Uradni list Evropske unije L 102 Slovenska izdaja Zakonodaja Letnik april 2018 Vsebina II Nezakonodajni akti UREDBE Izvedbena uredba Komisije (

Transkripcija

1 Uradni list Evropske unije L 102 Slovenska izdaja Zakonodaja Letnik april 2018 Vsebina II Nezakonodajni akti UREDBE Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/613 z dne 20. aprila 2018 o odobritvi PHMB (1415; 4.7) kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 2. in 4. vrste proizvodov ( 1 ) 1 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/614 z dne 20. aprila 2018 o odobritvi azoksistrobina kot aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 7., 9. in 10. vrste proizvodov ( 1 )... 5 SKLEPI Sklep Sveta (EU) 2018/615 z dne 16. aprila 2018 o spremembi Sklepa 1999/70/ES o zunanjih revizorjih nacionalnih centralnih bank glede zunanjih revizorjev centralne banke Banque de France... 9 Sklep Sveta (EU) 2018/616 z dne 17. aprila 2018 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame v Skupnem odboru EGP glede spremembe Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP 11 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/617 z dne 19. aprila 2018 o dovoljenju Portugalski, da odobri odstopanje od točke OPS (1.1)(b) Priloge III k Uredbi Sveta (EGS) št. 3922/91 (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 2183) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/618 z dne 19. aprila 2018 o spremembi Izvedbenega sklepa 2012/535/EU o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja v Uniji borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Buhrer) Nickle et al. (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 2227) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/619 z dne 20. aprila 2018 o neodobritvi PHMB (1415; 4.7) kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 1., 5. in 6. vrste proizvodov ( 1 ) 21 ( 1 ) Besedilo velja za EGP. (Nadaljevanje na naslednji strani) Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

2 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/620 z dne 20. aprila 2018 o tehničnih specifikacijah za storitveno komponento programa Copernicus v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/621 z dne 20. aprila 2018 o tehničnih specifikacijah za vesoljsko komponento programa Copernicus v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/622 z dne 20. aprila 2018 o neodobritvi klorofena kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 3. vrste proizvodov ( 1 ) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/623 z dne 20. aprila 2018 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 2481) ( 1 ) PRIPOROČILA Priporočilo Komisije (EU) 2018/624 z dne 20. aprila 2018 o dostopu do čezmejnega trga za poddobavitelje ter mala in srednja podjetja v obrambnem sektorju Popravki Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 652/2012 z dne 13. julija 2012 o popravku Uredbe (ES) št. 543/2008 o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za perutninsko meso (UL L 190, ) Popravek Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2018/286 z dne 26. februarja 2018 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1509 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (UL L 55, ) Popravek Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, ) Popravek Uredbe Komisije (EU) 2018/589 z dne 18. aprila 2018 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede metanola (UL L 99, ) ( 1 ) Besedilo velja za EGP.

3 L 102/1 II (Nezakonodajni akti) UREDBE IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/613 z dne 20. aprila 2018 o odobritvi PHMB (1415; 4.7) kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 2. in 4. vrste proizvodov (Besedilo velja za EGP) EVROPSKA KOMISIJA JE ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov ( 1 ) ter zlasti tretjega pododstavka člena 89(1) Uredbe, ob upoštevanju naslednjega: (1) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 ( 2 ) določa seznam obstoječih aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih. Navedeni seznam vključuje PHMB (1415; 4.7). (2) PHMB (1415; 4.7) je bil ocenjen za uporabo v proizvodih 2. vrste proizvodov (razkužila in algicidi, ki niso namenjeni neposredni uporabi na ljudeh ali živalih) in 4. vrste proizvodov (za območja s hrano in krmo), kot sta opredeljeni v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012. (3) Francija, ki je bila imenovana za ocenjevalni pristojni organ, je 13. decembra 2016 predložila poročila o oceni skupaj s svojimi priporočili. (4) V skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 je Odbor za biocidne pripravke ob upoštevanju ugotovitev pristojnega ocenjevalnega organa 4. oktobra 2017 oblikoval mnenja Evropske agencije za kemikalije. (5) Glede na navedena mnenja je za biocidne proizvode 2. in 4. vrste proizvodov, ki vsebujejo PHMB (1415; 4.7), mogoče pričakovati, da izpolnjujejo merila iz člena 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 528/2012, če so izpolnjene nekatere specifikacije in pogoji glede njihove uporabe. (6) Zato je primerno PHMB (1415; 4.7) odobriti za uporabo v biocidnih proizvodih 2. in 4. vrste proizvodov, če je ta v skladu z nekaterimi specifikacijami in pogoji. (7) Iz mnenj je razvidno, da PHMB (1415; 4.7) izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot zelo obstojna (vp) in strupena (T) snov v skladu s Prilogo XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ). PHMB (1415; 4.7) zato izpolnjuje pogoje, določene v točki (d) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 528/2012, in bi ga bilo zato treba obravnavati kot možno snov za zamenjavo. ( 1 ) UL L 167, , str. 1. ( 2 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 z dne 4. avgusta 2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 294, , str. 1). ( 3 ) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, , str. 1).

