è v lanskem letu, vendar pa smo se na na{ prvi izlet odpravile {ele letos. Cilj je ostal {e lanski. Sveti Jo{t nad Kranjem, za za~etek ne preve~ in vendar ravno dovolj, da smo lahko na vrhu upravi~eno tudi malo pomalicale. Skupaj se nas je odpravilo na izlet 11 ~lanic GZ Menge{, 2 iz Loke, 2 iz Meng{a, ostale pa iz Topol. Odpravile smo se po poti na Jo{t. êprav je v vodniku pisalo, da bomo hodile skoraj dve uri, pa smo bile kljub postankom v dobri uri è na vrhu. Celo nekaj de`nih kapelj se je nabralo, vendar pa nas to ni moglo odvrniti od zastavljene poti. Preìvele smo lepo dopoldne in sklenile, da bomo tovrstna druènja {e nadaljevale. Pa {e nekaj sli~ic za poku{ino. Gasilski in planinski pozdrav Mateja Jemec Imena nastopajo~ih zmagovalcev po kategorijah pionirke: [pela, Katja,Katarina, Tea, Nana, Manca, Eva pionirji: Matic, Klemen, Jan, Denis, Tine, Rok, Anè, Domen, Urban mladinke: Barbara, Manca, Nina, Gabriela, [pela, Monika, Kristina, Karmen, Ana-Marija maldinci: Andra`, Anè, Klemen, Rok, Nejc, Jure, Dominik, Leon, Tadej, Matej MLADI GASILCI Na precej vro~o soboto dopoldne so se zbrali mladi gasilci Gasilske zveze Menge{ na tekmovanju, ki je tudi zmagovalce popeljalo na regijsko tekmo. Prijetno je bilo videti, koliko mladih je v tem trenutku pripravljeno trdo trenirati in se pripravljati za pomo~ vsem ob~anom. Po besedah starej{ih gasilcev, ki so kot organizatorji tudi vodili tekmovanje, se vedno ve~ mladih odlo~a za v~lanitev v Gasilsko dru{tvo. Privabljajo jih seveda tudi tekmovanja, pa vendar je {e nekaj drugega; gasilci so vedno dobra»klapa«, drìjo skupaj kar»vle~e«tudi mlaj{e. Tudi zgled starej{ih nekaj pomeni, na tekmovanju so mlade spremljali tudi star{i, ki sami sicer niso gasilci. Vendar mladi prav s podporo star{ev kasneje razumejo in znajo ceniti pomo~ v vlogi gasilca. Zmagovalcem po kategorijah je priznanja podelil poveljnik Gasilske zveze Menge{ Franc Hribar. Marij Urh 9

10 {port [AHOVSKI TURNIR V POÂSTITEV PRAZNIKA OBÎNE Menge{, V nedeljo 1. Junija je bil odigran {ahovski turnir praznika Ob~ine Menge{. Na turnirju je sodelovalo 52 igralcev in igralk. Turnirja se je udeleìl svetovni prvak v {ahu do 15 let starosti Leni~ Luka. To je dalo prav poseben ~ar samega poteka {ahovskega turnirja. Na turnirju je ostal nepremagljiv! Ob zaklju~ku turnirja so se podelile nagrade. Prav lepi pokali Ob~ine Menge{ so dobili najbolj{i {ahovski igralci. I. PRAVILNIK 1. [AHOVSKI TURNIR V POÂSTITEV PRAZNIKA OBÎNE MENGE[ prireja [ahovsko dru{tvo Menge{ 2. Turnir se igra v predverju Kulturnega doma Menge{ v nedeljo 1. junija Igra se po pravilih FIDE z dodatkom za pospe{eni {ah, 9 kol po {vicarskem sistemu, dirigirana varianta po ratingu. Pari se dolo~ajo z ra~unalnikom. 4. Otvoritev turnirja je v nedeljo 1. junija 2003 ob uri v igralni dvorani. Pred pri~etkom turnirja se objavi turnirski pravilnik na oglasni deski. Igralci in igralke potrdijo pravilnik z vpisom. 5. Igralni ~as je 15 minut na igralca oz. igralko. 6. Razpored kol. Pri~etek v nedeljo 1. junija 2003 ob uri. Po petem kolu odmor za malico oziroma kosilo. Zaklju~ek: v nedeljo 1. junija 2003, po kon~anem zadnjem kolu. 7. Preloìtev partije ni mo`na. Odsotni igralec izgubi partijo. 8. Rezultat sporo~i sodniku zmagovalec, v primeru remija pa igralec z belimi figurami. 9. Prijave se bodo pobirale v nedeljo 1. junija 2003 do 8 50 ure. 10. Vsak igralec je dolàn pla~ati prijavnino: ~lani: SIT, ~lani [D Menge{ 1.500,00 SIT, mladina do 18 let SIT, u~enci osnovne {ole 1.000,00 SIT.. Vsak udeleènec dobi kosilo. 11. Kriteriji za delitev mest: V kolikor so osnovne to~ek enake se bodo upo{tevali naslednji kriteriji: srednji Buholz koeficient, Buholz koeficient, ve~je {tevilo zmag, ve~je {tevilo zmag z ~rnimi figurami, `reb. 12. Turnir bo prijavljen za rating. 13. Nagrade: nagradni sklad je ,00 SIT, spisek nagrad bo objavljen posebej. Nagrade se ne delijo in se izklju~ujejo. Nagrade se razdelijo po osnovnih to~kah, ~e so te enake pa po srednjem koeficientu Buholz. 14. Vsak igralec je dolàn prinesti brezhibno {ahovsko uro. [ahovske figure zagotovi organizator. 15. Glavni sodnik je Franc Poglajen, dràvni {ahovski sodnik. Odlo~itev sodnikov so izvr{ne. Prito`be na odlo~itev sodnikov re{uje turnirski odbor. 16. Turnirski odbor sestavljajo: Srebrni~, Mazi, Bokali~, Vavpeti~, Roì~ A., ki se izvoli pred 1. kolom. Pisno prito`bo, s kavcijo 5.000,00 SIT, na sodnikovo odlo~itev lahko predloì prizadeti igralec turnirskemu odboru takoj po kon~anem kolu, Turnirski odbor mora o zadevi odlo~ati do naslednjega kola in je njegova odlo~itev dokon~na. Kavcija se vrne igralcu, ~e je prito`ba upravi~ena. 17. V igralni dvorani kajenje ni dovoljeno. 18. V igralni dvorani ni dovoljena uporaba mobitela. V kolikor bo zazvonil mobitel, se igralcu odvzame 2 minuti ~asa, gledalca pa se odstrani iz igralne dvorane. II. PRIJAVA IGRALCEV [t. Priimek in ime Rojen Kat ELO Rating klub 1. Leni~ Luka FM [D Vele Domàle 2. Mazi Leon IM [K Nova KBM Kovinar Maribor 3. Srebrni~ Vojko MK [K Nova Gorica 4. Vavpeti~ Vid MK [D Vele Domàle 5. Roì~ Vesna WFM [S Tomo Zupan Kranj 6. Musi~ Gojko I L[K Metalka Trgovina 7. Jak{a Cvetko I [K Grosuplje 8. Skok Boris MK [D Vele Domàle 9. Jeraj Zlatko MK [D Jesenice 10. Jeran Bo{tjan I [D Vele Domàle 11. Podràj Ivo I L[K-upokojenci Kom. Stane 12. Nikoli~ Stanko MK L[K-upokojenci Kom. Stane 13. Janji~ Vitomir MK [D Vele Domàle 14. Roì~ Adrijan MK [S Tomo Zupan Kranj 15. Kohek Vladimir II [K Komenda 16. Budkovi~ Tine II Ljubljana 17. Novkovi~ Stojan MK L[K-upokojenci Kom. Stane 18. Peteh Uro{ I [K Komenda 19. Sindi~i~ Branko II L[K-upokojenci Kom. Stane 20. Ko{ir Pavla WM [D Vele Domàle 21. Kozarski Filip II [K Komenda 22. Nadve{nik Vilma WMK [D Vele Domàle 23. Juri~ Marko II [K Zagorje ob Savi 24. ôkan Mirko II [D Vele Domàle 25. Bizjak Janez II [D Vele Domàle 26. Zupanc Franc II [D Vele Domàle 27. Globokar Anton Ljubljana 28. Gr~ar Janez III [K Zagorje ob Savi 29. Piskar Rihard II [D Trì~ Jedro 30. Ogradi Gregor II [K Komenda 31. Vidali Joè II [D Gorenjka Lesce 32. Veskovi~ Dèmal [D ^rni graben 33. Kodri~ Zoran I [D Menge{ 34. Roì~ Samo II [S Tomo Zupan Kranj 35. [tefe Janko III [D Menge{ 36. Bokali~ Jakob III [D Menge{ 37. Pavasovi~ Nikola II L[K Metalka Trgovina 38. Kamen{ek Ivan II L[K-upokojenci Kom. Stane 39. Kozarski Aleksander III [K Komenda 40. Ajtnik Marjan III [K Komenda 41. Orehek [pela WI [D Vele Domàle 10

11 {port 42. Kozarski Lara WI [K Komenda 43. Nadve{nik Maja WI [K Komenda 44. Dolenc Anja WII [S Tomo Zupan Kranj 45. Nadve{nik Matej II [K Komenda 46. Debeljak Jerneja WII [S Tomo Zupan Kranj 47. Burja Julka III [D Menge{ 48. Gra{i~ Marjan III [D Barob [marca 49. Reber{ek Ivan [D Vele Domàle 50. Kobold Nadja O{ Menge{ 51. Jan~igaj Sa{o Ljubljana 52. Lukan Ga{per [D Menge{ STATISTIKA TURNIRJA Mednarodnih mojstrov = 1 Mojstrov FIDE = 1 Mojstric FIDE = 1 Nacionalnih mojstric = 1 Stevilo federacij = 1 Igralcev z ELO ratingom = 9 Igralk z ELO ratingom = 1 Skupaj z ELO ratingom = 10 Igralcev z lokalnim ratingom = 42 Igralk z lokalnim ratingom = 10 Skupaj z lokalnim ratingom = 52 Igralec z najvisjim ratingom: Lenic Luka 2399 Igralka z najvisjim ratingom: Rozic Vesna 2127 Igralec z najvisjim lokalnim ratingom: Lenic Luka 2402 Igralka z najvisjim lokalnim ratingom: Rozic Vesna 2146 Povprecni rating igralcev = 2189 Povprecni rating igralk = Celotni povprecni rating = 2183 Povprecni lokalni rating igralcev = 1863 Povprecni lokalni rating igralk = 1716 Celotni povprecni lokalni rating = 1835 Stevilo igralcev = 42 Stevilo igralk = 10 Vseh skupaj = 52 1:0 = 104 0:1 = 103 1/2 = 27 III. KON^NO STANJE Mesto Igralec Kat ELO LRat To~ke MBuch Buch 1 Leni~,Luka FM Mazi,Leon IM Peteh,Uro{ I Jak{a,Cvetko I Janji~,Vitomir MK Skok,Boris MK Srebrni~,Vojko MK Roì~,Vesna WFM Musi~,Gojko I Juri~,Marko II Nadve{nik,Vilma WMK Podràj,Ivo I Veskovi~,Dèmal Novkovi~,Stojan MK Jeraj,Zlatko MK Vavpeti~,Vid MK Ko{ir,Pavla WM Sindi~i~,Branko II Roì~,Adrijan MK Globokar,Anton Jeran,Bo{tjan I Ajtnik,Marjan III Kozarski,Aleksander III Kamen{ek,Ivan II Budkovi~,Tine II Nikoli~,Stanko MK Ogradi,Gregor II Kodri~,Zoran I ôkan,mirko II Vidali,Joè II Zupanc,Franc II Kozarski,Filip II Gr~ar,Janez III Kohek,Vladimir II [tefe,janko III Bokali~,Jakob III Bizjak,Janez II Nadve{nik,Maja WI Orehek,[pela WI Roì~,Samo II Jan~igaj,Sa{o Lukan,Ga{per Nadve{nik,Matej II Pavasovi~,Nikola II Gra{i~,Marjan III Piskar,Rihard II Reber{ek,Ivan Burja,Julka III Kozarski,Lara WI Kobold,Nadja Debeljak,Jerneja WII Dolenc,Anja WII

12 {port IV. POROÎLO O RATINGU Igralec Kat. Ro N Rc Rp We W W-We Leni~,Luka FM Mazi,Leon IM Srebrni~,Vojko MK Vavpeti~,Vid MK Roì~,Vesna WFM Musi~,Gojko I Jak{a,Cvetko I Skok,Boris MK Jeraj,Zlatko MK Jeran,Bo{tjan I Podràj,Ivo I Nikoli~,Stanko MK Janji~,Vitomir MK Roì~,Adrijan MK Kohek,Vladimir II Budkovi~,Tine II Novkovi~,Stojan MK Peteh,Uro{ I Sindi~i~,Branko II Ko{ir,Pavla WM Kozarski,Filip II Nadve{nik,Vilma WMK Juri~,Marko II ôkan,mirko II Bizjak,Janez II Zupanc,Franc II Globokar,Anton Gr~ar,Janez III Piskar,Rihard II Ogradi,Gregor II Vidali,Joè II Veskovi~,Dèmal Kodri~,Zoran I Roì~,Samo II [tefe,janko III Bokali~,Jakob III Pavasovi~,Nikola II Kamen{ek,Ivan II Kozarski,Aleksander III Ajtnik,Marjan III Orehek,[pela WI Kozarski,Lara WI Nadve{nik,Maja WI Dolenc,Anja WII Nadve{nik,Matej II Debeljak,Jerneja WII Burja,Julka III Gra{i~,Marjan III Reber{ek,Ivan Kobold,Nadja Jan~igaj,Sa{o Lukan,Ga{per Koncno stanje Tit ELO LRat FED Tocke MBuch Buch Zmage W-We 1. Lenic Luka FM SLO SD Vele Domzale B20 1W19 1B15 1W2 1W5 1B16 =W7 1B4 1W6 2. Mazi Leon IM SLO SK Nova KBM Kovinar Marib W33 1B34 1W6 0B1 1B3 1W15 1B5 1W18 1W7 3. Peteh Uros I SLO SK Komenda W52 1W9 =B8 1B27 0W2 0W4 1B29 1B16 1W21 4. Jaksa Cvetko I SLO SK Grosuplje B28 1W18 =B10 =W11 0W17 1B3 1W14 0W1 1B15 5. Janjic Vitomir MK 2003 SLO SD Vele Domzale B23 1W41 0B2 1W33 1B11 =W5 =B17 1W15 0B1 6. Skok Boris MK SLO SD Vele Domzale W40 1B32 1W29 1W8 0B1 =B6 0W2 1B25 =W9 7. Srebrnic Vojko MK SLO SK Nova Gorica B46 =W25 0B11 1W40 1B27 1W19 =B1 1W17 0B2 8. Rozic Vesna WFM SLO SS Tomo Zupan Kranj B30 1W14 =W3 0B5 =W25 0B18 1B11 1W29 1B19 9. Music Gojko I 2102 SLO LSK Metalka Trgovina W13 0B3 1W30 0B18 1B20 1W32 =W25 1B12 =B5 10. Juric Marko II 1832 SLO SK Zagorje ob Savi B47 1W21 =W4 =B16 =B19 =W17 0B15 1W23 1B Nadvesnik Vilma WMK 1866 SLO SD Vele Domzale W45 =B12 1W7 =B4 0W6 =B26 0W8 1B40 1W28 12

