SN september cdr

Transkripcija

1 ÈASOPIS MESTNE OBÈINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti 17. september 2018 / številka 179 Kot se za mesto spodobi Osmi september je bil za šport v Murski Soboti poseben dan. Na ta dan so namreè tudi uradno odprli dvorano s tremi novimi igrišèi. Od zdaj bo tenis mogoèe igrati vse leto. V Teniškem klubu Murska Sobota so o pokritih igrišèih za tenis razmišljali že pred desetimi, petnajstimi leti, zadnjih pet let pa so aktivno snovali predloge in iskali možnosti za realizacijo. Lani so zamisel po veèletnem prizadevanju pripeljali do toèke, ko so lahko zaèeli z gradbenimi deli.»pred nami je najveèja investicija teniškega kluba v njegovi zgodovini od leta 1987, ko je nastalo prvih pet igrišè s pešèeno podlago. V ponos nam je lahko, da nam je ta projekt uspelo realizirati. V obdobju desetih let je tenis v regiji doživel moèan porast, veè je rekreativnih igralcev tenisa in tudi tekmovalcev,«je povedal predsednik kluba Iztok Škraban. Investicija je vredna 350 tisoè evrov, financirali pa so jo teniški klub in iz sredstev Fundacije za šport za sofinanciranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, delež v višini 100 tisoè evrov pa je prispevala še Mestna obèina Murska Sobota. Dvorana je postavljena na prostoru, kjer je prej bil zgrajen stadion za tenis, in je opremljena s tremi novimi igrišèi, ki ustrezajo vsem standardom in normativom, zato bo še dolga leta služila namenu. Teniški klub v Murski Soboti šteje okrog 120 èlanov vseh starosti, ki bodo zdaj teniško infrastrukturo imeli na razpolago vse leto, kar je v nagovoru na otvoritvi poudaril tudi murskosoboški župan Aleksander Jevšek. Slednji je nedaleè stran (na Mestnem stadionu Fazanerija) le nekaj dni pred tem položil temeljni kamen za postavitev reflektorjev, ki so v današnjem nogometnem svetu za tekme na najvišji ravni pravzaprav nuja. Murska Sobota tako v letošnjem letu na športnem podroèju pridobiva dve pomembni investiciji, ki bosta dvignili kvaliteto športne scene v mestu in obèini. Kmalu celovita ureditev kolesarskih stez in povezav / stran 7 Soèno, zabavno in z obilo dobre glasbe / stran 10»Ko se èlovek upokoji, lahko preide v neko praznino«/ stran 15

2 2 / september 2018 V FOTOGRAFIJI IN BESEDI Center za socialno delo na novi lokaciji Center za socialno delo Murska Sobota se je z 10. septembrom preselil v nove poslovne prostore. Najdete jih na Trgu zmage 7, v stavbi banke NLB, vhod je s strani tržnice pred podhodom. Do strokovnih delavcev vas bosta usmerila usmerjevalna tabla ali varnostnik. Strokovni delavci opravljajo enake naloge kot na prejšnji lokaciji, tudi uradne ure ostajajo enake. Za uporabnike so, kot pravi direktorica mag. Nataša Meolic, novi prostori veliko prijaznejši. Uredili so posebno sobo za timsko delo. Novost je soba za stike otrok s starši, ki prispeva k še kakovostnejšemu delu. Do prvega nadstropja, kjer se nahajajo novi prostori, je urejen dostop z dvigalom, urejen pa bo tudi dostop za invalide. Uradna otvoritev bo konec septembra. / Ksenija Glažar Dijak Biotehniške šole Rakièan državni prvak v oranju Matej Sinic iz Biotehniške šole Rakièan (na fotografiji desno) je osvojil titulo najboljšega v kategoriji plugi krajniki. 62. državno tekmovanje oraèev Slovenije in 24. državno tekmovanje dijakov biotehniških šol v oranju je sicer potekalo v Radvanjah pri Mariboru. Državni prvak v kategoriji obraèalni plugi je postal Uroš Pate, med ekipami pa je slavila Bela krajina. Najbolje uvršèena tekmovalca v posamezni kategoriji bosta Slovenijo zastopala na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Združenih državah Amerike. / Foto: ZOTKS Osnovnošolci v Krogu prejeli èebelnjak Predsednik državnega zbora Dejan Židan je Podružnièni osnovni šoli Krog podaril èebelnjak, ki ga je prejel od Èebelarske zveze Slovenije. Židan je bil namreè vodja projekta za svetovni dan èebel. Na šoli v Krogu sicer že nekaj let deluje èebelarski krožek, v katerega so aktivno vkljuèeni tamkajšnji uèenci, nov èebelnjak pa bo zagotovo še dodatno vzpodudil zanimanje za èebelarstvo med mladimi. Èebelarski krožek na šoli trenutno obiskuje okrog 30 uèencev, vodi pa ga Janko Rožman, ki je tudi predsednik Èebelarske zveze društev Pomurja. Fotoklub postavi svetlobo na ogled Fotoklub Murska Sobota postavlja na ogled tretjo klubsko fotografsko razstavo na temo svetlobe. V avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota si lahko ogledate 28 fotografij šestnajstih avtorjev. Fotografija lahko nastane le ob prisotnosti svetlobe, saj že sama beseda fotografija v izvoru pomeni zapis svetlobe. Tako je na ogled pestra paleta izbranih fotografij, kjer se avtorji razlièno poigravajo s svetlobo ali pa skušajo svetlobne uèinke ujeti v objektiv. Še zlasti s ponosom predstavljajo tiste fotografije, ki so že bile uspešne na domaèih in mednarodnih nateèajih. Razstava bo na ogled do 22. septembra. V letošnjem letu nas èaka še ena pregledna razstava za leto 2018, ki bo v zaèetku decembra. / Aleš Cipot Šarkezi v Pušèi z nogometnim taborom Ob 60. obletnici delovanja NK Pušèa so na tamkajšnjem nogometnem igrišèu pripravili prvi nogometni tabor Marinka Šarkezija, ki velja za romsko nogometno legendo, saj je edini romski nogometaš na svetu, ki je kdaj zaigral v Ligi prvakov. To je bilo z Mariborom, kjer Šarkezi zdaj deluje kot trener ženske nogometne ekipe. Tabor, ki je bil namenjen otrokom, je organiziral Nogometni klub Pušèa v sodelovanju z Zvezo Preporod, Medobèinsko nogometno zvezo Murska Sobota in Mestno obèino Murska Sobota. V septembru bo na sporedu še osrednja prireditev praznovanja 60-letnice delovanja NK Pušèa. / Uredništvo Mladi nogometni upi v Rakièanu Nogometni klub Rakièan je organiziral tradicionalni turnir mlajših selekcij Centeršut, na katerem so sodelovali mladi v starostnih skupinah U7, U9 in U11. Med drugim je na turnirju sodelovala tudi ekipa mladih nogometnih upov iz pobratenega srbskega mesta Paraæina. Mladi so pokazali obilo spretnosti in znanja, s èimer so zagotovo upravièili upanje, da bodo nekoè postali uspešni nogometaši. Toda najbolj je bilo seveda pomembno sodelovanje, ki na tovrstnih turnirjih vedno preseže konèni rezultat. / Foto: NK Rakièan

