UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOST O OKOLJU OCENA KAKOVOSTI VODOTOKA VIPAVA DIPLOMSKO DELO Tina VIDMAR Mentor: doc. dr. Barbara Čenčur Curk N

Transkripcija

1 UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOST O OKOLJU OCENA KAKOVOSTI VODOTOKA VIPAVA DIPLOMSKO DELO Tina VIDMAR Mentor: doc. dr. Barbara Čenčur Curk Nova Gorica, 2013

2 IZJAVA Izjavljam, da je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela. Rezultati, ki so nastali v okviru skupnega raziskovanja z drugimi raziskovalci, ali so jih prispevali drugi raziskovalci (strokovnjaki), so eksplicitno prikazani oziroma navedeni (citirani) v diplomskem delu. Tina Vidmar II

3 ZAHVALA Zahvaljujem se doc. dr. Barbari Čenčur Curk za mentorstvo, vso strokovno pomoč nasvete, gradivo in vzpodbude pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi Dr. Romini Ţabar za pomoč in podporo v laboratoriju. Posebna zahvala gre tudi mojim staršem, ki so mi omogočili študij in mi stali ob strani, ter Klemnu za pomoč pri terenskem delu, računalniškem oblikovanju in seveda za podporo in potrpeţljivost. III

4 POVZETEK Reke so najpomembnejši oblikovalci zemeljskega površja, poleg tega pa imajo izjemen pomen za človeštvo. Ljudje se ţe od nekdaj naseljujejo v bliţini rek. Te predstavljajo vir pitne vode, hrane, omogočajo razvoj kmetijstva, industrije, turizma, rečni promet in proizvajajo električno energijo. Skozi čas se je obseg prebivalstva povečal, prišlo je do razvoja industrije, kmetijstva in s tem tudi do večjega onesnaţenja vodotokov. Reke imajo samočistilno sposobnost, saj s pomočjo mikroorganizmov organsko snov razgradijo v anorgansko. Zaradi prevelike onesnaţenosti rek, ki je začela presegati samočistilno sposobnost, so drţave začele izvajati razne zakone in ukrepe za zmanjšanje onesnaţenosti, čiščenje in kontroliranje odpadnih voda. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na kakovost vode, so število priključenih prebivalcev na kanalizacijo, industrija, kmetijske dejavnosti in odtoki s prometnih površin. V diplomski nalogi sem naredila analizo monitoringa reke Vipave v obdobju med letoma 2001 in 2010 ter poskušala raziskati in ovrednotiti spreminjanje kakovosti reke po toku navzdol. V ta namen sem izbrala 9 vzorčnih mest, na katerih sem merila temperaturo vode, ph, električno prevodnost in vsebnost kisika ter odvzela vzorce vode za kasnejše analize KPK, BPK 5, TOC in TN v laboratoriju. Rezultati desetih letnih meritev Agencije RS za okolje so pokazali, da je kakovost reke najslabša v spodnjem delu toka. To so potrdili tudi moji rezultati, ki so pokazali, da na reko Vipavo najbolj negativno vplivajo odpadne vode iz podjetja Goriške opekarne in pritok potoka Vrtojbica. KLJUČNE BESEDE: reka Vipava, onesnaţenje vodotokov, vzorčenje, samočistilna sposobnost SUMMARY Rivers are the most important shapers of the Earth s surface, further more they have a significant importance for humanity. People have always been settling near rivers. Rivers represent a source of drinkable water, food; they enable the development of agriculture, industry, tourism, river traffic and produce electricity. Throughout time the population has increased, industry and farming have developed and consequently the pollution of watercourses has increased. Rivers have a self-cleaning ability, since they decompose organic substance into inorganic with the help of microorganisms. Due to excessive pollution of rivers, which started to exceed the self-cleaning ability, countries started to execute different laws and measures to decrease pollution, clean and monitor wastewater. The most important factors, impacting the quality of water, are the number of inhabitants connected to the sewer, industry, farming activities and drains from traffic areas. In the thesis I analysed the monitoring of the river Vipava from 2001 to 2010 and tried to research and assess the variation in quality of the river downstream. For this purpose I selected 9 sampling places, where I measured the water temperature, ph, electrical conductivity and oxygen content; and took samples of water for posterior COD, BOD 5, TOC and TN analyses in the laboratory. The results of ten annual measurements by the Slovenian environmental Agency showed that the quality of the river is the worst in the lower part of the course. My own results confirm these findings, since they have shown that wastewater from the company Goriške opekarne and the affluent Vrtojbica have the most negative impact on the river Vipava. KEY WORDS: river Vipava, water resources pollution, sampling, self-cleaning river ability IV

5 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Namen TEORETIČNE OSNOVE Monitoring kakovosti površinskih vodotokov Nadzorni monitoring Operativni monitoring Preiskovalni monitoring Parametri onesnaženosti Temperatura vode Koncentracija v vodi raztopljenega kisika Nasičenost vode s kisikom Električna prevodnost ph Kemijska potreba po kisiku (KPK) Biokemijska potreba po kisiku (BPK) Celotni organski ogljik (TOC) Celotni dušik (TN) Onesnaževanje površinske vode Vpliv kmetijstva na površinske vode Vpliv industrije na površinske vode Vpliv kanalizacije na površinske vode Vpliv prometa na površinske vode Samočistilna sposobnost reke EKSPERIMENTALNI DEL Opis lokacije terenskega dela Vipavska dolina Podnebje Vipavske doline Geološke in pedološke značilnosti Vipavske doline Geografski in hidrološki opis vodotoka Vipava Raba prostora ob reki Vipavi Metode dela Popis onesnaževalcev reke Vipave V

6 3.2.2 Analiza kemijskega stanja reke Vipave od leta 2001 do leta Merilna in vzorčna mesta Terenske meritve in vzorčenje Laboratorijske analize vode REZULTATI IN RAZPRAVA Onesnaževalci reke Vipave Kmetijstvo Industrija Neurejenost kanalizacijskega omrežja Promet Analiza monitoringa reke Vipave v obdobju med letoma 2001 in Kemijska potreba po kisiku Biokemijska potreba po kisiku Celotni organski ogljik Celotni dušik Fizikalne in kemijske analize vode Temperatura Električna prevodnost ph Koncentracija kisika v vodi Nasičenost s kisikom Kemijska potreba po kisiku Biokemijska potreba po kisiku Celotni dušik Celotni organski ogljik ZAKLJUČKI VIRI VI

7 SEZNAM TABEL Tabela 1 Gauss-Krugerjeve koordinate in nadmorska višina vzorčnih mest Tabela 2 Primeri razredčitev vzorca glede na pričakovani rezultat BPK 5 (Macherey Nagel, 2012) Tabela 3 Priprava umeritvenih standardov Tabela 4 Merilna mesta, šifre in Gauss-Krugerjeve koordinate postaj ter leta izvajanja monitoringa kakovosti reke Vipave Tabela 5 Letne povprečne vrednosti KPK, BPK 5, TOC in TN na treh merilnih mestih v letih od 2001 do Tabela 6 Letne povprečne vrednosti nitrata, sulfata, klorida in fosforja na treh merilnih mestih v letih od 2001 do Tabela B1 Vrednosti koncentracije in absorbance umeritvene krivulje za TOC Tabela B2 Vrednosti koncentracije in absorbance umeritvene krivulje za TN Tabela D1 Rezultati meritev izvedenih na terenu dne Tabela D2 Rezultati meritev izvedenih na terenu dne Tabela D3 Rezultati analiz izvedenih v laboratoriju (KPK, BPK 5, TOC in TN) VII

8 SEZNAM SLIK Slika 1 Razvrščanje površinskih voda glede na kakovost (Cvitanič in sod., 2010)... 3 Slika 2 Meje Vipavske doline (Perko in Orožen Adamič, 1998) Slika 3 Klimadiagram za meteorološko postajo Bilje, obdobje ( Klimadiagram, 2012) Slika 4 Pedološka karta Vipavske doline (merilo: 1: Atlas okolja, 2007) Slika 5 Legenda pedološke karte (Atlas okolja, 2007) Slika 6 Lega reke Vipave (Atlas okolja, 2007) Slika 7 Več izvirov se združi v skupno strugo (Vidmar, 2012) Slika 8 Pokrovnost tal ob reki Vipavi (izdelala: Tina Vidmar, podlaga: Atlas okolja, 2007) Slika 9 Legenda pokrovnosti tal (Atlas okolja, 2007) Slika 10 Prikaz lokacije vzorčnih in merilnih mest na zemljevidu (izdelala: Tina Vidmar, podlaga: Atlas okolja, 2007) Slika 11 Prikaz postopka za določitev kemijske potrebe po kisiku (Macherey Nagel, 2012) Slika 12 Analitik Jena Multi N/C 3100 (Vidmar, 2012) Slika 13 Vinogradi ob reki Vipavi (Vidmar, 2012) Slika 14 Glavna industrijska podjetja v bližini reke Vipave oziroma njenih pritokov (izdelala: Tina Vidmar, podlaga: Geopedia, 2012) Slika 15 Most čez reko Vipavo (Vidmar, 2012) Slika 16 Merilna mesta za kakovost reke Vipave med letoma 2001 in 2010 (Atlas okolja, 2007) Slika 17 Vsebnost KPK s K 2 Cr 2 O 7 v Vipavi v letih od 2001 do Slika 18 Vsebnost BPK 5 v Vipavi v letih od 2001 do Slika 19 Vsebnost TOC v Vipavi v letih od 2001 do Slika 20 Vsebnost TN v Vipavi v letih od 2001 do Slika 21 Temperatura vode na devetih merilnih mestih v dveh dneh Slika 22 Električna prevodnost na devetih merilnih mestih v dveh dneh Slika 23 ph na devetih merilnih mestih v dveh dneh Slika 24 Koncentracija raztopljenega kisika na devetih merilnih mestih v dveh dneh.. 41 Slika 25 Nasičenost s kisikom na devetih merilnih mestih v dveh dneh Slika 26 KPK na devetih vzorčnih mestih v dveh dneh Slika 27 BPK 5 na devetih vzorčnih mestih v dveh dneh Slika 28 Celotni dušik na devetih vzorčnih mestih v dveh dneh Slika 29 Celotni organski ogljik na devetih vzorčnih mestih v dveh dneh Slika A1 Merilno mesto št. 1 Slika A2 Merilno mesto št. 2 Slika A3 Merilno mesto št. 3 Slika A4 Merilno mesto št. 4 Slika A5 Merilno mesto št. 5 Slika A6 Merilno mesto št. 6 Slika A7 Merilno mesto št. 7 Slika A8 Merilno mesto št. 8 Slika A9 Merilno mesto št. 9 Slika B1 Umeritvena krivulja za TOC Slika B2 Umeritvena krivulja za TN VIII

9 1 UVOD Voda je ena izmed najpomembnejših naravnih dobrin, brez katere si ne znamo predstavljati ţivljenja, ter ena od posebnosti, ki Zemljo loči od sosednjih planetov Osončja. Voda prekriva kar tri četrtine površja Zemlje, zato jo imenujemo tudi»vodni planet«. Največji deleţ vse vode na Zemlji je slane (97,5 %), sladke pa 2,5 %. Od tega je površinske sladke vode to je vode jezer, rek, mokrišč, vode v tleh in ozračju, od katere smo najbolj neposredno odvisni ljudje in si jo delimo z večino organizmov, ki so poselili kopno, le 0,26 %, dostopne pa še precej manj (Bat in sod., 2003). Slovenija je vodnata deţela. Ozemlje Slovenije, ki meri km 2, ima kar km rečnih strug, kar pomeni, da je gostota rečne mreţe 1,33 km km -2. Iz Slovenije vode odtekajo na eni strani v Jadransko morje, na drugi strani pa proti Donavi in naprej v Črno morje. Celotno ozemlje Slovenije ima pozitivno letno vodno bilanco, kar pomeni, da prejema s padavinami in dotokom več vode, kot je porabi. Večina tega preseţka slej ko prej odteče po površju in oblikuje rečno mreţo (Bat in sod., 2003). Tekoče vode so bile v preteklosti zelo pomembne za delovanje mlinov in ţag, danes pa jih izkoriščamo predvsem zaradi energije, predstavljajo vir pitne vode, pomembne prometne poti in vir za namakanje. Vodo sicer uvrščamo med obnovljive vire, vendar se v primeru pretirane uporabe ne more več sproti obnavljati, zato lahko postane neobnovljivi vir. Neodgovorno ravnanje drţav in posameznikov je pripeljalo do točke, ki lahko vodi do velike krize z vodo zaradi prekomerne onesnaţenosti. Res je, da imajo reke samočistilno sposobnost, vendar le do neke meje. Najpomembnejši dejavniki, ki negativno vplivajo na kakovost voda, so izpusti industrijskih odplak, izpusti nezadostno prečiščenih komunalnih odpadnih voda, spiranje hranil in pesticidov s kmetijskih zemljišč, spiranje olj in naftnih derivatov s cestišč. V primerjavi z razvitimi drţavami je kakovost voda v Sloveniji v samem evropskem vrhu. Eden od razlogov je brez dvoma ta, da večina rek izvira na ozemlju Slovenije. To pa nikakor ne pomeni, da v Sloveniji ni teţav s kakovostjo površinskih kot tudi podzemnih voda. Posamezne odseke rek še vedno obremenjujejo prevelike količine industrijskih in komunalnih odplak in so zato znatno ali celo prekomerno onesnaţeni. Reke so obremenjene tudi z nitrati in pesticidi, lokalno pa tudi s kloriranimi organskimi topili. Onesnaţenje je najbolj izrazito v severovzhodnem delu Slovenije in v okolici Celja (Dobnikar Tehovnik, 2008). Reka Vipava teče skozi Vipavsko dolino, kjer je zelo razvito kmetijstvo, predvsem sadjarstvo in vinogradništvo. Naselja ob reki imajo slabo urejeno kanalizacijsko omreţje, ob reki so prisotne tovarne, ki izpuščajo odpadne vode, nekatere so speljane v čistilno napravo, nekatere pa se izlivajo neposredno v reko. 1.2 Namen Namen diplomske naloge je analizirati podatke o kakovosti reke Vipave med letoma 2001 in 2010 ter s pomočjo laboratorijskih analiz in meritev na terenu ugotoviti, kako se kakovost reke spreminja po toku navzdol in katere so glavne aktivnosti, ki negativno vplivajo na kakovost reke. 1

10 Metode oziroma postopki, ki sem jih uporabljala, so: analiza podatkov o kakovosti reke Vipave med letoma 2001 in 2010 (ARSO), popis moţnih onesnaţevalcev reke Vipave, odvzemanje vzorcev vode iz vodotoka Vipava na devetih vzorčnih mestih v maju in juniju, meritve na terenu (temperatura vode, ph, električna prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika), določanje biokemijske in kemijske potrebe po kisiku, analiza vsebnosti celotnega dušika in celotnega organskega ogljika. 2