4 L 102/ (8) V skladu s členom 10(4) navedene uredbe je treba odobritev aktivne snovi, ki se šteje kot možna snov za zamenjavo, podati za obdobje največ sedem let. (9) Glede uporabe v 4. vrsti proizvodov v oceni ni bila obravnavana vključitev biocidnih proizvodov, ki vsebujejo PHMB (1415; 4.7), v materiale in izdelke, namenjene za neposreden ali posreden stik z živili v smislu člena 1(1) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 ( 1 ). Za takšne materiale je lahko potrebna določitev posebnih mejnih vrednosti za migracijo v živila, kot je določeno v členu 5(1)(e) Uredbe (ES) št. 1935/2004. Odobritev zato ne bi smela zajemati tovrstne uporabe, razen če je Komisija določila takšne mejne vrednosti ali če je bilo v skladu z navedeno uredbo določeno, da takšne mejne vrednosti niso potrebne. (10) Ker PHMB (1415; 4.7) izpolnjuje kriterije za lastnost zelo obstojen (vp very persistent) v skladu s Prilogo XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, bi bilo treba izdelke, ki so tretirani z PHMB (1415; 4.7) ali ga vsebujejo, ob dajanju na trg ustrezno označiti. (11) Pred odobritvijo aktivne snovi bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, da bi se zainteresiranim stranem omogočilo, da sprejmejo potrebne pripravljalne ukrepe za izpolnitev novih zahtev. (12) Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke SPREJELA NAEDNJO UREDBO: Člen 1 PHMB (1415; 4.7) se odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih 2. in 4. vrste proizvodov, pri čemer se upoštevajo specifikacije in pogoji iz Priloge. Člen 2 Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, 20. aprila 2018 Za Komisijo Predsednik Jean-Claude JUNCKER ( 1 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L 338, , str. 4).

5 Splošno ime PHMB (1415; 4.7) (poliheksametilen bigvanid hidroklorid s srednjo povprečno molekulsko maso (Mn) 1415 in srednjo polidisperznostjo (PDI) 4.7) Ime po IUPAC Identifikacijske številke Ime po IUPAC: CoPoly (bisiminoimidokarbonil, heksametilen hidroklorid), (iminoimidokarbonil, heksametilen hidroklorid) Št. ES: ni na voljo Št. CAS: in Minimalna stopnja čistosti aktivne snovi ( 1 ) 943 g/kg (izračunana specifikacija suhe snovi) Aktivna snov, kot se proizvaja, je vodna raztopina z 20 mas. % PHMB (1415; 4.7) Datum odobritve 1. november 2019 PRILOGA Datum prenehanja veljavnosti odobritve 31. oktober 2026 Vrsta proizvoda Posebni pogoji 2 PHMB (1415; 4.7) se šteje kot možna snov za zamenjavo v skladu s točko (d) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 528/2012. Dovoljenja za biocidne proizvode se izdajo pod naslednjima pogojema: 1. pri oceni proizvoda se posebna pozornost nameni vidikom izpostavljenosti, tveganja in učinkovitosti, povezanim s katero koli uporabo, zajeto v vlogi za izdajo dovoljenja, ki pa ni bila obravnavana v oceni tveganja aktivne snovi na ravni Unije; 2. zaradi ugotovljenih tveganj v zvezi z ocenjenimi uporabami se pri oceni proizvoda posebna pozornost nameni: (a) poklicnim uporabnikom; (b) nepoklicnim uporabnikom; (c) sekundarni izpostavljenosti splošne javnosti in majhnih otrok; (d) okolju: površinski vodi, usedlinam in tlom. Za dajanje tretiranih izdelkov na trg velja naslednji pogoj: Oseba, odgovorna za dajanje na trg proizvoda, ki je bil tretiran s PHMB (1415; 4.7) ali pa ga vsebuje, zagotovi, da so na oznaki tretiranega izdelka navedene informacije iz drugega pododstavka člena 58(3) Uredbe (EU) št. 528/ PHMB (1415; 4.7) se šteje kot možna snov za zamenjavo v skladu s točko (d) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 528/2012. Dovoljenja za biocidne proizvode se izdajo pod naslednjimi pogoji: 1. pri oceni proizvoda se posebna pozornost nameni vidikom izpostavljenosti, tveganja in učinkovitosti, povezanim s katero koli uporabo, zajeto v vlogi za izdajo dovoljenja, ki pa ni bila obravnavana v oceni tveganja aktivne snovi na ravni Unije; L 102/3