3 V OSPREDJU / ŽUPANOV KOTIÈEK september 2018 / 3 Velik korak naprej za teniške navdušence Karlo Vratariè Pokrito teniško igrišèe v Murski Soboti je velika pridobitev za vse ljubitelje tega športa.»osnovno vodilo za zaèetek ideje o teniški dvorani je bilo dejstvo, da otroci, ki so poleti obiskovali teèaje tenisa, jeseni z igranjem v Murski Soboti niso mogli nadaljevati. Številni so popolnoma prenehali s tenisom, saj jih starši niso mogli voziti v Bad Radkersburg ali Radence,«je ob otvoritvi med drugim povedal župan Aleksander Jevšek in dodal, da bo Mestna obèina Murska Sobota v tem letu v šport vložila veè kot milijon evrov, teniško dvorano pa smatra za najboljšo investicijo med njimi. Da bi iz nerazvitega postali razviti»izredno sem vesel te teniške dvorane v Murski Soboti, saj to veliko pomeni tudi za slovenski tenis. Vedno sem trdil, da je Prekmurje teniško nerazvita regija, vendar sem preprièan, da bodo s to dvorano šle stvari na boljše, kar je dobro tudi za tenis nasploh,«je povedal predsednik Teniške zveze Slovenije Marko Umberger in dodal, da je krovna organizacija maksimalno podprla projekt in ga Fundaciji za šport predlagala za sofinanciranje. Niè veè na treninge v Avstrijo Nove pridobitve je zelo vesel eden najboljših gluhih igralcev tenisa na svetu Marino Kegl, sicer rojen Soboèan, ki se je doslej pozimi vozil vse naokoli, da je lahko normalno treniral.»teniška dvorana v Murski Soboti je izredno velika pridobitev, in to ne samo za tukajšnji klub, temveè za celotno Pomurje. Celoletno igranje tenisa bo vsekakor pripomoglo k popularizaciji tega èudovitega športa. Meni osebno to Zaèetki tenisa v Murski Soboti segajo v daljno leto 1926, razvoj tega športa pa je bil v preteklosti zelo odvisen od igrišèa, saj je zaradi slabega vzdrževanja igrišèe kar dvakrat propadlo. V zaèetku osemdesetih so se v Teniškem klubu Murska Sobota zbrali zanesenjaki in ljubitelji te igre, ki so si za nalogo zadali izgradnjo lastnih pomeni izredno veliko, saj bom odslej lahko tudi pozimi popoldne treniral in se pripravljal na velika tekmovanja tukaj doma. Doslej sva se z oèetom v zimskem èasu vozila na trening v Avstrijo, na poti sva prevozila tudi osemdeset kilometrov,«nam je povedal Kegl. Partija tenisa namesto prereza traku Namesto obièajnega prereza traku ob odprtju novih objektov so se organizatorji v tem primeru odloèili za teniški dvoboj dvojic. Prvi so uradno na pešèeno podlago stopili župan Jevšek, direktor Teniške zveze Slovenije Gregor Krušiè ter slovenska teniška igralca Andreja Klepaè in Marino Kegl. teniških igrišè. Leta 1987 jih je mesto dobilo kar pet. Konec osemdesetih je klub štel že 500 èlanov, leta 1990 so bili zgrajeni klubski prostori, štiri leta pozneje še dodatna tri igrišèa, od tega eno s tribuno. Po letu 2000 je zanimanje za tenis upadlo, zdajšnje vodstvo pa si prizadeva, da bi tenis ponovno zaživel. Prava smer Murska Sobota je danes drugaèna. Smo ena od dvanajstih razvojno najbolj prodornih obèin v Sloveniji. Poveèuje se zaposlenost, zmanjšuje se brezposelnost. Družinska podjetja krepijo svoje naložbe in v mestu imamo nove investitorje. Kot skupnost skrbimo drug za drugega, tudi z obsežnimi programi za otroke in mladino, za družine in starejše, za invalide in manjšine, za šport in kulturo. Postajamo privlaèna in prepoznavna turistièna destinacija, ki je samo v prvi polovici letošnjega leta dosegla turistièni obisk celotnega leta Skrbimo za skladen razvoj celotne obèine in vseh naselij. Smo središèe regije, s katero smo vedno bolj povezani s cestami in skupnimi projekti. Mursko Soboto spreminjamo skupaj. To se danes zdi samoumevno. A ni bilo vedno tako. Najprej smo se morali poenotiti okoli skupne vizije in ciljev. Povezali smo se, da smo Murski Soboti skupaj zagotovili razvoj. Prepire smo zamenjali s sodelovanjem, izpeljali množièen proces priprave mestne strategije in si skupaj domislili vizijo naše obèine, uredili smo poslovanje obèine, javnih podjetij in zavodov, da danes bolje izpolnjujejo svoje naloge za skupnost. S prenovo in živahnim utripom mestnega središèa mestu vraèamo življenje, razvijamo dobre odnose v mestu, regiji, državi in v mednarodnem prostoru. Z veliko poguma smo zaèrtali razvojne projekte in v obèino pripeljali rekorden obseg razvojnih sredstev, da trajnostno spremenimo to mesto, obèino in skupnost za visoko kakovost življenja. A najpomembnejša sprememba je optimizem. Iz kraja in regije, ki sta obupala zaradi porazov, nastajata Murska Sobota in Pomurje, pripravljena na izzive prihodnosti. Po številnih pogovorih z vami vem, da je to prevladujoèe mnenje v naši skupnosti. Od vas dobim vpogled v probleme in ideje za rešitve. Vi mi s spodbudo ali kritiko dajete motivacijo in energijo, zato je to veè od mojega obèutka in ugodnih statistiènih podatkov. To je danes zavest in energija Murske Sobote. To je prava smer. Zelena prestolnica Pomurja. Pametno mesto, ki s svojimi storitvami celovito odgovarja na potrebe in prièakovanja obèank in obèanov. Trajnostno mesto, ki umno gospodari, da ustvarja najširše razvojne uèinke v dobro celotne skupnosti. Mesto, ki ga naèrtno razvijamo tako, da izboljšujemo pogoje za kakovost življenja vseh. Da Murska Sobota postane mesto, v katerega se bodo mladi vraèali. To je naša vizija, to je naša smer. Od leve proti desni: Gregor Krušiè, Andreja Klepaè, Aleksander Jevšek, Iztok Škraban in Marino Kegl. Danes odloèamo o tem, ali bomo ohranili to smer, s pogledom jasno usmerjenim naprej, kjer se izrisuje mesto prihodnosti. Odloèen sem, da ta vizija s premišljenimi in pogumnimi koraki postane resniènost. Zato na vsakem koraku navdihujem in povezujem, ker verjamem, da lahko iz Murske Sobote in Pomurja naredimo veè. Pred štirimi leti so mnogi dvomili v to, da je mogoèe razvojno zaostalo mesto spremeniti v razvojno prodorno obèino. Toda to smo dosegli. To smo dosegli skupaj. Delo pa še ni konèano, zato bom ponovno kandidiral za župana. Da skupaj nadaljujemo obdobje napredka in razvoja, nas èaka še veliko izzivov. Preprièan pa sem, da jih lahko rešimo, èe nadaljujemo z delom, ki daje rezultate. Da se še bolje povežemo in pametneje organiziramo ter postanemo zgled obèine, ki se je znala spremeniti v dobro in v korist vseh. V Evropi in svetu prepoznavna po dobrih ljudeh in dobrih stvareh. Vse dobro. Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek Odslej se bo lahko tenis v Murski Soboti igral tudi pozimi.