13 {port 12. Podrzaj Ivo I 2030 SLO LSK-upokojenci Kom. Stane B44 =W11 0B16 0W13 1B43 1B35 1W26 0W9 1B Veskovic Dzemal 1748 SLO SD Crni graben B9 1W52 =B21 1B12 0W26 0W20 1B35 1W32 1W Novkovic Stojan MK SLO LSK-upokojenci Kom. Stane B38 0B8 1W36 1B31 0W16 1W40 0B4 =W28 1B Jeraj Zlatko MK SLO SD Jesenice B35 1W17 0W1 1B32 1W18 0B2 1W10 0B6 0W4 16. Vavpetic Vid MK SLO SD Vele Domzale =W27 1B20 1W12 =W10 1B14 0W1 0B18 0W3 1B Kosir Pavla WM 1882 SLO SD Vele Domzale W51 0B15 1W24 1W26 1B4 =B10 =W6 0B7 0W Sindicic Branko II 1899 SLO LSK-upokojenci Kom. Stane B43 0B4 1W44 1W9 0B15 1W8 1W16 0B2 0W Rozic Adrijan MK 1985 SLO SS Tomo Zupan Kranj W22 0B1 1W35 1B29 =W10 0B7 =W21 1B20 0W8 20. Globokar Anton 1796 SLO Ljubljana W1 0W16 1B48 1B22 0W9 1B13 1W36 0W19 1B Jeran Bostjan I 2039 SLO SD Vele Domzale W36 0B10 =W13 0B25 1B41 1W27 =B19 1W31 0B3 22. Ajtnik Marjan III 1684 SLO SK Komenda B19 1B37 0W31 0W20 1B45 0W28 1B52 1W33 1B Kozarski Aleksander III 1686 SLO SK Komenda W6 0B42 1W51 0B37 1W48 1B33 1W30 0B10 1B Kamensek Ivan II 1699 SLO LSK-upokojenci Kom. Stane B26 1W50 0B17 0B34 1W51 0W30 1B46 1B37 1W Budkovic Tine II 1936 SLO Ljubljana W49 =B7 0W27 1W21 =B8 1W31 =B9 0W5 0B Nikolic Stanko MK SLO LSK-upokojenci Kom. Stane W24 0B29 1W28 0B17 1B13 =W11 0B12 1W27 0W Ogradi Gregor II 1764 SLO SK Komenda =B16 1W31 1B25 0W3 0W7 0B21 1W39 0B26 1W Kodric Zoran I 1728 SLO SD Menges W4 1B43 0B26 1W45 0W29 1B22 1W34 =B14 0B Cokan Mirko II 1814 SLO SD Vele Domzale W50 1W26 0B5 0W19 1B28 1B34 0W3 0B8 0B Vidali Joze II 1763 SLO SD Gorenjka Lesce W8 1B38 0B9 1W39 0W32 1B24 0B23 0W36 1B Zupanc Franc II 1797 SLO SD Vele Domzale W42 0B27 1B22 0W14 1W36 0B25 1W44 0B21 0W Kozarski Filip II 1874 SLO SK Komenda B48 0W5 1B41 0W15 1B30 0B9 =W40 0B13 =W Grcar Janez III 1794 SLO SK Zagorje ob Savi B2 1W39 1B42 0B6 0W34 0W23 1B47 0B22 1W Kohek Vladimir II 1952 SLO SK Komenda B39 0W2 0B40 1W24 1B33 0W29 0B28 1B44 0W Stefe Janko III 1712 SLO SD Menges W15 1B51 0B19 =W43 1B42 0W12 0W13 1B41 =B Bokalic Jakob III 1711 SLO SD Menges B21 1W45 0B14 1W47 0B31 1W41 0B20 1B30 0W Bizjak Janez II 1808 SLO SD Vele Domzale B41 0W22 1B46 1W23 0B40 0W44 1B45 0W24 1B Nadvesnik Maja WI 1663 SLO SK Komenda W14 0W30 0B45 =W46 1B47 1W42 =B41 1B39 0W Orehek Spela WI 1677 SLO SD Vele Domzale W34 0B33 1W49 0B30 1B46 1W43 0B27 0W38 1B Rozic Samo II 1716 SLO SS Tomo Zupan Kranj B5 1W48 1W34 0B7 1W37 0B14 =B32 0W11 0B Jancigaj Saso 1500 SLO Ljubljana W37 0B6 0W32 1B44 0W21 0B36 =W38 0W35 1B Lukan Gasper 1500 SLO SD Menges B31 1W23 0W33 =B49 0W35 0B38 1W50 1B43 0W Nadvesnik Matej II 1572 SLO SK Komenda W18 0W28 1B50 =B35 0W12 0B39 1W51 0W42 1B Pavasovic Nikola II 1708 SLO LSK Metalka Trgovina W12 1B47 0B18 0W41 1W49 1B37 0B31 0W34 0B Grasic Marjan III 1555 SLO SD Barob Smarca B11 0B36 1W38 0B28 0W22 1B49 0W37 0W46 1B Piskar Rihard II 1768 SLO SD Trzic Jedro W7 =B49 0W37 =B38 0W39 1B48 0W24 1B45 0W Rebersek Ivan 1544 SLO SD Vele Domzale W10 0W44 1B52 0B36 0W38 1B50 0W33 1B51 0W Burja Julka III 1559 SLO SD Menges W32 0B40 0W20 0B52 0B23 0W46 1W49 1B50 0W Kozarski Lara WI 1674 SLO SK Komenda B25 =W46 0B39 =W42 0B44 0W45 0B48 1W52 0W Kobold Nadja 1500 SLO Os Menges B29 0B24 0W43 0B51 1W52 0W47 0B42 0W48 1B Debeljak Jerneja WII 1567 SLO SS Tomo Zupan Kranj B17 0W35 0B23 1W50 0B24 =W52 0B43 0W47 0W Dolenc Anja WII 1621 SLO SS Tomo Zupan Kranj B3 0B13 0W47 1W48 0B50 =B51 0W22 0B49 0W45 Svicar 5.6 by Ales Drinovec, Lastnik: Franc Poglajen Arbiter: Franc Poglajen Menges, Slovenia, , 9 kol svicar Igralni cas: 15 min Datoteka: C:/MOJIDOè1/SVICAR/SVICARè2/MENGES 13

14 PRIPOROÂMO V BRANJE Dragi bralec! ê si è odrasel, se gotovo spomni{, kako popularen je bil neko~ [toparski vodnik po Galaksiji in njegova nadaljevanja, pisca Douglasa Adamsa. ê si bral te knjige, si jih gotovo zato, ker se da ob njih fino krohotati, saj vsebujejo bizarne ideje, povezane s humorjem in {e enkrat s humorjem. ê si prebral le eno ali dve knjigi (vseh skupaj je pet: [toparski vodnik po Glaksiji, Restavracija ob koncu Vesolja, Zbogom in hvala za vse ribe, O ìvljenju, vesolju in sploh vsem ter Losos dvoma) predvidevam, da zato, ker smeh preve~ utrudi in si se odlo~il malo po~ivati. Spomnim se svojega potovanja po Norve{ki, kjer sem sopotniku kar naprej vzklikala: Lej!!!, toliko je bilo lepih stvari. Od vseh slapov, mavric, barvitih hi{ic, hrustljavo ~mokastih mo~var in podobnih krasot sem bila è ~isto utrujena in sem si po treh tednih èlela domov è samo zato, da vse to nekako prebavim. Takrat sem prvi~ ugotovila, da je tudi lepota lahko naporna in nekaj podobnega sem odkrila ob branju Douglasovih knjig - tudi odli~nega humorja se MENGE[KI UÊNCI IN BRALNA ZNA^KA Bralna zna~ka ima v Sloveniji è zelo dolgo tradicijo. Je tudi najbolj raz{irjena organizirana oblika spodbujanja branja pri otrocih, ~eprav seveda {e zdale~ ni edina. V osnovnih {olah potekajo kot motivacija za branje najrazli~nej{i projekti npr. Knjigobuba, knji`ni nahrbtniki in podobno. Bralna zna~ka pri vseh novostih ostaja, ni~ kaj posebno druga~na od tiste, ki smo jo opravljali mi, ki smo sedaj mentorji. Kovinske zna~ke so zamenjala prijaznej{a priznanja, nalepke in mape, medtem ko potek in seveda namen bralne zna~ke ostaja enak. Otroci preberejo dolo~eno {tevilo knjig, ki si jih ponavadi sami izberejo iz priporo~ilnih seznamov, nato pa mentorji to branje na lahek in prav ni~ stresen na~in preverijo. V vsakem razredu se otroci spoznajo tudi s poezijo, pa tudi s pou~nimi knjigami, primernimi za njihovo starost. Ve~ina {ol na koncu {olskega leta za vse»bralne zna~karje«organizira prireditev. Najve~krat med otroke povabimo kak{nega od znanih knji`nih ustvarjalcev. Branje se tako poveè s pisanjem, prevajanjem, dramatiziranjem in ilustriranjem, skratka s knjigo in njenim ustvarjanjem. Kako berejo za bralno zna~ko na{i otroci? Bralno zna~ko je letos na O[ Menge{ opravilo 72% u~encev, medtem ko je slovensko povpre~je 56%. v~asih naveli~a{. Pred skoraj tremi leti pa sem v knjigarni zagledala novo knjigo tega sijajnega avtorja, Zadnja prilo`nost. Pa {e relativno poceni je bila (in je {e vedno), tako da sem takoj planila nanjo. Po zvrsti popolnoma druga~na od Vodnika, dale~ od znanstvene fantastike, saj gre v nji za kruto resni~nost, po slogu pa prav tako imenitna. In o ~em govori? Pisatelj opisuje svoje dogodiv{~ine s potovanj, na katera ga je takoreko~ zvlekel zoolog Mark Carwardine. Spozna najrazli~nej{e ogroène ìvali, npr. ljudoèrske komodske zmaje ali na pol slepe delfine baije. Spoprijema se z neznosno birokracijo razli~nih uradnikov in se pogovarja z vsega naveli~anim, a vendar najve~jim strokovnjakom za strupenja~e na svetu. Resna knjiga ob kateri (spet enkrat) razmi{ljamo, hkrati pa se ne moremo premagati, da nas ne bi tu in tam popadel glasen, nekontroliran smeh. Knjigo je leta 2000 izdala zalo`ba Gnosis. Vse knjige Douglas Adamsa priporo~am tudi {e ne ~isto odraslim. Ne vem, kako je s tabo, zase pa vem, da lahko tudi v visokogorju sedim na so~ni in son~ni travici in berem knjigo o Jadranskih ribah. Dobro knjigo. Nekako bolj prakti~no pa je, ~e s tako knjigo sedi{ na robu pomola, z masko za potapljanje ob sebi in vsake toliko ~asa preveri{, ali je tisto, kar te `ge~ka po nogah, ki jih namaka{ v morje, babica ali kozica (ali mogo~e morski pes, ha, ha). In ta hip je naj knjiga za tovrstno po~etje prav gotovo knjiga Mateta Dolenca: Morski portreti : o ribah, rakih, {koljkah in drugih re~eh, s fotografijami Boruta Furlana. Napisana je tako za ljubitelje rib kot za poèruhe (ljubitelje dobre hrane), za bolj ali manj pogumne potaplja~e (velja tudi, ~e brcamo po plitvini s preprosto potaplja{ko masko) in bolj ali manj strastne ribi~e (celo za tiste s kruhom na trnku). Pa za vse ljubitelje literature. Vsaka morska ìval (res je, v knjigi so tudi morski konji~ki in celo morska {ola kumara) je opisana na pribli`no dveh straneh ter opremljena z res dobrimi fotografijami. In kar je najlep{e, knjiga ni niti najmanj dolgo~asna! Ribe z Matetom kon~no postanejo prave ìvali s svojimi zgodbami in karakterji in med branjem nas gotovo zamika na morski dopust. Zalo`ba Pisanica, Pa {e najnovej{e ter branja vredno za mladino... - Spinelli, J.: Zvezdica, zalo`ba Grlica, 2003 (lepo) - Mazer, Norma Fox, 1931-: Ranjeno srce, zalo`ba Grlica, 2003 (lepo in pretresljivo) - Walker, mi je, zalo`ba Mladinska knjiga, 2003 (pretresljivo) in otroke... - Ostheeren, I.: Martina ni ve~ strah, zalo`ba Kres, 2003 (v pomo~) - Hachler, B.: Pukec pa puka, zalo`ba Kres, 2003 (zelo zabavno) ê èli{ {e ve~ nasvetov, si poglej Knji`ni koti~ek v {olskem glasilu Koraki! Ulaga Mojca 14

