14. KONFERENCA SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV Laško th Conference of Slovenian Electrical Power Engineers CIRED ŠK 3-03 PRIMER OCENE TVEGANJA V

Transkripcija

1 PRIMER OCENE TVEGANJA VAROVANJA ELEKTRIČARJEV PRED ELEKTRIČNIM OBLOKOM Ana Lovrenčič 1, Gregor Štern 2, Primož Vintar 3, dr. Viktor Lovrenčić 4 1 Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, Tržaška 25, 1000 Ljubljana ancka.lovrencic@gmail.com 2 Elektro Gorenjska d.d., Ul. Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj gregor.stern@elektro-gorenjska.si 3 SIPRO INŽENIRING d.o.o., Cesta krških žrtev 135c, 8270 Krško primoz.vintar@sipro-inzeniring.si 4 C&G d. o. o. Ljubljana, Riharjeva 38, 1000 Ljubljana viktor.lovrencic@c-g.si Povzetek: Predpisi in standardi s področja varnosti in zdravja pri delu (VZD) zahtevajo, da delodajalec izdela oceno tveganja za delavna mesta, kjer obstaja nevarnost in škodljivost pri delu. Najpomembnejša naloga vsakega delodajalca na področju VZD je, da zagotovi takšne pogoje dela, da bo čim manj poškodb in okvar zdravja. Za dosego tega cilja pa so potrebni določeni ukrepi. Za določitev ukrepov je treba upoštevati vse nevarnosti, škodljivosti, verjetnost nastanka nezgod pri delu. Osebe, električarji ki izvajajo dela v bližini električnih postrojev, so običajno izpostavljene nevarnostim, ki jih lahko povzroča električni oblok. Električni oblok je sicer redek pojav, vendar je vseeno potrebno zagotoviti zanesljivo varovanje električarjev, saj pojava ni mogoče izključiti, še posebej, ker lahko nastane med izvajanjem dela oziroma pri stikalnih manevrih. Varovanje električarjev pred oblokom je aktualna problematika, predvsem zaradi izbire osebne varovalne opreme (OVO) za varovanje pred električnim oblokom. Na konkretnem primeru distribucijske transformatorske postaje 20/0,4 kv, kjer je prišlo do pojava obloka je izračunana energija obloka ter predstavljena izbira ustrezne OVO. Ključne besede: varno delo, ocena tveganja, obratovanje, vzdrževanje, električni oblok, stikalne manipulacije, delo pod napetostjo, osebna varovalna oprema EXAMPLE OF THE RISK ASSESMENT FOR SAFE WORKPLACES OF ELECTRICEN AGAINST AN ELECTRIC ARC Abstract: Occupational safety and health regulations and standards (OSH) require that the employer makes a risk assessment for workplaces where there is a possibility of hazard or harmfulness at work. The most important task of each employer in the field of OSH is to provide such working conditions to minimize damage and danger to health. However, certain measures are needed to achieve this goal. To determine the measures, we must take into account all the hazards, harmfulness, probability of accidents at work. Electricians who work near electrical installations, are usually exposed to the dangers that may be caused by an electric arc. The electric arc is a rare phenomenon, but it is nevertheless necessary to ensure reliable protection of electricians, as the phenomenon can not be excluded, especially since it can occur during work execution or in switching maneuvers. The protection of electricians from the arc is a topical problem, mainly due to the choice of personal protective equipment (PPE) for protection against an electric arc. On the concrete case of the distribution transformer station 20/0,4 kv, where the incidence of the arc occurred, the energy of the arc was calculated and the choice of the corresponding PPE is presented. Keywords: safe work, risk assessment, operation, maintenance, arc flash, switching manipulations, live working, personal protective equipment. 1