4 4 / september 2018 SVETNIŠKI KOTIÈEK / AKTUALNO Premalo smo storili za izboljšanje življenja v mestni obèini Marjan Žekš, Modra lista Antona Štihca Moj prvi mandat kot èlan mestnega sveta v hramu demokracije na obèinski ravni je minil, kot bi trenil. Zapomnil si ga bom zlasti po številnih vsakoletnih elaboratih, s katerimi smo žal zlasti zviševali cene zdaj ene, nato druge gospodarske javne službe, po tem, da smo obèinskim javnim zavodom iz leta v leto razdeljevali veè denarja, ter tudi po tem, da smo poskrbeli za najmlajše, za novorojence. Zato sem preprièan, da vsi skupaj nismo naredili dovolj za izboljšanje življenja obèank in obèanov. Kljub temu da smo v Modri listi zagovarjali odloèitve, ki bi pocenile življenje v mestni obèini, jih je bilo bore malo. Tudi nove ceste in obvoznice so bistveno premalo za hitrejši razvoj in preboj, o katerem vsi tako radi govorimo. Zanj potrebujemo nova (produktivna) delovna mesta, ki jih je bilo v tem mandatu premalo. Ker so volitve pred vrati, nas bodo volivci imeli priložnost ponovno oceniti. In samo to je tisto, kar bo na koncu dejansko štelo. Zato si za naslednja štiri leta želim, da bi bilo med izvoljenimi svetniki še veè povezovanja, in to ne samo med enako misleèimi, ampak tudi med drugaèe misleèimi. Niè veè povpreèni Mag. Brigita Perhavec, Socialni demokrati (SD) Z nastopom mandata novega obèinskega vodstva, zlasti proaktivnega župana g. Aleksandra Jevška, so se v naši obèini na široko odprla vrata vsem tistim, ki si želimo ustvarjati mesto in obèino po meri sodobnega èloveka. Skozi mesto in obèino sta zavela pozitivizem in optimizem. Konèno smo se zaèeli povezovati in sodelovati. Uspešno projektno pot, ciljno usmerjeno, smo tako skupaj z županom in obèinsko upravo naèrtovali obèinski javni zavodi z razliènih podroèij, nevladne organizacije in drugi, se na podlagi tega prijavljali na evropske in državne razpise in bili pri tem izjemno uspešni. Kot še nikoli doslej v Mestni obèini Murska Sobota. Prepoznali smo priložnosti in zbrali pogum, èeprav so se ideje mnogokrat zdele (pre)drzne. In tako so nastali projekti in produkti, ki štrlijo iz povpreèja (regijski promocijski center Expano z motoriènim parkom, Soboško jezero, celovita prenova mestnega središèa, Hranilnica prekmurskih dobrot, Mensana itd.), bili smo odlièni organizatorji mnogih vrhunskih kulturnih, turistiènih in športnih dogodkov, na podlagi izjemne predstavitve smo bili izbrani za gostitelje svetovnega prvenstva v tekmovanju s toplozraènimi baloni v letu 2020, vidno sodelujemo v mreži mest, skrb za revitalizacijo mestnega jedra je že spremenila podobo mestnega središèa itd. Vsega, kar bi želeli narediti, ni bilo moè izpeljati v zgolj štirih letih, zato bo v naslednjem mandatu treba zaèeto dokonèati. Znanje, energijo in denar pa nato usmeriti v posodobitev že desetletja zanemarjene prometne in komunalne infrastrukture, še naprej ustvarjati pogoje za razvoj malih in srednjih podjetij ter turizma športnega (kolesarstvo, Soboško jezero in Fazanerija), zelenega (obmoèje ob Muri v Krogu in Bakovcih) in kulturnega (vrhunski dogodki, kulturna dedišèina), pri vsem tem se pa še intenzivneje povezovati na regijski ravni. A vse to je treba naèrtovati in izvajati s pravo mero, da bo Mestna obèina Murska Sobota še nadalje ostala prijetno domovanje vseh generacij. Tisoè nevarnosti preži na tistega, ki želi nekaj doseèi. (japonski pregovor) Županu bomo tudi v prihodnje pomagali premagovati ovire tisti, ki z njim stremimo k boljšemu. Bistvo je oèem (ne)vidno Dr. Robert Celec, Stranka modernega centra (SMC) Odloèil sem se, da tokratni svetniški prispevek o razvoju Mestne obèine Murska Sobota v preteklem mandatu navežem na knjižno mojstrovino»mali princ«francoskega pisatelja in letalca Antoina de Saint- Exupéryja oziroma na njegove nepozabne citate, ki bi morali vsakemu èloveku dati misliti. Bistvo brezèasne zgodbe je skrito v znamenitih vrsticah, ki jih izreèe lisica:»kdor hoèe videti, mora gledati s srcem.«ob pogledu na Mursko Soboto danes, v primerjavi z obdobjem izpred štirih let, smo si skorajda zagotovo vsi enotni v preprièanju, da je mesto prijaznejše, njegovi prebivalci pa bolj sprošèeni, manj je prerekanja in veè optimizma. Mali princ pravi:»nihèe ni nikdar zadovoljen tam, kjer je.«v èloveški naravi je, da si želi veè in boljše ter da se izzivi in tudi težave rešujejo. Zagotovo ima mesto velike izzive na podroèju kanalizacijskega omrežja, ker so se v preteklosti prikljuèki le množili, omrežje le krpalo, premalo pa se je posveèalo celovitim rešitvam. Vendar smo v preteklem letu naposled prišli do spoznanja, da je tovrstno krpanje premalo, da je treba zavihati rokave, odpreti obèinsko blagajno ter urediti kanalizacijsko omrežje za zdajšnjo in tudi naslednjo generacijo.»bistvo bo oèem skrito,«a vendar bo verjetno držalo»sreèni so«, ker so se konèno uredile nevšeènosti, kot so med drugim vlažni zidovi, poplavljene kleti in ceste.»pušèava je lepa,«je rekel Mali princ,»zaradi vodnjaka, ki se nekje skriva v njej.«nismo najveèji, nimamo najvišjih stolpov, nekateri celo pravijo, da naše mesto ni najlepše na svetu. A vendar trdim, da je naše mesto lepo, ker v njem živijo moji somešèani, moji ljudje, moji prijatelji, moja družina in ker imamo srce, ki je odprto in toplo. Vendar pa je lepo tudi zato, ker smo ga v zadnjem obdobju v veliki meri uredili in polepšali. In še ga bomo.»od vsakogar smeš zahtevati le to, kar zmore,«pravi Mali princ. Naše mesto zmore veliko, saj se je v preteklem mandatu navsezadnje naredilo veliko: obvoznica, Expano, dvorec Rakièan se konèno intenzivno ureja, vse skupaj dobiva veliko lepšo podobo. Sami od sebe moramo tudi v prihodnosti zahtevati veliko, ker zmoremo veliko, ker imamo srce, ki je predano našemu mestu. Za vedno se je poslovil Geza Farkaš ( ) Nekdanji naèelnik Upravne enote Murska Sobota je to delo opravljal od leta 1995 in vse do leta 2012, ko se je upokojil. Njegova življenjska pot je bila zelo pestra, zlasti na javnodružbenem podroèju. Geza Farkaš se je rodil leta 1948, osnovno šolo je med drugim obiskoval v Kanèevcih, pozneje še v Murski Soboti, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Nato se je vpisal na študij politologije in je po zakljuèku študija kariero sprva zaèel v šolstvu. Pouèeval je namreè v Šalovcih in Maèkovcih, nato ga je pot vodila v družbeno-politièno sfero, saj je Foto: Dnevnik, Zlata nit med drugim delal pri Zvezi socialistiène mladine Slovenije. Najvidnejšo vlogo je opravljal med letoma 1995 in 2012, ko je bil na èelu murskosoboške upravne enote. Življenjsko pot je konèal pred kratkim, star 70 let. Gospod Farkaš, poèivajte v miru. Najvidnejšo vlogo je opravljal med letoma 1995 in 2012, ko je bil na èelu murskosoboške upravne enote.