6 Splošno ime Ime po IUPAC Identifikacijske številke Minimalna stopnja čistosti aktivne snovi ( 1 ) Datum odobritve Datum prenehanja veljavnosti odobritve Vrsta proizvoda Posebni pogoji 2. zaradi ugotovljenih tveganj v zvezi z ocenjenimi uporabami se pri oceni proizvoda posebna pozornost nameni: (a) poklicnim uporabnikom; (b) nepoklicnim uporabnikom; (c) sekundarni izpostavljenosti splošne javnosti; (d) okolju: površinski vodi, usedlinam in tlom. 3. za proizvode, ki lahko povzročajo ostanke v živilih ali krmi, se preveri, ali je treba določiti nove ali spremeniti obstoječe mejne vrednosti ostankov (MRL) v skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ) ali Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 ( 3 ), in sprejmejo se vsi ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja, da se veljavne mejne vrednosti ostankov ne presežejo. 4. proizvodi se ne vključijo v materiale in izdelke, namenjene za stik z živili v smislu člena 1(1) Uredbe (ES) št. 1935/2004, razen če je Komisija določila posebne mejne vrednosti o migraciji PHMB (1415; 4.7) v živila ali če je bilo v skladu z navedeno uredbo določeno, da takšne mejne vrednosti niso potrebne. Za dajanje tretiranih izdelkov na trg velja naslednji pogoj: Oseba, odgovorna za dajanje na trg proizvoda, ki je bil tretiran s PHMB (1415; 4.7) ali pa ga vsebuje, zagotovi, da so na oznaki tretiranega izdelka navedene informacije iz drugega pododstavka člena 58(3) Uredbe (EU) št. 528/2012. ( 1 ) Čistost, navedena v tem stolpcu, je bila minimalna stopnja čistosti ocenjene aktivne snovi. Čistost aktivne snovi v proizvodu, danem na trg, je lahko enaka ali drugačna, če je aktivna snov dokazano tehnično enakovredna aktivni snovi iz ocene. ( 2 ) Uredba (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 152, , str. 11). ( 3 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, , str. 1). L 102/