2 1 UVOD Avtorji, domači in tuji, so v zadnjem obdobju aktivni na področju, varovanja električarjev pred oblokom, kar je predstavljeno že v predhodnih referatih [1-5], ki bolj detajlno obravnavajo predpise in standarde ter tuje izkušnje. Referat»Varovanje električarjev pred električnim oblokom obveznost delodajalcev«[1] je podrobno predstavil obravnavano problematiko. V tem referatu so povzete samo nujne informacije za razumevanje predstavljene problematike. Poudarek referata je na primeru ocene tveganja varovanja električarjev pred električnim oblokom za elektroenergetski objekt oz. za primer distribucijske transformatorske postaje 20/0,4 kv, kjer je prišlo do pojava obloka in delovne nezgode. V vseh strategijah podjetij v elektrogospodarstvu (proizvodnja, prenos in distribucija) je področje varnosti in zdravja pri delu (VZD) izpostavljeno kot prednostna skrb delodajalcev do delojemalcev. Zahteve za varno delo električarjev pri delu je podrobno regulirano s predpisi v EU [6-8] in v Sloveniji [9-11] (EU direktive in uredbe [6-8], zakoni [9], pravilniki [10,11]), standardi [12,13] in [14-23] ter s specializiranimi priročniki [24-27]) in internimi varnostnimi pravili npr. v prenosu [28] in distribuciji [29]. Varovanje električarjev pred oblokom je v zadnjem času vse bolj aktualna problematika v svetu in EU, predvsem zaradi izbire OVO za varovanje pred električnim oblokom [1-4,30-34]. Osebe, ki izvajajo dela v bližini električnih postrojev, so običajno izpostavljene nevarnostim, ki jih povzroča električni oblok, ki je sicer redek pojav, vendar je vseeno potrebno zagotoviti zanesljivo varovanje (Slika 1). Pojava ni mogoče izključiti, še posebej, ker lahko nastane zaradi ravnanja med izvajanjem posameznih del. Niso le posledica krakih stikov, ampak tudi ločevanja obremenjenih delov pod napetostjo brez posebnih ukrepov (vodi, kabelski konektorji, stikalne naprave, varovalke, itd.). Pri vsakem delu v bližini električnega postroja ali pod napetostjo je potrebno opraviti oceno tveganja, da se oceni nevarnost obloka, da se izvedejo ukrepi za povečanje varnosti električarjev, ter da se izbere ustrezna OVO. Nezgode zaradi obloka, kot posledica napak pri izvajanju dela v breznapetostnem stanju še posebej na srednji in visoki napetosti so žal pogost pojav, tudi v našem elektrogospodarstvu. Analiza teh nezgod presega okvir referata. Slika 1: Varno izvajanje dela (v bližini ali DPN) v distribuciji [1,20]. 2 DOLOČBE STANDARDOV IN PRIROČNIKOV O OGROŽENOSTI ZARADI OBLOKA 2.1 Področje uporabe standarda SIST EN :2013 Strokovnjaki elektrotehnike ter varnosti in zdravja pri delu aktivno spremljajo in analizirajo delovne nezgode zaradi električnega obloka. Toplotni učinek električnega obloka je odvisen od: trenutne električne energije (zmogljivost kratkega stika), ki določa energijo, ki se pretvori v oblok (odvisno od napetosti obloka, toka obloka in trajanja obloka), 2

3 pogojev za prenos toplotnega toka vključno s pogoji izpostavljenosti in razdaljo do obloka. Poleg toplotnega vpliva je treba oceniti še druge nevarnosti: udarni val in odletele delce, ki se sproščajo ob eksplozivnem širjenju električnega obloka, visoka jakost elektromagnetnega sevanja, še posebej v območju ultravioličnega (UV) in infrardečega (IR) sevanja in pa tudi v območju vidne svetlobe, kar lahko vodi do nepopravljivih poškodb kože in oči, zvočni udar, strupeni plini in delci, ki nastanejo pri taljenju in izhlapevanju materialov v električnem obloku ali v njegovi okolici. Z izbiro ustrezne OVO varujemo osebe pred nevarnostjo toplotnega učinka električnega obloka. OVO, ki bi zagotavljal 100 % zaščito pred električnim oblokom, ne obstaja, lahko pa s pravilno izbiro OVO bistveno zmanjšamo nevarnost električnega obloka. Danes je ocena tveganja nevarnosti pojava obloka, obvezen del vsake ocene tveganja za električna delovna mesta. V različnih državah