5 AKTUALNO september 2018 / 5»Otrok se najlažje uèi skozi igro«aleksandra Grah O tem, na kaj paziti, da bo prehod v šolsko obdobje èim lažji, in kakšen je vpliv staršev na šolsko delo otrok, smo se pogovarjali s psihologinjo Brino Vlaj. Slednja pravi, da je vpliv staršev na šolsko delo otrok velik in izrednega pomena z razliènih vidikov, saj imajo starši pomembno vlogo pri navajanju otroka na redno in dobro opravljeno delo ter na razvoj otrokovih ciljev in vrednot. Vpliv staršev se neposredno odraža v otrokovi uèni uspešnosti, še pomembnejši je posreden vpliv, pojasnjuje.»ko se starši zanimajo za otrokove domaèe naloge in šolske dejavnosti, otroku s tem posredno sporoèajo, da jih zanima, kaj se dogaja v njegovem življenju. Veliko pomeni že samo to, da starš vpraša otroka, kako je bilo v šoli, in mu pusti, da mu o tem prosto pripoveduje,«še dodaja psihologinja. Pojasni še, da lahko šola in šolsko delo postaneta sèasoma zanimiva in tudi zabavna pogovorna tema, hkrati pa se ob tem gradi odnos med otrokom in starši, pri èemer je še zlasti pomembno, da otroci razvijajo obèutek lastne vrednosti v varnem okolju in poklicno identiteto. Izpostavi, da je otroku treba ob primernem èasu dopustiti tudi primerno mero svobode. Pri tem je pomembno, da se otroci sèasoma osamosvojijo v šolskem delu ter se nauèijo sami uravnavati delo in zabavo. Razvoj predbralnih strategij in predpisalnih sposobnosti Pri majhnih otrocih je bolj kot delo za pisalno mizo pomembno, da razvijajo razliène predbralne in predpisalne sposobnosti ter razliène druge spretnosti, pravi sogovornica in dodaja, da bodo recimo vezanje vezalk, prijemanje majhnih predmetov in igra z njimi, rezanje s škarjami in podobno predšolskemu otroku dali veliko veè kot to, da bo že na pamet znal abecedo.»seveda ni niè narobe, da mu takrat, ko otrok pokaže željo po tem znanju, to na primeren naèin omogoèimo Psihologinja Brina Vlaj:»Veliko pomeni že samo to, da starš vpraša otroka, kako je bilo v šoli, in mu pusti, da mu o tem prosto pripoveduje.«spoznati in ga spodbujamo k radovednosti. A pri tem ne pozabimo na pomembnost drugih vešèin. Plezanje in skakanje otrokom omogoèata ob razvijanju gibalnih spretnosti tudi razvoj prostorskih in kolièinskih predstav, ki mu bodo pozneje prišle še kako prav pri matematiki, fiziki in še kje. Otrok se najveè, najlažje in najraje uèi skozi igro, tako lahko štejemo rožice v naravi, skoke ali krožnike na mizi in podobno.«zaènite z gospodinjskimi opravili Že majhni otroci zmorejo pomagati pri marsikaterem gospodinjskem opravilu in pri tem razvijajo razliène spretnosti, saj posnemajo odrasle ter naèeloma želijo poèeti in poskusiti to, kar delajo starši.»niè zato, èe so še nekoliko manj spretni in ne pometejo najboljše; škoda je, èe takrat starši prevzamejo nalogo, saj s tem otroci dobijo obèutek, da ni pomembno, èe sploh kaj postorijo. Èe otroci pomagajo pri gospodinjskih opravilih, se nauèijo tudi odgovornosti in zavedanja, da je doloèena opravila treba redno opravljati. To se pozneje prenese na šolsko delo,«še pojasni psihologinja. Starši naj pomagajo pri razvoju uènih navad Mnogi starši se sprašujejo, koliko naj pomagajo otroku pri šolskem delu, kar je po mnenju psihologinje težko doloèiti v splošnem, saj se ne nazadnje zelo razlikujemo v sposobnostih. Vendar bi naj starši pomagali èedalje manj oziroma naj zgolj preverjajo, ali je narejeno vse, meni Brina Vlaj in doda, da je pomembno, da otroku pomagajo razvijati uène navade in notranjo motivacijo za šolsko delo. Sprva je ta motivacija zunanja, s èimer pa ni niè narobe. To namreè pomeni, da otroka lahko nagradimo za dobro opravljeno šolsko (ali drugo) delo, vendar mu namesto materialnih nagrad raje namenimo priljubljeno aktivnost. Aktivno pri pouku Brina Vlaj pravi, da je otroka dobro spodbujati k aktivnemu sodelovanju pri pouku, obenem pa, da se naj otrok ne boji vprašati uèiteljice ali šolske svetovalne delavke za pomoè. Enako velja tudi za starše.»uèencem sem vedno poudarjala, da ni šibak tisti, ki si poišèe pomoè. Prav nasprotno. S tem, da pridejo do mene, pokažejo, da jim je mar in da bi radi konstruktivno rešili problem. Da to zmoreš, kaže na to, da si moèan. Zavedati pa se je treba, da nekateri potrebujejo veè pomoèi in podpore, nekateri pa manj, v kakršni koli obliki že. Prav vsakdo lahko najde nekaj, v èemer je dober, in pomembno je, da se nauèi biti sreèen,«zakljuèi psihologinja.

6 6 / september 2018 AKTUALNO V svet znanja vstopilo 188 prvošolcev Ksenija Glažar V Mestni obèini Murska Sobota je 3. septembra prviè v šolske klopi sedlo 188 prvošolcev. Starši lahko do 1. decembra 2018 uveljavljate enkratno denarno pomoè za prvošolce. V šolskem letu 2018/2019 imamo v obèini 188 prvošolcev, in sicer 68 na OŠ I, 42 na OŠ II, deset na podružnièni šoli v Krogu, 49 na OŠ III, osem na OŠ IV in enajst na OŠ Bakovci. Ob tem pomembnem dogodku je otroke na slavnostnih sprejemih po šolah obiskal župan Aleksander Jevšek in jim zaželel veliko veselja do uèenja. Še zlasti ga veseli, ko ga pozneje v šolskem letu z rumeno rutico okrog vratu v mestu pozdravljajo»zdravo, župan«. V spomin na prvi šolski dan so prejeli otroško monografijo»murska Sobota je tudi moje mesto«. Osnovna šola I Murska Sobota Osnovna šola II Murska Sobota Osnovna šola Bakovci Osnovna šola III Murska Sobota»V šoli so prijazne uèiteljice in vzgojiteljice«na OŠ III Murska Sobota je prvošolce in njihove starše prisrèno nagovorila tretješolka Jerca Recek:»Veseli smo, da ste prišli v šolo med nas. Vsak dan se bomo skupaj igrali in veselili. Postali bomo dobri prijatelji. V šoli je lepo. Tu se boste nauèili veliko novega in zanimivega. V šoli so prijazne uèiteljice in vzgojiteljice, ki vas bodo uèile pisati, brati in raèunati. Veliko se boste igrali, risali boste in seveda tudi telovadili. Želimo vam, da bi se v šoli prijetno poèutili in da bi zaèutili, da je to vaš drugi dom. Dom, v katerem boste dobili novo in veliko družino. Drage prvošolke, dragi prvošolci, dobrodošli med nas.