11 2 TEORETIČNE OSNOVE 2.1 Monitoring kakovosti površinskih vodotokov Monitoring kakovosti površinskih vodotokov se izvaja na osnovi zakonskih in podzakonskih osnov ob upoštevanju zahtev Vodne direktive (Water Framework Directive, 2000/60/EC, UL. l. št. 327/1) ter drugih smernic in strokovnih navodil za vzpostavitev in izvajanje monitoringa. Način in obseg izvajanja monitoringa površinskih voda ureja Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Ur. l. RS, 81/2011). V Sloveniji se od leta 2002 ocenjuje kemijsko stanje površinskih vodotokov v skladu z Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda (Ur. l. RS, 14/2009). Ta uredba določa mejne vrednosti parametrov in merila za ugotavljanje kemijskega stanja. Programi monitoringa se delijo na nadzorni, operativni in preiskovalni monitoring (Dobnikar Tehovnik, 2008). Cilj spremljanja stanja rek je določitev ekološkega in kemijskega stanja posameznih vodnih teles, ki so definirana v Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Ur. l. RS, 32/2011). Ekološko stanje se razvršča v pet razredov kakovosti, in sicer: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo, kemijsko stanje pa v dva, in sicer dobro ali slabo stanje. Razrede se določa na osnovi rezultatov vrednotenja s posameznimi elementi kakovosti. Kemijsko stanje vodnega telesa površinske vode se ugotavlja na osnovi rezultatov kemijske analize vzorcev površinskih voda, ki se pridobijo z monitoringom stanja površinskih voda. Ekološko stanje vodnega telesa površinske vode se ugotavlja na osnovi rezultatov fizikalnih in kemijskih analiz vzorcev površinskih voda, rezultatov analiz bioloških vzorcev in rezultatov spremljanja hidromorfoloških elementov kakovosti, ki se pridobijo z monitoringom stanja površinskih voda (ARSO, 2010). Slika 1 Razvrščanje površinskih voda glede na kakovost (Cvitanič in sod., 2010) Nadzorni monitoring Nadzorni monitoring se izvaja za zagotavljanje celovite ocene stanja voda na vodnem območju. Rezultati nadzornega monitoringa so primerni za ocenjevanje dolgoročnih sprememb naravnih razmer, za ocenjevanje dolgoročnih sprememb zaradi človekove dejavnosti in kot podpora pri izdelavi programa operativnega monitoringa. Nadzorni 3

12 monitoring je treba izvesti enkrat v obdobju načrta upravljanja voda. Če rezultati monitoringa izkazujejo dobro stanje in se vplivi človekovega delovanja niso spremenili, pa se lahko nadzorno spremljanje stanja izvede vsak tretji načrt. V program nadzornega monitoringa so vključeni vsi elementi kakovosti za opredelitev stanja površinskih voda (Cvitanič in sod., 2011). Nadzorni monitoring se izvaja zlasti na mestih, kjer (Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda, Ur. l. RS, 81/2011): je pretok pomemben za vodno območje kot celoto, vključno z mesti na velikih rekah, kadar je prispevna površina večja od km 2, vodno telo prečka drţavna meja ali po vodnem telesu teče drţavna meja in se kemijsko oziroma ekološko stanje ugotavlja na osnovi mednarodnih sporazumov, je treba oceniti obremenitve z onesnaţevalom, ki se prenese čez drţavno mejo ali v morje, so ta z Odločbo Komisije z dne 17. avgust 2005 o vzpostavitvi registra mest vključena v interkalibracijsko mreţo. V program nadzornega monitoringa so vključeni naslednji elementi kakovosti (Cvitanič in sod., 2011): splošni fizikalni in kemijski parametri, biološki elementi kakovosti, parametri kemijskega stanja (prednostne in prednostno nevarne snovi), ki se odvajajo v vode v porečju, posebna onesnaţevala, ki se v pomembnih količinah odvajajo v vode v porečju, hidromorfološki elementi kakovosti. Zadnji nadzorni monitoring rek je bil izveden v letu 2011 (Cvitanič in sod., 2011), vanj pa je bila vključena tudi reka Vipava Operativni monitoring Operativni monitoring je namenjen spremljanju stanja vodnih teles (Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda, Ur. l. RS, 81/2011): v katera se odvajajo odpadne vode, ki povzročajo onesnaţenost s parametri kemijskega stanja ali posebnimi onesnaţevali ali splošnimi fizikalnimi in kemijskimi parametri ekološkega stanja površinskih voda, ki so obremenjena zaradi znatnega vpliva razpršenih virov onesnaţevanja, ki so obremenjena zaradi znatnega vpliva hidromorfoloških sprememb, kjer se odvzema površinska voda za oskrbo s pitno vodo in ki leţijo na posebnem varstvenem območju. Operativni monitoring poteka letno, v program pa so vključeni tisti biološki, fizikalni in kemijski elementi, ki so najbolj občutljivi na pritiske, ki jim je vodno telo podvrţeno. Za oceno vpliva teh obremenitev so v program vključeni (Cvitanič in sod., 2011): biološki elementi kakovosti, ki so najbolj občutljivi za posamezno obremenitev ali pritisk, splošni fizikalni, kemijski in hidrološki parametri, parametri kemijskega stanja (prednostne in prednostno nevarne snovi), ki se odvajajo v vode v porečju, posebna onesnaţevala, ki se odvajajo v vodno telo v pomembnih količinah. 4

13 Pogostost operativnega monitoringa se lahko zmanjša, če se na osnovi podatkov in informacij ugotovi, da se je stanje površinske vode izboljšalo (Cvitanič in sod., 2011). Operativni monitoring se bo na reki Vipavi izvajal vsako leto med letoma 2010 in Preiskovalni monitoring Preiskovalni monitoring se vzpostavi za vodna telesa površinskih voda (Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda, Ur. l. RS, 81/2011): če niso znani razlogi za prekoračitve okoljskih standardov kakovosti ali mejnih vrednosti za dobro ekološko stanje, za ugotavljanje vzrokov nedoseganja okoljskih ciljev, da se ugotovi velikost in vpliv naključnega onesnaţenja (npr. okoljske nesreče). Preiskovalni monitoring pod prvo in drugo alinejo zagotavlja Agencija RS za okolje in prostor, preiskovalni monitoring pod tretjo alinejo pa spada v pristojnost Ministrstva za obrambo, kjer je za odkrivanje ter spremljanje nevarnosti v primeru okoljskih nesreč vzpostavljen Center za obveščanje RS (CORS) in 13 regijskih centrov (RC) (Cvitanič in sod., 2011). Preiskovalni monitoring se izvaja za tiste parametre in metrike ter v takšnem obsegu, kot je potreben za dosego cilja preiskovalnega monitoringa. Rezultati preiskovalnega monitoringa se uporabijo pri pripravi programov ukrepov (Cvitanič in sod., 2011). Iz poročil, objavljenih na spletni strani ARSO, je razvidno, da se preiskovalni monitoring v zadnjih dvanajstih letih na reki Vipavi ni izvajal. 2.2 Parametri onesnaženosti V nadaljevanju so opisani parametri, s katerimi se lahko ugotavlja onesnaţenost površinskih voda in so bili merjeni tudi na terenu Temperatura vode Klimatske spremembe, ki se pojavijo sezonsko, vplivajo na temperaturne spremembe vodnih teles, za nekatera vodna telesa pa so značilne tudi dnevno-nočne spremembe. Na temperaturo v vodotokih vplivajo tudi površinski odtoki in dotoki ter podtalnica. Na zvišanje temperature vode najbolj vpliva absorpcija sončnega sevanja, ki ga absorbirajo voda ter v vodi raztopljene organske snovi in suspendirani delci. Oddajanje toplote iz usedlin in zraka je veliko manj pomemben vir toplotne energije (Urbanič in Toman, 2003). Temperatura vode neposredno vpliva na fizikalne, kemijske in biološke procese v vodnih telesih in posledično na vrednosti mnogih spremenljivk. Zaradi segrevanja rečne vode se zmanjša navzemanje kisika, ki je potreben za ţivljenje vodnih organizmov. Segrevanje hkrati pospešuje presnavljanje, to pomeni, da se kisik hitreje porablja. Zaradi tega se zmanjša samočistilna sposobnost reke, v drugem primeru pa začnejo odmirati organizmi, ki ţivijo v vodi. Segrevanje omogoča hitrejše razmnoţevanje in rast bakterij ter fitoplanktonskih organizmov, zaradi česar se poveča motnost vode (Urbanič in Toman, 2003). 5

14 V Sloveniji imajo površinske netermalne vode običajno temperaturo med 0 in 30 C. Temperature se spreminjajo sezonsko z minimumom v zimskem in maksimumom v poletnem obdobju. Neznačilno visoke temperature se lahko pojavijo ob izpustu hladilnih vod (npr. termoelektrarn) in takrat govorimo o termalnem onesnaţenju. Ker temperatura močno vpliva na mnoge pomembne dejavnike in procese v vodi, je zelo pomemben parameter pri določanju kakovosti voda (Urbanič in Toman, 2003) Koncentracija v vodi raztopljenega kisika Prosti kisik v vodi je bistven za aerobne organizme. Koncentracija kisika je odvisna od fizikalnih, kemijskih in bioloških procesov v vodi, kot so temperatura, atmosferski tlak, slanost, turbulenca, fotosinteza, aktivnost primarnih producentov in respiratorna aktivnost ţivljenjske zdruţbe. Topnost kisika se manjša z naraščanjem slanosti in temperature, povečuje pa z naraščanjem turbulence. Na končno koncentracijo bistveno vplivajo primarna produkcija zelenih rastlin, ki povečuje koncentracijo raztopljenega kisika, in procesi razgradnje saprofitskih bakterij, ki zmanjšujejo koncentracijo raztopljenega kisika. Koncentracija raztopljenega kisika v vodi je pokazatelj onesnaţenosti vodnega okolja in je ključnega pomena pri samočistilni sposobnosti vodotoka. V neonesnaţenih vodotokih koncentracija raztopljenega kisika niha dnevno in sezonsko, v odvisnosti od temperature in aktivnosti organizmov. Na mestih izpustov odpadnih voda, bogatih z organskimi snovmi, so zaradi povečane mikrobne aktivnosti koncentracije kisika niţje v primerjavi z neobremenjenimi sistemi, razlike pa so tudi v nihanju koncentracije preko dneva. Če se koncentracija kisika zelo zniţa, pride do anoksičnih razmer, ki se najprej pojavijo v coni izmenjave med usedlinami in vodo, kjer prihaja do razgradnje organskih usedlin, ni pa dovolj svetlobe za fotosintezo. Koncentracija raztopljenega kisika v celinskih vodah niha med 15 mg O 2 L -1 pri 0 C in 8 mg O 2 L -1 pri 25 C, vendar se v primeru močnega biogenega prezračevanja lahko povzpne tudi preko 20 mg O 2 L -1 (Urbanič in Toman, 2003). Koncentracija kisika vpliva na skoraj vse biološke procese in kemijske reakcije v vodnih telesih in je zato zelo pomembna pri oceni kakovosti vode. Spremembe v koncentraciji kisika so lahko zgodnji pokazatelj spremenjenih razmer v vodnih telesih. Koncentracija pod 5 mg O 2 L -1 negativno vpliva na delovanje in preţivetje številnih vrst odraslih organizmov in povzroča spremembe zdruţb. Koncentracije pod 2 mg O 2 L -1 pa ţe povzročajo pogin rib in nekaterih drugih organizmov. Koncentracija raztopljenega kisika v vodi nam pove stopnjo organskega onesnaţenja, stopnjo razpada organskih snovi in pomaga pri določanju samočistilne sposobnosti vodotoka (Urbanič in Toman, 2003). Do pomanjkanja kisika v vodi prihaja (Kuzma, 2003): v jutranjih urah, ko ţiva bitja z dihanjem porabljajo preko dneva fotosintetiziran kisik, kadar je voda obremenjena z organskimi delci, ko se neposredno v vodotok steka površinski odtok, v primeru, da je vnos svetlobe v vodo majhen, kadar v vodotok vstopa podtalna voda Nasičenost vode s kisikom Nasičenost vode s kisikom je odvisna od temperature, zračnega tlaka in koncentracije ionov. 100 % nasičenost pomeni najvišjo moţno nasičenost vode ob danem zračnem 6

15 tlaku in temperaturi. Če je primarna produkcija v vodi večja od respiracije, pa je lahko nasičenost s kisikom tudi večja od 100 %. To imenujemo biogeno prezračevanje. Vrednost pod 100 % nakazuje višjo respiracijsko aktivnost od fotosintetske (Urbanič in Toman, 2003) Električna prevodnost Električna prevodnost je sposobnost vode, da prevaja električni tok. Odvisna je od temperature raztopine, koncentracije ionov v raztopini in njihovih značilnosti (stopnje disociiranosti snovi v ione, električnega naboja posameznih ionov in mobilnosti ionov), prevodnosti padavinske vode in sestave zemljine v prispevnem območju (Urbanič in Toman, 2003). Električno prevodnost izraţamo v mikrosiemensih na centimeter (µs cm -1 ). Specifična prevodnost je preračunana na prevodnost pri temperaturi 25 C. Bolj kot je vodno telo obremenjeno s hranili, višja je prevodnost, saj se z dotokom hranil praviloma poveča količina nabitih delcev. Najvišje vrednosti so v jeseni, ko prihaja do intenzivne razgradnje odpadlega listja, izgradnja pa je zaradi nizkih temperatur in nizke intenzitete svetlobe relativno nizka. Na višjo prevodnost vpliva tudi soljenje cest, uporaba gnojil, odtok iz kmetijskih površin; padavine pa zaradi učinka redčenja zmanjšajo koncentracijo ionov in posledično tudi prevodnost. V večini celinskih voda je vrednost med 10 in 1000 µs cm -1, v obremenjenih in mineralnih vodah pa je ta vrednost preseţena (Urbanič in Toman, 2003) ph ph je definiran kot negativni desetiški logaritem H + ionov (ph = -log 10 H + ), ki vpliva na mnoge biološke in kemijske procese v vodi. Njegove vrednosti se lahko nahajajo med 0 in 14; vrednost 0 pomeni, da je raztopina zelo kisla, vrednost 14 pa, da je zelo bazična. ph 7 predstavlja nevtralno območje. V neonesnaţenih vodah je ph preteţno odvisen - od ravnoteţja med CO 2, HCO 3 in CO 2-3, pa tudi od drugih naravnih spojin, kot so huminske in fulvo kisline. Vrednost ph se z večanjem temperature manjša, poleg tega pa na zmanjšanje ph vplivajo še kisel deţ, avtomobili, industrija in sulfatna gnojila. Dnevno nihanje ph je lahko rezultat fotosintetske aktivnosti in respiracije aktivnosti primarnih producentov, saj veliko pomanjkanje CO 2 zaradi fotosinteze poruši karbonatno ravnoteţje in vpliva na zvišanje ph-vrednosti. Vrednost ph je odraz prisotnosti efluentov, še posebno, če je hkrati izmerjena tudi velika vrednost električne prevodnosti. Vrednost ph večine naravnih voda znaša med 6 in 8,5. Niţje vrednosti se pojavijo v vodah, v katerih je veliko raztopljenih organskih snovi, višje vrednosti ph pa se pojavijo v evtrofnih sistemih (Chapman, 1996) Kemijska potreba po kisiku (KPK) Kemijska potreba po kisiku označuje količino kisika, ki je potrebna za oksidacijo organskih snovi. S kemijsko potrebo po kisiku merimo organsko onesnaţenje v površinskih in odpadnih vodah. Organske nečistoče določimo tako, da jih pri določenih pogojih oksidiramo in iz porabe oksidanta sklepamo na količino organskih snovi. Za oksidacijo lahko uporabljamo različne oksidante, npr. kalijev permanganat, kalijev jodat ali kalijev bikromat. S KPK določimo vse organske snovi, ne moremo pa ločiti med 7