15 {ola V prvih treh razredih so prebrali knjige prav vsi u~enci! Najbolj vztrajnih,»zlatih zna~karjev«, torej tistih, ki so brali vseh osem let, je veliko, kar 43.To so: Behri~ Edita, Burgar Petra, Cerar-Godec Lucija, Dodi~ Mateja, Kendiæ Mirela, Kimovec Matic, Lemut Ur{ka, Petri~ Anja, Petri~ Denise, Redìæ Mirsada, [tokovnik Ema, Testen Bojan, Tratnjek Ula, Vu~ko Uro{ (vsi iz 8.a razreda), Bergant Nejc, Gr~ar Anè, Labrovi~ Kaja, Marjanovi~ Maja, Marolt Uro{, Redìæ [eherezada, Su{nik Suzana, Zabret Monika (8.b), Behri~ Manca, Hren Domen, Ikiæ Edin, Janeì~ Luka, Jenko Uro{, Kodeh Marinka, Rovan{ek [pela, [tiftar Ur{ka, Zec [emsa, Zupan Gregor (8. c) ter Avbelj Lara, Ðokiæ Bojana, Ilovar Sa{a, Krsti~ Matej, Mer{e Nina, Novak Sa{a, Plahutnik Petra, Rojs Veronika, [etinc Mateja Anja (8.d). Zaklju~no prireditev smo letos pripravili v dveh delih. Za u~ence od 4. do 8. razreda smo povabili pisateljico in igralko Deso Muck, ki je lu{tna in zabavna in nenazadnje slavna. Morda je kak{en od otrok dobil na ta dan dva podpisa enega od Dese Muck, drugega pa od svojih star{ev, ker je zamudil k naslednji uri, zaradi stanja v vrsti za avtogram. Njene knjige poìrajo tudi mlaj{i - knji`na zbirka o deklici Anici je ena najbolj branih. Ob izidu vsake nove knjige iz zbirke se pri izposojevalnem pultu kar tre raznih branja èljnih Anic in Jakobov (tisti, ki ste knjige brali è veste o ~em govorim). Poseben hit v vi{jih razredih so bile Desine knjige s skupnim naslovom Blazno resno o, med najbolj branimi knjigami v {olski knji`nici pa sta tudi njeni knjigi Sama doma in H~i Lune. Desa je bila torej kar zaèljena in pri~akovana oseba. Ni nas razo~arala. Imela je odgovor na vsako vpra{anje in ne glede na to, kako izvirno je bilo, odgovori so bili vsi po vrsti iskreni ter duhoviti. Za mlaj{e u~ence pa smo, tako kot lansko leto, pripravili knji`ni kviz»lepo je biti knjigoèr«. îsto»taprav«kviz z voditeljem Tilnom, ki bi lahko mirno postal pravi Jonasov naslednjik. Voditelj in tekmovalec sta vpra{anja brala z ra~unalni{kih zaslonov, ki jih je za to prilo`nost (spet) posodilo podjetje Maitim. Publika je dogajanje spremljala v ìvo, za pomo~ pa smo imeli {e projekcijo na platnu. Tekmovalce smo `rebali sproti, da je napetost bolj rasla, saj je prav vsak izmed gledalcev lahko è naslednji trenutek postal potencialni milijarder, pardon, knjigoèr. In da ni bilo ni~ za hec, so bile tudi nagrade ~isto po{tene. Za {est pravilnih odgovorov so tekmovalci è dobili manj{o nagrado, za 13 pravilnih pa knjigo po izbiri. Nagrade sta prispevali zalo`ba Mladinska knjiga in Karantanija. Vzdu{je je bilo pravo in kdor bi samo poslu{al, kaj se dogaja, bi verjetno pomislil na kak{no ko{arka{ko tekmo, gotovo pa ne na nekaj tako»dolgo~asnega«, kot so vpra{anja iz literature. Mimogrede vpra{anja so v veliki tajnosti sestavljali ~lani knji`ni~arskega kro`ka. Brez na{ega ra~unalni~arja Bojana Peska, ki je sestavil tako super program, pa bi se najbr` kviz igrali s kredo in tablo (in smrdljivo gobo). Ne boste verjeli, ampak knji`ni kviz je ena izmed»igric«, ki je popularna tudi v ra~unalnici in internet kabinetu. To pa tudi nekaj pomeni! Bralna zna~ka torej je in bo. Upajmo, da bodo otroci {e naprej toliko brali. In mislim, da bodo. Zdaj vsi ~akamo novega Potterja, nadaljevanje Vetrne pi{~ali, tretji del Artemisa in {e druge, bolj skrite knji`ne ljubezni. Ampak o tem drugi~. Mojca Ulaga USPEHI IN DOSE@KI V ZNANJU V [OLSKEM LETU 2002/2003 Ob koncu vsakega {olskega leta potegnemo ~rto in ugotavljamo, ali so bili na{i u~enci uspe{ni. V primerjavi s prej{njimi je bilo leto{nje leto {e posebej uspe{no. Tekmovanja v znanju se pri~nejo najprej na {olskem nivoju, najbolj{i se uvrstijo na regijsko in dràvno tekmovanje. Vsako leto na{i u~enci sodelujejo na tekmovanjih za Cankarjevo, Vegovo, [tefanovo in Preglovo priznanje, pa na tekmovanju v znanju iz zgodovine, angle{kega jezika, logike, Vesele {ole. Udeleìjo se tekmovanja Turisti~ne zveze Slovenije- Turizmu pomaga lastna glava in tekmovanja o poznavanju sladkorne bolezni. Da na{i u~enci ne berejo radi, ne drì! Na na{i {oli u~enci vedno znova odkrivajo skrivnosti in domi{ljijo, ki jim jo ponuja knjiga. Radi obiskujejo {olsko knji`nico in brskajo med novostmi, ki jih pri nas nikoli ne zmanjka. Zato imamo veliko dobrih in zvestih bralcev. To dokazuje podatek, da je kar 43 u~encev osvojilo Zlato bralno zna~ke! DOSE@KI V ZNANJU Vesela {ola Mentorica: Darja Kruljec Sa{a Ilovar, Manca Behri~ Strm{ek so se uvrstili na dràvno tekmovanje. Sa{a Ilovar je postala dràvna prvakinja. Turizmu pomaga lastna glava Mentorica. Nika Mu{i~ Mentor dramske skupine: Goran Zavr{nik Raziskovalna naloga: Znane osebnosti (prof. dr. Ljudevit Mer~un in sladkorna bolezen) Turisti~ni kroèk je dosegel srebrno priznanje. Kemija Mentorica: Marija Otoni~ar Srebrno Preglovo priznanje so osvojili Nadja Kobold, Bla` Sa{ek, Tja{a Koncilja, Rok Kimovec, Zala Krbav~i~ in Matej Krsti~, zlato pa Denis Aleksander Kri`man, Matej Ul~ar, Sa{a Ilovar, Manca Behri~, Uro{ Marolt in Sa{a Novak. Matematika Mentorici: Tanja Kozarski, Joìca Perne Srebrno Vegovo priznanje so osvojili Bla` Rugelj, Miha Hrovat, Ur{ka Testen, Matic Vu~ko, Katja Ilovar, Tilen [penko, Nadja Kobold, Bla` Sa{ek, Denis Aleksander Kri`man, Rok Kimovec, Matej Ul~ar, Tja{a Koncilja, Tina Radulovi}, Uro{ Marolt, Sa{a Novak, Manca Behri~, Veronika Rojs, Domen Hren, Matej Krsti~ in Nejc Bergant. Zlato- Nadja Kobold, Uro{ Marolt, Manca Behri~. Uro{ Marolt je bil povabljen na sprejem najbolj{ih matematikov v dràvi na Ministrstvo za {olstvo znanost in {port in se bo udeleìl poletnega tabora matematikov na Madàrskem. Fizika Mentor: Joè Kosec Srebrno Stefanovo priznanje so dobili Matej Ul~ar, Tina Radulovi}, Matej Kova~, Nadja Kobold, Matej, Krsti} in Uro{ Marolt. Zlato Stefanovo priznanje sta osvojila Nadja Kobold in Matej Kova~. Angle{ki jezik Mentorici : Marija Livakovi}, Marjanca Petrina Uro{ Vu~ko je osvojil zlato priznanje. Srebrna priznanja 15 pa so dobili Jure Kopu{ar, Maja Marjanovi}, Anja Petri~, Kaja Labrovi~ in Sa{a Ilovar. Slovenski jezik Mentorice: Nada Cotman, Barbara Zibelnik Srebrna Cankarjeva priznanja so osvojili Manca Behri~, Veronika Rojs in Uro{ Marolt. Na pesni{kem nate~aju Dru{tva slovenskih pisateljev je bil za svoje pesmi nagrajen Uro{ Marolt. Na nate~aju Cankarjeve knji`nice na Vrhniki» Z DOMI[LJIJO NA POTEP«je sodeloval s svojo knjigo»veliko ODKRITJE«tudi Nejc Trampu` in bil eden izmed desetih zmagovalcev. Zgodovina Mentorica: Ljubica Ro`man Zlato priznanje je osvojila Sa{a Ilovar, srebrno pa Matej Krsti} in Uro{ Marolt. Logika Mentorica : Jana Dolenc Srebrna priznanja so osvojili Manca Behri}, Uro{ Marolt in Bla` Rugelj, ki je osvojil tudi 1.mesto na regijskem prvenstvu. Mladi tehniki Mentorici: Ana Bekri}, Jana Dolenc Lego- Skok je osvojil 2.mesto, Rok Luzar pa 4.mesto na regijskem prvenstvu. CICI- cad Nejc Bergant je dosegel 6.mesto na regijskem prvenstvu. Fischer- tehnic Tone Kunstelj je osvojil 7.mesto. Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni Mentorica : Nika Mu{i~ Zlato priznanje sta osvojila Sa{a Ilovar in Uro{ Vu~ko, srebrnega pa Petra Plahutnik. Sodelovanje na nate~aju» Elementarne nesre~e«, ki ga je razpisala Uprava RS za za{~ito in re{evanje Nagrajeni literarni izdelki Oh, ta trinajsti- Nejc Trampu`, mentorica Nada Javh Nesre~a nikoli ne po~iva- mentorica Veronika Drolc Poàr- Petra Ru~igaj, mentorica Barbara Zibelnik Potres- Ma{a Skok, mentorica Barbara Zibelnik Nesre~a nikoli ne po~iva- Matic Slokan, mentorica Barbara Zibelnik Nagrajeno likovno delo Izliv nafte v morje- Domen [tamfel, mentorica Viktorija Ur{nik DOSE@KI V [PORTU Mentor {olskega {portnega dru{tva: Primo` Kos Jesenski kros - 2. mesto O[ Menge{ na medob~inskem tekmovanju Odbojka. - de~ki -2.mesto mesto na medob~inskem tekmovanju - deklice - 3.mesto na medob~inskem tekmovanju Ko{arka de~ki (88 letnik) - 1.mesto mesto na medob~inskem tekmovanju - 1.mesto na podro~nem tekmovanju in uvrstitev med 8 najbolj{ih v Sloveniji deklice (88 letnik) - 1.mesto na medob~inskem tekmovanju

16 {ola - 1.mesto na podro~nem tekmovanju in uvrstitev med 16 najbolj{ih v Sloveniji de~ki (90 letnik) - 1.mesto mesto na medob~inskem tekmovanju - 1.mesto na podro~nem tekmovanju in uvrstitev med 16 najbolj{ih v Sloveniji deklice (90 letnik) - 3.mesto na medob~inskem prvenstvu Namizni tenis - 1.mesto Lare Avbelj na medob~inskem in podro~nem tekmovanju in v ~etrtfinalu dràvnega prvenstva med deklicami Medob~insko prvenstvo v atletiki Zlate medalje: Zoran [traus Dimitrijevi}- tek 60m Ula Tratnjek- suvanje krogle Katja Ilovar- tek 60m Ur{ka Testen- tek 100m Polona Golob- met ògice Srebrne medalje: Tadej Vrzel- tek 300m Toma` Mihel~i~- suvanje krogle Veronika Rojs- tek 300m [pela Rovan{ek- suvanje krogle Denis Su{nik- skok v daljino [tafeta- de~ki 4x100m [tafeta- deklice 4x100m Bronaste medalje: Edin Iki}- tek 1000m Luka Janeì~- skok v vi{ino Marko Juri}- met ògice Kaja Labrovi}- tek 60m Kim Proki~- tek 1000m Atletski troboj Mateja Testen- tek 60m- 1.mesto, met ògice- 2.mesto, skupno 2.mesto Bo{tjan Brumec- tek 60m- 3.mesto, skupno 2.mesto [pela Colnar- met ògice- 3.mesto Nejc Dolin{ek- skupno 3.mesto Akrobatika- C program Matic Bratov`- 1.mesto na dràvnem prvenstvu v akrobatiki, Pokal Slovenije- mala pro`na ponjava- 1. in 3.mesto Dràvno prvenstvo C program- 2.mesto Akrobatika- A [ilc- Insbruck( mednarodna tekma) mnogoboj 6.mesto 1. in 2. mesto v mnogoboju v Ljubljani in Ru{ah Dràvno prvenstvo v mnogoboju- 1.mesto, parter -1.mesto, drog- 2.mesto, ekipno- 3.mesto V vse dose`ke je bilo vloènega veliko truda tekmovalcev. Vsako tekmovanje zahteva disciplino, veliko vaje in mnogo odrekanja. Morda je ob tem prilo`nost, da se zahvalimo mentorjem, ki so s svojim strokovnim delom prispevali k doseènim rezultatom. Seveda pa brez pomo~i in sodelovanja star{ev ne bi {lo. Z motiviranjem, vzpodbujanjem in spremljanjem so veliko prispevali k uspehu svojih otrok in {ole. Vsem u~encem in star{em èlimo pedago{ki delavci in vodstvo {ole veliko sonca, spro{~enih iger in prijetnih po~itni{kih doìvetij. Irena Sedej- Pe~enko, pom. ravnatelja NESREÂ NIKOLI NE POÎVA Ministrstvo za obrambo RS je v sklopu Uprave RS za za{~ito in re{evanje razpisalo dràvni nate~aj na temo Nesre~a nikoli ne po~iva, ki smo se ga kot vse ostale nate~aje udeleìli tudi u~enci na{e {ole. Razpisane so bile tri razli~ne kategorije : 1. kategorija : - u~enci 1. in 2. razreda O[, - u~enci 2. in 3. razreda devetletke, - u~enci 1. do 4. razreda O[ s prilagojenim programom in - u~enci 1. in 2. razreda ostalih {ol in zavodov. 2. kategorija : - u~enci 3. do 5. razreda O[, - u~enci 4. do 6. razreda devetletke, - u~enci 5. do 8. razreda O[ s prilagojenim programom in - u~enci 3. do 5. razreda ostalih {ol in zavodov. 3. kategorija : - u~enci 6. do 8. razreda O[, - u~enci 7. do 9. razreda devetletke in - u~enci 6. do 8. razreda ostalih {ol in zavodov. Spet so se u~enci 3.a pridno lotili pisanja. Pisali so spise o nesre~ah, ki so jih sami doìveli, bili opazovalci, se o njih seznanili preko sredstev javnega obve{~anja ali jih kako druga~e doìveli in videli. En spis je bil bolj{i od drugega in po nekaterih bi lahko posneli kar zanimive in napete filme. Ve~ina spisov je bila o nesre~ah, ki so jih u~enci sami doìveli ali kot posamezniki ali pa se je nesre~a zgodila njihovi druìni. Padci, zlomi, poàri, prometne nesre~e, poplave, potresi, delovne nesre~e, nesre~e v gorah...u~enci so resni~no zajeli zelo {irok spekter raznovrstnih nesre~. Te`ko se je bilo odlo~iti, katere spise poslati na nate~aj, a kot kaè smo se dobro odlo~ili, saj je u~enec NEJC TRAMPU@ znova dobil nagrado. V vsaki kategoriji je komisija izbrala pet najbolj{ih literarnih izdelkov in v 2. kategoriji najbolj{ih je bil tudi na{ Nejc, zapisan na prvem mestu. Nejc je napisal spis o nesre~i, ki se je njegovi druìni zgodila med po~itnicami na morju. Spis je bil tudi zelo lepo likovno opremljen in zvezan v knjigo. Vsi smo bili njegovega uspeha zelo veseli, najbolj pa seveda on sam in njegova druìna, ki mu je pomagala z nasveti in ga pri delu spodbujala. Zaklju~na slovesnost za vse nagrajence je bila 13. maja 2003 v Izobraèvalnem centru za za{~ito in re{evanje na Igu. Sama sem bila v tem centru prvi~ in moram priznati, da sem bila prijetno presene~ena. Bolj kot kak{en izobraèvalni center mi je vse delovalo kot hotelski kompleks. Krasna okolica ob robu gozda, urejene zelenice in potke, okrasni grmi~ki, li~ne, majhne stavbe s ~udovito notranjo opremo, jedilnica, restavracija, varnostnik na recepciji, bazen, zadovoljni obrazi zaposlenih in onih, ki so pri{li na izobraèvanje. V takem okolju je prav gotovo lepo delati. Tudi nas so lepo sprejeli. Vsem so è zjutraj pripravili zajtrk, ki pa ga Nejc zaradi vsega razburjenja ni mogel pojesti. Sledil je pozdravni govor g. Bogataja in g. Dervodela in predstavitev nate~aja. Vsi nagrajenci, pa tudi odrasli spremljevalci, smo nato uìvali ob gledanju lutkovne predstave Jabolko, ki jo je pripravilo gledali{~e FRU - FRU. Najte`je je bilo seveda po~akati na razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad. Nejc je ves ~as pridno fotografiral dogajanje in le ko je pri{la vrsta za nagrado na njega, je aparat posodil mamici, da se ta njegov uspeh ne bo pozabil. Nato so imeli otroci ustvarjalne delavnice, mi odrasli pa nekaj ~asa, da smo v miru in ti{ini spili kavo. Potem so nas vse skupaj odpeljali na ogled centra, ki je lepo in moderno opremljen z vsem, kar se za hitro in uspe{no re{evanje potrebuje. U~ence je prav gotovo najbolj navdu{il gasilski avto z ve~ kot 25 metrov dolgo lestvijo. Vsi, nekateri celo dvakrat, med njimi seveda tudi Nejc, so se spravili nanjo, da jih je potem na{ vodi~ spravil visoko v zrak. Ogledali smo si {e, kje vadijo za re{evanje iz visokih stavb, re{evanje izpod ru{evin, kje se urijo potaplja~i in {e veliko drugega. Med ogledom nas je malo zmotil de`, ki pa je na sre~o hitro ponehal in nam ni pokvaril dneva. Po ogledu so imeli za vse pripravljeno {e kosilo, potem pa smo se veseli in polni novih doìvetij odpravili domov. Res je bil prekrasen dan, ki se ga bomo vsi, ki smo bili na Igu {e dolgo spominjali. Nejcu èlim {e veliko podobnih uspehov, ki jih z veseljem z njim delijo njegovi star{i, stari star{i in tudi u~itelji. Nada Javh 16