«enkratna denarna pomoè za prvošolce Pri Mestni obèini Murska Sobota je treba predložiti vlogo, ki jo dobite v vložišèu ali na spletni strani obèine. Vlogi je treba priložiti potrdilo o stalnem bivališèu za prvošolca in upravièenca ter potrdilo o skupnem gospodinjstvu oziroma dokazilo pristojnega organa o zakonitem zastopništvu, èe zakoniti zastopnik upravièenec ni eden od staršev. Eden izmed pogojev je, da imata vsaj eden od staršev in otrok vsaj dve leti stalno bivališèe na obmoèju Mestne obèine Murska Sobota. Vlagatelj mora v roku 180 dni od prejema odloèbe pri Mestni obèini Murska Sobota predložiti dokazila (kopije raèunov ali drugih enakovrednih listin, ki se glasijo na vlagatelja) o plaèilu za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z vpisom otroka v prvi razred osnovne šole, v vrednosti najmanj 178,57 EUR. Toliko znaša višina denarne pomoèi za prvošolce v letošnjem letu. Pravico lahko uveljavljate do 1. decembra Starši prvošolcev (oziroma zakoniti zastopniki) lahko uveljavljajo enkratno denarno pomoè za prvošolce. Iz Baške s èudovitimi spomini Uredništvo Foto: arhiv DPM Murska Sobota Tudi letos je Društvo prijateljev mladine Murska Sobota ob pomoèi sredstev ZZZS in donatorjev organiziralo letovanje za skupno 625 otrok, od tega 279 otrok iz UE Murska Sobota. V Otroški poèitniški dom Baška, ki je v lasti murskosoboške mestne obèine, sta se v dveh izmenah odpravili dve skupini otrok, obe v spremstvu pedagoškega in medicinskega kadra. Cilji letovanja so namenjeni zdravstveni preventivi in krepitvi zdravja otrok, toda nikakor ne gre zanemariti njegovih socializacijskih vidikov.»mlajši otroci prviè odidejo od doma ter pridobijo veliko socialnih vešèin in koristnih navad, uèijo se skrbeti zase in svoje stvari ter postanejo bolj samostojni. Starejši otroci oziroma mladostniki, ki so že bolj vpeti v družbo in njene norme, doživijo poèitnice, kjer svobodno ustvarjajo in se družijo,«pozitivne vidike letovanja opisuje Lili Miloševiè, predsednica Društva prijateljev mladine Murska Sobota. Pohvale za Nemca Otroci so nastanjeni v poèitniškem domu, delijo si športne rekvizite, sodelujejo v igrah, sooblikujejo pravila sobivanja, pojejo in plešejo, tekmujejo in navijajo drug za drugega.»gre za univerzalne vrednote, ki gradijo èloveško skup- Nekateri otroci so prviè videli morje. Veselje je bilo nepopisno. nost, èloveku dajejo dostojanstvo, èloveštvu pa upanje. Naši otroci so tega vsekakor vredni in zanje se velja potruditi. Navsezadnje bodo krojili našo prihodnost. Pri tem ne smemo pozabiti izrednega prispevka mag. Bojana Nemca, ki je delo ravnatelja Otroškega poèitniškega doma Baška opravljal dolgih 35 let in ki ima velike zasluge, da je dom po osamosvojitveni vojni ostal v slovenskih rokah oziroma v rokah mestne obèine,«je preprièana predsednica društva. Dom nujno potrebuje zamenjavo oziroma obnovo strehe Bojan Nemec je sicer kljuèe doma letos predal novi ravnateljici Nataši Klepec. Po mnenju Miloševièeve je stkal izjemno dobre odnose z lokalno skupnostjo v Baški in razvil dragoceno podporno mrežo, ki jo bomo po njenem mnenju potrebovali tudi v prihodnje. Dom nujno potrebuje zamenjavo oziroma obnovo strehe. Njena dotrajanost grozi, da bodo z minevanjem èasa nastajali samo še veèji stroški. Brez pomembnih donatorjev nikakor ne bi šlo»upravièeno se bojimo, da lahko v doloèenem trenutku presežejo zmogljivost financerja. Že vnaprej hvala županu dr. Aleksandru Jevšku za njegovo razumevanje in podporo pri tem velikem projektu. Hvala Mestni obèini Murska Sobota, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, vsem donatorjem in tudi vsem prostovoljcem, voditeljem, zdravnikom, medicinskim tehnikom, športnim animatorjem in pedagoškim vodjem za sodelovanje, strokovno podporo in nesebièno pomoè. Brez vas v Baški ne bi bilo nasmejanih otroških obrazov in na vas vsekakor raèunamo tudi v prihodnosti. Posebej hvala donatorjem, ki ste letovanje omogoèili otrokom iz družin, potrebnih dodatne finanène podpore. Nekateri njihovi otroci so letos prviè videli morje. En sam pogled v njihove oèi bi vam povedal vse,«še dodaja predsednica DPM Murska Sobota.

7 AKTUALNO september 2018 / 7 Kmalu celovita ureditev kolesarskih stez in povezav na obmoèju obèine Ksenija Glažar Med pomembnejše investicije Mestne obèine Murska Sobota spada projekt ureditve kolesarskih stez in povezav. Izvedba se bo zaèela že letos in se še intenzivneje nadaljevala v letu O trasah in zaèetku del smo se pogovarjali z dr. Hugom Mauèecem, višjim svetovalcem za podroèje cestnega prometa in komunalne prispevke pri mestni upravi.»sklenjena mreža zagotavlja razbremenitev preostalih cest«v okviru vzpostavitve kakovostnih kolesarskih povezav so predvidene rekonstrukcije kolesarskih stez ob Lendavski ulici v Murski Soboti, povezave na Gregorèièevi ulici v Murski Soboti od križišèa s Slomškovo ulico s križišèem z Ulico Staneta Rozmana, izvedba kolesarske povezave na južni in severni strani Slomškove ulice ter rekonstrukcija dvosmerne kolesarske steze med Mursko Soboto in Rakièanom. Projekti so bili izdelani v letu 2017, prva dela bodo izvedli še letos, nadaljevala pa se bodo v letu Vrednost naložb v vzpostavitev kolesarskih povezav je ocenjena na 1,4 milijona evrov, 80 odstotkov vrednosti bo sofinanciranih iz mehanizma Celostne teritorialne naložbe in Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostanek iz obèinskega proraèuna.»z modernizacijo cestne infrastrukture, izgradnjo manjkajoèih odsekov kolesarskih stez ter ureditvijo prometnovarnostne signalizacije bodo zagotovljeni kljuèni pogoji za razvoj kolesarskega prometa v celotni mestni obèini,«pravi Mauèec. Dodaja, da sklenjena mreža zagotavlja razbremenitev preostalih cest in uèinkovitost posega. Kolesarsko omrežje mora biti, še poudari, enakomerno razporejeno po celotni obèini. Projekti vzpostavitve in ureditve kakovostnih kolesarskih povezav v mestu Murska Sobota (obnove in novogradnje) bodo prispevali k uresnièevanju ciljev iz Trajnostne urbane strategije na podroèju trajnostne mobilnosti in varovanja okolja (kakovost zraka). Prav tako bo projekt prispeval k uresnièevanju ciljev Celostne prometne strategije na podroèju trajnostnih oblik mobilnosti. Rekonstrukcija kolesarske steze ob Lendavski ulici v Murski Soboti V prihodnjem letu se bo po besedah višjega svetovalca za podroèje cestnega prometa zaèela ureditev odseka kolesarske povezave s hodnikom za pešce ob Lendavski ulici v skupni dolžini 120 metrov. Ker trenutni gabariti kolesarskih površin ne zadostujejo pogojem navodil za projektiranje prometnih površin, bo enosmerna kolesarska vozišèu ukinjeno. Ob kolesarski povezavi sta predvideni nova urbana oprema in nova ureditev javne razsvetljave. V obmoèju krožišèa na dvignjenem platoju Slomškove in Gregorèièeve ulice je predvideno parkirišèe za kolesa s stojali. Umešèanje kolesarsteza skladno s smernicami za umešèanje kolesarske infrastrukture v urbanih obmoèjih razširjena s sedanjih 1,50 metra na dva metra. Obenem bo urejen loèen hodnik za pešce širine 1,70 metra. Ureditev obravnavanega obmoèja posega na obstojeèe parkirišèe bližnjega blokovskega naselja, zato bodo tamkajšnja parkirna mesta preurejena s sedaj pravokotnih na parkirna mesta z vzdolžnim