7 L 102/5 IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/614 z dne 20. aprila 2018 o odobritvi azoksistrobina kot aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 7., 9. in 10. vrste proizvodov (Besedilo velja za EGP) EVROPSKA KOMISIJA JE ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov ( 1 ) ter zlasti člena 9(1)(a) Uredbe, ob upoštevanju naslednjega: (1) Združeno kraljestvo je 13. aprila 2014 prejelo vlogo za odobritev aktivne snovi azoksistrobin za uporabo v biocidnih proizvodih 7. vrste proizvodov (sredstva za zaščito (ohranitev) prevlek), 9. vrste proizvodov (proizvodi za zaščito vlaken, usnja, gume in polimeriziranih materialov) in 10. vrste proizvodov (sredstva za zaščito gradbenega materiala), kot so opredeljene v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012. (2) Združeno kraljestvo je 1. decembra 2016 v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 predložilo poročila o oceni skupaj s svojimi priporočili. (3) Odbor za biocidne pripravke je ob upoštevanju sklepov pristojnega ocenjevalnega organa 3. oktobra 2017 oblikoval mnenja Evropske agencije za kemikalije. (4) Iz navedenih mnenj je razvidno, da je za biocidne proizvode 7., 9. in 10. vrste proizvodov, ki vsebujejo azoksistrobin, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo merila iz člena 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 528/2012, če so izpolnjeni nekatere specifikacije in pogoji glede njihove uporabe. (5) Zato je primerno azoksistrobin odobriti za uporabo v biocidnih proizvodih 7., 9. in 10. vrste proizvodov, če je ta v skladu z nekaterimi specifikacijami in pogoji. (6) Iz mnenj je razvidno, da azoksistrobin izpolnjuje merila za razvrstitev kot zelo obstojna (vp) in strupena (T) snov v skladu s Prilogo XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ). Azoksistrobin zato izpolnjuje pogoje, določene v točki (d) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 528/2012, in bi ga bilo treba obravnavati kot možno snov za zamenjavo. (7) V skladu s členom 10(4) navedene uredbe je treba odobritev aktivne snovi, ki se šteje kot možna snov za zamenjavo, podati za obdobje največ sedem let. (8) Ker azoksistrobin izpolnjuje kriterije za lastnost zelo obstojen (vp very peristent) v skladu s Prilogo XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, bi bilo treba izdelke, ki so tretirani z azoksistrobinom ali ga vsebujejo, ustrezno označiti, ko se dajo na trg. (9) Pred odobritvijo aktivne snovi bi moralo biti na voljo ustrezno obdobje, v katerem bi zainteresirane strani lahko sprejele potrebne pripravljalne ukrepe za izpolnitev novih zahtev. (10) Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke ( 1 ) UL L 167, , str. 1. ( 2 ) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, , str. 1).

8 L 102/ SPREJELA NAEDNJO UREDBO: Člen 1 Azoksistrobin se odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih 7., 9. in 10. vrste proizvodov, pri čemer se upoštevajo specifikacije in pogoji iz Priloge. Člen 2 Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, 20. aprila 2018 Za Komisijo Predsednik Jean-Claude JUNCKER

9 Splošno ime Azoksistrobin Ime po IUPAC Identifikacijska številka Vrsta proizvoda Ime po IUPAC: metil(e)-2-{2-[6-(2-cianofe noksi)pirimidin-4-iloksi]fenil}- 3-metoksiakrilat Št. ES: ni na voljo Št. CAS: Minimalna stopnja čistosti aktivne snovi ( 1 ) Datum odobritve 965 g/kg 1. november 2018 PRILOGA Datum prenehanja veljavnosti odobritve 31. oktober 2025 Posebni pogoji 7 Azoksistrobin se šteje kot možna snov za zamenjavo v skladu s točko (d) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 528/2012. Dovoljenja za biocidne proizvode se izdajo pod naslednjim pogojem: Pri oceni proizvoda se posebna pozornost nameni vidikom izpostavljenosti, tveganja in učinkovitosti, povezanim s katero koli uporabo, zajeto v vlogi za izdajo dovoljenja, ki pa ni bila obravnavana v oceni tveganja aktivne snovi na ravni Unije. Za dajanje tretiranih izdelkov na trg velja naslednji pogoj: Oseba, odgovorna za dajanje na trg tretiranega izdelka, ki je tretiran s azoksistrobinom ali ga vsebuje, zagotovi, da so na oznaki navedenega tretiranega izdelka navedene informacije iz drugega pododstavka člena 58(3) Uredbe (EU) št. 528/ Azoksistrobin se šteje kot možna snov za zamenjavo v skladu s točko (d) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 528/2012. Dovoljenja za biocidne proizvode se izdajo pod naslednjim pogojem: Pri oceni proizvoda se posebna pozornost nameni vidikom izpostavljenosti, tveganja in učinkovitosti, povezanim s katero koli uporabo, zajeto v vlogi za izdajo dovoljenja, ki pa ni bila obravnavana v oceni tveganja aktivne snovi na ravni Unije. Za dajanje tretiranih izdelkov na trg velja naslednji pogoj: Oseba, odgovorna za dajanje na trg izdelka, ki je tretiran s azoksistrobinom ali ga vsebuje, zagotovi, da so na oznaki navedenega tretiranega izdelka navedene informacije iz drugega pododstavka člena 58(3) Uredbe (EU) št. 528/ L 102/7