16 biološko razgradljivimi in biološko inertnimi snovmi. KPK je zato dopolnilo za BPK, ki podaja mnoţino porabljenega kisika za razgradnjo organskih snovi pri pogojih, ki so v naravi, torej za biološko razgradnjo organskih snovi. Zato je nujno simultano vrednotenje onesnaţenja s KPK in BPK (Metcalf, 2004). Vrednosti KPK v neobremenjenih vodotokih znašajo <20 mg O 2 L -1, v vodotokih z vtokom odpadnih vod pa 200 mg O 2 L -1. Vrednosti KPK industrijskih odpadnih vod so med 100 in mg O 2 L -1 (Chapman, 1996) Biokemijska potreba po kisiku (BPK) Biokemijska potreba po kisiku je mera za količino biokemijsko razgradljivih organskih snovi, prisotnih v vodnem vzorcu, in je enaka količini kisika, potrebnega za aerobno razgradnjo organskih snovi v stabilne anorganske. Za biokemijsko razgradnjo organskih snovi, ki so vir ogljika za heterotrofne mikroorganizme, ti izrabljajo v vodi raztopljen kisik. Poleg porabe kisika heterotrofnih mikroorganizmov na izmerjene vrednosti BPK 5 vplivajo tudi mnogi drugi dejavniki. Med pomembnimi so poraba kisika zaradi dihanja prisotnih alg, poraba za nitrifikacijo ter za oksidacijo amonija in drugih spojin z reduciranim dušikom (Urbanič in Toman, 2003). Standardna metoda za določanje BPK je 5-dnevna inkubacija v temi pri 20 C, čeprav se v določenih primerih uporablja tudi druge inkubacijske dobe, npr. 10 dni, 20 dni itd. Vrednosti BPK 5 v neobremenjenih vodotokih znašajo <2 mg O 2 L -1, v vodotokih z vtokom odpadnih vod dosegajo vrednosti 10 mg O 2 L -1, na mestu izpusta pa lahko tudi višje, do 50 mg O 2 L -1. Vrednosti neočiščenih odpadnih voda so med 100 in 600 mg O 2 L -1 (Urbanič in Toman, 2003) Celotni organski ogljik (TOC) Celotni organski ogljik je količina organsko vezanega ogljika v raztopljenih in neraztopljenih organskih snoveh, prisotnih v vodi. Organski ogljik v pitni in odpadni vodi izvira iz različnih organskih spojin in je v različnih oksidacijskih stanjih. Nekatere od teh spojin se oksidirajo pri bioloških in kemijskih procesih. TOC se uporablja kot kazalec kakovosti oziroma ekološke onesnaţenosti vode. Zakonodaja za TOC ne podaja normativne vrednosti, pač pa le opombo, da morajo biti koncentracije brez sprememb. To pomeni, da je treba kontinuirano spremljati morebitne spremembe v koncentraciji celotnega ogljika v vodi (Bregar, 2002). V površinskih vodah so koncentracije TOC na splošno manjše kot 10 mg C L -1, razen če voda prejme industrijske in komunalne odpadne vode ali pa je obarvana zaradi naravnih organskih materialov kot npr. v močvirjih, v takih primerih presega 100 mg C L -1 (Chapman, 1996) Celotni dušik (TN) Celotni dušik je vsota organskega dušika in raztopljenega anorganskega dušika (amonij, nitrit in nitrat). Visoke koncentracije organskega dušika so posledica razpada vodnega ţivljenja in odpadne vode iz kanalizacije, medtem ko se koncentracija anorganskega dušika poveča zaradi erozije in spiranja gnojil v vodo. Nitratni ion (NO 3 2- ) 8

17 je pomembno hranilo za rastline in ţivali, vendar pa prevelika vsebnost dušikovih spojin v reki lahko vodi do nizke koncentracije raztopljenega kisika, ekstremne rasti rastlin, v določenih oblikah pa so dušikove spojine škodljive ali celo strupene za vodno ţivljenje (Chapman, 1996). Za TN v Sloveniji ni predpisane mejne vrednosti, dogovorjeno je, da je sprejemljiva vrednost med 2 in 6 mg N L Onesnaževanje površinske vode Onesnaţenost vode je ena najbolj perečih teţav našega časa, saj se je obremenjenost vode v zadnjih desetletjih zelo povečala. Kot večina onesnaţenosti okolja se tudi onesnaţenost vode pojavlja zaradi izrednega razvoja industrije, kmetijstva, povečanega prometa in naraščanja prebivalstva (Novak, 1994). Teţava se pojavi, ko v vodotoke odvajamo velike količine organskih odplak, ki presegajo samočistilno sposobnost vode. To vpliva na ţivljenjske procese v vodotokih, v katerih pride do zamenjave bakterijskih zdruţb. Onesnaţevanje ločimo na točkovno in razpršeno. Točkovno onesnaţevanje predstavljajo iztoki kanalizacij, čistilnih naprav, izcedki iz deponij, odtoki odpadnih vod iz industrije, nelegalni izpusti in izpusti, ki so posledica malomarnosti in nesreč. Po izpustu iz točkovnega vira je koncentracija onesnaţevalca v vodotoku najvišja ob dotoku in se z oddaljevanjem od vira zmanjšuje. Posledično se z oddaljevanjem od vira onesnaţenja spreminjajo tudi fizikalne, kemijske in biokemijske značilnosti vodotoka. Točkovno onesnaţenje je pogosto relativno enostavno zaznati, saj je v mnogih primerih tudi vizualno opazno. Drugače je v primeru razpršenega onesnaţevanja, kjer virov onesnaţenja ne moremo natančno določiti, saj onesnaţevalo vstopa v vodno okolje na več mestih hkrati, teţje ga je tudi nadzirati in zato tudi teţje primerno ukrepati. Primer razpršenega onesnaţevanja so površinski odtoki in ponikanje vode na kmetijskih površinah, kar povzroča vnos hranil in pesticidov v vodotoke, onesnaţenje s cest itd. (Urbanič in Toman, 2003). Glavni onesnaţevalci površinskih voda so torej komunalne odplake iz gospodinjstev oziroma naselij, industrijske odplake, učinki transporta, razlite snovi pri prometnih nesrečah, odplake iz kmetijskih dejavnosti (npr. gnojne jame, ţivinoreja) in izpiranje iz kmetijskih površin ter padavinske onesnaţene vode (Roš, 1994) Vpliv kmetijstva na površinske vode Vodotoki imajo dvoje moţnih kmetijskih onesnaţevalcev (Leskošek, 1998): točkovne onesnaţevalce: hleve s skladišči za trdne in tekoče ţivalske izločke vključno s silaţnimi stolpi in koriti za silaţo, kjer nastaja več ali manj silaţnega soka, ki je tudi potencialni onesnaţevalec voda, razpršene onesnaţevalce: to so kmetijska zemljišča, iz katerih pride do izpiranja gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter produktov njihove razgradnje. V kmetijstvu se vodo uporablja za namakanje, tako se le majhen deleţ povrne nazaj v vodotok. Voda, ki se vrne v reko, vsebuje pesticide, gnojila, obremenjena je s solmi in ima manjšo vsebnost kisika. Onesnaţenje s pesticidi je posledica prekomerne in nepravilne rabe sredstev za uničevanje škodljivcev, plevela in plesni. Zaradi pretirane uporabe gnojil ter odvajanja iztrebkov s kmetij in kanalizacije prihaja v vodi do 9

18 povečane nasičenosti z dušikovimi in fosforjevimi spojinami. Zaradi tega lahko prihaja na delih, kjer je reka počasi tekoča, do evtrofikacije. Fosforjeve in dušikove spojine so namreč glavna hrana za majhne alge, ki se tako razmnoţijo, da sončni svetlobi onemogočijo, da bi prodrla v vodo. Ko alge odmrejo, padejo na dno reke. Alge ne morejo tvoriti kisika s fotosintezo, zato drugi organizmi ostanejo brez kisika (Vahtar in Zdešar, 2005). Za Slovenijo je značilno, da ima kar mm padavin na leto, kar je več od večine evropskih drţav. Zato je padavin občasno preveč in tako do izpiranja ne pride samo pozimi kot v preteţnem delu Evrope, ampak tudi med rastno dobo. V tem času so hranila v tleh zaradi gnojenja bolj koncentrirana kot pozimi in je zato nevarnost za onesnaţenje voda še večja. Tega pojava praktično ni mogoče preprečiti in je negativni parameter naše klime. Toda nekajkrat večji preseţek padavin (nad evapotranspiracijo) redči nitrate v vodi, ki pronica skozi tla (Leskošek, 1994). Najintenzivnejša kmetijska pridelava poteka na njivah, v vinogradih in sadovnjakih, zato so to kmetijskemu obremenjevanju najbolj izpostavljena območja (Rejec Brancelj, 2001) Gnojenje Za izboljšanje rodovitnosti tal se uporablja organska ali mineralna gnojila. Organska gnojila so naravna mineralna gnojila, katerih nastanek je povezan z ţivo naravo: hlevski gnoj, gnojevka, gnojnica, posušena kri, kostna moka, iztrebki različnih ţivali, ter gnojila rastlinskega izvora, predvsem tako imenovani kompost. Organska gnojila so bogata z različnimi potrebnimi kemijskimi elementi, zato je njihova uporaba zelo priporočljiva, vendar količinsko omejena (Rejec Brancelj, 2001). Mineralna gnojila se dodajajo za izboljšanje rodovitnosti tal, namenjenih za rast kulturnih rastlin. Sestavlja jih eden od treh temeljnih kemijskih elementov (dušik, fosfor in kalij) ali pa različne oblike njihovih mešanic. Večina mineralnih gnojil je umetnih. Zaradi prevelike uporabe mineralnih gnojil pride do siromašenja naravnega rastja in ţivalstva, večje občutljivosti na bolezni, onesnaţenja vodotokov in podtalnice, povečanja evtrofikacije (Rejec Brancelj, 2001). Za zatiranje škodljivih organizmov, plevela in bolezni na gojenih rastlinah pa se uporablja naravna ali sintetična sredstva za varstvo rastlin. Naravna sredstva so tista, ki jih ustvarjajo rastline in so strupena za ţivali, sintetična sredstva pa se delijo na fungicide, herbicide in insekticide (Rejec Brancelj, 2001). Da bi okolje zavarovali pred škodljivimi vplivi gnojenja, so kmetje, izvajalci gnojenja, dolţni spoštovati uredbe in predpise, ki določajo čas in količino gnojenja. Najpomembnejša je nedvomno Uredba o varstvu voda pred onesnaţenjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur. l. RS, 5/2013). Ta uredba določa mejne vrednosti vnosa dušika v tla in ukrepe za zmanjševanje ter preprečevanje onesnaţevanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov. Uredba določa, da letni vnos dušika iz ţivinskih gnojil na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva ne sme presegati 170 kg dušika na ha kmetijskih zemljišč. 10

19 2.3.2 Vpliv industrije na površinske vode Rastoča industrija omogoča nove zaposlitve in s tem zagotavlja preţivetje marsikomu, obenem za svoj obstoj in delovanje porablja in siromaši naravne vire, pri svoji dejavnosti pa povzroča nastanek odpadkov in različnih vrst emisij, ki obremenjujejo in onesnaţujejo okolje. Odpadne vode iz nekaterih industrijskih naprav se odvajajo v javno kanalizacijo, ki se ali pa se ne zaključi s komunalno čistilno napravo, iz drugih pa neposredno v vodotoke. S tem odpadne vode iz industrije vplivajo na površinske vode. Za zmanjšanje emisij odpadnih vod iz industrije je nujno treba zagotoviti ustrezno čiščenje industrijskih odpadnih vod pred odvajanjem v okolje. Obenem pa je treba z namenom varovanja okolja spremljati tako emisije odpadnih vod iz industrije kot tudi stanje površinskih vod (Ţitko Štemberger in Tomaţevič, 2008). Stopnja onesnaţenja in količina uporabljene vode sta značilni za vsak proizvodnji proces in vsako tovarno. Stopnja onesnaţenja in količina odplak sta močno odvisni od izpopolnjenosti tehnološkega postopka in opreme, prav tako pa tudi od delovnih navad ljudi, ki so zaposleni v tovarni. Največ vode porabijo v industriji za hlajenje. Te vode se med procesom segrejejo in zapuščajo tovarno kot hladilne vode, ki lahko v vodotoku povzročijo t. i. toplotno onesnaţenje (Roš, 1994). V zadnjem desetletju so bili sprejeti številni predpisi s področja odvajanja odpadnih vod, ki so precej zaostrili pogoje odvajanja in s tem upravljavce naprav prisilili k vzpostavitvi čiščenja odpadnih vod, ki jih podjetje odvede. Upravljavci morajo odpadne vode očistiti do predpisanih emisijskih mejnih vrednosti, ki jih podaja Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, 64/2012), kar je pogoj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, brez katerega industrijska naprava ne bo mogla obratovati Vpliv kanalizacije na površinske vode Komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki (Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaţevanja Ur. l. RS, 47/2005): nastaja v objektih v javni rabi ali pri drugih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu, nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodni ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m 3 /dan, njena letna količina ne presega m 3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od onesnaţeval letna količina ne presega mejnih vrednosti letnih količin onesnaţeval. Komunalne odpadne vode vsebujejo velike količine raztopljenih snovi, hraniv za vodne organizme, bakterij (predvsem koliformnih) in razkrojljivih organskih snovi, ki v reki porabljajo raztopljeni kisik (Roš, 1994). Ko se komunalne odpadne vode izlijejo v reko, prihaja do nastajanja usedlin, pomanjkanja kisika, hranila povzročijo sekundarno onesnaţenje, pospremljeno z 11

20 bohotenjem alg in višjih vodnih rastlin, ki prispevajo k pomanjkanju kisika v vodi, kar vodi do evtrofikacije. Škodljivost nezadostno očiščenih odpadnih voda se ne odraţa samo na viru onesnaţenja, ampak povzroča tudi posledice širših dimenzij, ki se odraţajo v onesnaţenju vodotokov. Za varovanje okolja moramo zadostiti naslednjim temeljnim načelom (Panjan, 2001): zgraditi je treba kanalizacijske sisteme v skladu z zahtevami Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaţevanja (Ur. l. RS, 47/2005) in odpadno vodo očistiti pred izpustom v okolje, kanalizacijski sistem naj bi bil povsod tam, kjer je zgrajen vodovodni sistem, meteorno vodo je treba čim dlje časa zadrţati na mestu nastanka. Voda s cestišč in parkirišč se vodi v čistilno napravo s tem, da se gradi razbremenilnike in zadrţevalne bazene. Neonesnaţeno padavinsko vodo (s streh) pa je treba, če je le mogoče, ponikati ali odpeljati do najbliţjega vodotoka, zaledne vode na novo urbaniziranih območjih se mora odvajati površinsko do najbliţjega površinskega odvodnika, v novih naseljih je treba graditi ločen kanalizacijski sistem, razen v ruralnih naseljih pod prebivalcev, kjer pride v poštev mešani sistem. Mešani kanalizacijski sistem je sistem za skupno zbiranje in odvajanje komunalne ali komunalne in tehnološke odpadne vode skupaj s padavinsko odpadno vodo, v naseljih z delno izgrajenim sistemom kanalizacije se morajo uporabniki obvezno priključevati na kanalski sistem, ko je ta zgrajen. Količina odpadne vode v naselju je odvisna od števila prebivalcev, njihove porabe vode, tudi v kmetijskih objektih, in od količine padavinske vode. Velika teţava večine slovenskih vasi je neurejeno kanalizacijsko omreţje, kjer se še vedno v veliki meri pojavljajo pretočne greznice, ki so stare, dotrajane in slabo vzdrţevane. Onesnaţevala imajo tako prosto pot do podzemnih in površinskih voda. Neurejeno pa je tudi odvajanje meteornih vod Vpliv prometa na površinske vode Razvoj prometne infrastrukture je tesno povezan z razvojem gospodarstva. Zaradi naraščajočega prometa se povečuje tudi onesnaţenje voda. Po cestnem omreţju se vozijo različna transportna sredstva, ki prevaţajo najrazličnejše snovi. V prometu prihaja do nesreč, kot so trki, razlitja in drugi nepredvidljivi dogodki, zaradi katerih lahko pride do onesnaţenja voda. Na cestiščih se lahko pojavljajo neizgoreli ostanki goril, motorna olja in sredstva proti zmrzovanju, ki se ob deţevju spirajo s cestišč v vodotoke. Za posebno nevarna imamo onesnaţenja z naftnimi derivati ali z drugimi nevarnimi snovmi, ki iztekajo iz cistern, s katerimi jih prevaţajo, saj ţe majhne količine onesnaţijo velike količine vode (Novak, 1994). V reko se lahko spirajo tudi hranila, predvsem dušik in fosfor,ki sta posledica uporabe gnojil na obcestnih površinah, pa tudi pesticidi, s katerimi škropijo obcestne površine. Poleg prometa pa je vir onesnaţenja s cest tudi njihovo vzdrţevanje, kot je npr. posipanje s peskom in soljo. 12