parkiranjem. Ob enosmerni dvostranski kolesarski stezi bosta dve parkirni mesti za avtomobile preurejeni v parkirišèe za kolesa s stojali za kolesa, kjer bo mogoèe kolo prikleniti na stabilno stojalo, prostor bo nudil zavetje ter bo razsvetljen in viden. Rekonstrukcija kolesarske povezave na Gregorèièevi ulici v Murski Soboti Prihodnje leto bo urejena tudi kolesarska povezava na Gregorèièevi ulici v Murski Soboti, in sicer na obmoèju med križišèem Gregorèièeve ulice z Ulico Staneta Rozmana in križišèem na jugu (med Slomškovo in Gregorèièevo ulico) v dolžini približno 400 metrov. Tukaj je kolesarska povezava predvidena kot enosmerna dvostranska neposredna kolesarska povezava. Kolesarska povezava med predvidenim krožnim križišèem Slomškove ulice in Gregorèièeve ulice ter predvidenim krožnim križišèem Gregorèièeve ulice in Ulice arhitekta Novaka je zasnovana kot enosmerna dvostranska kolesarska steza na zunajnivojskem ploèniku širine dveh metrov, ki pušèa dovolj prostora, pribl. 1,60 metra, za hodnik za pešce. Za takšno ureditev bo obstojeèi ploènik razširjen za okoli 0,65 metra. V vzhodnem delu ulice je predvidena rekonstrukcija v obmoèju predvidenega krožnega križišèa med Gregorèièevo ulico in Ulico arhitekta Novaka, kjer je predvideno krožno križišèe, kar bo urejeno še v letu Povezava med predvidenim krožnim križišèem med Gregorèièevo ulico in Ulico arhitekta Novaka ter predvidenim krožnim križišèem med Gregorèièevo ulico in Ulico Staneta Rozmana je zasnovana kot enosmerni dvostranski kolesarski pas širine 1,80 metra na vozišèu. S tem ukrepom bodo obstojeèi ploèniki namenjeni pešcem. Za potrebe kolesarskega pasu bo obstojeèa cesta zožena na širino voznega pasu tri metre, kar bo prispevalo k umiritvi motornega prometa. Predvidena tri krožna križišèa Na zahodni strani Gregorèièeve ulice se predvidene kolesarske povezave nahajajo na parkirišèu z vzdolžnim parkiranjem, ki bo z izvedbo kolesarskega pasu na ske povezave na Gregorèièevi ulici bo neposredno vplivalo na promet z motornimi vozili. Kot uèinkovit ukrep za umiritev motornega prometa so predvidena tri krožna križišèa na dvignjenih platojih, ki bodo locirana glede na križanje preènih ulic (Slomškova ulica, Ulica arhitekta Novaka in Ulica Staneta Rozmana) z Gregorèièevo ulico. V obmoèju krožnih križišè hitrost motornih vozil upade na približno 25 km/h, razmeroma majhna razdalja med njimi pa voznikom onemogoèa veèje hitrosti. Dodaten ukrep za umirjanje prometa bo zoženje voznih pasov s sedanjih 4,50 ali petih metrov na tri metre. Kolesarska povezava na južni in severni strani Slomškove ulice Kolesarska povezava med križišèem Cankarjeve ulice s Slomškovo ulico na zahodu in križišèem na vzhodu (med Slomškovo in Gregorèièevo ulico) v dolžini okoli 600 metrov bo urejena kot enosmerni dvostranski kolesarski pas optimalne širine 1,80 metra na vozišèu. S tem bodo ploèniki na celotnem obmoèju namenjeni prometu pešcev. Za potrebe kolesarskega pasu bo cesta zožena na širino voznega pasu od 2,50 do 2,7 metra, kar bo prispevalo k umiritvi motornega prometa. Dosedanja parkirišèa z vzdolžnim parkiranjem motornih vozil bodo z novo ureditvijo ukinjena. Ob kolesarski povezavi so predvidene urbana oprema in nova ureditev javne razsvetljave ter obnova asfaltnega vozišèa. Dela so predvidena še v letošnjem letu in bodo potekala po sklopih. Rekonstrukcija kolesarske steze med Mursko Soboto in Rakièanom Urejena bo tudi dvosmerna kolesarska steza Murska Sobota Rakièan, in sicer na odseku od BS MOL Mala Nova ulica do spiralnega krožišèa v dolžini 253 metrov. Od regionalne ceste bo ostala loèena z obstojeèim zelenim pasom. Na odseku od spiralnega krožišèa do uvoza k Splošni bolnišnici Murska Sobota bo kolesarska steza loèena z zelenim pasom z obstojeèim opornim zidom zaradi lokacije avtobusnega postajališèa in obcestnim travnatim jarkom. Nasproti bencinskega servisa MOL bo ob kolesarski povezavi postavljen kolesarski števec. Jeseni letos je predviden zaèetek del ureditve krožnega križišèa na uvozu k Splošni bolnišnici Murska Sobota. Vse omenjene kolesarske steze in povezave bodo urejene v okviru prve faze CTN. Ureditev kolesarske steze med Markišavci in Puconci Mestna obèina Murska Sobota je oddala prijavo za ureditev trase kolesarske povezave Markišavci Puconci v okviru drugega povabila dogovora za razvoj regij v okviru naložbe spodbujanja multimodalne urbane mobilnosti gradnje regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne V prihodnjem letu se bo zaèela ureditev odseka kolesarske povezave s hodnikom za pešce ob Lendavski ulici v skupni dolžini 120 metrov. mobilnosti. V projekt je vkljuèena ureditev kolesarske povezave od Markišavcev do Puconcev v dolžini 2382 metrov. Izvedena bo ob državni regionalni cesti in obèinski cesti, po katerih se kolesarji, ki se vozijo na delo v Mursko Soboto, trenutno zaradi slabega stanja vozišèa in poveèanega tovornega prometa ne morejo varno in udobno peljati. Kolesarska povezava bo predstavljala zvezno povezavo in dopolnjuje že obstojeèo izgrajeno kolesarsko omrežje v Mestni obèini Murska Sobota. Navezuje se na javni potniški promet in omogoèa povezovanje regijskega središèa z zaledjem. Urejena bo tudi javna razsvetljava. Obvešèamo vas, da bosta za namen izvedbe prireditve v torek, 18. septembra 2018 od 5.00 do zaprti Slovenska ulica (od Lendavske ulice do krožišèa) in del Naèrti še za ureditev novih kolesarskih povezav V drugi fazi èrpanja evropskih sredstev iz naslova Urejanje kolesarskih povezav v okviru CTN so predvidene prijava izgradnje kolesarskih povezav na Kroški ulici v Murski Soboti, novogradnja enosmerne kolesarske steze od krožišèa pri TC Maximus ob Ulici Štefana Kovaèa in do Šolskega naselja z izgradnjo mostu za kolesarje èez razbremenilni kanal Ledava ter ureditev kolesarske povezave proti Nemèavcem, ki bi se navezovala na Termalno kolesarsko pot, ki je regijska kolesarska povezava. Dan brez avtomobila in uradno odprtje obnovljenega Trga zmage Vabimo vas, da se nam pridružite na prireditvah ob Evropskem dnevu brez avtomobila, ki ga bomo letos s pestrim programom obeležili v torek, 18. septembra 2018, med 9.00 in na obmoèju okrog Trga zmage (drevored Martina Luthra, Spremenjen prometni režim del Slovenske in Kardoševe ulice). Ob tej priložnosti bomo simbolièno tudi uradno odprli obnovljen Trg zmage, ki je bil obnovljen v sklopu projekta»prenova mestnega središèa 1. Faza«v okviru Celostnih teritorialnih naložb. Kardoševe ulice (od objekta bivše cvetlièarne Park do obèinskega dvorišèa), na delu med obèinskim dvorišèem in Grajsko ulico pa bo spremenjen tudi prometni režim.