17 novice Mednarodni multikulturni Festival Carniola - Poletje v Kranju V Kranju bo med 27. junijem in 6. septembrom potekal mednarodni multikulturni festival. Dogajanje, ki poìvi mestno jedro in popestri poletne dni, ponuja obilo novih kulturnih spoznanj in enkratnih doìvetij za prav vsak okus in èp. Pester program stotih raznovrstnih dogodkov bo v desetih tematsko obarvanih vikendih pripravilo ve~ kot petsto izvajalcev iz desetih dràv, pri~akujejo pa okoli obiskovalcev. Festival, ki poteka è tretje leto, lani {e pod imenom Poletje v Kranju, bo vsak konec tedna med ~etrtkom in soboto obiskovalcem ponudil {tevilne kulturne, zabavne in {portne aktivnosti. Za mal~ke pod okriljem Kiselfesta, otro{kega festivala, pripravljajo otro{ke delavnice, razli~ne predstave z glasbeniki in ~arovniki ter lutkovna gledali{~a, za prefinjene okuse pa v okviru festivala poteka è tretji Kranjski jazz festival, ki se bo odvijal ob sobotnih ve~erih na Pungertu. Festival Carniola, ki ga pripravljata Art center in Center mladih, se è tradicionalno pri~ne s celodnevno prireditvijo za mlade ob koncu {ole Hurej, po~itnice! Ves dan bo po ulicah Kranja potekala predstavitev poletnih dejavnosti za mlade, nastopali bodo uli~ni umetniki in folklorna skupina, obeta se show z akrobatskim letalom, zve~er pa {e koncert Parnega valjka na Khislsteinu. Deset tematskih vikendov, ki bodo potekali do za~etka septembra, ponuja pester program - od uli~nega gledali{~a, romske glasbe, starogradskih pesmi, madàrskih plesov, gledali{kih predstav, delavnic capoeire brazilskega borilnega plesa, pa do raznovrstnih koncertov, na katerih bodo blestele skupine in posamezni glasbeniki kot so Tamara Obrovac, [ukari, Brina & String.si, New swing kvartet, Katrinas in za konec tudi Laibach. Vsak ~etrtek pod kro{njami dreves pripravljajo ve~ere kultnih, pozabljenih in prezrtih filmov, petki so namenjeni uli~nemu gledali{~u in ve~ernim koncertom, ob sobotnih dopoldnevih bodo na Pungertu potekale otro{ke delavnice, na Maistrovem trgu pa bodo predstavitve razli~nih deèl, njihove kulinarike in posebnosti pod imenom Odisejeva sobotna sre~a. Sobotni ve~eri bodo razveseljevali glasbene sladokusce ter ljubitelje razli~nih glasbenih zvrsti in izvajalcev. Festival bo poskrbel za va{o du{o in telo, zato ne bodo manjkale niti {portne prireditve kot so turnir v streetballu Mega3ce in v odbojki na Glavnem trgu. Sprejmite {portni izziv in se s prijatelji prijavite na slednjega! Prijavnina za tri~lansko ekipo zna{a 3000 sit. V nedeljo, 6. julija, bo potekal tudi kolesarski spust z Jo{ta Spustimo se za na{e mal~ke, udeleìte pa se lahko tudi poletne {ole capoeire, brazilskega bojnega plesa, ki bo dirigiral ritme mesta med 10. in 12. julijem. Zadnji vikend, ki za {olarje napoveduje konec poletja, è drugo leto pripravljajo pod imenom Bek tu skul. Petkov dopoldanski sejem rabljenih u~benikov se bo v ve~ernih urah nadaljeval s koncertom skupine Laibach, sobotni pa s hip hop koncertom. Uli~no dogajanje v okviru festivala je brezpla~no, za Kiselfest in koncerte v Khislsteinu pa bo za 1800 tolarjev mo~ kupiti programsko bro{urico s kuponi, ki jih lahko zamenjate za vstopnice ali ste dele`ni popusta pri njihovem nakupu. Ve~ o nepozabnih doìvetjih in bogatem kulturnem programu najdete v programskih bro{uricah festivala in na Mojca Ocvirk Depoja z GRADI[Â GobavicA nad Meng{em in drugi depoji starej{e èlezne dobe (1. del) NAMESTO UVODA Kako dale~ smo {e od tega, da bi nam bila skrb za kulturno dedi{~ino na~in ìvljenja, da bi nam bila prav ta dedi{~ina temeljno izhodi{~e za uveljavljanje in kakovosten razvoj na najrazli~nej{ih podro~jih. Tokrat naj se omejim na usodo predmetov iz davne kulturne preteklosti, ki jo je è stoletja in tiso~letja prekrivala in ohranjala ru{a. Skoraj ni zemeljskih del, pa naj bodo na poljih, vrtovih, jarkih in {e kje, da ne bi tr~ili nanje. Na podro~ju Meng{a je ve~ji del arheolo{kih najdi{~ znanih, z arheolo{kim nadzorom pa se pomembno dopolnjuje njihov obseg in pomen. Evidenco najdi{~ vodi Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine, obmo~na enota Kranj, ki investitorjem izdaja dovoljenja, soglasja in navodila ob gradnjah ter skrbi, da ni nedovoljenih posegov in uni~evanja dedi{~ine. Od leta 1995 arheolo{ki nadzor in izkopavanja v Meng{u in okolici vodi Muzej Menge{. Prepogosto pa se dogaja, da se navedene institucije zaobidejo. Od tod nestrokovni posegi v naravno in kulturno dedi{~ino, ki s hitrim tempom razvrednotijo na{ ìvljenjski prostor. Tako so velikokrat za arheolo{ko stroko pomembne najdbe izkopane brez kakr{nih koli ustreznih dokumentarnih postopkov: fotografiranja, risanja tlorisov in profilov, dnevnikov, geodetskih posnetkov... - primer je depo Gobavica I. Spet druge pa so izkopane brez dovoljenj in mimo pristojnih institucij primer za to je Gobavica II. Skrajna zbirateljska strast nekatere peha za vedno novimi eksponati, narodovi zakladi pa jim postajajo plen oziroma trofeja. Pola{~ajo se dedi{~ine, oblikujejo svoje zbirke, z najdbami, iztrganimi iz neposrednega okolja in iz konteksta, se celo trguje, njihovi najditelji pa so finan~no nagrajeni. Ali ni morda kdaj pa kdaj pri tem odpovedala celo stroka, ki s takimi kopa~i sodeluje, namesto da bi bila vzor pri spo{tovanju zakonov, za uveljavitev 17 katerih se je bojevala? Morda z njimi sodeluje v èlji, da bi re{ila, kar se {e re{iti da, in jih pri tem ho~e{ no~e{ podpira pri njihovem po~etju. Nastala nepopravljiva {koda pa se pove~uje in ima skrb zbujajo~e posledice. Najdbe ve~ji del ostajajo v zasebnih zbirkah dale~ od stroke, v najbolj{em primeru pa v kak{ni oddaljeni instituciji. Ve~ina lokalnih muzejev tako neupravi~eno ostaja brez pomembnega gradiva, ki jim je bilo odvzeto in odneseno z doma~ega praga, namesto da bi se vsi Pogled na Gobavico iz zraka z vrisanim gradi{~em in podro~jem depojev I in II. Vir: Ortofoto, Geodetska uprava Republike Slovenije, 2001

18 akterji trudili, da bi (kjer je to seveda mo`no), gradivo ostalo tam, kjer je bilo najdeno. Na ta na~in se pospe{eno siroma{i lokalna kulturna zavest, poleg neustrezne osnovne izobrazbe in omike pa grozi splo{na odklonilna klima do kulturne dedi{~ine. Ali naj torej ostaneta depoja z Gobavice (poleg drugih {tevilnih predmetov v zasebnih zbirkah), ki sta skoraj tri tiso~letja leàla na hribu, na katerega se vidi tudi skozi muzejsko okno, le plen? In moje pisanje le nadomestek uvoda v le delno opravljeno zadano nalogo? Janez [krlep Gradi{~e GOBAVICA Najzna~ilnej{a èleznodobna naselja so gradi{~a. To so bila utrjena naselja na hribih, vzpetinah in gri~ih, katere ostanke najdemo {e danes. Ve~ina gradi{~ je imela tudi dovolj veliko poljedelsko zaledje. Glavna zna~ilnost teh utrjenih naselij so seveda mo~na obzidja. Táko je bilo tudi gradi{~e na Gobavici (433m), vzpetini nad Meng{em, ki s svojo lego dominira nad zahodnim delom menge{kega polja. Med pripravami na razstavo o depoju z omenjenega gradi{~a smo arheologi Milan Sagadin iz ZVKD OE Kranj, mag. Primo` Pavlin in dr. Janez Dular iz IA SAZU, Janez [krlep in podpisani izvedli ogled Gobavice. Posku{ali smo dolo~iti obseg prazgodovinskega gradi{~a in potek obzidja. Bili smo dokaj uspe{ni. Na severni in zahodni strani so ostanki obzidja lepo vidni, na vzhodni in ju`ni strani pa nam ga ni uspelo dolo~iti. Na ju`ni in vzhodni strani gradi{~a je teren strmej{i in te`je dostopen. Na tem delu obzidje verjetno ni bilo tako mogo~no, saj je gradi{~e è naravno zavarovano. Na vzhodnem izteku dela Gobavice je stal srednjeve{ki grad, katerega sledi danes le {e slutimo. Malce bolje ohranjeni so restavrirani temelji grajske kapele, na Gobavici pa je bil urejen tudi park. Vsi ti posegi so seveda po~asi, a vztrajno na~enjali neko~ mogo~no hal{tatsko obzidje, saj je bilo kamenje prav gotovo uporabljeno tudi kot gradbeni material. Arheolo{kih izkopavanj na gradi{~u àl ni bilo. Iz preteklosti so znane le naklju~ne najdbe pri kopanju jarkov za vodovod in drugih gradbenih posegih. Odgovore na vpra{anja, za kak{no vrsto obzidja gre, kak{na je bila notranjost gradi{~a, kak{ne in kje so bile hi{e, predvsem pa odnos do najdi{~ pod Gobavico in ostalih bli`njih gradi{~, pa bodo lahko dala le izkopavanja. Gregor [tibernik SE NADALJUJE! Razstava z zgornjim naslovom bo v starem dru{tvenem domu na Slovenski cesti 30 v Meng{u odprta do 12. julija 2003 vsak dan med 17. in 20. uro. Ob ponedeljkih in praznikih je razstava zaprta. Vabljeni! Terenski ogled gradi{~a. Od leve: mag. Primo` Pavlin, Milan Sagadin, dr. Janez Dular, Janez [krlep. Foto: G. [tibernik MOJE LETO NA BAVARSKEM 4. DEL No, me je è moja ljuba stara mama opozorila, da naj nikar ne pi{em, da sem na Bavarskem, da se ne sli{i tako lepo kot v Nem~iji. [e ve~, da se Bavarska sploh ne sli{i prav dale~. Hm, saj res ni tako dale~ in vendar popolnoma druga~en svet, kakor bi ga lahko sicer pri~akovali v Nem~iji. Mi je tudi bavarski prijatelj popolnoma pritrdil, da nikakor ne morem napisati, da sem v Nem~iji. Sem na Bavarskem. Bavarska je nekaj posebnega svobodna dràva, to nosijo è v imenu in kljub Bismarckovim spomenikom, ki so bili postavljeni v ~asu zdruèvanja Nem~ije v drugi polovici 19. stoletja, je Bavarska {e vedno nekaj zelo ~udnega. Sami Bavarci so prepri~ani, da so najbolj{i, vsi ostali se jim pa smejejo. Pa se jim Bavarci smejejo nazaj, ~e{, mi è vemo, kdo je bolj{i. Da so pa zato milo re~eno nekoliko posebni, se pa ~lovek privadi haha, celo sama sem se. Hrana No, prav podhranjenih ljudi ~lovek tukaj res ne sre~a. [e ve~, nekateri so prav neokusno debeli. Pa ne da bi bila sama prav poosebljena idealna postavica, ampak tako zelo nesorazmerna pa vendarle nisem. Kaj moremo, tukaj je vendarle dobra hrana velika in mastna svinjska pe~enka, od katere se ma{~oba kar cedi. Haha, ni~ ne re~em, da kak{en kos ni kdaj okusen, res pa je, da tukaj hrana nima pravega okusa. Vse je tako umetno, da smo Slovenci lahko {e vedno presre~ni, kako dobro jemo. Tudi ~e kupim hrano v ne vem kak{nih (seveda svinjsko dragih) biotrgovinah, je v Topolah solata {e vedno stokrat bolj{ega okusa. To pa~ lahko primerjam, menge{ke, lo{ke in dobenske {e nisem poskusila, pa se mi zdi, da bi bavarsko è prehiteli. No, glavna specialiteta so pa tukaj bele klobase (Weisswurstl se jim po bavarsko re~e). Ravno od dobrega ~lovek ne more skupaj pasti, sem jih pa jedla pri prijateljih, ki so me povabili na spoznavanje deèle in kulture na Starnber{ko jezero. No, zraven belih klobas se mora jesti sladka gor~ica in seveda sem jaz kot prepri~ana gasilka navajena na na{o gor~ico (ki jo resnici na ljubo najve~krat jem prav na gasilskih veselicah) se pravi, ker je ravno ne sladkam, se mi ni zdela preve~ dobra in sem raje posegla po majonezi. Izraza na obrazih svojih prijateljev ne morem opisati zgraànje, gnus, gledali so stran in videlo se jim je, da se odlo~ajo med golim zgraànjem in morebitnim novice bruhanjem. Meni se je pa zdelo sme{no in sem rekla, da mi je tako bolj{e. No, {e vedno se ~isto vsi zgraàjo, kadar jim to omenim. Ker pa tak{ne specialitete tudi sicer niso pri meni prav priljubljene, imam raje kaj drugega in sem poizku{anje opustila. Belu{i, pravzaprav {parglji Ko se blià maj, se za~ne tudi sezona {pargljev vsepovsod so sicer zelo dragi, ~eravno brez kak{nega posebnega okusa. Hahaha, tako je vsaj ocenila gospa, pri kateri stanujem. Pa sem si rekla, no, ~e so {parglji è povsod, si jih bom kupila tudi sama. So bili kupci tako zagrizeni, da so jih v pol ure razprodali in sem morala kupiti vloène. Ker sem jih pa res ta dan hotela jesti. No, pa~, okus res ne zaposli vse borbon~ic na jeziku, ampak se da preìveti. Pivo Pivo je pa seveda tukaj pomembnej{e kot vino v Sloveniji. Bavarska je deèla modrega neba in piva, vsaj tako prodajajo glas o svoji deèli vsem tujcem. Je pa seveda res nekaj zanimivega, ~e ~lovek naro~i veliko pivo, pa dobi v roke litrski kozarec, ki ga komaj dvigne. Tako sem se nau~ila naro~ati malo pivo. Zopet je posebnost belo pivo, ki zaradi kvasa daje vtis, da je motno. Prijatelji~in o~e mi je celo rekel, da je prvi~ mislil, da pije pokvarjeno pivo. Hm, pa je kar dobro. No, vsaj za toliko piva, kakor ga jaz popijem v enem letu, to ~isto zadostuje. Za ve~je porabnike, pa je zagotovo razlika pomembna. Resnici na ljubo pamoram priznati, da sem ga sedaj na Bavarskem popila ve~, kot sem ga kdaj koli prej. No ja, spoznavanje deèle in kulture se re~e temu. Sicer pa se pozna, da je v deèlo pri{la pomlad. Vse cveti. V zadnjih dneh tudi neprestano deùje in sredi maja je pravo aprilsko vreme in vse razmo~eno, bi prav rada poslala kaj de`ja {e domov, ampak kaj moremo. Ni ve~ sorazmerja. In kadar so Bavarci {e posebej ponosni na svoje poreklo, to pa je prakti~no ves ~as, postavijo v vsaki vasi Maibaum to je sicer podobno na{emu mlaju, toda na{i mlaji so naravni in prav ni~ ki~asti ti pa so pobarvani z belo in modro barvo, nanj pa so obe{eni tudi znaki krajevnih obrtnikov, ki so za ta mlaj prispevali. Ponavadi stoji blizu cerkve, tako da dobimo res tipi~en pogled na bavarsko podeèlje. Ki je sicer kar lepo, ampak dom je le dom. Vsem tujcem prodajajo tudi pogled na hribe. Kar se je meni seveda spet zdelo sme{no, saj imamo doma precej lep{i pogled na hribe. Ampak, tukaj so hribi vendarle na meji z Avstrijo in od Muenchna je to le malce oddaljeno. Mateja Jemec 18