21 2.4 Samočistilna sposobnost reke Tekoča voda ima samočistilno sposobnost, ki je kompleksen sistem, v katerem prevladujejo fizikalni, kemijski in biološki procesi (Vahtar in Zdešar, 2005). Fizikalnih procesov je več vrst: redčenje: onesnaţena voda se premeša z rečno vodo ta proces je učinkovitejši, če je tok vode hitrejši in vrtinčast, sedimentacija: trdni delci se s časoma usedejo na rečno dno, filtracija: voda se giblje skozi pesek in mivko na rečnem dnu, s čimer se lebdeči delci v vodi prestrezajo, prezračevanje: raztapljanje plinov iz zraka, zlasti kisika, ki ga vodni organizmi potrebujejo za ţivljenje. Odvisno je od temperature, zračnega pritiska in od ţe raztopljenih snovi v vodi, drobljenje, raztapljanje. Kemijske procese predstavljata predvsem oksidacija in redukcija, ki pomembno prispevata k razgradnji odmrle organske snovi, pri tem pa pomagajo še drugi procesi, kot npr. fotoliza, hidroliza, adsorbcija in absorbcija. Samočiščenje vode pa temelji predvsem na bioloških procesih, ki jih izvajajo organizmi, ki izkoriščajo hranilne snovi. Naravna samočistilna sposobnost je v veliki meri odvisna od organizmov, ki razgradijo odmrlo organsko snov na osnovne elemente oz. mineralne spojine, ki jih nato rastline lahko uporabljajo kot hrano in vgradijo v svoja telesa. Učinek samočiščenja je odvisen od dejavnikov, kot so hitrost reke, temperatura, globina vode, jakost in trajanje osončenja, velikost suspendiranih delcev. Od teh parametrov pa sta odvisni velikost in vrstna sestava zdruţb, ki vplivajo na samočistilne sposobnosti vodotoka. Človek z osuševanjem zemljišč za potrebe kmetijstva, uravnavanjem strug vodotoka in prekomernim onesnaţenjem rek z organskimi odplakami zmanjšuje samočistilne sposobnosti površinskih voda (Vahtar in Zdešar, 2005). 13

22 3 EKSPERIMENTALNI DEL 3.1 Opis lokacije terenskega dela Vipavska dolina Vipavska dolina se nahaja v zahodnem delu Slovenije. Leţi med visokima planotama Trnovski gozd in Nanos na severu ter nizko planoto Kras na jugu. Na vzhodu meji na Pivško podolje, na severozahodu pa na Kambreško in Banjšice. Vipavska pokrajina je iz smeri vzhoda proti zahodu razdeljena na zgornjo, srednjo in spodnjo Vipavsko dolino, od Krasa pa jo ločijo Vipavska Brda in Vrhe. Dolina meri 310 kvadratnih kilometrov, dolga je 40 kilometrov, v njej ţivi okoli 63 tisoč prebivalcev. Povprečna gostota poselitve je 203 ljudi na kvadratni kilometer (Perko in Oroţen Adamič, 1998). Slika 2 Meje Vipavske doline (Perko in Orožen Adamič, 1998) Podnebje Vipavske doline Vipavska dolina ima zaledno submediteransko podnebje. Za to podnebje so značilne mile zime in vroča poletja. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca (januarja) je med 0 in 4 C, najtoplejšega (julija) pa med 20 in 22 C. Zaradi zadrţevalnega učinka morja so oktobrske temperature višje od aprilskih (Bat in sod., 2004). Temperature se v smeri proti zahodu zaradi manj izrazite burje nekoliko zvišajo, vendar razlike niso bistvene (Perko in Oroţen Adamič, 1998). Za Vipavsko dolino je značilna burja, ki je močan, sunkovit, hladen in večinoma suh severovzhodni celinski veter, ki prihaja iz notranjosti in se po pobočjih Gore, Čavna in Nanosa v sunkih spušča v dolino. Pojavlja se med aprilom in novembrom. V 14

23 dolgoletnem povprečju piha zmerna do močna burja kar 42 dni na leto. Najmočnejši sunki presegajo hitrost 200 km h -1 (Bat in sod., 2004). Za submediteransko podnebje sta značilna dva padavinska viška. Prvi se pojavlja konec pomladi, drugi pa jeseni. Najbolj suh mesec je februar, običajno pa prihaja do izostanka padavin tudi julija in avgusta. Padavine prinaša jugozahodni veter. Vzrok za to je visoki svet dinarskih planot na severovzhodu na Trnovem in Nanosu, ki pomeni močno pregrado, tu se začnejo tople in vlaţne mediteranske zračne mase hitro dvigovati in ohlajati, zaradi tega prihaja do izjemno obilnih padavin. Značilen je submediteranski padavinski reţim in povprečna letna količina padavin med in mm (Bat in sod., 2004). Sneţnih padavin je največ na območju Nanosa in Trnovskega gozda. V dolini jih je malo in tudi če padejo, se ne obdrţijo dolgo. Slika 3 Klimadiagram za meteorološko postajo Bilje, obdobje ( Klimadiagram, 2012) Iz klimadiagrama za meteorološko postajo Bilje sta razvidna dva padavinska viška, prvi je junija (145 mm), drugi pa oktobra (164 mm). Najniţja količina padavin je izmerjena pozimi (februarja), in sicer 74 mm. Povprečna količina padavin za obdobje, ki ga prikazuje klimadiagram, je mm. Najvišje temperature so poleti (julij, avgust), najniţje pa pozimi (december, januar). Povprečna letna temperatura v obdobju med 1971 in 2000 je bila 12 C (slika 3) Geološke in pedološke značilnosti Vipavske doline V Vipavski dolini prevladujejo sedimentne kamnine, zlasti flišni lapor in peščenjaki ter nevezani kvartarni nanosi. Fliš prekriva kar tri petine pokrajine. Na območju nariva 15

24 Trnovskega gozda in Nanosa sega po strmem pobočju navzgor do nadmorske višine 600 m. Na višji nadmorski višini pa prevladuje pobočni grušč, ki je ponekod sprijet v brečo. Zaradi podorov pa sega grušč na več krajih vse do dna doline. Goriška raven leţi na soškem produ, dolinsko dno ob Vipavi in njenih pritokih pa je prekrito s peskom, meljem in glino, ki skupaj zavzemajo petino površja. Zaradi teh naravnih danosti se je razvila industrija opekarništvo, ki je danes ohranjeno le še v Renčah. Apnenci prekrivajo 6 % površja in jih najdeno pod severnim obrobjem Krasa, na juţnih pobočjih Vrhov in ponekod v Vipavskih brdih, kjer so zaradi njih nastale manjše in uravnane planote (Perko in Oroţen Adamič, 1998). Pedologi tla na območju Vipavske doline delijo na: avtomorfna, ki so plitva, dobro prepustna in zračna, zato jih prizadeva suša, in hidromorfna, ki so v delu profila občasno ali trajno nasičena z vodo. Znotraj teh dveh vrst tal je še dvanajst različnih tipov tal. Najobseţnejša skupina so evtrična rjava tla, nastala na matični osnovi, bogati s karbonati. V zgornjem delu Vipavske doline je na tvorbo tal močno vplival potok Močilnik, ki je zlasti ob močnih padavinah razjedal matično podlago, odneseni material pa odlagal po dolini. Dno doline med Lozicami in krajem Vipavo je iz evtričnih rjavih tal na aluviju, ki proti severu in jugu prehaja v evtrična rjava tla na flišu (Perko in Oroţen Adamič, 1998). V ravnem dnu Vipavske doline (sliki 4 in 5) prevladujejo hidromorfna tla, zlasti obrečna tla in hipogleji. Ob Vipavi in pritokih so razširjena obrečna tla, ki so mlada, slabo razvita, zračna, prepustna ter primerna za obdelavo. Hipogleji so zamočvirjena tla in se nahajajo v osrednjem delu doline med potokoma Jovščkom in Šumljakom. Manj obseţna hidromorfna tla so psevdogleji, ki so površinsko oglejena tla z veliko vlaţnostjo in se nahajajo v zaplatah med Malimi Ţabljami in Selom ter Ajševico in Šempasom. Na prehodu na Kras se pojavljajo rendzine (Perko in Oroţen Adamič, 1998). Slika 4 Pedološka karta Vipavske doline (merilo: 1: Atlas okolja, 2007) 16

25 Slika 5 Legenda pedološke karte (Atlas okolja, 2007) Geografski in hidrološki opis vodotoka Vipava Vipava je pribliţno 47 km dolga reka, ki izvira v kraju Vipava (slika 6). Vipava je kraška reka, ki ima več izvirov, ki se izpod Nanoške planote stekajo v skupni tok neposredno v mestu Vipava. Njihovo število je odvisno od padavin v njenem kraškem zaledju (TIC, 2005). Glavna izvira reke Vipave Podskala in Podfarovţ se nahajata nekaj metrov stran od glavnega trga, za Lanthierijevim dvorcem in ob večjem deţevju zelo narasteta. Poleg teh dveh izvirov pa Vipava izvira še v Jami, Podlipci, Sleţencu in za Tabrom. Izviri spadajo med stalne kraške izvire, saj zbirajo podzemne vode s kraškega zaledja Postojnske kotline in Nanosa. Vipava je ena redkih evropskih rek, ki oblikujejo delto ţe ob izviru, saj se voda iz vseh izvirov zdruţi (slika 7) v eno rečno telo (Kraji Slovenija, 2012). Slika 6 Lega reke Vipave (Atlas okolja, 2007) 17

26 Slika 7 Več izvirov se združi v skupno strugo (Vidmar, 2012) Vipava teče skozi pet občin, in sicer skozi občino Vipavo, Ajdovščino, Renče Vogrsko, Novo Gorico in Miren Kostanjevico. Teče po desnem robu Vipavske doline, ob juţnem robu Goriškega polja, pod severnim robom Krasa in se v bliţini naselja Sovodnje v Italiji kot levi pritok izliva v Sočo. Porečje reke Vipave zavzema prostor med Razdrtim in Gorico skupaj s kraškimi planotami in meri okoli 760 km 2, od tega je pribliţno pol flišnega in pol kraškega površja (Perko in Oroţen Adamič, 1998). Med njeno potjo se vanjo izlivajo številne reke in potoki. Največji reki, ki napajata Vipavo, sta Hubelj, ki se izliva vanjo pri Ajdovščini, in Lijak v okolici Renč. Vanjo se izlivata še dva večja potoka, in sicer Močilnik in Branica z Rašo. Gladina Vipave zaradi kraških pritokov močno niha. Reka je pred urejanji, ki so potekala v drugi polovici 70-ih let dvajsetega stoletja, večkrat poplavljala. Z gradbenimi posegi so meandre v zgornjem in srednjem toku izravnali in tako povečali njeno pretočnost, s tem so pa povzročili, da reka občasno poplavlja v spodnjem toku od Prvačine do Mirna, kjer do tega prej ni prihajalo. Posegi so dolţino reke skrajšali s 50 na 47,7 km. Reki so tako ostali samo še meandri v spodnjem delu toka med Prvačino in Biljami (TIC, 2005). Reka Vipava ima sredozemski deţno-sneţni reţim. To je kombiniran reţim, ki ima dva viška in dva niţka. Prvi višek doseţe zgodaj spomladi zaradi taljenja snega, drugega pa jeseni zaradi obilnejših padavin. Jesenski maksimum je višji od spomladanskega (Bat in sod., 2004). Poletne nizke vode so veliko bolj poudarjene kot zimske, ki so običajno blizu srednjih letnih. Nadpovprečna količina vode je običajno med oktobrom in decembrom ter marca in aprila, podpovprečna pa med majem in septembrom (Bat in sod., 2003) Raba prostora ob reki Vipavi Reka Vipava ima več izvirov, ki se stekajo v skupni tok neposredno v mestu Vipava. Iz mesta se njena pot nadaljuje mimo številnih obdelanih površin. Na desnem bregu do naselja Ustje so večino prisotne njive, na katerih okoliški prebivalci gojijo predvsem koruzo, krompir in pšenico, na levem bregu pa se nahajajo njive, vinogradi in 18

27 sadovnjaki. Od naselja Ustje do naselja Zalošče se na levem bregu pojavlja večinoma listnati gozd, med katerim najdemo tudi sadovnjake, njive in vinograde, na desnem bregu pa so prisotne predvsem njive in vrtovi. V ravnini, v dolini Branice, od Dornberka do Mirna, najdemo ob reki obseţne sadne nasade breskev, hrušk, jablan in češenj. Na flišnih gričevjih pa se nahajajo vinogradi (sliki 8 in 9). V neposredni bliţini reke se poleg Vipave nahajajo še večja naselja Zalošče, Dornberk, Prvačina, Renče, Bilje, Orehovlje in Miren (slika 6). Iz slike 8 je razvidno, da se v zaledju reke Vipave pojavljajo v največjem obsegu kmetijske površine, in sicer sadovnjaki, vinogradi in njive. Slika 8 Pokrovnost tal ob reki Vipavi (izdelala: Tina Vidmar, podlaga: Atlas okolja, 2007) Slika 9 Legenda pokrovnosti tal (Atlas okolja, 2007) 3.2 Metode dela Popis onesnaževalcev reke Vipave Ker sem ţelela ugotoviti, katere človekove aktivnosti vplivajo na kakovost reke Vipave, sem na osnovi satelitskih posnetkov, terenskega ogleda in pregleda literature naredila popis onesnaţevalcev. Osredotočila sem se predvsem na industrijske obrate in 19