8 8 / september 2018 AKTUALNO Konèno prenovljeno balinišèe Karlo Vratariè Mestna obèina Murska Sobota je na pobudo in dolgoletno željo Društva upokojencev Murska Sobota v juniju pristopila k obnovi obstojeèega balinišèa na Kocljevi ulici. Balinišèe ob stavbi na Kocljevi ulici 4, kjer so med drugim tudi stanovanja upokojencev in sedež Društva upokojencev Murska Sobota, je bilo zgrajeno pred 45 leti.»obnovljeno balinišèe bo služilo namenu, seveda po dogovoru, ki ga bomo uredili in zapisali. Sestavili bomo urnik dejavnosti posameznikov, ob športnih dnevih lahko balinišèe uporabljajo tudi osnovne ali srednje šole. V imenu vseh se zahvaljujem za razumevanje, saj tudi starejši želimo uriti svoje športne sposobnosti. Velja, da starejši potrebujemo veè gibanja. Na tem prostoru se bo vedno nekaj dogajalo, pa naj bo to vadba, tekmovanja ali kaj drugega,«je na otvoritvi med drugim povedala predsednica murskosoboškega društva upokojencev Angela Novak. Med obnovo balinišèa so obnovili dve stezi za balinanje, med njima so uredili tlakovce, obnovili so kovinsko ograjo in robnike ter uredili odvodnjavanje balinišèa in preostalo opremo na njem. Obnovo je izvedlo javno podjetje Komunala, vrednost investicije je bila okrog evrov. Spodbuditi druge obèane Kot je na otvoritvi povedal župan Jevšek, želijo na mestni obèini z obnovo balinišèa zagotoviti ustrezno športno-rekreacijsko infrastrukturo zlasti za starejše in invalide. S tem seveda želijo spodbuditi tudi druge obèane k aktivnemu preživljanju prostega èasa, gibanju in s tem k zdravemu naèinu življenja. Kmalu tudi v Bakovcih? Toda balinanje kot šport ni razvito samo v mestu, ampak tudi v okoliških krajevnih skupnostih. Župan si je skupaj z investitorji denimo že ogledal balinišèe v Bakovcih, kjer nameravajo obnoviti tamkajšnjo infrastrukturo in dodati streho, da bi upokojenci lahko balinali tudi ob slabšem vremenu. Balinanje je priljubljena oblika rekreacije èlanov številnih društev v naši obèini. Ko se na pikniku sreèajo starejši Geza Grabar Center za starejše Murska Sobota, ki je enota rakièanskega doma, je v ustaljenem terminu drugo soboto v septembru, pripravil tradicionalni, tokrat že osmi piknik. Na njem se že vse od zaèetka zberejo stanovalci in zaposleni, sorodniki, prijatelji, znanci in predstavniki organizacij, s katerimi ta ustanova sodeluje. Kot je poudarila vodja enote Marta Ferencek, na ta naèin enoto z vsemi 55 stanovalci odprejo za vse in vsakogar posebej. To ni samo piknik, temveè ob tem še prijateljsko sreèanje, je dodala. Sicer se lahko ustanova pohvali z nizom drugih dogodkov ter dobrim sodelovanjem s šolami, društvi in drugimi organizacijami iz okolja, s èimer negujejo zgledno vpetost v okolje, v katerem delujejo. Zoran Hoblaj, direktor Doma starejših Rakièan, je poleg težav, s katerimi se sreèujejo vsi podobni zavodi v državi neprestano zniževanje plaèil ZZZS za nego stanovalcev in številna odprta vprašanja pred sprejemanjem zakona o dolgotrajni oskrbi, nanizal tudi nekaj svetlih toèk. Poudaril je, da kot prvi v državi vzpostavljajo mrežo dnevnih centrov. Ta že nekaj let uspešno deluje prav v tej enoti, letos naj bi ju odprli v Bakovcih in Turnišèu, naèrtujejo ga še na Tišini. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili nepogrešljiv pevski zbor Škrjanèek, ki deluje v centru, plesalci Folklornega društva Bistrica, mlada violinistka Maja Cigan iz lendavske glasbene šole ter uèenke devetega razreda OŠ III Murska Sobota, ki so zapele ob klavirski spremljavi mentorice Tjaše Šimonke. Tako kot vsa leta doslej je center za zunanje obiskovalce odprl vrata svojih prostorov, ogledati si je bilo mogoèe še priložnostno zgodovinsko razstavo o Prekmurju med letoma 1920 in 1940 ter prelistati domsko glasilo»zrelo klasje«. Piknik je potekal v sprošèenem vzdušju in s pestrim kulturnim programom. Lovci v Müzgah z novostmi Geza Grabar Lovska družina Bakovci- Lipovci je prvo nedeljo v avgustu pri svojem lovskem domu v gozdièku v Müzgah pripravila jubilejno dvajseto Hubertovo lovsko mašo. V èast živim in v spomin pokojnim lovcem jo je daroval župnik v Bakovcih dr. Franc Zorec, ki je med drugim spregovoril o sv. Hubertu, zavetniku in zašèitniku lovcev. Ob tej priložnosti se je lovska družina župniku zahvalila za dosedanje sodelovanje ter mu v spomin podarila sliko z lovskim motivom in rožni venec iz roževine, ki so ga spletli lovci sami. Zahvale so prejeli še njihova èlana Jože Kuhar in Drago Grlec, gonilni sili pri urejanju doma in okolice, ter njuni ženi. Pomembne lovske pridobitve je zbranim predstavil èlan družine Bojan Bohnec. Èlani LD Bakovci-Lipovci so letos ob pomoèi Mestne obèine Murska Sobota ter Verniki bakovske in sosednjih župnij so se pri maši zbrali v lovskem spominskem vrtu, kjer je v spomin na umrle èlane te zelene bratovšèine zasajenih trideset lip. drugih sponzorjev in donatorjev v lovskem domu in okrog njega opravili vrsto del. Tako so uredili parkirišèe za osebna vozila, dovozno pot do doma in notranjost ter zgradili hladilnico in predprostor. Uredili so tudi nove sanitarije in vodovod ter zasadili drevesa. Najveèji dosežek, za katerega so si lovci že dalj èasa prizadevali, je pridobitev elektrike v lovskem domu. Lovci so novosti proslavili z lovskim druženjem, saj so za vse obiskovalce pripravili slastne lovske specialitete. Bronasti znak za 40 let dela Med tistimi, ki se jim je murskosoboška lovska družina na tradicionalni prireditvi pri lovskem domu v Krogu nedavno oddolžila za aktivno minulo delo v zeleni bratovšèini, je tudi Jože Rajnar iz Bronasti znak je prejel Jože Rajnar. Kroga. Je lovec v lovskem revirju Krog, za njim pa je že štirideset let uspešnega lovskega dela v tej lovski družini. V tem èasu je doživel veliko lepega in dobrega ter vèasih tudi kaj manj prijetnega. Rajnar je doslej deloval v upravnem odboru lovske družine in v njeni kinološki sekciji. Ves ta èas je bil prvi med enakimi in veliko oporo pri tem mu je dajala njegova družina. V štiri desetletja dolgem lovskem stažu je med drugim sodeloval pri gradnji lovskega doma v Krogu ter pri gradnji lovskih prež in drugih objektov v lovišèu matiène lovske družine. Pravi, da je priznanje, ki mu ga je v imenu Lovske zveze Slovenije podelil starešina LD Murska Sobota Marjan Štiblar, krona njegovega dosedanjega delovanja v matièni lovski družini.