19 novice OB 300. OBLETNICI ROJSTVA FERDINANDA AVGUŠTINA HALLERSTEINA (* , ) Merkurjevi prehodi in Avgu{tin Hallerstein 7. maja smo lahko opazovali navidezni prehod (pre~kanje) Merkurja ~ez Son~ev disk. Ob tej priliki sem se spomnil, da je ve~ Merkurjevih in kar dva Venerina prehoda ~ez Son~evo ploskvico opazoval tudi Avgu{tin Hallerstein (o Ferdinandu Avgu{tinu Hallerju pl. Hallersteinu ( ), znamenitem Kranjcu, ki je bil misionar na Kitajskem in je tam deloval kot matematik, astronom in politik, je pisala Spika 1995/1 in 1995/2) in sicer iz jezuitskega astronomskega observatorija v Pekingu. Takrat so bila tak{na opazovanja zelo moderna, {e posebno veliko pozornost so jim posve~ali na kitajskem dvoru (koledar, dolo~anje zemljepisne dolìne, merjenje zornega kota Sonca, dolo~anje vrednosti astronomske enote...). Merkurjev prehod leta 1756 v Evropi ni bil v celoti viden, na Kitajskem pa so ga lahko opazovali v celoti. Mercurius in Sole observatus Pekini Sinarum anno die 7. novembris mane (Opazovanja Merkurja ob njegovem prehodu ~ez Son~evo ploskev, opravljena v Pekingu 7. novembra 1756 dopoldne) je naslov Hallersteinovega ~lanks, ki ga je objavil v Novi commentarii Academiae scientiarum Petropolitanae pro anno , stran Poro~ilo: Pojav je Hallerstein s sodelavci opazoval s teleskopom 14 ~evljev. Merkur je bil prvi~ viden na vzhodnem robu Sonca ob 9" 29m 15S po lokalnem ~asu, popolnoma pa je vstopil v Son~ev disk ob 9" 30" 305 (~as vstopanja torej 1 minuta in 15 sekund). Merkur je za~el zapu{~ati Son~ev disk ob 14" 54" 22S in je bil ves zunaj ob 14" 56' 6S. Prehod je torej trajal 5 ur, 26 minut in 51 sekund in bil opazovan iz Pekinga z geografsko {irino 39 54' 0" in razliko geografskih dolìn Peking-Sankt Peterburg Dl = 5" 44" 165. V Evropi Merkurjevega prehoda ni bilo mogo~e opazovati v celoti, saj je bilo Sonce na za~etku pojava {e pod obzorjem (zato je vrednost Hallersteinovih opazovanj {e ve~ja; op. Merkur ob navideznem prehodu ~ez son~ev disk 9. maja Foto: M. Prosen. M. P.). Pojav je eksaktno zabeleèn z diferencialnim mikrometrom in sicer 58 leg Merkurja glede na Son~ev disk (kar je dalo navidezno Merkurjevo pot na Son~evem disku; op. M. P.). Poro~ilo nadalje pravi, da je opazovanja opravil pl. A. H., predsednik matemati~nega tribunala v Pekingu (S. J. Pekini Sinarum Tribunalis Mathematici Praesidis...), Adama Shalla, Ferdinanda Verbiestija in Ignacija Koeglerja vreden naslednik, mo`, ki je posebno izobraèn v humanisti~nem duhu in dobro podkovan v lepih umetnostih, zelo pismen in sam jam~i, da so podatki (meritve) hvalevredni in uradni. Naj ob koncu omenimo, da je prvi prehod Merkurja ~ez Son~ev disk 7. novembra 1631 napovedal J. Kepler è leta Ve~inoma navajajo, da je to prvi napovedan prehod opazoval iz Pariza francoski filozof, matematik, astronom in mehanik Pierre Gassendi ( ). Pred kratkim pa sem odkril, da je to prehod opazoval tudi [vicar jezuit Johann Baptist Cysat ( ), ki je bil u~enec Scheinerja. Ja, tako je to. Marijan Prosen - Majo Vir: Prosen, M., Merkurjevi prehodi in Avgu{tin Hallerstein. Spika. April 2003, {t. 4: Druga predstavitev evropske mreè za svetovanje in posredovanje ponudb in povpra{evanj inovativnih izdelkov in storitev Druga predsatvitev se je zgodila 3. junija 2003 v dvoranici Sredi{~a Slamnik (nad knji`nico). Predstavitve so se udeleìli predstavniki {estih dru`b oz. samostojni podjetniki ter predsednica Podjetni{kega zdruènja Menge{. Na sliki z leve so gospa Marija Vrhovnik (MBB d.o.o. Menge{), gospod Klemen Koman, partner koordinatorja mreè za Slovenijo (In{titut za ekonomska raziskovanja Ljubljana, komank@ier.si, , in gospa Nu{a Jelen, predsednica PZM Menge{. Gospod Koman je ponovil opis. Poudaril je da se lahko v EU mreò povpra{evanja in ponudbe uvrsti vse kar izpolnjuje pogoj o ne~em bolj{em, bolj inovativnem, tehni~no izbolj{anem. S ponudbo in uvrstitvijo v mreò lahko podjetniki lahko tudi preverijo svojo novo re{itev, idejo, inovacijo, postopek ter preizkusijo njeno vrednost s tr`nim odzivom iz te mreè. Vsa svetovanja in postopki v tej EU IRC mreì so brezpla~ni. Pogoj za to je vsaj nekaj na izdelku ali storitvi kar lahko opredelimo kot noviteto. Nekateri so izrazili strah pred prevzemom ali krajo novosti. Dilema med vstopom na {ir{i trg in nevarnostjo ter mo`nostjo kopiranja idej je realna. Re{itev je v modelni in patentni za{~iti. Mo`no je novost opisati le tr`no brez podrobnej{ih tehni~nih opisov. Z veseljem smo sli{ali da se je dru`ba MBB iz Meng{a uspela v za~etku junija uvrstiti v mreò. Zadevo smo preverili preko interneta na ob~inskih ra~unalnikih v ~italnici. Vsebino opisa lahko najdete na v rubriki»industrial Technologies«. Slovenska stran je Priporo~am sprehod po teh spletnih straneh. Zelo zanimivo. Toma` [tebe Prva stran in del podatkov iz Hallersteinovega poro~ila o opazovanju prehoda. 19

20 PRED BOGOM IN VESOLJEM Se prav spominjam, da smo {e v maju bentili, ker nikakor ni hotelo posijati sonce? Jeza je zdaj, sredi junija, è zagotovo pozabljena. Pa {e kaj ve~. Tudi nevihtni oblaki in strele na drugem koncu neba vzbujajo v nas prijetno upanje, da bo morda pa le prikapljalo. In je! V~eraj, v petek, 13.! Izklju~ila sem elektriko (ker mi strela vsako leto v hi{i kaj oplazi in uni~i), drugega dela kot stati pri oknu in opazovati veli~astno spro{~anje enormnih energij nisem imela. Po vsej zahodni strani neba se je ulil proti zemlji ogenj, hip zatem je tre{~ilo, da si je pes (ki se silno boji grmenja in se zavle~e v takih trenutkih v najtemnej{i koti~ek dnevne sobe) s tacami zatisnil u{esa, za~el globoko dihati in me mol~e, z najbolj zaskrbljenim pogledom, spra{eval, kdaj bo vendarle è konec te more. Debele kaplje so padale na èjno zemljo, ~edalje gostej{e so bile, ~ez pet minut je lilo kot iz {kafa. Kako blagodejno! Vsa okna in vrata bi odprla, ~e ne bi pihal tako mo~an veter. V zatemnjeni ko{ari v kotu pa je spokojno spalo ma~ke dete. [e danes ne vem, ~e je pun~ka ali fant. 4. junija, ko so ga na{li v plasti~ni vre~ki v smetnjaku, je pisalo na koledarju Franc. ê je punca, bo Franca, ~e je on, bo Franc. DEKANIJSKI PASTORALNI DAN DOM@ALSKE DEKANIJE To kar se je dogajalo v soboto 24. maja 2003 na Brdu pri Lukovici pod geslom SRCE IN lahko imenujemo kr{~anski shod osemnajstih ùpnij dekanije Domàle. Ti besedi sem ve~krat sli{ala med udeleènci in vsem so mnogo bli`je kot dekanijski pastoralni dan in prav je tako. Omogo~eno je bilo namre~, da so se shoda udeleìli vsi, ki jim je ùpnija blizu skupaj s svojimi Menge{ je bila na tem dnevu zelo dobro zastopana. Mlada {tudentka likovne akademije Jana [krlep je oblikovala znak na geslo dneva, ki je bil zelo dobro sprejet. Vodili smo {tudijsko skupino, kjer se je obravnavalo podro~je kulture, zastopani smo bili tudi v vseh drugih skupinah predvsem v skupini dobrodelnosti. Na{i pevci me{anega cerkvenega zbora so vodili petje pri zaklju~ni sveti ma{i, na{a ùpnija je bila tudi zadolèna za obve{~anje in stike z javnostjo, mladi in sestra Andreja so bili zelo dejavni v programu mladih, ki je potekal vzporedno s {tudijskim delom po skupinah. Sre~anja se je udeleìlo preko sto mladih, kar je {e posebej razveseljivo za dana{nji ~as. Mladi ~utijo, da je v sluènju bli`njemu in v prostovoljstvu in razveseljevanju drugega veliko ve~je osmisljenje lastnega ìvljenja, kot pa egoisti~nem gledanju samega sebe. Potrdilo se je na~elo slovenskega pregovora»slaje je dajati, kot jemati«sre~anje smo za~eli è dopoldan z uvodnim bogoslu`jem. V Bo`ji besedi in nagovoru nam je bilo dano sporo~ilo, da je kristjan lu~ sveta in njegovo ìvljenje je nenehno oznanjevanje kjerkoli je. Dopoldanski del je potekal {tudijsko po skupinah. Preko celega dne se nas je zvrstilo blizu 400. Navzlic {tevilnim izku{njam z ìvalskimi brezdom~ki {e vedno ne znam dolo~iti spola. Komajda je odprlo o~ke in se zagledalo v hladni beli svet. Po kapalki smo ga hranili prve dni; vsake tri ure podnevi in pono~i. Zdaj, ko tole pi{em, je è pravi korenjak. Iz posodice zna jesti sam(a), tudi mleko è pije, ~eprav se kar nekajkrat zloì v kro`ni~ek s prednjimi ta~kami po vsej dolìni V petek, ko sem stala pri oknu in opazovala, kaj se dogaja, ko tako te`ko pri~akovane kaplje za~no padati na zemljo, sem imela dovolj ~asa, da sem lahko razmi{ljala in opazovala. Travnik za hi{o se je v trenutku napolnil s pticami, za katere sploh nisem vedela, da domujejo v moji bliìni. Ni~ se niso prepirale, niso preganjale druga druge. Najbr` imajo polna gnezda otrok. V teh hudih su{nih ~asih je {e mr~es kar nekako poniknil. Njihovi potomci so podhranjeni in èjni. Prav ~akale so, v najhuj{em nalivu in najbolj razbesneli nevihti, da se bo prikazal iz zemlje kak deèvnik ali kak{na druga~na oblika beljakovinske hrane. In so do~akale. Prav vlekle so jih, vkle{~ene v kljunih, iz travnih bilk, z listov grmovja so snele vse, kar se je ìvega pojavilo na njem, preàle so na pajke, ki so v dolgih dneh brez de`ja spletli tako mo~ne lovilne mreè, da se je zdela ìva meja pozneje, ko se je zalesketala v soncu, kot Trnjul~icino domovanje med dolgim spanjem. Pretresena sem bila, ko sem razmi{ljala, da so to star{i nebogljenih otrok, ki {iroko odprtih kljunov ~akajo, da bodo prileteli in prinesli odre{itev in preìvetje. Pa o Franci (menim, da je sami~ka, ker Dobra tretjina je delala po skupinah, otroci in mladi so v veseli igri in spro{~enem vzdu{ju odkrivali, kje v ùpnijah je njihovo mesto. V ùpnijski cerkvi se je neprenehoma molilo in spovedovalo. Organizatorji ùpnije Brdo s {tevil~no ekipo so zelo dobro poskrbeli, da ni ni~esar manjkalo in da je vse potekalo v najlep{em redu. Bilo je tako kot v prvi Cerkvi. Res nas je bilo v primerjavi s celotnim prebivalstvom petih ob~in le pe{~ica, toda tudi prvih kristjanov je bilo le pe{~ica. V delu po skupinah se je izoblikoval posnetek trenutnega stanja, ki vlada v na{ih ùpnijah. Iz poro~anja skupin je bilo razvidno, da ima ve~ina ùpnij veliko bogoslu`nih sodelavcev, da je na podro~ju oznanjevanja zelo dobro pokrit in oblikovan program osnovno{olskega verouka, po osnovni {oli pa nastajajo vrzeli. Sluènje ob~estvu se najbolj udejanja v karitativnih dejavnostih ùpnij, vendar je to le del~ek tega, kar diakonija zajema. Novo na tem sre~anju pa je bilo ugotavljanje stanja na prosvetnem, kulturnem in {portnem podro~ju v ùpnijah. ûti se pomanjkanje povezanosti s kateheti, {olo, ùpnijo in civilno oblastjo. 20 novice je tako vztrajna borka in taka ljubiteljica ~isto~e, da se sama umiva {e potem, ko jo o~istim è jaz). Nekdo jo je moral zavre~i. Nekdo od tod. Kako, ljudje, ne pomislite, da so to otroci, ~eprav ìvalski! Potrebujejo mamo, nego, ljubezen! Strah jih je, zebe jih, vro~ina jih ubija. Tako kot na{i mal~ki se radi stisnejo v varno naro~je! Kar na bruhanje mi je {lo (iz razo~aranja nad ljudmi), ko sem si predstavljala, kako se je po~utila Francina mama, ko se je vrnila v svoj brlog: z napetimi seski od obilice mleka, ki naj bi preìvelo njene otroke, zmedena in prestra{ena, ko je ugotovila, da jih ni Luna se je pomikala po znamenju Leva tiste dni. To v astrologiji pomeni, da je posebej prizanesljiva in za{~itni{ka do malih in velikih ma~k. Je mogla ènska roka storiti tak zlo~in? Tudi, ~e jo je mo{ka, za to ni opravi~ila. In pomislila sem na procesije, ki se nekajkrat na leto vijejo po cesti mimo mojega bivali{~a. Ljudje v njej poni`no sklanjajo glave in prosijo boga za sre~o. Bo v naslednji tudi tisti, ki je nebogljeno Franco zaprl v vre~ko in ga bo ta ob mimohodu opazovala? Ne hodim v cerkev, a sem globoko verna. To, kar je nekdo zagre{il nad mucico, je hud greh! Vpra{ajte ùpnika, ~e ne verjamete! In spametujmo se! Ni~ bolj pomebni (v kozmosu in pred Bogom) nismo od tistega ~rva, ki ga je mati kosovka izvlekla iz zemlje med nevihto, da bi ohranila nadaljevanje vrste! Tudi ìvali imajo du{o, mi, ljudje, premoremo {e razum in duha Meta Malus Udeleènci teh skupin so bili polni idej, ki se lahko v prihodnosti uresni~ujejo. Vzpostavili so pomembno povezovalno vlogo dekanije v prihodnosti na podro~ju kulture in {porta. Led je prebit, bi lahko rekli in zagnanih prostovoljcev je kar nekaj. Z bo`jo pomo~jo se bodo tudi ta podro~ja oìvela. Pri skrbi za materialne danosti ùpnij se je izkazalo, da bi bilo prav, da sosed pomaga sosedu. ê je v stiski, naj bo z njim, ~e je v veselju naj se veseli z njim. Tako naj bodo ùpnije povezane v dekaniji. Skupna vsem je bila ugotovitev, da se vse za~enja v druìni in da bi bila potrebna ve~ja povezanost vseh med seboj. Popoldan je bil kulturno in duhovno zelo bogat. Ob pestrem kulturnem programu v katerem je sodelovalo prete`ni del ùpnij je bila zelo zanimiva predstavitev vseh ùpnij na{e dekanije. Od najstarej{e praùpnije Menge{ do najmlaj{e Vir smo izvedeli kdaj in kako so nastajale. Vrhunec dneva je bilo popoldansko sklepno bogoslu`je, ki ga je vodil generalni vikar ljubljanske nad{kofije g. Boìdar Metelko skupaj z dekanijskimi duhovniki. Posve~eno je bilo Mariji pomo~nici Kristjanov, ki je bila pomo~nica prvi Cerkvi in je pomo~nica tudi nam danes. Sv ma{a je bila res daritev in odraz dogajanj celotnega dneva, ki se je najbolj o~itno razkrilo pri darovanju samem. KAKO PREBUDITI SPEÊGA se je po besedah g. Marjana Turn{ka spra{eval g. Metelko? Pogoj ostati povezan s Kristusom sleherni trenutek dneva po zgledu apostolov in Marije. Ko prebiramo v Apostolskih delih o ìvljenju prvih kristjanov, dobimo odgovore na vsa vpra{anja. V poglobljenem duhovnem ìvljenju, bomo sami za~utili poklicanost in na{e srce se bo na {iroko odprlo in roke se bodo dajale na razpolago tam, kjer bomo najbolj potrebni. Tako se bo lahko uresni~evalo tudi ìvljenje v smislu na{ega gesla - SRCE IN