28 naselja, ki se nahajajo v neposredni bliţini reke oziroma v bliţini večjih pritokov, ter na kmetijsko in prometno zaledje reke. Na osnovi onesnaţevalcev, opisanih v poglavju 4.1, sem izbrala devet merilnih oziroma vzorčnih mest, ki so predstavljena v poglavju Analiza kemijskega stanja reke Vipave od leta 2001 do leta 2010 Iz podatkov Agencije RS za okolje o kemijskem stanju reke Vipave (priloga C) od leta 2001 do leta 2010 na merilnih mestih Izvir, Velike Ţablje in Miren sem izbrala parametre: KPK, BPK 5, TOC, TN, ker sem te parametre tudi sama analizirala v laboratoriju, nitrate, sulfate, kloride in fosfor, ker so bile njihove vrednosti višje kot pri ostalih parametrih. Vrednosti parametrov KPK, BPK 5, TOC in TN, izmerjenih na merilnih mestih Izvir, Velike Ţablje in Miren v desetih letih, sem prikazala na grafih (slike 17, 18, 19 in 20), tako sem lahko bolj nazorno videla, kako so se vrednosti spreminjale skozi leta oziroma kakšne so bile razlike med posameznimi merilnimi mesti. Izračunala sem tudi letne povprečne vrednosti prej omenjenih parametrov ter letne povprečne vrednosti nitratov, sulfatov, kloridov in fosforja ter jih prikazala v tabelah 5 in Merilna in vzorčna mesta Vzorčna in merilna mesta (slika 10) sem izbrala s pomočjo satelitskega in terenskega ogleda okolice reke. Najprej sem izbrala 18 vzorčnih mest, vendar sem se nato zaradi racionalizacije odločila le za 9. Fotografije vzorčnih mest so priloţene v prilogi A: vzorčno mesto št. 1 se nahaja na enem od izvirov reke Vipave, in sicer na izviru Podskala, ki se nahaja na robu mesta Vipava, vzorčno mesto št. 2 je za obrtno/industrijsko cono Vipava, kjer prihaja do izpustov iz tovarne Agroind Vipava mlekarna, ob njem je veliko njiv in vrtov, malo niţje pa reko prvič preseka lokalna cesta Vipava Podnanos, vzorčno mesto št. 3 je pred izlivom potoka Puščavec 1 v Vipavo, nahaja se ob kmetijskih površinah in makadamski cesti, vzorčno mesto št. 4 se nahaja za izlivom Puščavca v reko, izbrala sem ga zato, da bi videla, kako izpusti iz deponije vplivajo na kakovost Vipave, vzorčno mesto št. 5 je z obeh strani poraščeno z drevesi, pred njim se nahajata obrtna cona pod Batujami in proga za krose, vzorčno mesto št. 6 se nahaja v enem izmed meandrov, in sicer za Goriškimi opekarnami v Renčah, kjer prihaja do izpusta industrijskih odpadnih vod, vzorčno mesto št. 7 se nahaja v naselju Orehovlje, in sicer pred izlivom Vrtojbice 2 v Vipavo, vzorčno mesto št. 8 se nahaja po izlivu Vrtojbice v Vipavo, to mesto sem izbrala zato, da bi videla, kako Vrtojbica, ki po objavljenih podatkih ni ravno v najboljšem stanju, vpliva na fizikalne in kemijske značilnostih reke, 1 potok, ki teče pod deponijo Dolga Poljana v Zgornji Vipavski dolini in se vanj izpuščajo odplake iz deponije. 2 Reka v katero se stekajo neočiščene odpadne vode iz mesta Nova Gorica, Šempetra pri Gorici in Vrtojbe. 20

29 vzorčno mesto št. 9 se nahaja v Mirnu, in sicer tam, kjer reka Vipava zapušča slovensko ozemlje in teče na italijansko stran. V tabeli 1 so prikazane Gauss-Krugerjeve koordinate in nadmorska višina vzorčnih mest. Tabela 1 Gauss-Krugerjeve koordinate in nadmorska višina vzorčnih mest Številka Koordinata Koordinata vzorčnega Vzorčno mesto GKX GKY mesta Nadmorska višina (m) 1 Izvir Podskala Vipava za Yovilandom Dolenje pred Puščavcem Dolenje za Puščavcem Batuje za obrtno cono Renče za Goriškimi opekarnami 7 Orehovlje pred Vrtojbico Orehovlje za Vrtojbico Miren meja z IT Slika 10 Prikaz lokacije vzorčnih in merilnih mest na zemljevidu (izdelala: Tina Vidmar, podlaga: Atlas okolja, 2007) Terenske meritve in vzorčenje Terenske meritve sem izvajala med 9. uro zjutraj in 15. uro popoldan, in sicer v dveh serijah. Prvo serijo sem izvajala maja, drugo pa junija Te meritve sem opravljala s pomočjo instrumenta WTW, in sicer s kisikovo sondo, ph-sondo in sondo za merjenje električne prevodnosti. Tako sem izmerila vsebnost kisika, ph, temperaturo vode in električno prevodnost. Na istih vzorčnih mestih sem odvzela tudi vzorce vode za kasnejše laboratorijske analize BPK 5, KPK, TOC in TN. Vzorce vode sem zajemala v plastične posode 21

30 prostornine 50 ml, ki sem jih predhodno sprala z vzorčno vodo. Da sem vodo lahko vzela na reprezentativnem mestu, sem plastično posodo z elastiko pripela na ribiško palico in jo potopila v vodo. Ko je bila plastična posoda polna, sem jo pod vodno gladino potegnila do roba reke, kjer sem jo pod vodo zaprla. Vseh devet plastičnih posod z vzorcem vode sem še označila in jih shranila v zamrzovalnik za kasnejše analize v laboratoriju. Iz zamrzovalnika sem jih vzela en dan pred analizami v laboratoriju tako, da so se na sobni temperaturi odtajale Laboratorijske analize vode V preparativnem laboratoriju Univerze v Novi Gorici sem analizirala pridobljene vzorce in jim določila KPK, BPK 5, TOC in TN Določanje KPK Kemijsko potrebo po kisiku sem določila s pomočjo fotometra NANOCOLOR 500D in seta testov NANOCOLOR CSB 40, proizvajalca Macherey Nagel. Test temelji na zniţevanju koncentracije kromata po dveh urah, medtem ko oksidacija s kalijevim dikromatom, ţveplovo kislino ali srebrovim sulfatom poteče pri 148 C. Pri analizi sem uporabljala test 0-27, ki pokaţe vrednost KPK v območju med 2 in 40 mg O 2 L -1. Potek dela (slika 11): najprej sem na zamaške testnih epruvet napisala številke, s katerimi sem označila merilna mesta (od 1 do 9). Nato sem v vsako testno epruveto odpipetirala 2 ml vzorca, na primer: v testno epruveto, označeno s številko 1, sem odpipetirala 2 ml vzorca, odvzetega na merilnem mestu 1. Nato sem testno epruveto zaprla in jo dala v varnostno stekleničko, ki sem jo ravno tako zaprla. Vzorec sem nekaj sekund pretresala. Ko sem vse vzorce pretresla, sem jih dala segrevat v termo blok (NANOCOLAR VARIO compact, proizvajalca Macherey Nagel) za 2 uri na 148 C. Po dveh urah sem segrete vzorce previdno vzela iz termo bloka in jih postavila na stojalo za epruvete. Po desetih minutah sem epruvete pretresla in počakala še nekaj minut, da so se testi ohladili na sobno temperaturo. Ko so bili ohlajeni, sem jim izmerila vrednost KPK, in sicer tako, da sem priţgala fotometer, nastavila metodo (0-27), obrisala zunanjost epruvete s papirnato brisačo, saj bi drugače lahko prišlo do motenj meritve zaradi prisotnosti vodnih kapljic, ter jo dala v fotometer in pritisnila M. Najprej sem izmerila KPK slepemu vzorcu in šele nato ostalim devetim vzorcem. 22

31 Slika 11 Prikaz postopka za določitev kemijske potrebe po kisiku (Macherey Nagel, 2012) Določanje BPK 5 Tudi biokemijsko potrebo po kisiku sem določila s pomočjo fotometra NANOCOLOR 500D in seta testov NANOCOLOR BOD 5 -TT R0, proizvajalca Macherey Nagel. Potek dela: priprava vode za redčenje: v 500 ml čašo sem natočila vodo s pipe, v katero sem dala magnetno mešalo in jo za eno uro postavila na mešalnik, da je pridobila kisik; priprava kontrolne raztopine: testno epruveto z reagentom BOD 5 -TT R0 sem do vrha (20 ml) napolnila z vodo za redčenje. Epruveto sem zaprla s priloţenim zamaškom, in sicer tako, da v njej ni ostal noben zračni mehurček; priprava razredčin: razredčine sem pripravljala v 50 ml reakcijske posode, ki sem jih označila s številko vzorca vode Vipave. Ker sem imela 9 vzorcev vode, sem pripravila 9 ustreznih razredčin. Razredčine sem pripravila iz vzorcev vode Vipave in vode za redčenje. Kot lahko razberemo iz tabele 2, poteka redčenje glede na pričakovano vrednost BPK 5. V katerem območju se bo gibala ta vrednost, sem sklepala iz prej dobljenih podatkov za kemijsko potrebo po kisiku (KPK), saj je BPK 5 vedno nekoliko niţji kot KPK. Na primer, če je KPK vzorca znašal 8 mg O 2 L - 1, sem predvidevala, da bo BPK 5 vrednost med 4 in 12 mg O 2 L -1, in sem zato redčila v razmerju 1 : 2. Torej sem v reakcijsko posodo odpipetirala 10 ml vzorca in 10 ml vode za redčenje. Reakcijsko posodo sem nato zaprla in močno stresala 30 sekund; priprava vzorcev: ker sem imela 9 vzorcev vode, sem potrebovala 9 testnih epruvet z reagentom BOD 5 -TT R0. Epruvete sem napolnila z ustrezno razredčino čisto do vrha in jih zaprla brez zračnih mehurčkov s priloţenim zamaškom. Vse vzorce in kontrolno raztopino sem inkubirala v inkubatorju 5 dni pri temperaturi 20 ± 1 C; merjenje raztopljenega kisika: po petih dneh inkubacije sem dala vzorcem in kontrolni raztopini po 2 kapljici BOD 5 -TT R1 in po 2 kapljici BOD 5 -TT R2, nastala je 23

32 rumena oborina. Epruveto sem zaprla brez zračnih mehurčkov, rahlo pretresla in počakala 2 minuti. Po 2 minutah sem v epruveto dodala še 5 kapljic BOD 5 -TT R3, epruvete zaprla brez zračnih mehurčkov, rahlo pretresla, dokler se oborina ni raztopila. Priţgala sem fotometer in nastavila metodo 8-25, ki ima območje meritve med 2 in 3000 mg O 2 L -1. Epruveto sem obrisala s papirnato brisačo, jo vstavila v fotometer, pritisnila M in počakala, da se izpiše vrednost. Najprej sem izmerila BPK 5 kontrolni raztopini in šele nato ostalim devetim vzorcem. Ker sem vzorce redčila, sem morala končni BPK 5 izračunati, in sicer tako, da sem izmerjeni BPK 5 pomnoţila s faktorjem razredčitve. Enačba: (1) X končni BPK 5 Xt izmerjena vrednost F faktor razredčitve Tabela 2 Primeri razredčitev vzorca glede na pričakovani rezultat BPK 5 (Macherey Nagel, 2012) Pričakovani Voda za BPK 5 (mg O 2 L -1 Razredčitev Vrste vode Vzorec (ml) ) redčenje (ml) <5 1 : 1 R : 2 R, B : 5 R, B : 10 B : 20 C : 50 C, M 0,4 19, : 100 C, M 0,2 19, : 200 M, I 0,1 19, : 400 I 0,05 19, : 500 I 0,04 19,96 R: rečna voda, B: kanalizacijska voda, C: malo onesnaţena industrijska voda M: kanalizacijska odpadna voda, I: zelo onesnaţena industrijska odpadna voda Določitev TOC in TN Za meritve sem uporabljala napravo Multi N/C 3100 proizvajalca Analytik Jena (slika 12) in metodo nehlapni organski ogljik (NPOC-TN). Potek dela: najprej sem vzela devet steklenih čaš, na katere sem napisala številke, ki so označevale mesto vzorčenja. V čaše sem nato nalila pribliţno 30 ml pripadajočega vzorca vode, na primer v čašo označeno s številko 1 sem nalila vzorec vode Vipave z vzorčnega mesta št. 1, v čašo označeno s številko 2 pa vzorec vode z vzorčnega mesta št. 2, in tako za vseh 9 vzorcev. Potem sem vzela še 10 steklenih čaš,v katere sem natočila pribliţno 30 ml 2-krat deionizirane vode. Na merilno napravo sem nato postavila vseh 21 čaš. Najprej sem postavila 3 čaše z 2-krat deionizirano vodo, nato 3 čaše z vzorci vode Vipave, nato eno čašo z 2-krat deionizirano vodo, sledile so tri čaše z vzorci vode, ena čaša z 2-krat deionizirano vodo, ponovno tri čaše z vzorci vode, nato še pet čaš z 2-krat deionizirano vodo in na koncu še čaša, v kateri je bilo pribliţno 24

33 30 ml 2M kisline HCl. Ko sem vseh 21 čaš postavila na merilni inštrument, sem na računalniku nastavila podatke in pritisnila start. Aparat je nato nekaj časa meril in shranjeval podatke na računalnik, ki sem jih nato natisnila in analizirala. Slika 12 Analitik Jena Multi N/C 3100 (Vidmar, 2012) Priprava umeritvene krivulje za meritve TOC in TN Za bolj natančne rezultate oziroma umeritev naprave Multi N/C 3100 sem pripravila umeritvene standarde, ki omogočajo določitev TOC in TN v vrednosti med 1 in 100 mg L -1. Potek dela: priprava osnovne raztopine: na košček aluminijaste folije sem natehtala 2,1254 g kalijevega hidrogen ftalata (KHP), na drugi košček aluminijaste folije pa 4,7193 g amonijevega sulfata (NH 4 ). S pomočjo pihalke, v kateri je bila 2-krat deionizirana voda, sem iz aluminijaste folije temeljito sprala KHP in NH 4 v 1000 ml bučko. Nato sem do oznake na bučki dotočila 2-krat deionizirano vodo. Osnovna raztopina je omogočala določitev koncentracije TOC in TN v vrednosti 1000 mg L -1, priprava umeritvenih standardov: standarde sem pripravljala v 100 ml bučke. Za pripravo standardov, ki omogočajo določitev koncentracije TOC in TN v vrednosti 100, 75 in 50 mg L -1, sem uporabljala osnovno raztopino, za standarde, ki omogočajo določitev koncentracije TOC in TN v vrednosti 25, 10, 5 in 1 mg L -1, pa standard s koncentracijo TOC in TN 100 mg L -1. Tabela 3 prikazuje, koliko izhodne raztopine sem morala odpipetirati v 100 ml bučko, da sem dobila ţeleno koncentracijo umeritvenega standarda. Na primer za pripravo standarda s koncentracijo TOC in TN 100 mg L -1 sem v 100 ml bučko odpipetirala 10 ml osnovne raztopine in nato do oznake dolila 2-krat deionizirano vodo, priprava 2M HCl: v 100 ml bučko sem s stekleno pipeto odpipetirala 20,4 ml kisline HCl in nato do oznake nalila 2-krat deionizirano vodo. 25

34 Tabela 3 Priprava umeritvenih standardov Koncentracija izhodne Volumen (ml) odpipetirane raztopine (mg C L -1, mg N izhodne raztopine v 100 ml L -1 ) bučko Koncentracija umeritvenega standarda (mg C L -1, mg N L -1 ) , priprava umeritvene krivulje: ko sem imela pripravljenih vseh sedem umeritvenih standardov, sem jih iz bučk prelila v sedem steklenih čaš (30 ml). Potrebovala sem še dve čaši, v eno sem nalila 2M HCl, v drugo pa 2-krat deionizirano vodo. Vse čaše sem predhodno označila. Nato sem jih vstavila v merilno napravo. Na prvo mesto sem postavila 2-krat deionizirano vodo, nato so sledili standardi od najmanjše koncentracije do največje, nazadnje pa sem postavila še kislino. Kislino sem postavila na zanjo določeno mesto. Nato sem na računalniku nastavila vse potrebne podatke in pritisnila start. Ko je naprava zaključila z meritvami, sem si ogledala dobljene podatke in iz njih napravila umeritveno krivuljo (priloga B). 26