10 Splošno ime Ime po IUPAC Identifikacijska številka Minimalna stopnja čistosti aktivne snovi ( 1 ) Datum odobritve Datum prenehanja veljavnosti odobritve Vrsta proizvoda Posebni pogoji 10 Azoksistrobin se šteje kot možna snov za zamenjavo v skladu s členom 10(1)(d) Uredbe (EU) št. 528/2012. Dovoljenja za biocidne proizvode se izdajo pod naslednjim pogojem: Pri oceni proizvoda se posebna pozornost nameni vidikom izpostavljenosti, tveganja in učinkovitosti, povezanim s katero koli uporabo, zajeto v vlogi za izdajo dovoljenja, ki pa ni bila obravnavana v oceni tveganja aktivne snovi na ravni Unije. Za dajanje tretiranih izdelkov na trg velja naslednji pogoj: Oseba, odgovorna za dajanje na trg izdelka, ki je tretiran s azoksistrobinom ali ga vsebuje, zagotovi, da so na oznaki navedenega tretiranega izdelka navedene informacije iz drugega pododstavka člena 58(3) Uredbe (EU) št. 528/2012. ( 1 ) Čistost, navedena v tem stolpcu, je bila minimalna stopnja čistosti ocenjene aktivne snovi. Čistost aktivne snovi v proizvodu, danem na trg, je lahko enaka ali drugačna, če je aktivna snov dokazano tehnično enakovredna aktivni snovi iz ocene. L 102/

11 L 102/9 SKLEPI SKLEP SVETA (EU) 2018/615 z dne 16. aprila 2018 o spremembi Sklepa 1999/70/ES o zunanjih revizorjih nacionalnih centralnih bank glede zunanjih revizorjev centralne banke Banque de France SVET EVROPSKE UNIJE JE ob upoštevanju Protokola št. 4 o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter zlasti člena 27.1 Protokola, ob upoštevanju Priporočila Evropske centralne banke z dne 9. marca 2018 Svetu Evropske unije o zunanjih revizorjih centralne banke Banque de France (ECB/2018/9) ( 1 ), ob upoštevanju naslednjega: (1) Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije. (2) V skladu s členom L denarnega in finančnega zakonika imenuje splošni svet centralne banke Banque de France dva zakonita revizorja za revidiranje računovodskih izkazov centralne banke Banque de France. (3) Mandat zunanjih revizorjev centralne banke Banque de France je potekel po reviziji za poslovno leto Zaradi tega je treba imenovati zunanja revizorja od poslovnega leta (4) Banque de France je za svoja zunanja revizorja za poslovna leta od 2018 do 2023 izbrala družbi Mazars in KPMG S.A. (5) Svet ECB je priporočil, da se družbi Mazars in KPMG S.A. skupaj imenujeta za zunanja revizorja centralne banke Banque de France za poslovna leta od 2018 do (6) Na podlagi priporočila Sveta ECB bi bilo treba ustrezno spremeniti Sklep Sveta 1999/70/ES ( 2 ) SPREJEL NAEDNJI SKLEP: Člen 1 V členu 1 Sklepa 1999/70/ES, se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: 4. Mazars in KPMG S.A. se potrdita kot zunanja revizorja centralne banke Banque de France za poslovna leta od 2018 do Člen 2 Ta sklep začne učinkovati z dnem uradne obvestitve. ( 1 ) UL C 107, , str. 1. ( 2 ) Sklep Sveta 1999/70/ES z dne 25. januarja 1999 o zunanjih revizorjih nacionalnih centralnih bank (UL L 22, , str. 69).

12 L 102/ Člen 3 Ta sklep je naslovljen na ECB. V Luxembourgu, 16. aprila 2018 Za Svet Predsednica F. MOGHERINI

13 L 102/11 SKLEP SVETA (EU) 2018/616 z dne 17. aprila 2018 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame v Skupnem odboru EGP glede spremembe Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP SVET EVROPSKE UNIJE JE ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 91 in 172 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ( 1 ) in zlasti člena 1(3) Uredbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, ob upoštevanju naslednjega: (1) Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru ( 2 ) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) je začel veljati 1. januarja (2) V skladu s členom 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP med drugim odloči spremeniti Prilogo XIII (Promet) k Sporazumu EGP. (3) Uredbo Komisije (EU) št. 1305/2014 ( 3 ) je treba vključiti v Sporazum EGP. (4) Prilogo XIII (Promet) k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. (5) Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi moralo zato temeljiti na priloženem osnutku sklepa SPREJEL NAEDNJI SKLEP: Člen 1 Stališče, ki se v imenu Unije zavzame v Skupnem odboru EGP glede predlagane spremembe Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora EGP, priloženem temu sklepu. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Člen 2 V luxembourgu, 17. aprila 2018 Za Svet Predsednica E. ZAHARIEVA ( 1 ) UL L 305, , str. 6. ( 2 ) UL L 1, , str. 3. ( 3 ) Uredba Komisije (EU) št. 1305/2014 z dne 11. decembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom telematske aplikacije za tovorni promet železniškega sistema v Evropski uniji in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 62/2006 (UL L 356, , str. 438).