obstaja več priporočil (npr. nacionalna pravila OSHA v ZDA in OVO v Evropi). Ocena tveganja nevarnosti pojava obloka, ki ima lahko zelo nevarne posledice na osebje in opremo v energetskih postrojih, se vedno bolj uporablja v razvitih državah, kot so ZDA, Kanada in države EU. Te države imajo predpise in norme za urejanje zakonodajnih vprašanj in obveznosti glede ocenjevanja tveganj ter obvezne uporabe osebne varovalne opreme za osebe, ki so lahko izpostavljene takim tveganjem. V Sloveniji velja standard SIST EN 50110:2013 za celotno obratovanje električnih postrojev in se uporablja za električne postroje vseh napetostnih nivojev ter določa zahteve za varno obratovanje električnih postrojev in delo v njih, z njimi ali v njihovi bližini. Zahteve veljajo za vse obratovalne, delovne in vzdrževalne postopke ter se uporabljajo za vsa dela, ki niso povezana z elektrotehniko (npr. gradbena dela v bližini nadzemnih vodov ali podzemnih kablov), ter za elektrotehnična dela, pri katerih obstaja nevarnost udara električnega toka. 2.2 Izbor osebne varovalne opreme za varovanje od električnega obloka Obstajajo številni pomembni standardi, ki določajo pravila, navodila ali značilnosti na področju varnosti pred električnim oblokom. Zaščitna oblačila, ki električarje oz. delavce varujejo pred električnim oblokom obravnava standard SIST EN [14,15]. Standard določa specifične zahteve in testne metode, na podlagi katerih se ovrednoti odpornost materialov ali oblačil na termične učinke električnega obloka. Predpisani sta dve testni metodi za preverjanje odpornost tekstilnega materiala, oblačil, zaščitnih očal in rokavic na termične učinke električnega obloka. Ti metodi sta: Metoda 1: Določitev vrednosti ATPV (angl.: Arc Thermal Performance Value) ali E BT50 (angl.: Break Open Energy) tekstilnih materialov, ki nudijo zaščito pred plemeni. Test se izvaja z neomejenim in neusmerjenim električnim oblokom. Testna metoda je definirana s SIST EN [14]). Metoda 2: Določitev vrednosti razreda zaščite materialov in oblek z uporabo omejenega in usmerjenega električnega obloka (ang.: Box Test). Testna metoda je definirana s SIST EN [15]). Glavne značilnosti obeh testnih metod podaja Tabela 1. Tabela 1: Določitev vrednosti energije električnega obloka [14,15]. SIST EN SIST EN Postavitev Odprt oblok Oblok v zaprti omarici, omejen usmerjen oblok Testna energija obloka Spreminjajoča in prilagojena času Konstantna, dva možna razreda trajanja obloka ob konstantnem toku Prenos toplote Vse smeri: sevanje Usmerjena: sevanje, konvekcija, Rezultati Mera zaščite pred električnim oblokom (podana kot: vrednost ATPV ali E BT50.*) Obe vrednosti se podaja z vrednostjo incidentne energije v cal/cm 2 oz. J/cm 2. taljenje kovine Rezultat testa je razred zaščite pred električnim obokom (razred 1 ali 2). Razred je določen po principu: Vprašanje: Ali je testirana OVO prestala test pri razredu pripadajoči testni energiji obloka? Odgovor: DA/NE *V letu 2019 je predvidena nova izdaja standarda (v času pisanja tega članka je na glasovanju predizdajna različica). Poleg obstoječih vrednosti, nova izdaja vpeljuje novo vrednost za določanje mere zaščite pred električnim oblokom ELIM (angl. Incident Energy Limit Value). Obe metodi se tako v načinu testiranja kot tudi podajanja rezultatov (klasificiranja OVO) močno razlikujeta. OVO je zato potrebno preizkusiti in ovrednotiti z eno ali drugo metodo, saj kljub temu, da lahko obe metodi rezultate testiranja podata z vrednostjo incidentne energije, rezultati med seboj niso neposredno primerljivi, niti 3