35 4 REZULTATI IN RAZPRAVA 4.1 Onesnaževalci reke Vipave Reka Vipava teče po pokrajini, kjer so prisotne različne oblike človekovih aktivnosti, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na njeno kakovost. Te aktivnosti so kmetijstvo, industrija, promet in neurejenost kanalizacijskega omreţja. Do onesnaţenja lahko prihaja tudi zaradi rek in potokov, ki se izlivajo v Vipavo in s seboj prinašajo razna onesnaţevala, ki jih pridobijo na svoji poti Kmetijstvo Kmetijstvo je ob reki Vipavi zelo razširjeno. Veliko je obdelovalnih površin, na katerih kmetje pridelujejo predvsem koruzo, krompir, pšenico, ječmen in krmne rastline. V spodnjem delu reke Vipave, v okolici Dornberka, Prvačine, Bilj in Mirna, pa je zaradi ugodnih klimatskih razmer razširjeno vinogradništvo in sadjarstvo, kjer gojijo breskve, hruške, češnje, slive, jablane, kakije in marelice. Slika 13 Vinogradi ob reki Vipavi (Vidmar, 2012) Ker naravni produkcijski potencial (naravna rodovitnost) kmetijskih tal dandanes ne zadošča za zadovoljevanje potreb ljudi (in domačih ţivali), kmetje za zadostno količino pridelka uporabljajo gnojila (organska in mineralna), fitofarmacevtska sredstva in pesticide. S tem vzdrţujejo rodovitnost tal in povečajo količino kmetijskih pridelkov. Ob njihovi neustrezni oziroma prekomerni uporabi lahko pride do onesnaţenja Vipave. V spodnjem delu reke namakajo polja in sadovnjake iz namakalnega zadrţevalnika Vogršček. Vogršček ţe dolgo ni več pravo jezero, kot ga poznamo iz časov, ko je njegova gladina dosegala normalno višino. Namakanje polj in sadovnjakov pod njim sicer omogoča, vendar ob suši v zadrţevalniku prihaja do pomanjkanja vode (Koron, 2012). Ob morebitnem nestrokovnem namakanju lahko pride do onesnaţenja tal ter 27

36 posledično Vipave zaradi izpiranja hranil in pesticidov iz tal v reko. Ob reki so namreč večinoma prisotne evtrične rjave in obrečne prsti, za katere je značilno, da so primerne za obdelavo in dobro prepustne Industrija Glavna industrijska središča, ki se nahajajo v porečju reke, so Nova Gorica, Ajdovščina, Šempeter pri Gorici; več tovarn je tudi v spodnjem toku reke Vipave, na območju med Mirnom, Dornberkom in Volčjo Drago (Perko in Oroţen Adamič, 1998). Na levem bregu reke se v kraju Vipava nahaja Mlekarna Vipava, ki se ukvarja z izdelavo mlečnih izdelkov. Nastale odpadne vode se odvajajo v čistilno napravo, ki je začela obratovati leta Prečiščene odpadne vode z aktivnim blatom odtekajo v prvi usedalni bazen, kjer se aktivno blato usede na dno in prečrpava v prezračevalni bazen. Odpadne vode odtekajo preko drugega usedalnega bazena v iztočni jašek z vgrajenim merilcem pretoka ter od tu v odvodnik Vipava (Komunala Ajdovščina, 2011). Pri vasi Dolga Poljana na Ajdovskem polju leţi Center za ravnanje z odpadki (CERO). Mimo odlagališča v smeri sever jug teče potok Puščavec, v katerega se izteka očiščena voda iz odlagališča. Izpusti vode iz zbirnega bazena v potok Puščavec so pod nadzorom upravitelja. Puščavec se nato čez pribliţno 400 m zlije v Vipavo. V mestu Ajdovščina se nahajajo podjetja, ki izpuščajo očiščene odpadne vode v vodotok Hubelj, ki se nato v bliţini naselja Dolenje izliva v Vipavo: Fructal je podjetje, ki se ukvarja z izdelavo kakovostnih izdelkov iz sadja in nekaterih drugih plodov narave, s svojo dejavnostjo pa proizvaja velike količine odpadne vode. Odpadna voda je onesnaţena predvsem z organskimi snovmi, vsebuje pa tudi ostanke pralnih sredstev. Odpadna voda gre na predčiščenje na nevtralizacijsko napravo in nato na preostanek čiščenja v centralno čistilno napravo v Ajdovščini. Voda za hlajenje pa gre neposredno v vodotok, saj naj ne bi bila onesnaţena, Mlinotest d.d. je podjetje z dolgoletno tradicijo, ki se ukvarja z izdelavo testenin, mlevskih in pekovskih ter drugih sorodnih izdelkov. Ravno tako kot Fructal ima tudi Mlinotest urejeno predčiščenje odpadnih vod, Incom d.o.o. je podjetje, ki se ukvarja z izdelavo sladoleda in zamrznjenih tort. Odpadnih vod je količinsko relativno malo in so minimalno onesnaţene. Vode od pranja in čiščenja grejo na predčiščenje v nevtralizacijski bazen, kjer se izvede nevtralizacija vod pred izpustom v čistilno napravo (Incom, 2012). Vse industrijske odpadne vode se po predčiščenju odvajajo v Centralno čistilno napravo Ajdovščina, kjer potekata še primarna in sekundarna stopnja čiščenja. Na desnem bregu reke Vipave se v njeni neposredni bliţini nahaja industrijsko-obrtna cona Batuje. Tu se nahajajo podjetja, ki odpadne vode odvajajo neposredno v okolje, oziroma v reko Vipavo: Škrlj, d. o. o.: izdelujejo opremo iz nerjavne pločevine za najrazličnejše industrijske panoge: za pivovarstvo, industrijo pijač in ostalo ţivilsko industrijo kot tudi opremo za farmacijo, kemično industrijo in razne druge industrijske panoge (Škrlj, 2012), Kipgo, d. o. o.: izdelujejo pekarsko gostinsko opremo (Kipgo, 2012), L-ionox, d. o. o.: izdelujejo izdelke iz inoxa (L-inox, 2012). 28

37 V okolici Volčje drage se v Vipavo izliva Lijak, ki teče mimo tekstilne tovarne Okroglica d.d., ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo tehničnega tekstila za avtomobilsko in kabelsko industrijo. Podjetje nima urejenega čistilnega sistema in tako odpadno vodo izpušča neposredno v okolje, natančneje v melioracijski kanal. V naselju Renče se nahaja podjetje Goriške opekarne d.d., ki izdeluje opečne izdelke. Nastale odpadne vode se izlivajo neposredno v reko Vipavo. V naselju Orehovlje se v Vipavo izliva Vrtojbica, ki jo onesnaţujejo odpadne vode iz: podjetja Letrika d.d.: proizvajajo zaganjalnike, alternatorje, električno pogonske in mehatronske sisteme (Letrika d.d., 2013), Splošne bolnišnice dr. F. Derganca Nova Gorica. V naselju Miren se nahaja podjetje Intra lighting d.o.o., ki je vodilni slovenski proizvajalec svetil (Intra lighting d.o.o., 2012). Odpadne vode se iztekajo v kanalizacijo, ki se ne zaključi s čistilno napravo. Slika 14 Glavna industrijska podjetja v bližini reke Vipave oziroma njenih pritokov (izdelala: Tina Vidmar, podlaga: Geopedia, 2012) Neurejenost kanalizacijskega omrežja Veliko naselij, blizu katerih teče reka, nima ustrezno urejenega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod, zaradi česar lahko prihaja do onesnaţenja Vipave s komunalnimi odpadnimi vodami. Komunalne odpadne vode naselja Vipava so se na čistilno napravo priključile v letu Obnova kanalizacijskega sistema v mestu Vipava pa se intenzivno izvaja od leta 2001 in obsega gradnjo ločenih kanalizacijskih sistemov za odvajanje fekalnih in meteornih odpadnih vod. V naselju je obnovljene pribliţno 90 % kanalizacije. V letošnjem letu naj bi se dokončala tudi izgradnja kanalizacije po Gradiški in Goriški ulici. Potrebna pa bo še izgradnja kanalizacijskega sistema v zgornjem delu naselja Gradišče in Kosovelove ulice (Komunala Ajdovščina, 2011). Komunalne odpadne vode mesta Ajdovščina odtekajo po mešanem kanalizacijskem sistemu v centralno čistilno napravo v Ajdovščini. Tu poteka najprej predčiščenje, ki mu 29

38 sledita še primarno in sekundarno čiščenje. Očiščena voda odteka v Hubelj, ki se nato malo niţje izliva v Vipavo. Občina Ajdovščina je v letu 2011 začela z izgradnjo omreţja fekalne kanalizacije in hišnih priključkov na področju naselij Budanje, Dolenje, Ustje in Lokavec ter s tem poskrbela za priključitev na obstoječe primarne kanalizacijske vode in obstoječo centralno čistilno napravo v Ajdovščini. Omenjena centralna čistilna naprava za odpadno vodo ima kapaciteto PE, kar je povsem dovolj za pokrivanje celotne občine Ajdovščina v prihodnosti. Z na novo urejeno okoljsko infrastrukturo se bo bistveno zmanjšalo onesnaţevanje povodja reke Vipave. Do sedaj so namreč ljudje koncentrirane fekalije iz greznic prosto izlivali na teren (Čebokli, 2009). V naselju Renče v občini Renče Vogrsko ni urejenega kanalizacijskega omreţja. Kanalizacija fekalij je v glavnem urejena s triprekatnimi greznicami. Kanalizacijskih napeljav za fekalije s čistilnimi napravami ni. Naselja v občini Miren Kostanjevica, ki se nahajajo neposredno v bliţini reke Vipave, nimajo ustreznega kanalizacijskega omreţja in naprav. Čistilna naprava, ki deluje od leta 2005, je zgrajena le za naselje Bilje. Od tega leta naprej se nanjo počasi priključujejo hiše, skladno z izgraditvijo kanalizacijskega omreţja. Do sedaj je kanalizacijsko omreţje z nekaj podaljški zgrajeno le na glavni ulici skozi Bilje. V naseljih Miren in Orehovlje pa še vedno ni urejenega čiščenja komunalnih odpadnih voda. V naseljih se postopoma gradi kanalizacijsko omreţje ločenega tipa. V Orehovljah je izgrajenega le nekaj kanalizacijskega omreţja, ki še ni priključeno na čistilno napravo, saj čistilna naprava še ni izgrajena. V Mirnu je tudi izgrajenega le nekaj kanalizacijskega omreţja, nekaj se ga še gradi, preostanek pa je v fazi projektiranja s predvideno izvedbo do konca Tudi občini Nova Gorica in Šempeter Vrtojba nimata urejenega čiščenja odpadnih voda, zato se te, delno očiščene v greznicah in na zadrţevalnih bazenih, stekajo v potok Koren (Nova Gorica) oziroma v potok Vrtojbico (Roţna Dolina, Šempeter in Vrtojba). Onesnaţenost slednje lahko negativno vpliva na Vipavo, sej se v naselju Orehovlje izliva vanjo. Centralna čistilna naprava, na kateri se bi čistile komunalne odpadne vode Nove Gorice, Šempetra pri Gorici, Vrtojbe, Orehovelj in Mirna, je predvidena na desnem bregu Vrtojbice na meji med občinama Miren Kostanjevica in Šempeter Vrtojba Promet Prometna mreţa v Vipavski dolini je dobro razvita. Najpomembnejša in najbolj obremenjena prometnica je hitra cesta, ki povezuje osrednjo Slovenijo in severno Italijo. Hitra cesta prečka reko Vipavo samo na enem mestu, in sicer v okolici naselja Vipava, prečka pa tudi pritoke, ki se izlivajo v Vipavo. Zaradi velike količine prometa se na cestišču pojavljajo razna onesnaţevala, ki se ob deţevju sperejo s cestišča v okolje ali neposredno v reko Vipavo. Do večjega onesnaţenja reke pa lahko pride v primeru nesreč, pri katerih se izlije večja količina nevarnih snovi. Predvsem v spodnjem delu reke potekajo ceste v njeni neposredni bliţini. Na nekaj mestih so čez njo izgrajeni mostovi. Do večjega onesnaţenja Vipave lahko pride v času padavin, ko se s cestišča izpirajo nevarne snovi. 30

39 Slika 15 Most čez reko Vipavo (Vidmar, 2012) Ob reki Vipavi je speljano tudi veliko makadamskih magistralnih poti, po katerih se večinoma prevaţajo s traktorji. Do onesnaţenja reke lahko pride v primeru razlitja gnojevke in gnojnice, s katero kmetje gnojilo zemljišča. 4.2 Analiza monitoringa reke Vipave v obdobju med letoma 2001 in 2010 Monitoring kakovosti Vipave je preko deset let obravnavanih analiz potekal na treh različnih mestih, in sicer na izviru Vipave, v Velikih Ţabljah in v Mirnu. Med letoma 2001 in 2005 je potekal na izviru Vipave in v Mirnu, z izjemo 2003, ko je potekal samo v Mirnu. Med letoma 2006 in 2010 pa je potekal v Velikih Ţabljah in v Mirnu, z izjemo leta 2007, ko je potekal samo na merilnem mestu Miren. Le na merilnem mestu Miren se je monitoring izvajal vseh deset let. Zaradi Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Ur. l. RS, 26/2006), po katerem je treba stanje reke spremljati na reprezentativnem merilnem mestu za celo vodno telo, kar pa merilno mesto Izvir ni, se od leta 2006 naprej na Izviru ni več izvajalo monitoringa. V tabeli 4 so prikazana merilna mesta, šifre merilnih postaj, njihove koordinate in leta, ko se je merjenje med letoma 2001 in 2010 izvajalo. Na sliki 16 pa so prikazana vsa tri merilna mesta med letoma 2001 in

40 Tabela 4 Merilna mesta, šifre in Gauss-Krugerjeve koordinate postaj ter leta izvajanja monitoringa kakovosti reke Vipave Merilno Koordinata Koordinata Leto izvajanja Šifra postaje mesto GKX GKY monitoringa Izvir Velike Ţablje , 2002, 2004, , 2008, 2009, 2010 Miren Slika 16 Merilna mesta za kakovost reke Vipave med letoma 2001 in 2010 (Atlas okolja, 2007) 32

41 Tabela 5 Letne povprečne vrednosti KPK, BPK 5, TOC in TN na treh merilnih mestih v letih od 2001 do 2010 Merilno mesto IZVIR VELIKE ŽABLJE MIREN Leto Parameter KPK (K 2Cr 2O 7) (mg O 2 L -1 ) 2,87 3,45 / 2,5 2,5 / / / / / BPK 5 (mg O 2 L -1 ) 1,22 1,22 / 1,05 1,4 / / / / / TOC (mg C L -1 ) 1 1,3 / / 0,85 / / / / / TN (mg N L -1 ) 1,23 1,7 / / 1,65 / / / / / KPK (K 2Cr 2O 7) (mg O 2 L -1 ) BPK 5 (mg O 2 L -1 ) TOC (mg C L -1 ) TN (mg N L -1 ) KPK (K 2Cr 2O 7) (mg O 2 L -1 ) BPK 5 (mg O 2 L -1 ) TOC (mg C L -1 ) TN (mg N L -1 ) / / / / / 3,5 / 4,75 2,59 2,34 / / / / / 1,17 / 1,25 0,8 0,9 / / / / / 1,14 / 1,63 1,23 1,38 / / / / / 1,74 / 2,01 1,62 1,42 6 6,67 6 5,5 6,34 5,5 5 5,5 3,06 3,81 1,83 1,78 1,95 1,61 3,58 1,08 1,58 1,08 1,35 1,1 1,5 1,6 / / 1,73 1,72 1,83 1,53 1,8 1,98 1,3 2,13 1,65 / 1,78 1,88 1,9 2,29 1,6 1,52 Tabela 6 Letne povprečne vrednosti nitrata, sulfata, klorida in fosforja na treh merilnih mestih v letih od 2001 do 2010 Merilno mesto IZVIR VELIKE ŽABLJE MIREN Leto Parameter Nitrati (mg NO 3 L -1 ) 5,28 6,68 / 6,07 6,76 / / / / / Sulfati (mg L -1 ) 5,7 6,44 / 6,03 5,47 / / / / / Kloridi (mg L -1 ) 1,99 2,77 / 2,81 2,56 / / / / / Fosfor (mg PO 4 L -1 ) 0,029 0,019 / 0,032 0,025 / / / / / Nitrati (mg NO 3 L -1 ) Sulfati (mg L -1 ) Kloridi (mg L -1 ) Fosfor (mg PO 4 L -1 ) Nitrati (mg NO 3 L -1 ) Sulfati (mg L -1 ) Kloridi (mg L -1 ) Fosfor (mg PO 4 L -1 ) / / / / / 7,46 / 7,05 6,78 5,65 / / / / / 7,63 / 8,45 7,18 7,88 / / / / / 5,18 / 4 4,15 5,58 / / / / / 0,061 / 0,155 0,152 0,08 5,28 7,86 5,64 6,69 6,71 7,13 7,28 7,48 6,4 5,63 9, ,69 9,81 11,55 10,29 9,33 9,95 9,23 9,53 3,79 5,17 6,7 4,66 5,98 5,81 4,85 4,78 4,93 5,78 0,112 0,16 0,184 0,1 0,189 0,195 0,197 0,207 0,19 0,136 KPK (mg O 2 L -1 ): na merilnem mestu Izvir niso potekale meritve KPK v letu 2003, na merilnem mestu Velike Ţablje pa v letu Povprečne letne vrednosti KPK so se gibale med 2,5 in 6,7. Najvišje vrednosti so bile izmerjene na merilnem mestu Miren. Poudariti je potrebno,da so bile vrednosti nizke in niso predstavljale onesnaţenosti 33