14 L 102/ OSNUTEK SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP št. /2018 z dne o spremembi Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP SKUPNI ODBOR EGP JE ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti člena 98 Sporazuma EGP, ob upoštevanju naslednjega: (1) Uredbo Komisije (EU) št. 1305/2014 z dne 11. decembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom telematske aplikacije za tovorni promet železniškega sistema v Evropski uniji in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 62/2006 ( 1 ) je treba vključiti v Sporazum EGP. (2) Uredba (EU) št. 1305/2014 razveljavlja Uredbo Komisije (ES) št. 62/2006 ( 2 ), ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti. (3) Prilogo XIII k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti SPREJEL NAEDNJI SKLEP: Člen 1 Besedilo točke 37h (Uredba Komisije (ES) št. 62/2006) Priloge XIII k Sporazumu EGP se nadomesti z naslednjim: R 1305: Uredba Komisije (EU) št. 1305/2014 z dne 11. decembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom telematske aplikacije za tovorni promet železniškega sistema v Evropski uniji in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 62/2006 (UL L 356, , str. 438). Za namene tega sporazuma velja uredba z naslednjo prilagoditvijo: za oddelkom (3) Priloge se doda naslednji odstavek: 4. Nadzorni organ Efte ima status opazovalca v usmerjevalnem odboru. Člen 2 Besedilo Uredbe (EU) št. 1305/2014 v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavi v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, je verodostojno. Člen 3 Ta sklep začne veljati [ ] pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP (*), ali na dan začetka veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. xx/xxxx z dne x.xx.xxxx ( 3 ) [o vključitvi Direktive 2012/34/EU], karkoli nastopi pozneje. ( 1 ) UL L 356, , str ( 2 ) UL L 13, , str. 1. (*) [Navedena ni nobena ustavna zahteva.] [Navedene so ustavne zahteve.] ( 3 ) UL L.

15 L 102/13 Člen 4 Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije. V Bruslju, Za Skupni odbor EGP Predsednik Sekretarja Skupnega odbora EGP