4 jih ni mogoče matematično pretvarjati. Pomembno je, da so rezultati preizkusov obeh metod energetske ravni ali ravni incidentne energije, za katere OVO izkazuje odpornost za varovanje pred oblokom. Dejstvo je da je metoda SIST EN , osnovana na verjetnosti, da obstaja 50 % verjetnost nastanka opeklin 2. stopnje pri uporabi OVO, kar pa ni v skladu z EU direktivam, ki ne dopuščajo interpretacije, da OVO dopušča takšne poškodbe [25]. Testna metoda SIST EN , ki razvršča OVO v Razred 1 in Razred 2, je nastala z namenom preprostejše klasifikacije OVO. Razred 1 OVO je osnovna raven zaščite, je splošno potrebna in jo je potrebno zagotoviti v skladu z zahtevano OVO, kadar obstaja tveganje za električno napako in oblok v vseh delovnih okoljih. Razred 2 OVO se uporablja v primeru, da je delo, zaradi obloka bolj tvegano in/ali se pogosto izvaja na energetski opremi višje napetostne ravni. Odločitev za prvi ali drugi razred zaščite temelji na primerjavi energije obloka [1]. V primeru, ko pričakovana energija na delovnem mestu presega raven zaščite OVO, je potrebno upoštevati več ukrepov. Če je le mogoče, izbrati višjo raven zaščite OVO. Bolj praktična in učinkovita rešitev je uporaba hitrih (posebnih ali dodatnih) zaščitnih naprav. Eden izmed ukrepov je tudi določanje minimalne delovne razdalje. V primeru, da ne moremo uporabiti nobenega od ukrepov, delovna aktivnost ni dovoljena in je pred začetkom dela potrebno napravo izklopiti. Razreda 1 in 2 sta stopnji zaščite OVO za uporabo pri splošnem elektrotehničnem delu. Za posebne, običajno časovno omejene delovne aktivnosti z visoko verjetnostjo obloka (npr. stikala ali druge stikalne naprave) se lahko uporabi OVO z višjo stopnjo zaščite (posebna OVO), ki ga testirajo skladno s zahtevami. Kar pomeni, da je potrebno višjo raven zaščite potrditi z višjo stopnjo preskusne energije. Zahtevani razred OVO je potrebno izbrati na podlagi analize tveganja in s drugimi metodami določiti potrebno ustrezno raven energije. 3 IZRAČUN PRIMERA DOLOČITEV RAZREDA OSEBNE VAROVALNE OPREME 3.1 Dve metodi izračuna IEEE in DGUV Za določitev potrebnega nivoja/razreda OVO na določenem delovnem mestu je potrebno najprej opraviti oceno tveganja nevarnosti električnega obloka. Trenutno je na voljo zgolj en standard, ki podaja postopke in smernice za izdelavo takšne analize. To je standard IEEE Rezultat analize je vrednost incidente energije na posameznem delovnem mestu, podan v cal/cm 2 oz. J/cm 2. Rezultat je mogoče neposredno uporabiti pri izbiri OVO, testirane v skladu s SIST EN Medtem ko drugih metod, ki bi bile zapisane v obliki standarda ne poznamo, vendarle v Nemčiji zasledimo smernico BGI/GUV-I 5188 E, ki predlaga svoj postopek ocene tveganja. Smernico je izdalo nemško združenje za obvezno nezgodno zavarovanje (DGUV). Metoda kot rezultat poda vrednost energije na posameznem delovnem mestu v kj. Na podlagi pridobljenih rezultatov je nato za vsako analizirano delovno mesto možno oceniti primernost posameznega razreda OVO, testiranega v skladu s SIST EN Cilj obeh metod je podati kredibilno vrednost na osnovi katere se izbere ukrepe za zmanjšanje tveganja električnega obloka na določenem delovnem mestu. Med temi ukrepi je tudi izbira OVO. Potrebno je omeniti, da metoda IEEE ni uporabna za napetostne metode nad 15 kv. Standard IEEE 1584, za višje napetostne nivoje predlaga uporabo Lee-jeva metode, ki pa poda precej konservativne rezultate. Rezultati Lee-jeve metode so namreč močno odvisni od višine napetosti in velikosti maksimalne vrednosti toka kratkega stika. Po drugi strani pa metoda ne upošteva geometrije opreme, ter posledično usmeritve in ojačitve energije, ko pride do obloka v omejenem prostoru kot je SN stikališče. Prevelika posplošenost Lee-jeve metode lahko določi prenizek oziroma previsok razred OVO na določenem delovnem mestu. Algoritmi, kot je DGUV, niso omejeni z napetostnim nivojem in velikostjo kratkostičnega toka, zato v takšnem primeru ponujajo bolj verodostojno informacijo odgovorni osebi, ki izbira OVO. Obe metodi sta podrobneje predstavljene v referatu [1]. 