21 novice Izgradnja vrtine M1 Ob~ina Menge{ è od leta 2000 vodi projekte za zagotovitev dodatnih virov pitne vode za obmo~je ob~ine. Trenutno potekata dva projekta in sicer izgradnja vodnjaka za kori{~enje globinske vrtine M1 (pri Opekarni) in izdelava poskusne globinske vrtine M2 na severnem delu Meng{a. O obeh projektih smo è pisali. Ob~ina Menge{ je v maju prejela gradbeno dovoljenje za izgradnjo vodnjaka M1 ter vklju~itev vrtine v vodooskrbni sistem. Pogodba z izvajalcem del (Komunalne gradnje Grosuplje) je bila podpisana è v letu Izgradnja se bo pri~ela sredi junija, dela bodo izvedena po pogodbi najkasneje v 60. dneh. Projekt novega vodnjaka je usklajen z Zasnovo bodo~e vodooskrbe in hidravli~nim izra~unom (Hidroinèniring Ljubljana, september 2001). Voda iz vodnjaka bo oskrbovala (na hribu nad vrtino v smeri proti zahodu). S to vodo bodo zato lahko oskrbovani prebivalci ju`nega dela Meng{a in Loke. Glede na zahtevnost projekta (oskrba s pitno vodo) ra~unamo, da bomo prejeli uporabno dovoljenje v septembru [ele takrat bo lahko vodnjak vklju~en v vodooskrbni sistem Ob~ine Menge{. Ob~inska uprava NOVI ^RI^KI Otro{ki pevski zbor»^ri^ki«se je prej{nji mesec v salonu klavirjev BENTON predstavil z novimi uniformami na uspe{nem koncertu. Po besedah star{ev je Ob~ina Menge{ zagotovila sredstva, da je trenutno najbolj{i otro{ki zbor v ob~ini tudi po videzu enak najbolj{im v dràvi. Poleg tega nastopa so ~lani zbora, vodi jih pevovodkinja Andreja Polanec Kolenc, zapeli {e na nekaj prireditvah v Meng{u, tako, da so se predstavili kar naj{ir{emu ob~instvu. Povsod so naleteli na potrjevanje njihovega uspe{nega dela z dolgotrajnim ploskanjem ob~instva. Najve~ji problem pri zboru je vsekakor menjava pevcev, saj bo vsaki~ znova verjetno potrebno uglasiti pevske glasove. Sicer pa, ~e bodo prav tako lepo peli, tega niti opazili ne bomo. Marij Urh PRIMO@EV VEÊR V LOKI Prizadevni ~lani KD Antona Lobode iz Loke so tudi letos priredili Primoèv ve~er v cerkvici sv. Primoà in Felicijana. V goste so povabili ljudske pevke iz Ponikve in {tudentko Akademije za glasbo, kitaristko Meto Skok iz Meng{a. Kar nekaj poslu{alcev je menilo, da njeno izvabljanje zvokov iz strun pritegne {e takega nepoznavalca tovrstne glasbe. To se je tudi videlo, saj so ob njenih zapletenih prijemih na vratu kitare, poslu{alci vstajali s stolov, da bi videli, ~e ji morda kdo ne pomaga. Akordi so {e dolgo odmevali po cerkvici, vsi pa smo si bili enotnega mnenja, da bi bilo tak{nih koncertov lahko {e ve~, saj imamo v Meng{u resni~no izobraène virtuoze, le potruditi se je potrebno in organizirati tak{ne ali podobne ve~ere. Ljudske pevke so prinesle spomine na dekli{ke in fantovske ve~ere, iz njihovega petja je vel pridih starih kmetij in ìvljenja, ki ni bilo tako brze~e ter odmaknjeno. Pevke si zasluìjo vse priznanje, saj je malo skupin v Sloveniji, ki bi {e negovale tisto pravo narodno petje in ohranjale besedila pesmi na{ih star{ev. Prireditev je simpati~no vodila Barbara Brojan. Marij Urh Gradnja novega vrtca SONÊK Gradnja novega vrtca poteka skladno s terminskim planom. V objektu so v teku {e zadnja obrtni{ka dela, zaklju~uje se fasada. Izvajalec je pri~el z deli na zunanji ureditvi. Ob~ina je pridobila izvajalce za opremo vrtca. V za~etku julija bo potrebno, zaradi ru{enja, izprazniti stari vrtec. Izvajalec naj bi z deli zaklju~il do konca julija bo po, predvidevanjih, novi vrtec lahko sprejel otroke in pri~el z obratovanjem. Glede nato, da o gradnji kroì veliko (dez)informacij je potrebno povedati, da gradnja poteka ob velikem angaìranju tako izvajalca, nadzora kot tudi ob~inske uprave. Zaradi stremljenja po bolj{em kon~nem rezultatu (v prid kvalitetnej{emu bivanju otrok v vrtcu) smo se odlo~ili za ve~ izbolj{av oziroma sprememb projekta. Vsaka sprememba se odraà tudi v stro{kih projekta. Informacije o tem so bile oziroma bodo {e posredovane ob~inskim organom, podatki iz kon~nega poro~ila pa bodo objavljeno tudi v Meng{anu. Ob~inska uprava MAJ V avditoriju ùpni{~a so se zbrali vsi pevski zbori, ki trenutno delujejo v ob~ini Menge{.»Spet kli~e nas ven~ani maj«, je bil naslov pevskega ve~era, kjer so nastopili MKZ Menge{ki zvon, Nonet Vigred, MePZ Svoboda in OPZ ^ri~ki. Tako so s skupno pesmijo dokazali, da se tudi v Meng{u lahko zberejo pevci na enem mestu in poslu{alcem pri~arajo ve~er v ~ast, tokrat Marijinemu mesecu maju. Z dobro voljo in pogledom uprtim v prihodnost, predvsem pa z namenom zapeti, se v nasprotju z nekatero miselnostjo premaga tudi ideja o pripadnosti daljni zgodovini. Tako bomo verjetno {e kdaj sli{ali skupno pesem najbolj{ih pevcev v Meng{u, saj je v na{em malem mestecu tako malo potrebno, da se prijazno dobimo skupaj. Marij Urh 21

22 novice PRAZNIK OBÎNE MENGE[ Trdinov dan in obenem praznik ob~ine Menge{ so krajani po~astili v Kulturnem domu s sve~ano akademijo. V kulturnem delu, ki ga je povezoval Niko Robavs so sodelovali KD Menge{ka godba, Mo{ki pevski zbor Lek, KD Antona Lobode iz Loke, Glasbena {ola Menge{, Drago Plevel in Nata{a V. Jeri~, ki je poleg izdelave scenarija opisala tudi nekaj ìvljenjskih utrinkov iz ìvljenja Janeza Toma` [tebe je v svojem govoru poudaril pomembnost dokon~anja za~etih projektov. Kar nekaj jih je, ki so pred izvedbo in kot pravi, je prepri~an, da lahko optimisti~no zremo v uspe{en razvoj ob~ine. Dotaknil se je {e prioritetnih nalog kot so pri~etek izgradnje obvoznice (l. 2006), obnova vodovoda in izbolj{ati ali poiskati nove vire pitne vode. Ve~er je minil v prijetnem ozra~ju, bilo bi lepo, ~e bi se lahko {e ve~krat videli na skupnih praznovanjih. Kar nekaj na{ih eminentnih oseb v Meng{u smo ob prazniku ob~ine pogre{ali na slavju. Marij Urh»FUSBAL«ZNANIH V Mengšu ima nogomet e dolgo tradicijo. Pridejo sicer èasi, ko se klub otepa mnogoterih te av, do sedaj so se še vse rešile. Tokrat ni govora o klubu, temveè o tekmi znanih Mengšanov in športnih novinarjev Slovenije. Pri najbolj poznanih Mengšanih so igrali nekdanji nogometaši, podjetniki in javni delavci. Med drugim tudi Dimitrij Kovaèiè, direktor obèinske uprave. Novinarji so sicer dokazali, da znajo igrati nogomet, izstopa Toma Klemenèiè, so jih pa vseeno naši dr ali na primerni razdalji. Na koncu rednega dela je bil rezultat 1:1, po streljanju enajstmetrovk pa so zaslu eno zmago odnesli Mengšani. Nekaj utrinkov s tekme smo postavili na ogled. Marij Urh 22

23 23

24 TABORNI[KE NOVICE V tokratni {teviki objavljamo razpis za poletni tabor, ki bomo tako kot vsako leto v Rib~evem lazu v Bohinju. taborni{ke novice PRIJAVNICA IME IN PRIIMEK NASLOV DATUM ROJSTVA IME VODNIKA PLAVALEC IZMENA: Tabor bo potekal od nedelje 3.8 pa vse do sobote 9.8. CENA: zna{a sit za ~lane oziroma za ne~lane, vklju~uje pa 6-kratni polni penzion, namestitev v {otorih, turisti~no takso, prevoz udele`encev in izvedbo samega programa. AKTIVNOSTI NA TABORJENJU: kopanje v Bohinjskem jezeru (ob prijavi je potrebno povedati ali je va{ otrok plavalec oziroma neplavaec), pohodi, razna tekmovanja, streljanje z lokom, gozdna {ola,... SESTANEK ZA STAR[E: Sestanek bo v sredo 16.7 ob 18. uri v letnem gledali{~u Menge{ (kamnolom). Tabornino je potrebno pla~ati do odhoda na taborjenje na transakcijski ra~un RUP-a Menge{ {tevilka : OSTALE INFORMACIJE: Za vse druge informacije se obrnite na vodnike ali pa na telefon (Toma`). Zadnji vikend v mesecu maju smo organizirali propagandni tabor pred osnovno {olo, to je bil nekak{en prikaz dela, ki se bo odvijal v Bohinju. Prijavilo se je kar nekaj otrok, tako ~lanov kot tudi ne~lanov. Za njih je bil to prvi stik z taborni{kim svetom in priznati moram, da so bili nekateri zelo navdu{eni. Dogajanje se je za~elo v petek z razdelitvijo v vode, razporejanjem v {otore in dvigom zastave ter taborni{ko himno. Sledila je popoldanska gozdna {ola, ki je bila namenjena, spoznavanju voda, izbiri imena in nekaterimi osnovnimi informacijami o taborni{tvu. Ker pa je tabornik iznajdljiv in prakti~en, so si morali tudi na{i otroci priskrbeti ve~erjo, pekli smo hrenovke na ognju. Ura je bila kmalu namenjena no~nemu po~itku, sledil je obi~ajni del ve~eraspust zastave, delo no~nih stra` in po~itek. Sobota, nov dan nove dogodiv{~ine. Jutranja telovadba je prebudila tudi tiste najbolj zaspane. Dopoldanski del programa je bil v znamenju gozdne {ole in priprave na popoldansko orientacijo. Po kosilu in po~itku je bil pa za nekatere najbol{i del tabora-tekmovanje. Z nalogami in dobro voljo so se podali na pot po Gobavici. Zadnji ve~er ob ognju, na katerega smo pobavili tudi star{e je bil pa en krasen zaklju~ek tega kratkega tabora. Naslednji dan smo imeli pred sabo {e eno veliko nalogo-pospravljanje. Upamo, da je ta vikend pritegnil {e kak{nega novega otroka da bi se nam vam lep poletni mesec junij, propangandistka KATARINA Z NARAVO K BOLJ[EMU ^LOVEKU! 24

25 vi napi{ete / vabijo vas Prilagam odprto pismo glede urednikove odlo~itve o zapori objavljanju polemike oz. stali{~ v dogajanjih pri sprejemanju ob~inskega prora~una objavljeni v majski {tevilki Meng{an-a. Predpostavljam, da si vsi èlimo pluralno, samokriti~no in v napredek obrnjeno dru`bo. To pa zahteva od nas, da stojimo v realnem svetu, ki je mnogokrat zelo krut. Zatorej so obi~ajno prepovedi verbalnega soo~anja s katerim koli problemom vedno manj ugodna re{itev od odprte polemike. Tako mi je nesprejemljivo, da v ob~inskem glasilu vspostavljamo zapore za posamezne teme. Danes prora~un jutri? Vsekakor pri~akujem in odobravam prepoved za nedostojne in osebno àljive zapise med obi~ajnimi dràvljani. Ko pa vstopijo v politiko postanejo ve~ ali manj javne osebe. V tem primeru je ena izmed posledic, da se morajo sprijazniti tudi z neprijetnimi stvarmi. Urednikovo skrb tedaj vidim samo v tem, da ne dovoli kr{itve ~lovekovega da uredni{ki odbor preu~i moj predlog. Od urednika èlim, da Odprto pismo objavi skupaj z odgovorom uredni{kega odbora.pa karkoli boste è sklenili. S spo{tovanjem! Aleksander Markov~i~ P.s.:ê je mogo~e objavite odprto pismo za novicami ob~inskega sveta. Urednik nepreklicno kon~uje pisanje in objavljanje o prora~unu Urednik na{ega glasila Meng{an se je nenadoma in presenetljivo odlo~il, da bo ustavil vsakr{no javno razpravo o prora~unu, ker»prora~un torej {e ni sprejet in zato se s to {tevilko (maj 2003) nepreklicno kon~uje pisanje in objavljanje v glasilu Meng{an o tej temi, ki «Ne morem si kaj, da se ne bi zgrozil nad tako logiko. O ne~em, kar {e ni in se bo moralo {e narediti, se bo dogajalo, ne sme nih~e ve~ pisati, se nepreklicno ne bo objavljalo. Haloooo!!!! Tako se danes moderno so~no in lepo lahko le ~udimo. O najpomembnej{em (letnem) dokumentu ob~ine, za katerega ob~inski svet ni zaklju~il niti prvega koraka sprejemanja splo{ne razprave, se s strani urednika (in uredni{kega odbora, ki ga predstavlja???!!!) predpisuje nepreklicen molk! In to zato ker ON (urednik g. Marij Urh) meni, da je to bolj obtoèvanje kakor informiranje, da na dogajanja vpliva preteklost, zamere in celo politi~na ideologija. In da se govori marsikaj huj{ega, ki pa z njegove strani ne bo predmet pisanja in obve{~anja. Neverjetno! In vse to takoreko~ isto~asno sam v drugi reviji pozabi in ve~ kot prepri~ljivo zaklju~i o prora~unu v prvem stavku svojega prispevka takole:»slabo sestavljen prora~un, negospodarno ravnanje, nesprejem prora~una in {e kaj, lahko grobo primerjamo kar s podjetjem blizu ste~aja.«pisanje, vredno zagrizenega politi~nega apologeta. Zanimiva in morda ne slu~ajna je tudi uvrstitev prispevka politi~ne stranke LDS v rubriko ob~inski svet. Mag.Toma` [tebe, ùpan DRU[TVO PODE@ELSKE MLADINE MORAVÊ Kot vsako leto tudi letos Dru{tvo podeèlske mladine Morav~e organizira tradicionalni, letos è 25. Kme~ki praznik v Morav~ah, ki bo v nedeljo 27.julija 2003 in ga bo po toliko letih ponovno spremljala povorka. Kme~ki praznik se bo pri~el ob 15. uri s povorko kme~kih del in obi~ajev, po kon~ani povorki bo sledila podelitev priznaj, govor ~astnih gostov, nato pa bo sledila veselica z ansamblom Mladi Dolenjci in sre~olovom. - KAJ: tradicionalni, è 25. Kme~ki praznik - KJE: v Morav~ah - KDAJ: v nedeljo, s pri~etkom ob uri - ORGANIZATOR: Dru{tvo podeèlske mladine Morav~e - NAMEN OBJAVE: ker je nastopilo leto, ko bo v Morav~ah ponovno zaìvela povorka, je prav, da k sodelovanju povabimo vse, ki so èljni sodelovati v povorku in na zanimiv na~in pokazati kak{no delo, ki so ga opravljali v preteklosti {e na{e babice in dedki, kateri {e niso poznali mehanskih strojev in traktorjev in so {e vse delali ro~no - KONTAKTNI OSEBI, ZA PRIJAVO- SODELOVANJE V POVORKI: Mirko Ribi~ ( ) in Janez Majdi~ ( ) - SKUPNI SESTANEK VODIJ SKUPIN: ob uri v prostorih Sejne sobe nad Napredkovo trgovino v Morav~ah KD MIHAELOV SEJEM VABI vse ob~anke in ob~ane na VII. Festival kora~nic ki bo v nedeljo, ob 10. uri v Letnem gledali{~u v Meng{u. V primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu Menge{ Obenem ~lani KD Mihaelov sejem ~estitamo ob Dnevu dràvnosti. 25 VABILO in OBVESTILO Obvestilo je namenjeno vsem, ki vas zanima katera izmed naslednjih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji: predelava sadja, izdelava kruha v kru{ni pe~i in izdelava potic, predelava mleka, predelava mesa: Za registracijo teh dejavnosti je potrebno najprej izpolnjevati pogoj ustrezne izobrazbe (zahteva se IV. stopnja izobrazbe kmetijske, ìvilske ali gostinske smeri). Po novem pa to ni ve~ nujni pogoj! - kot ustrezna izobrazba {teje tudi dràvni certifikat. Kako ga pridobite? Predloìti morate potrdila o opravljenih te~ajih(potrdila Srednje biotehni{ke {ole Kranj ), rezultate in priznanja z ocenjevanj izdelkov, (Dobrote slovenskih kmetij Na podlagi predloènega posebna komisija ugotovi, ~e z listinami dokazano znanje zadostuje in potrdi ustrezno poklicno kvalifikacijo, ali pa vas napoti {e na preverjanje znanja. Za vse te dopolnilne dejavnosti bodo organizirani nekajdnevni seminarji, ki bodo vklju~evali vsebine (teorija in praksa), zahtevane za pridobitev certifikata. Na seminarju se boste seznanili tudi z zahtevami glede urejenosti prostorov in zdravstveno sanitarnimi pogoji. Seminarji bodo obenem tudi priprava na preverjanje znanja. Organizirani bodo naslednji seminarji: - Peka kruha kot dopolnilna dejavnost na kmetiji - Peka potic kot dopolnilna dejavnost na kmetiji - Predelava sadja - Predelava mleka - Predelava mesa Prvi bo organiziran seminar Peka kruha. Vse natan~nej{e informacije dobite na kmetijski svetovalni slu`bi (01/ ), na tej {tevilki se za opravljanje seminarja tudi prijavite. Prosimo, da nas vsi zainteresirani pokli~ete. Kmetijska svetovalna slu`ba Svetovalkam.. Vse, kar vas zanima v zvezi s pridobitvijo nacionalne poklicne kvalifikacije, dobite na naslovu spletnih strani Centra za poklicno in strokovno izobraèvanje, na strani http//: (mapa povezav/certifikati/ katalogi standardov). Na tem naslovu boste na{le med drugim tudi seznam vseh potrjenih katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti. ê se pomikate navzdol po seznamu, boste na{le med ostalimi tudi: predelovalec/predelovalka sadja, izdelovalec/izdelovalka kruha iz kru{ne pe~i, predelovalec/predelovalka mleka, predelovalec/ predelovalka mesa, ~ebelar/~ebelarka,.. Sistem je tak{en: kmet se najprej zglasi pri svetovalcu za izdelavo portfolia (Joì ali Janja). Ta mu svetuje, katera dokazila naj zbere, kje jih dobi, kako napi{e ìvljenjepis, kaj naj vsebuje. ê je dokazil bolj malo, mu svetuje, da opravi {e kak{en te~aj v zvezi z manjkajo~imi vsebinami. Te~aji bodo organizirani v organizaciji Kmetijske svetovalne slu`be na obmo~ju Ljubljanske regije tekom naslednjih mesecev, prva bo peka kruha. Kmetje bodo za te~aj tudi finan~no nekaj prispevali (podobno, kot so morali udeleènci seminarja Predelave mesa, ki ga je organizirala Helena Mrzlikar). Na terenu se javljajo