16 L 102/ IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/617 z dne 19. aprila 2018 o dovoljenju Portugalski, da odobri odstopanje od točke OPS (1.1)(b) Priloge III k Uredbi Sveta (EGS) št. 3922/91 EVROPSKA KOMISIJA JE (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 2183) (Besedilo v portugalskem jeziku je edino verodostojno) ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva ( 1 ) ter zlasti člena 8(3) Uredbe, ob upoštevanju naslednjega: (1) Portugalska je z dopisom z dne 21. februarja 2017 na podlagi člena 8(3) Uredbe (EGS) št. 3922/91 uradno obvestila Komisijo, da namerava odobriti družbi NETJETS Transportes Aéreos, S.A. (v nadaljevanju: NETJETS ) odstopanje od točke OPS (1.1)(b) Priloge III k Uredbi (EGS) št. 3922/91. (2) V svojem obvestilu je Portugalska pojasnila, da družba NETJETS ne zmore izpolniti zahtev iz točke OPS (1.1)(b) za opravljanje zračnih taksi operacij v primeru, ko je predvideno, da član posadke NETJETS dela sedmi zaporedni dan, ko je dosežena skupna omejitev 60 ur iz navedene določbe in je že presežena, ko je navedeni član posadke v pozicioniranju ali opravlja drugo zadolžitev. Predvideno odstopanje bi zato podaljšalo najdaljšo skupno delovno obdobje v katerih koli sedmih zaporednih dnevih na 70 ur. (3) Portugalska je po analizi ocene varnostnih tveganj, ki jo je predstavila družba NETJETS, in predlaganih blažilnih ukrepih še pojasnila, da se v tem primeru lahko raven varnosti, enakovredna tisti iz uporabe točke OPS (1.1)(b), doseže z drugimi sredstvi. Pojasnila je tudi, da je odobritev odstopanja predvidena pod pogojem, da družba NETJETS sprejme določene blažilne ukrepe, ki jih je že izvedla v skladu s točko ORO. FTL.120 Priloge III k Uredbi Komisije (EU) št. 965/2012 ( 2 ). (4) Komisija je s pomočjo Evropske agencije za varnost v letalstvu ocenila raven varnosti, ki izhaja iz predvidenega odstopanja. Komisija je ugotovila, da bi ukrep vodil k ravni varnosti, ki je enakovredna tisti, ki se doseže z uporabo točke OPS (1.1)(b), pod pogojem, da so iz naslednjih razlogov izpolnjeni določeni pogoji. (5) Družba NETJETS opravlja zračne taksi storitve. Vzorci dela njenih pilotov se zato razlikujejo od tistih pilotov, ki opravljajo druge vrste komercialnih zračnih operacij. V povprečju so piloti za zračne taksi storitve podvrženi nižji delovni obremenitvi z vidika skupnega števila ur letenja in zaporednih delovnih dni. Pozicioniranje pilotov za zračne taksi storitve pred delom in po njem je mnogo bolj običajno kot pri drugih vrstah komercialnih zračnih operacij, pri čemer je značilno, da je več časa potrebnega za dežurstvo v hotelih vstran od domače baze, relativno veliko število ur pa je potrebnih za prevoz na delo in pozicioniranje. Vendar je raven kumulativne utrujenosti višja po obdobju dela, ki vključuje let, kot v času med leti. Predvideno odstopanje bi se uporabilo samo za delovno obdobje za pozicioniranje pilotov za začetek podaljšanega obdobja krepilnega počitka in ne za pozicioniranje med dvema obdobjema za letalsko delovno obdobje. (6) Kar zadeva operatorje za zračne taksi storitve, bi bilo treba dopustiti odstopanje od zahtev iz točke OPS (1.1)(b), tako da se podaljša najdaljše skupno delovno obdobje v katerih koli sedmih zaporednih dnevih. ( 1 ) UL L 373, , str. 4. ( 2 ) Uredba Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 296, , str. 1).

17 L 102/15 (7) Vendar bi se zaradi zagotovitve enakovredne ravni varnosti takšno odstopanje moralo odobriti samo ob določenih omejitvah in pod določenimi pogoji. Zlasti bi bilo treba ohraniti omejitev najdaljšega skupnega delovnega obdobja v katerih koli sedmih zaporednih dnevih na 70 ur, dodatne ure bi se morale uporabiti samo za delovno obdobje za pozicioniranje pilotov, za katere se bo začelo podaljšano obdobje krepilnega počitka, zadevni operator za zračne taksi storitve pa bi moral sprejeti določene blažilne ukrepe, zlasti z vidika preprečevanja, spremljanja in obravnavanja tveganj, do katerih bi lahko prišlo zaradi podaljšanja. (8) Poleg tega je ocena pokazala, da predvideno odstopanje ne bi pomenilo diskriminacije predlagateljev glede na državljanstvo in ustrezno upošteva potrebo po preprečevanju izkrivljanja konkurence, zlasti ob upoštevanju dejstva, da bi odstopanje bilo odobreno neodvisno od kraja sedeža ali glavne poslovne enote zadevnega operatorja za zračne taksi storitve, da je podaljšanje omejeno in da bi se enako odstopanje pod enakimi pogoji lahko odobrilo drugim operatorjem za zračne taksi storitve, ki so v Uniji registrirani za enake operacije. (9) Zato bi se Portugalski moralo dovoliti, da družbi NETJETS odobri predvideno odstopanje, priglašeno Komisiji, pod pogojem, da družba NETJETS sprejme potrebne blažilne ukrepe. (10) V skladu s členom 8(3) Uredbe (EGS) št. 3922/91 mora Komisija o odločitvi, da država članica lahko odobri odstopanje, uradno obvestiti vse države članice, vse države članice pa so posledično upravičene do uporabe zadevnega ukrepa. Zato bi bilo treba ta sklep nasloviti na vse države članice, opis odstopanja in z njim povezani pogoji pa bi morali biti takšni, da drugim državam članicam omogočijo, da tudi sprejmejo navedeni ukrep, ko so v enakem položaju, ne da se zahteva dodatna odločitev Komisije. (11) Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za varnost v zračnem prometu SPREJELA NAEDNJI SKLEP: Člen 1 Z odstopanjem od točke OPS (1.1)(b) Priloge III k Uredbi (EGS) št. 3922/91 lahko Portugalska dovoli operatorju za zračne taksi storitve NETJETS Transportes Aéreos, S.A., da podaljša najdaljše skupno delovno obdobje v katerih koli sedmih zaporednih dnevih na 70 ur za delovno obdobje za pozicioniranje zadevnih pilotov, za katere se bo začelo podaljšano obdobje krepilnega počitka, pod pogojem, da sprejme ukrepe iz Priloge. Ta sklep je naslovljen na Portugalsko republiko. Člen 2 V Bruslju, 19. aprila 2018 Za Komisijo Violeta BULC Članica Komisije