42 vodotoka. Iz tabele je razvidno, da se kaţe trend zmanjševanja vsebnosti KPK na vseh treh merilnih mestih (tebela 5). BPK 5 (mg O 2 L -1 ): tudi meritve BPK 5 niso izvajali leta 2003 na merilnem mesti Izvir ter leta 2007 na merilnem mestu Velike Ţablje. Povprečne letne vrednosti BPK 5 so bile v glavnem pod 2, kar je značilno za neobremenjen vodotok, razen leta 2005, ko je povprečna letna vrednost na merilnem mestu Miren presegla 2 in znašla 3,5 (tabela 5). TOC (mg C L -1 ): meritev celotnega organskega ogljika niso izvajali v letih 2003 in 2004 na merilnih mestih Izvir in Miren ter leta 2007 na merilnem mestu Velike Ţablje. Povprečne letne vrednosti za TOC so bile najvišje na merilnem mestu Miren, vendar niso presegale 2 (tebela 5). TN (mg N L -1 ): meritev celotnega dušika niso izvajali v letih 2002 in 2004 na merilnem mestu Izvir, leta 2004 na merilnem mestu Miren ter leta 2007 na merilnem mestu Velike Ţablje. Povprečne letne vrednosti celotnega dušika so se gibale med 1,23 in 2,13 (tabela 5). Nitrati (mg NO 3 L -1 ): v neonesnaţenih vodah vrednosti običajno ne presegajo 1. Povprečne letne vrednosti nitrata merjenega v reki Vipavi pa so se gibale med 5,2 in 7,9 (tabela 6). Te vrednosti kaţejo na to, da je prihajalo ob reki do spiranja gnojenih kmetijskih površin, zaradi česar pride do večje koncentracije nitratov v vodi. Sulfati (mg L -1 ): povprečne letne vrednosti sulfata merjenega v reki Vipavi so se gibale med 5,7 in 12. Najvišje vrednosti so bile izmerjene na merilnem mestu Miren (tabela 6). Izmerjene vrednosti kaţejo na zelo dobro ekološko stanje reke, saj je po Uredbi o stanju površinskih voda (Ur. l. RS, 98/2010) mejna vrednosti za zelo dobro ekološko stanje letna povprečna vrednost 15. Kloridi (mg L -1 ): povprečne letne vrednosti klorida merjenega v reki Vipavi so se gibale med 1,9 in 6,7. Najniţje povprečne vrednosti so bile izmerjene na merilnem mestu Izvir, na merilnih mestih Velike Ţablje in Miren pa so bile izmerjene vrednosti nekoliko višje (tabela 6). V Uredbi o stanju površinskih voda (Ur. l. RS, 98/2010) mejne vrednosti za klorid niso določene. Fosfor (mg PO 4 L -1 ): povprečne letne vrednosti fosforja merjenega v reki Vipavi so se gibale med 0,019 in 0,207. Na merilnem mestu Izvir vrednosti niso presegale 0,1, kar je značilno za neobremenjen vodotok. V Velikih Ţabljah je bila vrednost 0,1 preseţena v letih 2008 in 2009, predvsem zaradi izpiranja mineralih gnojil. Na merilnem mestu Miren pa je bila vrednost vseh deset let višja, razlog za to pa je izliv komunalnih odpadnih vod v reko (tabela 6). Iz tabel 5 in 6 je razvidno, da so bile razlike med povprečnimi letnimi vrednostmi opazovanih parametrov skozi deset let na treh merilnih mestih majhne. Nekoliko višje so bile le vrednosti KPK, sulfatov in kloridov na merilnem mestu Miren. Merilno mesto Miren se namreč nahaja v naselju Miren, kjer ni urejenega odvajanja komunalnih odpadnih vod, velik je dotok odpadnih vod iz gospodinjstev, ki uporabljajo različna čistilna sredstva in mila, ki vsebujejo klorid. Najniţje vrednosti vseh parametrov so bile večinoma izmerjene na merilnem mestu Izvir. Iz podatkov je razvidno, da se kakovost Vipave po toku navzdol poslabšuje zaradi dotoka komunalnih odpadnih vod in spiranja gnojil. 34

43 KPK (mg O 2 L -1 ) Kemijska potreba po kisiku Slika 17 prikazuje vrednosti KPK s K 2 Cr 2 O 7 na treh merilnih mestih v obdobju od leta 2001 do Iz slike so razvidne razlike v vrednostih KPK s K 2 Cr 2 O 7 med merilnimi mesti. Večinoma se vse vrednosti gibljejo pod 10 mg O 2 L -1, razen na merilnem mestu Miren, ki se nahaja v naselju Miren, ki nima urejenega odvajanja komunalnih odpadnih vod, so bile vrednosti nekajkrat višje, vendar niso presegale 20 mg O 2 L -1. Najvišja vrednost je bila izmerjena v maju leta 2005, in sicer 18 mg O 2 L Izvir 16 Velike Žablje 14 Miren Datum meritev Slika 17 Vsebnost KPK s K 2 Cr 2 O 7 v Vipavi v letih od 2001 do Biokemijska potreba po kisiku Slika 18 prikazuje vrednosti BPK 5 na treh merilnih mestih v obdobju od leta 2001 do Na merilnih mestih Izvir in Velike Ţablje so bile vrednosti manjše od 2 mg O 2 L -1, kar pomeni, da voda na teh mestih ni bila obremenjena. Na merilnem mestu Miren so bile vrednosti le nekoliko višje, razen leta 2005, ko so izrazito narasle. Najvišja vrednosti je bila izmerjena v maju leta 2005 in je rahlo presegala 10 mg O 2 L

44 BPK 5 (mg O 2 L -1 ) Izvir Velike Žablje Miren Datum meritev Slika 18 Vsebnost BPK 5 v Vipavi v letih od 2001 do Celotni organski ogljik Slika 19 prikazuje vrednosti celotnega organskega ogljika na treh merilnih mestih v obdobju od leta 2001 do Vse izmerjene vrednosti so bile nizke in niso predstavljale onesnaţenosti reke s komunalnimi ali industrijskimi odpadnimi vodami. Vrednosti na merilnem mestu Izvir so se gibale med 0,5 in 1,5 mg C L -1, na merilnem mestu Velike Ţablje med 0,5 in 2 mg C L -1, razen februarja 2008 so vrednosti rahlo presegle 2,5 mg C L -1. Vrednosti na merilnem mestu Miren so bile večinoma višje kot vrednosti, izmerjene na Izviru in Velikih Ţabljah, razlog za to je predvsem v bolj poseljenem in industrijsko aktivnem zaledju. Najvišja vrednost je bila izmerjena julija 2006 na merilnem mestu Miren, in sicer 3,7 mg C L

45 Celotni organski ogljik (mg C L -1 ) 4 3,5 3 2,5 Izvir Velike Žablje Miren 2 1,5 1 0,5 0 Datum meritev Slika 19 Vsebnost TOC v Vipavi v letih od 2001 do Celotni dušik Slika 20 prikazuje vrednosti celotnega dušika na treh merilnih mestih v obdobju od leta 2001 do Vrednosti, izmerjene na merilnih mestih Velike Ţablje in Miren, so bile zaradi bliţine obdelovalnih površin nekoliko višje kot vrednosti, izmerjene ne merilnem mestu Izvir. Najvišja vrednost je bila izmerjena januarja leta 2007 na merilnem mestu Miren, in sicer 2,9 mg N L -1. Vse izmerjene vrednosti so bile nizke in niso predstavljaje onesnaţenosti. Najvišje vrednosti se pojavljajo predvsem v zimskih mesecih (januar, februar, marec), predvsem zaradi pomanjkanja vegetacije, zaradi katere lahko pride do večjega izpiranja hranil v reko, ter v mesecu oktobru. V tem času je s kmetijskih površin ţe pospravljena večina pridelka in so tla izpostavljena vremenskim vplivom ter izpiranju dušikovih spojin z njih. 37

46 Celotni dušik (mg N L -1 ) 3,5 3 2,5 Izvir Velike Žablje Miren 2 1,5 1 0,5 0 Datum meritev Slika 20 Vsebnost TN v Vipavi v letih od 2001 do Fizikalne in kemijske analize vode Rezultati meritev na terenu in analiz v laboratoriju za vsa merilna mesta za obe vzorčenji so podani v prilogi D Temperatura Na temperaturo vode močno vpliva temperatura zraka. Ta vpliv je še posebno velik na nezasenčenih predelih vodotoka, kjer se voda zaradi absorpcije sončnega sevanja najbolj segreva. Ker se temperatura zraka spreminja sezonsko in dnevno, sta zelo pomembna podatka datum in ura meritve. Dnevna temperatura zraka je bila v času drugih meritev, , višja od temperature zraka v času prvih meritev, , kar izrazito vpliva na temperaturo vode, saj je bila ta na vseh devetih merilnih mestih ob drugih meritvah višja kot ob prvih (priloga D). Razlike so najbolj opazne na merilnih mestih 7, 8 in 9 (slika 21), kjer ni osenčenosti struge. V nasprotju s temi tremi merilnimi mesti pa imajo ostala merilna mesta precej veliko osenčenost, zato sonce ne vpliva toliko na ogrevanje vode. Razlog za manjši vpliv temperature zraka na temperaturo vode v izvirnem delu je tudi v tem, da je voda izvira pribliţno enaka povprečni letni temperaturi kraja. Bistvenega pomena pa je tudi to, da sem z meritvami vedno začela na izviru reke Vipave in se premikala dolvodno. Meritve sem vedno izvajala v istem vrstnem redu, zato so vrednosti na istem odseku med seboj primerljive. Najniţja temperatura vode je bila izmerjena na izviru, in sicer 9,9 C, najvišja pa na zadnjem, najbolj dolvodnem merilnem mestu, in sicer 19 C (slika 21). 38

47 Temperatura vode ( C ) Vzorčna mesta Slika 21 Temperatura vode na devetih merilnih mestih v dveh dneh Električna prevodnost Električna prevodnost je povezana s prisotnostjo ionov v vodi. Večja kot je vsebnost hranil v vodi, večja je tudi električna prevodnost, saj se z dotokom hranil praviloma poveča količina nabitih delcev. V času drugih meritev so bile vrednosti nekoliko višje kot v času prvih meritev, saj se z višanjem temperature električna prevodnost poveča. Razlog za večjo električno prevodnost je lahko tudi intenzivnejše kmetijstvo, s čemer pride v vodo več gnojil. Najniţjo električno prevodnost sem v obeh serijah meritev izmerila na izviru, kar kaţe na dokaj nizko vsebnost raztopljenih ionov v vodi. Najvišjo električno prevodnost pa sem izmerila na merilnem mestu osem, torej za pritokom reke Vrtojbice v Vipavo, kar kaţe na njeno obremenjenost s hranili. Nekoliko višje so bile še vrednosti na merilnem mestu šest, kjer prihaja do izpustov odpadnih vod iz podjetja Goriške opekarne. Najniţja izmerjena vrednost je bila 287 µs cm -1, najvišja pa 453 µs cm -1 (slika 22). 39

48 ph Električna prevodnost (µs cm -1 ) Vzorčna mesta Slika 22 Električna prevodnost na devetih merilnih mestih v dveh dneh ph Na vseh vzorčnih mestih sem v času obeh meritev izmerila bazičen ph vode. ph se je rahlo zviševal po toku navzdol. Najniţji izmerjeni ph je znašal 7,1, in sicer je bil izmerjen na prvem merilnem mestu, najvišji pa 8,3, ki je bil izmerjen na osmem merilnem mestu (slika 23). Vrednosti v času drugih meritev so bile višje kot v času prvih meritev. Razlog za to je lahko v tem, da je bilo v času drugih meritev večje sončno obsevanje, saj prihaja zaradi tega do povečane aktivnosti primarnih producentov. 8,4 8,2 8 7,8 7,6 7,4 7,2 7 6,8 6,6 6, Vzorčna mesta Slika 23 ph na devetih merilnih mestih v dveh dneh 40

49 4.3.4 Koncentracija kisika v vodi Koncentracija kisika je odvisna od temperature, zračnega tlaka in koncentracije ionov, bistven vpliv nanjo pa imata fotosinteza in respiracija. Če primerjamo vrednosti koncentracije kisika vzdolţ toka za vsak dan meritev posebej, opazimo, da se koncentracija kisika po toku navzdol povečuje. Nekoliko upade na merilnih mestih štiri, šest in osem, kjer prihaja do izpustov odpadnih vod, bogatih z organskimi snovmi, na teh mestih prihaja namreč do povečane mikrobne aktivnosti (slika 24). Če primerjamo vrednosti na posameznih merilnih mestih v različnih dneh, pa ugotovimo, da so junija vrednosti nekoliko višje glede na maj. Čeprav so bile temperature vode junija višje kot v maju, se je koncentracija kisika malo povečala, in sicer zaradi večje osončenosti (slika 24). Koncentracija kisika je odvisna tudi od ure merjenja, saj fotosinteza poteka le podnevi, zato so dnevne koncentracije kisika večje od nočnih in zgodnjih jutranjih. Meritve sem najprej opravljala na izvirnem delu in se pomikala dolvodno. To je lahko vzrok, da so vrednosti na prvih merilnih mestih niţje kot vrednosti na zadnjih merilnih mestih (slika 24). Najniţja izmerjena vrednost je bila 8,10 mg O 2 L -1, najvišja pa 13,70 mg O 2 L -1 (slika 24). Koncentracija raztopljenega kisika (mg O 2 L - 1 ) Vzorčna mesta Slika 24 Koncentracija raztopljenega kisika na devetih merilnih mestih v dveh dneh Nasičenost s kisikom Na nasičenost s kisikom bistveno vpliva vreme. Ob prvih meritvah je bilo manj sončnega obsevanja kot ob drugih meritvah, zato so bile vrednosti v juniju višje kot v maju. Pri nasičenosti s kisikom se to pozna tako, da na mestih, ki niso osenčena, 41