26 vabijo vas / oglasi sicer tudi drugi organizatorji teh te~ajev- razli~ne srednje kmetijske in biotehni{ke {ole, ki so do neke mere na{a konkurenca. Res pa je tudi, da se bomo v dolo~enih vsebinah delno posluèvali tudi njih, ne pa v celoti- tudi tu se bo lahko prisluìlo kak{en tolar. (Te`nja {ol je namre~, da postopek za kandidate peljejo v celoti- od izobraèvanja, do izdelave portfolia, ) in poberejo od njih vse sami. Zara~una se namre~ vsaka stvar posebejte~aj, izdelava portfolia, izpit, Cena vseh zadev od te~aja naprej {e ni znana, bo pa kmalu. Izdelan portfolio (osebno mapo) se nato do razpisanega roka (razpisal ga je Dràvni izpitni center- RIC) odpo{lje. Naslednji razpisan rok je v za~etku septembra. Po{iljam vam {e na kratko eno obliko obvestila za cajtng- same pa ga preoblikujte indopolnite tako kot èlite. Obvestilo za kmete bo pri{lo takoj, ko bo znana cena te~aja. KAKO PRIDOBITI POTRDILO O USTREZNI IZOBRAZBI ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI Naslednje vrstice so namenjene vsem, ki se usmerjate v katero izmed naslednjih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji: predelava sadja, izdelava kruha iz kru{ne pe~i, predelava mleka, predelava mesa. Kot ste se verjetno è sami seznanili, je potrebna za priglasitev katere izmed teh dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg ustrezno urejenih prostorov in izpolnjevanja zdravstveno sanitarnih pogojev tudi ustrezna izobrazba. ê nimate najmanj IV. stopnje izobrazbe kmetijske, ìvilske ali gostinske smeri, se kot ustrezna izobrazba {teje tudi certifikat (javna listina, ki izkazuje nacionalno poklicno kvalifikacijo) za opravljanje ustrezne dejavnosti. Da boste pridobili certifikat, boste predloìli potrdila o opravljenih te~ajih s podro~ja, povezanega z izbrano dejavnostjo, rezultate in priznanja z ocenjevanj izdelkov, skratka, vse kar dokazuje va{a znanja in sposobnosti za opravljanje te dejavnosti. Na podlagi predloènega bo posebna komisija ugotovila, ~e z listinami dokazano znanje zadostuje in potrdila ustrezno poklicno kvalifikacijo. ê dokazila ne bodo zadostovala, vas bo napotila {e na preverjanje znanja. Na podlagi Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Ur. list RS, {t. 81/2000) je torej sedaj razen z uspe{nim zaklju~kom ustrezne {ole mo`no nacionalno poklicno kvalifikacijo za opravljanje zgoraj omenjenih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji pridobiti tudi s tem, da dokaète, da imate dolo~ena znanja in spretnosti. Predpisana so tudi znanja in spretnosti, ki naj bi jih obvladal kandidat za pridobitev certifikata. Eno izmed ustreznih dokazil je tudi potrdilo o opravljenem te~aju za ustrezno dejavnost. Te~aji za posamezne dejavnosti (predelava sadja, izdelava kruha iz kru{ne pe~i, predelava mleka, predelava mesa), ki bo zajemal vse predpisane vsebine potrebne za pridobitev certifikata, oz. dokazovanje znanja za opravljanje teh dejavnosti, bo organiziran na obmo~ju Ljubljanske regije, in se bo organiziral, ko bo zbrano zadostno {tevilo interesentov. Te~aj bo obenem tudi priprava na preverjanje znanja. Vse dodatne informacije dobite na kmetijski svetovalni slu`bi, kjer se za opravljanje teh te~ajev tudi prijavite. Ob~ina Menge{, Slovenska c. 30, Menge{ objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Ob~ine Menge{, {t. 37/98, 1/99) PONOVNI RAZPIS za oddajo poslovnih prostorov na Slovenski cesti 28 in 30 v Meng{u 1. Predmet razpisa je 5 poslovnih prostorov, ki se nahajajo v sredi{~u Meng{a: A) v drugem nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesti poslovni prostor v velikosti10,79m 2 (jamstvo ,00 SIT) - poslovni prostor v velikosti 18 m 2 (jamstvo ,00 SIT) - poslovni prostor v velikosti 71,45 m 2 (jamstvo ,00 SIT) B) poslovni prostor v pritli~ju poslovnega objekta na Slovenski cesti 28 v Meng{u v velikosti 41m 2 ( ,00 SIT) C) poslovni prostor v prvem nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesti 28 v Meng{u v velikosti 24,5 m 2 (jamstvo ,00 SIT) Vsi prostori imajo mo`nost souporabe sanitarij, razen prostora pod to~ko a), ki ima lastne sanitarije. Obstaja mo`nost najema posameznega poslovnega prostora, dveh ali ve~ skupaj oziroma vseh. Prostori so primerni za pisarni{ko, trgovsko ali podobno mirno dejavnost. 2. Prostori so urejeni in neopremljeni, bodo~i najemnik poslovnega prostora je dolàn urediti poslovni prostor v skladu z bodo~o namembnostjo na svoje stro{ke. 3. Prostor oddajamo v najem za dolo~en ~as, z najmanj tri mese~nim predpla~ilom najemnine. 4. Izklicna za~etna cena mese~ne najemnine je v tolarski protivrednosti 5,12 EUR/m 2 za prostor v nadstropju oz. 6,2 EUR/m 2 za prostor v pritli~ju. 5. Na javni razpis se lahko prijavijo fizi~ne in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priloìti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizi~ne osebe pa potrdilo o dràvljanstvu Republike Slovenije. 6. Prijava na razpis mora vsebovati: predstavitev dejavnosti, vi{ino ponujene mese~ne najemnine, ki ne sme biti ni`ja od za~etne, jamstvo za resnost ponudbe v vi{ini kot je navedena pri posameznem prostoru mora biti pla~ana na TR do Potrdilo o pla~ilu jamstva je sestavni del zahtevane razpisne dokumentacije. 7. Pri izbiri in ugotavljanju najugodnej{ega ponudnika se upo{tevajo naslednji kriteriji: - ponujena vi{ina mese~ne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti ni`ja od tiste, ki je navedena v javnem razpisu, - ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, nova in edina dejavnost v kraju, - {tevilo na novo odprtih delovnih mest, - ob~ani ob~ine Menge{, - dejavnost, ki ne povzro~a hrupa oz. neposredno onesnaùje okolje v manj{i meri, - prva zaposlitev ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo. 8. Interesenti lahko dobijo podrobnej{e informacije na Ob~ini Menge{ tel Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predloìti na naslov Ob~ina Menge{, Slovenska c. 30, Menge{, Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako»oddaja poslovnih prostorov«, do do 12. ure. 10. Prosilci bodo o izbiri obve{~eni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka. 11. Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo pla~ano jamstvo za resnost ponudbe brezobrestno vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire. [tevilka: 361-3/2003 Datum: Ob~ina Menge{ Mag. Toma` [tebe, dipl. ing., ùpan OBÎNA MENGE[ PRODA STANOVANJE V DOM@ALAH IN VE^JE STAVBNO ZEMLJI[Ê TER ODDA V NAJEM VE^ POSLOVNIH PROSTOROV. INFORMACIJE NA 26

27 oglasi Ob~ina MENGE[ Slovenska cesta 30, 1234 Menge{ Tel , Fax ; [tevilka: /2003 mag.toma` [tebe, ùpan Razpisuje prosta delovna mesta za dolo~en ~as: I. Finan~na referentka v knjigovodstvu ob~ine Pogoji: - srednja ekonomsko komercialna izobrazba - 2 leti delovnih izku{enj - znanje uporabe orodij za avtomatizacijo pisarni{kega poslovanja - komunikativnost in sposobnost odgovornega samostojnega dela in dela v skupinah II. Svetovalec ùpana za podro~je vodenja in dela na podro~ju knjigovodstva, financ, ra~unovodstva, premoènja in gospodarstva Pogoji: - visoka strokovna izobrazba ekonomsko finan~ne smeri - 5 let delovnih izku{enj - znanje angle{kega ali nem{kega jezika - znanje uporabe orodij za avtomatizacijo pisarni{kega poslovanja - komunikativnost in sposobnost odgovornega samostojnega dela in dela v skupinah Delovno razmerje bomo sklenili za dolo~en ~as (12 mesecev z morebitnim podalj{anjem) zaradi odsotnosti delavke na porodni{kem dopustu s 6 mese~nim poskusnim delom. Upo{tevali bomo pisne prijave z ìvljenjepisom (strokovnim in delovnim), dokazili o zahtevani izobrazbi, ki bodo prispele na gornji naslov do do 14. ure. PREDSTAVITEV KNJIGE POTOVANJE V PRAVLJI^NO DE@ELO»Prebivalci pravlji~ne deèle so ìveli pravlji~no ìvljenje. Ni~esar niso pogre{ali in vsega so imeli ravno prav. Ni~esar preve~ in ni~esar premalo. Nikomur ni bilo dolg~as in vsakdo je lahko po~el tisto, kar mu je bilo najbolj pri srcu.«(mojiceja Podgor{ek, Potovanje v pravlji~no deèlo) V sredo smo v O[ Jurija Vege v Morav~ah doìveli enkratno in domiselno predstavitev lesene knjige, njihove vedno bolj ustvarjalne knji`ni~arke Mojiceje Podgor{ek z naslovom POTOVANJE V PRAVLJI^NO DE@ELO. Lahko si predstavljate, da predstavitev lesene knjige ni nekaj obi~ajnega, lahko bi rekli, da je, v teh novodobnih ~asih, nekaj povsem izvirnega, domiselnega, ravno tako kot avtorica sama. Vendar delo za najmlaj{e ni bilo izdano samo na lesu, kje pa!, iz{lo je tudi na obi~ajen na~in v knji`ni obliki in na zgo{~enki glasove so posodili u~enci predmetne stopnje. Predstavitev knjige je potekalo tako, da so u~enci knji`ni~arskega kro`ka pripravili uvodne misli, pri katerih smo se ali zamislili ali pa od srca nasmejali, zaigrali nekaj lepih skladb na razli~ne in{trumente. Scena, namenjena predstavitvi je bila dodatno okra{ena z gore~imi ~ajnimi lu~kami, katere so {e poudarile pravlji~nost dogodka. Pravlji~no delo smo poslu{ali z zgo{~enke, dve u~enki pa sta listali leseno knjigo, katera je zelo domiselno opremljena z posebnimi u~inki, drevesi, ljudmi, ìvalmi skratka, kot bi imeli pred seboj ~isto pravo knjigo, le da je vse bolj ìvo, bolj resni~no. Predstavitve so se udeleìli, poleg u~iteljev in ravnateljice O[ Jurija Vege, tudi ùpanja ob~ine Morav~e, Adi Smolar in nekaj knji`ni~ark okoli{kih osnovnih {ol, predstavnik zalo`be Mi{ in glasbenik Bo{tjan Perov{ek, ki je posnel zgo{~enko. Po predstavitvi knjige so u~enci med obiskovalce razdelili spominska darila, ki so jih izdelali sami. Ravnateljica Eva Kara`ja in ùpanja Ljudmila Novak sta bili nad projektom zelo navdu{eni in presene~eni kar tudi nista uspeli prikriti. Obe, ravnateljica in ùpanja, sta tako kot vsi ostali, Mojiceji Podgor{ek ~estitali in jo vzpodbudili, da bi s svojim ustvarjalnim delom {e naprej nadaljevala, a kot sta tudi sami poudarili, da glede na zna~aj avtorice, se ni potrebno bati, da bi njeno ustvarjalno delo kaj prenehalo àreti. O knjigi. Knjigo je izdala zalo`ba Mi{, ilustracije je prispevala Petra Obidi~. Sama vsebina je hkrati pravlji~na, a na àlost tudi zelo resni~na. Vsakdo, ki se spomni svojih otro{kih dni, okolja kjer je odra{~al, se spomni, kako je bilo v tistih otro{kih dnevih res pravlji~no, veliko gozdov, travnikov, kako so kar naenkrat iz zelenic zrasle stavbe, hi{e, kako so pri{li stroji in pravlji~nost otro{tva uni~ili, a nekako smo se vsi sprijaznili s tem in uìvamo v tistem, kar nam je ponujeno. Strinjali se bomo, da to velja za vse generacije. O avtorici. To je njena ~etrta izdana knjiga. Prva knjiga nosi naslov Hinkovi skrivni zapisi, katero je napisala s pomo~jo najstnikov u~encev knji`ni~arskega kro`ka; druga je strokovna knjiga in nosi naslov Ma{a obi{~e {olsko knji`nico, tretja se pona{a z naslovom O lev~ku, ki ni hotel v {olo in ~etrta Potovanje v pravlji~no deèlo. Tina Prezelj 27