3.2 Izračun primera - TP Primskovo Ruta Kot konkreten primer za oceno tveganja nevarnosti električnega obloka na posameznih delovnih mestih je izbrana transformatorska postaja TP Primskovo Rutar (TP) v Kranju, ki se napaja iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kv Primskovo (RTP). V RTP sta vgrajena dva energetska transformatorja 110/20 kv, moči 31,5 MVA. Transformatorska postaja TP Primskovo Rutar se napaja preko 20 kv izvoda MERKUR iz RTP Primskovo. Od RTP do TP je v kabelski kanalizaciji položen 20 kv kabel tip: XHE49A, presek: 3 x 1 x 150 mm 2 v dolžini 175 m. V TP sta vgrajena dva distribucijska transformatorja 20/0,4 kv, moči 630 kva, ki v normalnem obratovalnem stanju obratujeta na ločenem sistemu NN zbiralk. Izračunani so trije možni scenariji, glede na obratovanje transformatorjev v RTP in TP (ločeno oz. vzporedno). Na sliki 3 so prikazani izračuni kratkostičnih tokov za različne konfiguracije obratovanja. (programski paket GREDOS). 4

5 V TP se je v letu 2015 zgodila nezgoda s posledicami poškodbe zaradi električnega obloka. Poškodovana sta bila dva monterja (opekline po obrazu in rokah). Nezgoda se je zgodila pri predelavi dela pomožnega ožičenja in priklopa merilnega centra na NN zbiralke. Zaradi padca dela ročnega orodja med NN zbiralke je prišlo do električnega obloka in posledično do opeklin dveh monterjev. Glede na bližino RTP so zanimive predvsem vrednosti kratkostičnih tokov I k na NN strani v TP Primskovo Rutar (od 22,9 ka do 45,4 ka). Podatki o zaščiti: RTP: SN odklopnik z numerično zaščito in nastavljenimi parametri I n = 300 A, I k = 4 x I n, t = 0,1 s TP: Na SN nivoju so edina kratkostična zaščita varovalke (50 A), ki ščitijo tudi dovod na NN strani. Slika 3: Konfiguracija omrežja mesto priključka TP PRIMSKOVO RUTAR [Vir EG]. Slika 4: Enočrtna shema modela TP Primskovo Rutar 20/0,4 kv, ter študijski model v programskem paketu ETAP. 5

6 Določitve nivoja OVO je na primeru distribucijskega omrežja izveden s programskim paketom ETAP [17,18] ki uporablja standard IEEE 1584 in NFPA 70E, ter z uporabo programa BSD Arc Calculator [31], ki analizo izvede po metodi predstavljeni v BGI/GUV-I 5188 E. Izračun incidentne energije oziroma energije obloka po obeh metodah (IEEE in DGUV) je izveden za dve mesti pojava električnega obloka, kot to prikazuje slika 4. Izračuni so izvedeni za primer, ko v RTP in v TP energetska transformatorja obratujeta paralelno. To je namreč primer, ko je na NN zbiralkah prisoten največji kratkostični tok. Model za analizo v programskem paketu ETAP, s prikazom obeh analiziranih mest je prikazan na sliki 4. Rezultati analize izvedene po obeh metodah, za obe mesti pojava električnega obloka, pa v tabelah 2 in 3. Metoda Tabela 2: Rezultati za primer, ko pride do obloka v SN stikališču. Pojav obloka na 20 kv zbiralki "TP Primskovo Rutar 20 kv" K.S. tok Tok obloka Čas trajanja obloka Incidentna energija [ka] [ka] [s] [J/cm²] [cal/cm²] Nivo OVO Lee metoda* 13,6 13,6 0,16 112,571 27,014 Kategorija 3 Energija obloka [kj] DGUV 13,6 13,6 0, Razred 2 * Ker je napetost na VN strani transformatorja 20 kv, metoda IEEE ni več uporabna, saj je le-ta navzgor omejena z napetostnim nivojem 15 kv. Standard za napetostne nivoje nad 15 kv predlaga uporabo Lee-jeve metode. Metoda Tabela 3: Rezultati za primer, ko pride do obloka v NN stikališču. Pojav obloka na zbiralki "TP Primskovo Rutar 0,4 kv (2)" K.S. tok Tok obloka Čas trajanja obloka Incidentna energija [ka] [ka] [s] [J/cm²] [cal/cm²] Nivo OVO IEEE 42,454 17, ,19 154,12 > Kategorija 4 Energija obloka [kj] DGUV 13,6 35,9 0, > Razred 2 Dejstvo je, da metodi podani s standardom IEEE 1584 in smernico BGI/GUV-I 5188 E operirata s podobnim naborom vhodnih podatkov, vendar pa se nekatere ocenjene oz. pripročene vrednosti parametrov znotraj obeh dokumentov nekoliko razlikujejo. V tabelah 2 in 3 so predstavljeni rezultati, pridobljeni z upoštevanjem predlaganih vrednosti znotraj metod pripadajočih dokumentov. Rezultati izračuna na NN strani transformatorja kažejo, da DGUV metoda za obravnavan primer poda občutno višje vrednosti toka obloka kot IEEE metoda. Ker so NN zbiralke zaščitene preko SN varovalk je zaradi nelinearne izklopne karakteristike varovalk čas trajanja obloka določen po DGUV metodi občutno krajši od časa trajanja obloka po IEEE metodi. V primeru dolgih izklopnih časov, standard IEEE predpisuje, da se v analizi upošteva maksimalni čas trajanja obloka 2 s, smernica DGUV pa čas trajanja 1 s. Ob tem je predpostavljeno da ima delavec dovolj prostora za umik. Dejstvo je, da za obravnavan primer na NN strani transformatorja obe metodi podata rezultat, pri katerem se zahteva najvišji nivo OVO. Vendar pa celotna ocena tveganja ni odvisna zgolj od rezultata izvedene analize temveč tudi od drugih faktorjev. Upoštevati je namreč potrebno, da je tveganje stanje, v katerem tisti, ki sprejemajo odločitve, poznajo vsako možno alternativo, glede možnih izidov in njihovih rezultatov oziroma posledic pa poznajo samo ustrezno stopnjo subjektivno in/ali objektivno določene verjetnosti, s katero se bodo ti izidi ter njihovi rezultati oziroma posledice lahko pojavile. Ocena tveganja zahteva poznavanje naslednjih funkcij f(): tveganja = f (verjetnost, resnost), verjetnost = f (pogostost, čas trajanja), pogostost = f (dogodek, enota časa), resnost = f (izid, posledice). Izračunamo jo po formuli: ocena tveganja = ocena verjetnosti x ocena resnosti. 6

7 Delodajaleci pri dokončni izbiri razreda OVO za varovanje pred oblokom še posebej, ko izračuni energije presegajo omejitev razredov OVO lahko posežejo po dodatnih razmislekih ob upoštevanju usmeritev, in sicer: resnost (energija obloka ali incidentna energija) se izračuna z različnimi metodami (DGUV in IEEE), verjetnost je običajno brez vrednosti in se večinoma lahko vrednoti samo na kvalitativen način (zahtevna kvantitativna opredelitev) - za ovrednotenje verjetnosti nevarnosti obloka je potrebno ovrednotiti naslednja vprašanja povezana s: o tehnično zasnovo in trenutnim stanjem opreme, o organizacijo in naravo vzdrževalnih del, o osebno usposobljenostjo vzdrževalnega osebja. Ob upoštevanju teh ukrepov oziroma usmeritev je verjetnost za nevarnost obloka nižja. Ob tem je možno dovoliti delo na postroju s primernim razredom OVO, ki je lahko nižjega razreda kot izračunano. To pomeni, da se delo lahko izvaja z vsakodnevno delovno obleko npr. OVO razreda 2, tudi če je izračun izkazal višjo energijo obloka. Pomembno je, da po oceni tveganja ni dovoljeno izvajati delo brez predpisane OVO. OVO je potrebno uporabljati z najvišjo stopnjo zaščite, ki je še ergonomično smiselna za posamezno vrsto aktivnosti (Slika 5). 4 ZAKLJUČKI Slika 5: Kolekcija OVO za varovanje pred električnim oblokom [1]. Varovanju delavcev pred oblokom je potrebno posvetiti posebno pozornost, na kar opozarjajo tudi smernice razvoja na tem področju. Nove usmeritve so vplivale tudi na dopolnitev standarda SIST EN 50110:2013. S pravilnimi postopki dela ter z uporabo ustrezne osebne varovalne opreme (OVO) je mogoče bistveno zmanjšati nevarnosti električnega obloka in jih pogosto tudi odpraviti. Pred izvedbo del v bližini električnega postroja ali pod napetostjo, je potrebno opraviti oceno tveganja, s čimer se oceni nevarnost obloka in se ob tem izvedejo