50 Nasičenost s kisikom (%) vrednosti narastejo zaradi večjega sončnega obsevanja. Večje sončno obsevanje povzroči večjo produktivnost primarnih producentov, zato se nasičenost s kisikom poveča. Nasičenost s kisikom se povečuje po toku navzdol, nekoliko upade na merilnih mestih štiri, šest in osem, na teh mestih namreč prihaja do izpustov odpadnih vod. Najniţjo nasičenost sem izmerila ob prvih meritvah na vzorčnem mestu št. 8, in sicer 86,4 %. Najvišjo nasičenost kisika pa sem izmerila na zadnjem vzorčnem mestu, in sicer 132,5 %. V času drugih meritev je nasičenost na vseh merilnih mestih presegala 100 % (slika 25) Vzorčna mesta Slika 25 Nasičenost s kisikom na devetih merilnih mestih v dveh dneh Kemijska potreba po kisiku Organske snovi, ki izvirajo iz različnih človekovih dejavnosti, so glavni vir organskega onesnaţenja v rekah. Razgradnjo organskih snovi omogočajo mikroorganizmi, ki jo spremenijo v anorgansko snov. Mikroorganizmi pri razgradnji porabljajo kisik, tako da lahko prekomerno onesnaţenje z organsko snovjo vodi so pomanjkanja kisika v vodi. Onesnaţenje rek z organskimi snovmi povzroča spiranje s kmetijskih zemljišč, izpusti industrijskih odpadnih vod in ravno tako tudi izpusti komunalnih odpadnih voda. KPK je merilo za organsko onesnaţenje površinskih vodotokov. Vrednosti KPK so bile višje v času drugih meritev, ko je bila tudi temperatura vode višja. Najvišje vrednosti sem pri obeh serijah meritev izmerila na osmem merilnem mestu, kjer se v Vipavo izlije Vrtojbica, ki je onesnaţena z odpadnimi vodami z območja Nove Gorice in Šempetra pri Gorici. Najvišja vrednost je bila 28 mg O 2 L -1. Vrednost 20 mg O 2 L -1 je bila preseţena še na šestem merilnem mestu, tu prihaja do izpusta odpadne vode iz podjetja Goriške opekarne. Nekoliko višje vrednosti sem izmerila še na merilnih mestih dva in pet (slika 26). 42

51 KPK (mg O 2 L -1 ) Vzorčna mesta Slika 26 KPK na devetih vzorčnih mestih v dveh dneh Biokemijska potreba po kisiku Biokemijska potreba po kisiku (BPK 5 ) je merilo za količino biološko razgradljivih organskih snovi. Visoka vsebnost BPK 5 je običajno posledica povečanega organskega onesnaţenja vode. Tam, kjer je vpliv človekovih dejavnosti majhen, so vrednosti BPK 5 običajno pod 2 mg O 2 L -1, če so vrednosti BPK 5 večje od 10 mg O 2 L -1, je to zaradi vtoka odpadnih vod. Posledica visokih vrednosti BPK 5 se kaţe v poslabšanju kemijske in biološke kakovosti vode pa tudi slabši mikrobiološki kakovosti vode. Vrednosti so bile na vseh merilnih mestih višje od 2 mg O 2 L -1. Tako kot KPK je bil tudi BPK 5 višji v času drugih meritev. Najniţje vrednosti so bile izmerjene na izviru, in sicer 3,1 mg O 2 L -1, najvišje pa na merilnem mestu, kjer se v Vipavo izliva Vrtojbica, in sicer 15,5 mg O 2 L -1. Vrednost 10 mg O 2 L -1 je bila preseţena še na šestem merilnem mestu, kjer prihaja do izliva odpadne vode iz podjetja Goriške opekarne. Vrednosti so bile še nekoliko višje na merilnih mestih dva in pet (slika 27). Glede na to, da so bile vrednosti BPK 5 le nekoliko niţje od KPK, sem sklepala, da je onesnaţenje relativno dobro biološko razgradljivo. 43

52 Celotni dušik (mg N L -1 ) BPK 5 (mg O 2 L -1 ) Vzorčna mesta Slika 27 BPK 5 na devetih vzorčnih mestih v dveh dneh Celotni dušik Vrednosti celotnega dušika so bile nekoliko višje v času drugih meritev. Vrednost je bila v obeh dneh meritev na merilnem mestu osem precej višja kot na ostalih merilnih mestih. Glavni razlog za to je v naseljenem in kmetijsko aktivnem zaledju reke Vrtojbice. Vrednost 1,5 mg N L -1 je bila preseţena še na merilnem mestu šest, na vseh ostalih merilnih mestih pa so bile vrednosti pod 1,5 mg N L -1. Najniţje vrednosti sem v obeh primerih izmerila na merilnih mestih pet in sedem (slika 28). 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0, Vzorčna mesta Slika 28 Celotni dušik na devetih vzorčnih mestih v dveh dneh 44

53 Celotni organski ogljik (mg C L -1 ) Celotni organski ogljik Vrednosti so bile v času drugih meritev nekoliko višje kot v času prvih, izjema sta le merilni mesti ena in dva. Vrednost je bila tudi v tem primeru v obeh dneh meritev na merilnem mestu osem precej višja kot pa na ostalih merilnih mestih. V času prvih meritev je bila okoli 6, v času drugih pa okoli 8 mg C L -1. Na vseh ostalih merilnih mestih pa so se vrednosti TOC gibale med 2,9 in 4,5 mg C L -1 (slika 29) Vzorčna mesta Slika 29 Celotni organski ogljik na devetih vzorčnih mestih v dveh dneh 45

54 5 ZAKLJUČKI Prvi namen diplomske naloge je bila analiza obstoječih podatkov Agencije RS za okolje o kemijskem stanju reke Vipave med letoma 2001 ter Za dosego tega sem iz tabele (priloga C), v kateri so podane vrednosti parametrov, izmerjenih na treh merilnih mestih (Izvir, Velike Ţablje in Miren) v obdobju desetih let, izbrala in analizirala osem parametrov. Iz dobljenih rezultatov sem ugotovila, da je bila reka najbolj obremenjena v spodnjem delu, saj so se na merilnem mestu Miren pojavljale najvišje vrednosti. Vrednosti KPK, BPK 5, TOC in TN so bile na posameznih merilnih mestih skozi vseh deset let pribliţno enake, razen v letu 2005, ko je prišlo na merilnem mestu Miren do velikega povečanja KPK in BPK 5. Nitrati, sulfati, kloridi in fosfor so ravno tako najvišje vrednosti dosegali na merilnem mestu Miren, najniţje pa na merilnem mestu Izvir. Na merilnem mestu Miren, ki se nahaja v naselju Miren, so se pojavljale najvišje vrednosti predvsem zaradi neurejenega kanalizacijskega omreţja, saj se komunalne odpadne vode tu izlivajo neposredno v reko Vipavo, medtem ko se merilno mesto Izvir nahaja na enem od izvirov reke Vipave, kjer pa ne prihaja do večjih onesnaţenj. Drugi namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako se kakovost reke spreminja po toku navzdol in katere so glavne človekove aktivnosti, ki negativno vplivajo nanjo. Za dosego tega sem izbrala devet merilnih oziroma vzorčnih mest, na katerih sem merila temperaturo vode, ph, električno prevodnost in vsebnost kisika v vodi. Na istih mestih sem odvzela tudi vzorce vode, ki sem jih kasneje analizirala v laboratoriju. Rezultati meritev izvedenih na terenu so pokazali, da je temperatura vode po toku navzdol naraščala, njene vrednosti pa so se spreminjale v odvisnosti od temperature okolja. Višje vrednosti električne prevodnosti so bile predvsem na merilnih mestih šest in osem. Na istih točkah pa je bila opaţena tudi niţja koncentracija kisika glede na ostala merilna mesta. Merilno mesto osem se je namreč nahajalo za pritokom Vrtojbice, ki je močno obremenjen z odpadnimi vodami z območja Nove Gorice in Šempetra pri Gorici, merilno mesto šest pa za iztokom odpadnih vod iz podjetja Goriške opekarne. Analize KPK, BPK 5, TOC in TN, ki sem jih opravljala v laboratoriju, so pokazale, da reko Vipavo najbolj obremenjuje potok Vrtojbica, saj so bile na merilnem mestu dolvodno od vtoka Vrtojbice vrednosti vseh parametrov najvišje, nekoliko višje od ostalih so bile še na merilnem mestu šest. Čeprav so vrednosti vseh analiziranih parametrov najvišje na merilnem mestu osem, so vrednosti na dolvodnem merilnem mestu devet ponovno nizke. Na osnovi tega lahko sklepam, da se onesnaţevala, ki pridejo v Vipavo s pritokom Vrtojbice, po toku navzdol razredčijo oziroma razgradijo. Rezultati vseh meritev potrdijo ugotovitve Blatnik A. in sod. (2011), ki navajajo, da je kakovost reke Vipave v spodnjem delu toka slabša, kot v zgornjem in srednjem, ter da so glavni onesnaţevalci reke predvsem industrijske in komunalne odpadne vode. Iz mojih rezultatov namreč opazim, da na kakovost Vipave najbolj negativno vplivata predvsem pritok Vrtojbice in industrijske odpadne vode iz podjetja Goriške opekarne. Pričakovala sem, da bodo vrednosti višje tudi na merilnem mestu štiri, kjer se v Vipavo izlije potok Puščavec; kot v svoji diplomski nalogi navaja Vidic R. (2011), pa izcedna voda iz deponije vsebuje veliko organske snovi, ki se po toku navzdol lahko razgradi in tako ne pride do obremenjevanja reke Vipave. 46

55 Do leta 2015 naj bi ob Vrtojbici izgradili centralno čistilno napravo, ki bo dobro očistila odpadne vode. Vrtojbica tako ne bo več negativno vplivala na reko Vipavo. 47

56 6 VIRI ARSO Program monitoringa kemijskega in ekološkega stanja rek v letu ( ) Atlas okolja Agencija Republike Slovenija za okolje. ( ) Bat M., Dobnikar Tehovnik M., Mihorko P., Grbović J Tekoče vode. V: Vodno bogastvo Slovenije. Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje: str. Bat M., Lovrenčak F., Pleničar M., Kunaver J., Ogrin D., Uhan J., Grčman H., Hudnik V., Lobnik F., Mihelič R., Prus T., Vrščaj B., Zupan M., Praprotnik N., Kaligarič M., Devetak D Narava Slovenije. Ljubljana. Zaloţba Mladinska knjiga: 231 str. Blatnik A., Grahovec A., Zorko A., Lazar K., Mokotar K., Rošker P., Vidic R., Kocjan T., Weingerl U The Vipava river basin: an integrated impact assessment. Nova Gorica. Fakulteta za znanost o okolje: 73 str. Bregar R Problematika organskih onesnaţevalcev v pitni vodi. V: Varstvo in kvaliteta pitne vode: Zbornik seminarja. Ljubljana. Inštitut za sanitarno inţenirstvo: str. Chapman D Water Quality Assessments; A guide to the use of biota, sediments and water in environmental monitoring; 2nd ed. E & FN SPON (An imprint of Routledge). London and New York: 626 str. Cvitanič I., Dobnikar Tehovnik M., Grbović J., Jesenovec B., Mihorko P., Rotar B., Sodja E., Ambroţič Š., Kozjak Legiša Š Ocena ekološkega in kemijskega stanja rek v Sloveniji v letih 2007 in Ljubljana. Republika Slovenija, Agencija republike Slovenije za okolje: 108 str. Cvitanič I., Dobnikar Tehovnik M., Gacin M., Jesenovec B., Kozak-Legiša Š., Krajnc M., Mihorko P., Poje M., Rotar B., Sever M., Sodja E., Pavlič V., Uhan J Program monitoringa stanja voda za obdobje Ljubljana. Republika Slovenija, Agencija republike Slovenije za okolje: 112 str. Čebokli Z Varovanje povodja reke Vipave kanalizacija Budanje, Dolenje, Ustje in Lokavec. Ajdovščina. Občinski svet občine Ajdovščina: 50 str. Dobnikar Tehovnik M Kakovost voda v Sloveniji. Ljubljana, Agencija RS za okolje: 72 str. Geopedia-interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije ( ) Incom d.o.o. ( ) Intra lighting d.o.o ( ) 48

57 Kipgo d.o.o. ( ) Klimadiagram. Agencija republike Slovenije za okolje. ( ) Komunala Ajdovščina. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v občini Vipava ( ) ( ) Koron D. Vogršček bo spet pravo jezero Primorske novice ( ) ( ) Kraji-Slovenija. Izvir Vipave ( ) Kuzma, V Analiza stanja površinskih voda v urbanem okolju. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 106 str. Leskošek M Vpliv gnojenja na okolje. V: Okolje v Sloveniji. Lah A. (ur.). Ljubljana, Tehniška zaloţba Slovenije: str. Leskošek M Prispevek h gnojenju v slovenskih vodovarstvenih območjih. V: Kmetijstvo in okolje. Rečnik M., Verbič J. (ur.). Bled, Kmetijski inštitut Slovenije: str. Letrika d.d. ( ) L-inox d.o.o. ( ) Metcalf E., Wastewater engineering: Treatment and reuse. 4th edition. New York, McGraw-Hill: 1819 str. Navodilo za določitev vrednosti KPK. Macherel Nagel ( ) Novak D Voda. Ljubljana, Tehniška zaloţba Slovenije: 71 str. Panjan J Komunalni sistemi in prostorski razvoj Slovenije. Ljubljana, Inštitut za zdravstveno hidrotehniko: 120 str. Perko D., Oroţen Adamič M Slovenija. Pokrajina in ljudje. Ljubljana, Zaloţba Mladinska knjiga: 735 str. Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda. Ur. l. RS, št. 63/2005, 26/2006, 32/2011 Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda. Ur. l. RS, št. 10/2009, 81/2011. Rejec Brancelj I Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji: Pokrajinski vidiki obremenjevanja iz razpršenih virov. Ljubljana, Inštitut za geografijo: 104 str. 49

58 Roš M Kakovost voda in čiščenje odplak. V: Okolje v Sloveniji. Lah A. (ur.). Ljubljana, Tehniška zaloţba Slovenije: str. Škrlj d.o.o. kovinska oprema ( ) TIC Reka Vipava. ( ) Urbanič G., Toman M Varstvo celinskih voda. Ljubljana, Študentska zaloţba: 94 str. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Ur. l. RS, št. 47/2005, 45/2007, 79/2009, 64/2012 Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaţevanja. Ur. l. RS, št. 35/1996, 21/2003, 2/2004, 41/2004, 47/2005 Uredba o kemijskem stanju površinskih voda. Ur. l. RS, št. 11/2002, 41/2004, 14/2009 Uredba o stanju površinskih voda. Ur. l. RS, št. 14/2009, 98/2010 Uredba o varstvu voda pred onesnaţevanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Ur. l. RS, št. 113/2009, 5/2013 Vahtar M., Zdešar M Kako se reka očisti?. Domţale, ICRO- inštitut za celostni razvoj in okolje: 56 str. Vidic R Vpliv odlagališča nenevarnih odpadkov Ajdovščina na vode. Diplomsko delo, Fakulteta za znanosti o okolju: 36 str. Vode. Agencija republike Slovenije za okolje. ( ) Vodna direktiva - Water Framework Directive. 2000/60/ES, Uradni list L 327/1, str Ţitko Štemberger N., Tomaţevič E Emisije odpadnih vod iz industrije. Ljubljana. ( ) 50

59 PRILOGE

60 Priloga A Fotografije vzorčnih in merilnih mest od št. 1 do 9 (Vidmar, 2012)

61 Slika A1 Merilno mesto št. 1 Slika A2 Merilno mesto št. 2 Slika A3 Merilno mesto št. 3 Slika A4 Merilno mesto št. 4 Slika A5 Merilno mesto št. 5 Slika A6 Merilno mesto št. 6 Slika A7 Merilno mesto št. 7 Slika A8 Merilno mesto št. 8

62 Slika A9 Merilno mesto št. 9