9 AKTUALNO september 2018 / 9»Pomurje postavimo tja, kjer je nekoè že bilo«geza Grabar, Jasmina Muhiè Da dobre zgodbe rastejo, potrebujejo povezovanje in združevanje. Tako gostom lahko ponudimo prvovrstno doživetje spoznavanja Pomurja. Kar sedem ponudnikov je zbranih v zgodbo Gourmet over Mura, kulinarièni izlet oziroma prvovrstno doživetje spoznavanja Pomurja, ki popotnike popelje na razliène destinacije severovzhodne Slovenije. Zgodbo so zaèele gostilna Rajh, Šunkarna Kodila in vinska klet Marof, pridružili so se jim še štirje novi ponudniki: domaèija Firbas, pivovarna Bevog, vinarstvo Steyer in oljarna Kocbek. Projekt so ponudniki predstavili toèno na sredini reke Mure na brodu in s tem pokazali povezovanje uspešnih zgodb z obeh bregov.»združeni smo moènejši,«je preprièanih vseh sedem, ki si želijo še veè novih ponudnikov, da bi regijo postavili tja, kjer je nekoè že bila. Projekt je zastavljen kot kulinarièni izlet, ki ga lahko izbere turist, gost oziroma tudi nekdo iz Pomurja, ki si kupone enega ali veè ponudnikov kupi glede na èas, ki ga želi nameniti za uživanje v dobrotah naše pokrajine, in seveda glede na okus. Ob nakupu vsaj treh kuponov je kupec deležen 10- odstotnega popusta.»vavèerjev ni treba izkoristiti v enem dnevu, èeprav to priporoèamo, ker si tako gost sestavi vrhunsko kulinarièno izkušnjo Pomurja v enem dnevu,«pojasni Tanja Pintariè iz gostilne Rajh, ki doda še, da se gost lahko vrne tudi èez pol leta ali leto dni, saj kupon ne poteèe. Glavni namen ponudnikov je gosta obdržati v pokrajini, da tukaj prenoèi.»kuponi za izbrane ponudnike so že na voljo, in sicer pri vseh ponudnikih, vpletenih v zgodbo Gourmet over Mura,«pojasnjujejo združeni. In kaj gostu ponudijo?»pri nas meni s štirimi hodi, v Šunkarni Kodila ogled šunkarne in degustacijo, v vinski kleti pripravijo vinsko degustacijo z ogledom vinske kleti, podobno v vinarstvu Steyer. Na domaèiji Firbas pripravijo domaè narezek, gibanico in ogled kmetije, pivovarna Bevog in oljarna Kocbek pripravita degustacijo. Vsi ponudniki gostu tudi razložijo, kako poteka njihovo delo,«na kratko pove Pintarièeva. Vseh sedem ponudnikov je na dvorišèu Soboškega gradu pripravilo Gourmet over Mura party, kjer so pred goste postavili vrhunsko kulinariko združenih in tudi preostalih domaèih ponudnikov. Festival prekmurske šunke in gibanice V pristnem okolju renesanènega gradu v Murski Soboti je kulinariènoturistièno prireditev v sodelovanju z Mestno obèino Murska Sobota tradicionalno zopet pripravilo Društvo za promocijo in zašèito prekmurskih dobrot. Kot pravi Janez Kodila, predsednik in eden pobudnikov za ustanovitev društva ter (so)lastnik in direktor družinskega podjetja Kodila iz Markišavcev pri Murski Soboti, si s številnimi podporniki, najbolj pa prav z mestno obèino, kar je na podelitvi priznanj z ocenjevanj potrdil tudi župan dr. Aleksander Jevšek, prizadevajo, da bi prireditev iz sedanje dvodnevne prerasla v veèdnevno, morda tedensko. In da ne bi bila samo kulinarièna in družabna, temveè tudi strokovna, turistièna in etnološka. So na dobri poti, da se to v bližnji prihodnosti tudi zgodi. Že prvi dan, v petek, so si torej vrhunski kuharski mojstri prizadevali, da bi na kulinariènem veèeru obiskovalcem sicer tradicionalno prekmursko kulinariko predstavili s pridihom sodobnosti, torej so jedi, a ne le šunko in gibanico, predstavili kot kreacije na malo drugaèni, višji ravni. Brez odliènih vin z razliènih bregov prekmurskega vinorodnega okoliša od Gorièkega do Lendavskih goric prav tako ni šlo. Sobotna prireditev, ki je bila namenjena širšemu krogu obiskovalcev in tradicionalno zelo množièno obiskana, je bila z nastopi številnih prekmurskih ljudskih skupin tudi etnološko obarvana. Pri ocenjevanju so sodelovali tudi ponudniki iz naše obèine. Srebro med šunkami je pripadlo Šunkarni Kodila (Markišavci); zlato pri gibanicah murskosoboškemu Mlinopeku, srebro pa Lovenjakovemu dvoru iz Polane, Kodili ter gostilni in mini restavraciji Rajh, hotelu Diana in družbi Zvezda Turizem, vsi iz Murske Sobote. Združeni smo moènejši, pravijo Rajh, Marof, Kodila, Bevog, Firbas, Steyer in Kocbek. Vse ocenjene gibanice je bilo mogoèe tudi pokusiti. Ne samo zrezki, ki gledajo èez rob krožnika Ksenija Glažar V okviru projekta»flagship Products«je nastala nova zanimiva knjiga»obredi in obedi Pomurja«z veè kot šestdesetimi recepti z vodilnimi produkti regije, kot so buèe, jabolka, med, mleko, žita in mineralna voda. Projekt, ki se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Avstrija ter ga financirajo Evropska unija oziroma Evropski sklad za regionalni razvoj in Mestna obèina Murska Sobota, je na novinarski konferenci najprej predstavila Snežana S. Slekovec, strokovna sodelavka in vodja projekta pri ZKTŠ Murska Sobota, ki je eden izmed projektnih partnerjev. Cilj projekta je ustvariti nova partnerstva in turistiène produkte ter spodbuditi mreženje na podroèju razvoja, marketinga in distribucije vodilnih produktov obmejne regije. V èasu trajanja projekta je ZKTŠ Murska Sobota izvedel veè aktivnosti. Izdali so knjigo, ki so jo pripravili skupaj z avtorico besedila in zasnove knjige Valentino Smej Novak.»Obedi v Prekmurju niso nikoli samo obedi in obredi nikoli niso samo obredi, še zlasti èe jih ne spremljajo obedi,«je avtorica uvodoma predstavila novo knjigo. Dodala je še, da je danes kuharska knjiga lahko prepoznavna in uspešna le, èe recepti kažejo širšo zgodbo, ki vkljuèuje kulturno dedišèino, tradicijo ter ljubezen do zemlje in vsega, kar na njej zrase in se pridela. Poudarila je, da gre za jedi, ki jih gostinci lahko ponudijo v gostilnah ali restavracijah in tudi v manjših lokalih, zaradi preproste priprave so namreè lahko tudi prigrizek ob pijaèi. V Pomurju kakovostne in slastne jedi Recepti so podkrepljeni z lepimi fotografijami, za katere je poskrbel fotograf Matej Fišer, ki med drugim pravi, da si želi, da bi knjiga prispevala k razbijanju stereotipa, da turist v Pomurju za malo denarja dobi velik zrezek, ki gleda èez rob krožnika, in zraven še gobovo omako. Želi si premik v razmišljanju v smislu, da v Pomurju strežemo kakovostne in slastne jedi. Tako so zbrane jedi v knjigi tudi prikazane. Dušan Zelko, uèitelj praktiènega pouka na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, je povedal, da so Pri nastajanju receptov v knjigi»obredi in obedi Pomurja«so sodelovali tudi lokalni gostinci in proizvajalci vodilnih produktov. nove jedi in recepte razvijali skupaj z dijaki, ki so bili pri ustvarjanju jedi zelo zagnani in so prispevali veliko novih idej.