28 PRIJATELJSKO SREÂNJE MED [AHOVSKIMA SEKCIJAMA [D SOTESKA IN [D LOKA PRI MENG[U V ~etrtek smo se è tretji~ sre~ali in merili znanje v {ahu s {ahovsko sekcijo [D Soteska. Tekmovanje se je za~elo ob in je potekalo v Okrep~evalnici Tav~ar. Igrali smo na {tirih igralnih deskah po 10 minut po sistemu»vsak z vsakim«. [D Soteska so zastopali: - IZTOK BRUN[EK - MARJAN KERN - CVETO MLAKAR - FRANC SPRUK [D Loka pri Meng{u so zastopali: - MATJA@ AN@LOVAR - BRANKO HRIBAR - MARJAN OCEPEK ml. - MARJAN OCEPEK st. Tekmovanje je vseskozi potekalo v prijetnem prijateljskem vzdu{ju. ê se je med tekmovanjem v igralno sobo pritihotapila napetost, je zanjo poskrbel, tako kot vedno, na{ najmlaj{i igralec An`lovar Nejc, ki je skupaj s svojo sestrico sodeloval kot navija~ na{e {ahovske sekcije; tudi kolegi s [D Soteska so skupaj s tekmovalno ekipo pripeljali navija~e navdu{ene {ahiste. Tekma je bila po naravi prijateljska lahko bi rekli da je {lo bolj za druènje saj tekme nismo prijavili na [ahovski zvezi, zato osvojene zmage to~ke niso nikomur prinesle reiting to~k. Sodnik, zapisovalec tekmovalnih parov in osvojenih to~k je bila kar Ur{ka Tav~ar. Tekmovanje se je zaklju~ilo ob se je tudi tokrat izkazalo, da je {ahovska sekcija [D Soteska mo~nej{a, a izid tekmovanje je bil razveseljiv - premagali so nas le za {tiri to~ke; [D Soteska je osvojila 18 to~, [D Loka pri Meng{u pa 14 to~k. Tokratni poraz je imel sladek priokus nasprotnikom smo dali vedeti, da v prihodnje ne bo lahko igrati z nami, kar smo tudi glasno povedali. Za [D Soteska je bil izziv prevelik in so nas takoj povabili na ponovno sre~anje - tekmovanje v jeseni, le da bo takrat tekmovanje potekalo na»teritoriju«[d Soteska. Po kon~anem tekmovalnem delu smo kolege s [D Soteska povabili k prigrizku, skupaj smo preu~ili dobljene in izgubljene partije, drug drugemu dali kak{en koristen napotek, nasvet, na koncu pa smo, tako kot se spodobi za taka tekmovanja - druènja, naredili»gasilsko sliko«. Ur{ka Tav~ar KO@A IN SONCE Prihajajo najtoplej{i meseci v letu, ko smo najbolj izpostavljeni vplivu sonca. Koà v tem ~asu potrebuje intenzivnej{o nego. Son~ne àrke delimo na razli~ne tipe, od katerih vsak druga~e deluje na na{e telo. UVA àrki, prodirajo v globlje plasti koè in povzro~ajo staranje koè, pri veliki izpostavljenostim pa lahko tudi ko`nega raka. UVB àrki imajo na koò najve~ji vpliv saj povzro~ajo son~ne opekline, rde~ino, draìjo o~esno veznico in roènico, povzro~ijo pigmentne spremembe, ter so najbolj odgovorni za staranje koè, ki ga povzro~ajo son~ni àrki. UVC àrki nimajo vpliva na na{ organizem, ker se v celoti absorbirajo v zgornjih plasteh ozra~ja in ne doseèjo povr{ine zemlje. UVA in UVB àrki zmanj{ujejo imunski odgovor, njihov kvarni vpliv na na{o koò pa se z leti se{teva. Prvi odgovor koè na izpostavljanje soncu je zadebelitev koè in tvorba ko`nega pigmenta melanina, ki prepre~ujeta prodiranje UV àrkov v globlje plasti koè. Poleg tega pa vsebuje koà lastne antioksidante in vrsto drugih varovalnih mehanizmov, ki nas {~itijo pred kvarnimi vplivi sonca. Zavedati se moramo, da so te sposobnosti omejene. Okvare zaradi pretiranega izpostavljanja UV àrkom, vodijo v preob~utljivostne reakcije, son~ne opekline, prezgodnje staranje koè in nastanek ko`nega raka. IZBIRA PRAVEGA PRIPRAVKA ZA SONÊNJE Preden izberemo pravi pripravek za son~enje moramo oceniti, kak{en je tip na{e polti, tip koè, trenutna porjavelost, starost, geografsko podro~je (hribi, morje, ekvator..) in ~asovno obdobje (zima, poletje). Poznamo {tiri tipe polti, od katerih je tip1 najob~utljivej{i. Za{~itni faktor ozna~ujemo s kratico SPF (sun protecting factor) in pomeni kolikokrat dlje smo lahko izpostavljeni soncu brez prvih znakov pordelosti koè, v primerjavi s ~asom, ki bi ga brez opeklin lahko prebili na soncu, ~e ne bi uporabili za{~itnega sredstva. TIP 1 Keltski tip Modrooki, svetlolasi ali rde~elasi, mo~no pegasti ljudje. Koà hitro postane rde~a in ne porjavi. TIP 2 Svetlopolti Evropejci Imajo svetlej{i tip polti. So svetlooki, svetlolasi ali rjavolasi. Koà po~asi tvori pigment, hitro pordi in slabo porjavi. TIP 3 Manj ob~utljivi temnopolti Evropejci Imajo svetlo rjav ten polti in so obi~ajno rjavolasi. Njihova koà tvori ko`ni pigment in le redko pordi. Niso nagnjeni k son~nim opeklinam in hitro porjavijo. TIP 4 Neob~utljiv mediteranski tip Imajo temen ten polti, so rjavooki in temnolasi. Njihova koà hitro tvori pigment. Ne pordijo in dobro ter globoko porjavijo. SPF 2 do11 pomeni minimalno za{~ito koè, 12 do30 zmerno za{~ito in 30+ visoko za{~ito. 28 obvestila Ljudje z zelo ob~utljivo koò, otroci in nose~nice morajo uporabljati za{~itne kreme s faktorjem 30 in ve~ (lahko celo SPF 60). S pridobljeno porjavelostjo pa lahko za{~itni faktor zniàmo. Posebno previdni moramo biti pri dojen~kih in majhnih otrocih. Za{~itni mehanizmi njihove koè {e niso razviti, skozi ne`no koò pa lahko sredstvo prodira v telo. Pri otrocih do dopolnjenega {estega meseca starosti zato odsvetujemo uporabo za{~itnih sredstev. Prav tako velja da otrok do prvega leta starosti kljub temu, da so oble~eni in za{~iteni s kremo, ne izpostavljamo mo~nim son~nim àrkom. Priporo~ljivo pa je za otroke uporabljati za{~itne faktorje 30 ali ve~. Nose~nice se lahko son~ijo, morajo pa biti zmerne in ustrezno za{~itene saj je njihov krvni obtok bolj obremenjen. Preden pa se spro{~eno prepustimo son~nim àrkom pa moramo vedeti {e naslednje: - z za{~itnim sredstvom se moramo namazati vsaj dvajset minut pred son~enjem, - posebno pozornost posvetimo u{esom, nosu, ustnicam, ramenom in zatilju, dekolteju ter gornji strani stopal, - s son~enjem pri~nemo zlagoma in se mu izogibamo v ~asu od desete do petnajste ure, - po vsakem prihodu iz vode se moramo ponovno namazati, tudi ~e uporabljamo vodoodporne izdelke, - kapljice vode na na{i koì sicer hladijo, vendar delujejo kot le~e in zbirajo son~ne àrke na koì, - ope~e nas tudi, ko smo v vodi, saj ultravijoli~ni àrki prodirajo skozi zgornje plasti vode. ê je va{a koà mastna ali aknasta izbirajte med hidrogeli, losioni ali penami. ê pa je va{a bolj suha, pa se raje odlo~ite za kremo, lipogel ali olje z ustreznim SPF. Kadar se odlo~ate za letovanje v krajih kjer imajo son~ni àrki ve~jo mo~, morate temu primerno izbrati tudi vi{ji faktor. Najintenzivnej{i so àrki na ekvatorju, njihova jakost pa proti poloma pada. Mo~ son~nih àrkov nara{~a z nadmorsko vi{ino. NEGA KO@E PO SONÊNJU Tudi po son~enju moramo koò primerno negovati.vloga kozmeti~nih pripravkov po son~enju je trojna. Z njimi koò negujemo, laj{amo znake draènja in opeklin, pomagamo koì da se hitreje obnovi in ji vrnemo izgubljeno vlago in ma{~obo. Pri hudih opeklinah in te`jih alergijskih reakcijah je nujno poiskati zdravni{ko pomo~. Najve~krat uporabljamo: - izvle~ke in eteri~na olja kamilice, ki imajo protivnetni in pomirjevalni u~inek, - izvle~ek ognji~a, ki ima podobne u~inke kot kamilica, - izvle~ke aloe obliki gela, za laj{anje son~nih opeklin, ki zmanj{a oteklino in pordelost koè, - olje {entjanèvke, olivno olje ali ribje olje, za vra~anje mehkobe in pro`nosti, ter tako prispevajo k lep{emu videzu koè. Negovalni pripravki ponavadi vsebujejo tudi vitamine. Koì vra~ajo elasti~nost in jo pomljajujejo (vitamin A), hitreje obnavljajo koò (pantenol) in zmanj{ujejo kvarne posledice son~enja, kot so nastajanje gub in pospe{eno staranje koè (vitamin E). Pripravki za nego po son~enju so v obliki gelov, losionov ali emulzij, in zaradi visoke vsebnosti vode prijetno hladijo. Najbolj{a za{~ita pred soncem je, da se son~enju izogibamo, oziroma poskrbimo za zadostno za{~ito in primerno nego na{e koè. Pripravili Mojca Kav~i~ in Alenka Ur{i~

29 obvestila Gorski kronometer Dobeno 2003 TO^KOVAN ZA POKAL SLOVENIJE V soboto, 7. junija je Kolesarsko dru{tvo Menge{ organiziralo v po~astitev ob~inskega praznika è tradicionalno prireditev Gorski kronometer Dobeno 2003, ki je eden izmed petih, ki {tejejo tudi za to~kovanje rekreativcev v pokalu Slovenije. Ostali è obiskani so bili: Bukova gora, Kras, Marostarjev, Kamni{ka Bistrica (obenem {tel tudi za dràvno prvenstvo v posami~ni vo`nji na ~as). Gorski kronometer na trasi Loka (kamniti most)- Zg. Dobeno je bil organiziran è v letih , od leta pa gorske dirke s startom v Meng{u in zaprto vo`njo do kamnitega mostu v Loki, kjer nato lete~i start do cilja. Nastopilo je 192 tekmovalcev in tekmovalk z in brez licenc iz vse Slovenije (trije so odstopili). Za imetnike licenc velja sistem to~kovanja do 15- mesta v posamezni kategoriji. 1. mesto v kategoriji prinese tekmovalcu 30 to~k, 2. mesto 25, 3. mesto 21, itd..., 15. mesto pa 1 to~ko. Kolesarji in kolesarke razvr{~eni v 15 kategorij so se v vro~em, son~nem vremenu spoprijeli z 218 m vi{inske razlike na 4,5 km dolgi ({printerski) progi, od starta izpred {portne plo{~adi v Loki do cilja pri Kme~kem turizmu Bla` na Zg. Dobenu. Prvega tekmovalca so {tarterji in glavni sodnik spustili na progo to~no ob 15. uri, vsi naslednji prijavljeni so {tartali v presledkih 30 sekund. Vsaka zamuda na startu gre v {kodo tekmovalca, ki sicer kljub temu lahko nastopi. Med prijavljenimi je bilo veliko starih znancev, prekaljenih ma~kov hribolazcev od blizu in dale~, ni manjkalo niti kolesarjev s super aerodinami~no profesionalno opremo, niti ljubiteljskih navdu{encev na povsem obi~ajnih konji~kih. S prihodom skozi ciljno ~rto je ra~unalnik vsakemu tekmovalcu izmeril in zabeleìl to~en ~as vo`nje. Delo ~asomerilcev je potekalo pod budnim o~esom sodnika, ki je nadziral potek tekme. Vsi tekmovalci so se okrep~ali s pija~o in hrano. Dogajanje na progi so spremljali {tevilni gledalci, ki so pozdravljali in bodrili tiste, ki so se borili s klanci in sekundami. Kot è lani na dirki, je letos ponovil sloves absolutno najhitej{ega Miran Cvet, kategorija amater C (30 do 39 let) iz KD Hrastnik s ~asom 9 min. 36 sek. in 51 stotink in prejel posebno nagrado- stensko uro. Pokale so prejeli prvi trije uvr{~eni po kategorijah in tri naj{tevil~nej{e ekipe. Pokal za 1. mesto s 24 tekmovalci smo prejeli doma~ini (KD Menge{), 2. in 3. mesto je zaradi povsem enakega {tevila (16 tekmovalcev) odlo~il `reb. KD Brda Dobrovo se je veselil pokala za 2. mesto, KK Izvir Vipava pa je prejel namanj{i pokal~ek. Pokala za najhitrej{o ob~anko in ob~ana sta {la tako kot è ve~ let zapored v roke Neì [krlep za ~as 13:02,09 in Gorazdu Lukanu (12:07,65). Pokala jima je izro~il ùpan Ob~ine Menge{ g. Toma` [tebe, ki je kot ~lan KD Menge{ tudi sam tekmoval. V ~asu obdelovanja podatkov in izdelave rezultatov je potekalo `rebanje prakti~nih nagrad, ki so jih za vse tekmovalce tako kot vsako leto doslej prispevali {tevilni sponzorji. Uvrstitve ~lanov doma~ega kolesarskega dru{tva po kategorijah so: 1. mesto sta osvojila: Kotnik, Skok; 2. mesto: [krlep; 3. mesto: Kali{nik, Osolnik, Verbi~; 4. mesto: Bajda; 5. mesto: Ur{i~; 6. mesto: Zakotnik, Martin~i~; 7. mesto: Trkman, Siko{ek, Rode; 8.mesto: Turek; 9. mesto: Urbanija M. Poleg teh gredo ~estitke tudi za naslednje uvrstitve: Lavri~, [tebe, Pre{eren, Bregar, Lukan, Jeraj, Kosirnik, Urbanija R. Rezultate si lahko ogledate na internetni strani Kolesarsko dru{tvo Menge{ se zahvaljuje vsem, ki so na kar{enkoli na~in pripomogli k uspe{ni izvedbi tekme, {e posebej pa gre zahvala naslednjim donatorjem: pokrovitelj: Ob~ina Menge{, glavni donator: Kme~ki turizem Bla` Zg. Dobeno, ostali: Totter Midi d.o.o. Menge{, Rudi Jeraj s.p.mizarstvo Gora 2, Komenda, IZI Mobili Menge{- pohi{tvo po meri, AZ NET d.o.o. Menge{, Bele Frido s.p., izdelava letne obutve Menge{, Tatjana in Milan Strm{ek Menge{, ozvo~enje in napovedovanje na cilju, Avtoprevozni{tvo in vrtnarstvo Hubat Zg. Dobeno, HA-NI trgovina tekstilnih izdelkov Menge{, ITU IMEX d.o.o. ^rnu~e, L Oreal Slovenija d.o.o. Ljubljana, Teamtrans d.o.o. ^rnu~e, Rekki R Grosist d.o.o. Ljubljana, Bolero Oblak d.o.o.kranj, proizvodnja obla~il, Lek d.o.o. Ljubljana, MM Ogrinc s.p. Jar{e, stenske ure in poslikava lesa, Titan Kamnik d.d., Jungheinrich d.o.o. Trzin, Avtoservis Gregorc d.o.o. Menge{, Tagor d.o.o. Menge{, Kiwi, sadje -zelenjava Menge{, Avto Car d.o.o. Menge{, Prokolo Kamnik, trgovina s kolesi 29 in opremo, Leben Boris s.p. [pica Menge{, servis in prodaja koles, [kofic Marija s.p. Menge{, IGMA Maver Igor s.p. Ljubljana, Glaso d.o.o. Trzin, Standox Domàle, Medic- Canon Menge{, trgovina, servis in fotokopiranje, Opti-Com d.o.o. Menge{, FIM Kovinoplastika s.p. Menge{, Avto el izbira d.o.o. Kamnik, Simax Domàle, trgovina z avtodeli in dodatno opremo, Gostilna Pavovec Menge{ Jankovi~ Robert s.p., Optika Golav{ek Vida s.p. Menge{, Robson d.o.o.menge{, Sve~arstvo Pirc s.p. Menge{, Trdinov hram, Marko Brinar s.p. Menge{, Vendo -barve laki, Pu{nik s.p. Menge{, Prostovoljno gasilsko dru{tvo Loka pri Meng{u, Mesnica in delikatesa Zaprice Kali{nik s.p. Kamnik, [~etarstvo Rebolj s.p. Moste, izdelovanje vseh vrst {~etk, Vinoto~ Cotman Slavko Rodica, Plima Lendava d.o.o. dr. Verban~i~, trgovina z zdravilni pripomo~ki in svetovanje v veterini, Tosama d.d. [port Ljubljana, izdelava {portnih obla~il, Trgovina Pan-kam d.o.o. Kamnik, Akrol Alojz Kosec s.p. Menge{, rolete, àluzije, Erdani {port d.o.o. Domàle, Frizerski salon Jana Menge{, Mladinska knjiga biro oprema d.o.o. Ljubljana, Sla{~i~arna Flere Milena s.p. Menge{, Gostilna Ru~igaj Dobeno, TOM COM d.o.o. Dobeno, Jelen Milan s.p.menge{, hidravli~ne cevi, plinski elementi, in{talacije, Sadni vrt Ravnikar Franci s.p. Menge{, Meso Kamnik d.d., SI-JA d.o.o. ^rnu~e, Radio HIT Domàle, MI2-Group d.o.o. Ljubljana, Mladinska knjiga trgovina d.d. Ljubljana îmve~ {portnih uìtkov in kolesarskih poti. Ur{a Urankar-tekst Joè Trplan- foto

30 kri`anka 30

31 obvestila 31

32

Prikaži več