ukrepi povečane varnosti električarjev. Delodajalec ima več možnosti pri izbiri razreda varovanja pred oblokom oziroma pri izbiri razreda OVO (npr. razred 1 ali 2). Pri tem se lahko delodajalec poslužuje različnih metod izračuna (npr. IEEE ali DGUV) in na trgu dostopne programske opreme, ki omogočajo izračun (npr. ETAP, BSD Arc Calculator, EasyPower Arc Flash, RENblad 1710). Pri izbiri razreda OVO je dovoljeno upoštevati tudi mehke metode izbire primerne OVO upoštevajoč kvalitativne komponente (stanje tehnike, organizacijo vzdrževanja in kompetentnost osebja) ter zahteve ergonomije delovnih aktivnosti ter tako določiti tudi nižji razred OVO kot je to izračun določil. Zelo pomembno je, da osebje redno uporablja predpisano OVO pri izvajanju posameznih aktivnosti. Stroka mora nadaljevati s promocijo pomembnosti varovanja električarjev oziroma delavcev pred oblokom, kar je predpisana obveznost delodajalcev. Standardi in metode določanja razreda OVO so predmet razprave in nadaljnjega razvoja in je za pričakovati njihove spremembe in posodobitve. 7

8 REFERENCE [1] LOVRENČIĆ, V., ŠTERN, G., JORDAN, T., VINTAR, P. in LOVRENČIČ, A.: Varovanje električarjev pred električnim oblokom obveznost delodajalcev, 4. nacionalna konferenca o vzdrževanju v elektroenergetiki CIGRE-CIRED, Nova Gorica, [2] LOVRENČIĆ, V., NIKOLOVSKI, S., JORDAN, T., ENGEBRETHSEN, M. in LOVRENČIČ, A.: Computer Aided Arc Flash Risk Assessment According to IEEE and DGUV Standards. International Conference on Smart Systems and Technologies 2018 (SST 2018), Osijek, Hrvaška, [3] LOVRENČIĆ, V., JORDAN, T., NIKOLOVSKI, S. in LOVRENČIČ, A.: Izbor osobne zaštitne opreme i izračun energije električnog luka prilikom kratkih spojeva u distribucijskim električnim postrojenjima. 6. (12.) savjetovanje hrvatskog ogranka međunarodne elektrodistribucijske konferencije (HO CIRED), Opatija, Hrvaška, [4] LOVRENČIĆ, V. in LUŠIN, M.: Varovanje električarjev pred oblokom v skladu s priporočili SIST EN :2013 Obratovanje električnih postrojev. 12. konferenca slovenskih elektroenergetikov (CIGRE-CIRED), , Portorož. [5] LOVRENČIĆ, V. in OPAŠKAR, G.: SIST EN :2013 Obratovanje električnih postrojev - 1. del: Splošne zahteve. 36. Posvetovanje o močnostni elektrotehniki in sodobnih inštalacijah, Kotnikovi dnevi, Radenci, [6] Direktiva Sveta 89/391/EGS. z dne 12. junija o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L, št. 183 z dne ). [7] Direktiva 2007/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o spremembah Direktive Sveta 89/391/EGS, njenih posebnih direktiv in direktiv Sveta 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES za poenostavitev in racionalizacijo poročil v zvezi s praktičnim izvajanjem (UL L, št. 165 z dne ). [8] Uredba (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o osebni varovalni opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 89/686/EGS (UL L, št. 81 z dne ). [9] Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Ur. l. RS, št. 43/2011. [10] Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, Ur. l. RS, št. 29/1992. [11] Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Ur. l. RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 ZVZD-1). [12] SIST EN :2013 Obratovanje električnih postrojev - 1. del: Splošne zahteve. [13] SIST EN :2010 Obratovanje električnih postrojev - 2. del: Nacionalni dodatki. [14] SIST EN :2009 Live working Protective clothing against the thermal hazards of an electric arc Part 1-1: Test methods - Method 1 - Determination of the arc rating (ATPV or EBT50) of flame resistant materials for clothing. (Delo pod napetostjo - Oblačila za zaščito pred temperaturno nevarnostjo električnega obloka del: Preskusne metode - 1. metoda: Določanje zaščitnega razreda pri obloku (ATPV ali EBT50) ognjevarnih materialov za oblačila (EN ali IEC :2009). [15] SIST EN :2015 Live working - Protective clothing against the thermal hazards of an electric arc - Part 1-2: Test methods - Method 2: Determination of arc protection class of material and clothing by using a constrained and directed arc (box test). Delo pod napetostjo - Oblačila za zaščito pred temperaturno nevarnostjo električnega obloka del: Preskusne metode - 2. metoda: Določanje zaščitnega razreda pri obloku za material in oblačila z uporabo omejenega in usmerjenega obloka (preskus v zaboju) (EN ali IEC :2014). [16] GS-ET-29: Test Principles - Face shields for electrical works - Supplementary requirements for the testing and certification of face shields for electrical works, issued by DGUV Test Cologne and [17] ASTM F a Standard Performance Specification for Flame Resistant and Electric Arc Rated Protective Clothing Worn by Workers Exposed to Flames and Electric Arcs. [18] ASTM F1959/F1959M e1 Standard Test Method for Determining the Arc Rating of Materials for Clothing. [19] ASTM F b Standard Test Method for Determining the Arc Rating and Standard Specification for Eye or Face Protective Products. [20] ASTM F2675 / F2675M Standard Test Method for Determining Arc Ratings of Hand Protective Products Developed and Used for Electrical Arc Flash Protection. [21] ASTM F Standard Test Method for Determining the Protective Performance of an Arc Protective Blanket for Electric Arc Hazards. [22] NFPA 70E: Standard for Electrical Safety in the Workplace, National Fire Protection Association, Edition [23] IEEE IEEE Guide for Performing Arc-Flash Hazard Calculations. 8

9 [24] ISSA, Guideline for the selection of personal protective equipment when exposed to the thermal effects of an electric fault arc (2nd Edition 2011). Koln: International Section of the ISSA for Electricity, Gas and Water, [25] DGUV Information : Thermische Gefährdung durch Störlichtbögen Hilfe bei der Auswahl der persönlichen Schutzausrüstung., Edition October 2012, Deutsche Gesetzliche Unfallversicherung e.v. (DGUV) BGI/GUV-I 5188: Thermal hazards from electric fault arc - Guide to the selection of personal protective equipment). [26] EasyPower User s Manual, EasyPower LLC, version 9.7. Mohawk St, Tualatin, Oregon, [27] Arc Flash - A Guide to standards and requierements for ptotective clothing. assessed on 11th Dec [28] Varnostna pravila za delo v/na elektroenergetskih objektih in postrojih, rev. št. 1., , ELES. [29] Varnostna pravila za delo na elektroenergetskih postrojih, Projektna skupina v sklopu Delovne skupine za splošne zadeve, varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost GIZ distribucije električne energije, Ljubljana, [30] JORDAN, T. in TÄNZER, H.: Class 2 Arc Protection of Electricians Face Shields BSD ErgoS. ICOLIM 2011, 10th International Conference on Live Maintenance, Zagreb, Croatia, [31] JORDAN, T. in DOLATA, R.: Electric Arc Protection PPE, Selection of PPE, High Performance PPE beyond Class 2. ICOLIM 2014, 11th International Conference on Live Maintenance, Budapest, Hungary, [32] JORDAN, T. in KAUSCHKE, M.: Selection of PPE Practical experience of different arc assessment methods and their comparison. ICOLIM 2017, 12th International Conference on Live Maintenance, Strasbourg, France, [33] ENGEBRETHSEN, M.: Calculation of energy from an arc flash. REN Temadager AUS (Norwegian live work conference), Thon Hotel Rosenkrantz, Bergen, [34] JORDAN, T.: Arc protection. REN Temadager AUS (Norwegian live work conference), Thon Hotel Rosenkrantz, Bergen, [35] SCHAU, H., HALINKA, A. in WINKLER, W.: Elektrische Schutzeinrichtungen in Industrienetzen und anlagen, Hüthig,