18 L 102/ PRILOGA Zadevni operator sprejme vse naslednje ukrepe za svoje operacije, ki jih opravlja na podlagi odstopanja: 1. v svoje načrtovanje letov ter omejitve letov in delovnega obdobja svojih pilotov integrira biomatematični sistem za oceno utrujenosti posadke (SAFE) ali enakovreden model v zvezi s tveganjem utrujenosti, da predvidi in prepreči visoke stopnje utrujenosti; 2. vzpostavi ustrezne metrike razporedov in mejnih vrednosti za namene analiziranja delovnih programov posadke, navedene metrike urnikov in mejne vrednosti pa posreduje pristojnemu organu v odobritev; 3. svojim pilotom zagotovi usposabljanje za obvladovanje utrujenosti, kot je navedeno v točki ORO.FTL.250 Uredbe Komisije (EU) št. 83/2014 ( 1 ); 4. podaljša tedensko obdobje za počitek na 72-urno obdobje počitka, vključno z dvema krajevnima nočema; 5. kot del svojega sistema upravljanja neprekinjeno spremlja podaljšanje skupnega delovnega obdobja svojih pilotov; 6. kot morebitni vir kumulativne utrujenosti neprekinjeno spremlja čas svojih pilotov za prevoz na delo, pozicioniranje in potovanje pred in med blokom sedmih zaporednih delovnih dni; 7. neprekinjeno spremlja in nadzira namestitev svojih pilotov vstran od baze, zlasti verjetnost, da bodo spali dovolj, kakovostno in količinsko, med blokom sedmih zaporednih delovnih dni, in sicer tako, da od svojih pilotov zbira potrebne podatke v obliki dnevnikov spanja in subjektivnih raziskav zbranosti; 8. neprekinjeno analizira zbrane podatke, ki izvirajo iz orodij za zbiranje podatkov, kot je spremljanje podatkov o letih (FDM), in sicer s korelacijo pogostosti dogodkov ter zahtev za učinkovitost in interoperabilnost nadzora (SPI) v zvezi z utrujenostjo; 9. neprekinjeno analizira delovne programe svojih pilotov na podlagi metrike razporedov in mejnih vrednosti, ki so jih odobrili ustrezni organi v skladu s točko 2, in sicer z uporabo sistema za oceno utrujenosti posadke (SAFE) ali enakovrednega modela v zvezi s tveganjem utrujenosti; 10. z oceno tveganj neprekinjeno spremlja vse ostale vidike prevozov s ciljem odkrivanja tveganj za varnost operacij, do katerih lahko pride zaradi izvajanja odstopanja. Takšna ocena tveganja mora biti sprejemljiva za pristojni organ; 11. sprejme vse potrebne ukrepe za blažitev tveganj za varnost operacij, ki so odkrita z ukrepi iz točk 5 do 10, vključno z integracijo navedenih potrebnih ukrepov v svoje načrtovanje letov ter omejitve letov in delovnega obdobja svojih pilotov; 12. pristojnim organom redno posreduje rezultate ukrepov iz točk 5 do 10 in nemudoma obvesti navedeni organ o vseh potrebnih ukrepih, sprejetih v skladu s točko 11. ( 1 ) Uredba Komisije (EU) št. 83/2014 z dne 29. januarja 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 28, , str. 17).

19 L 102/17 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/618 z dne 19. aprila 2018 o spremembi Izvedbenega sklepa 2012/535/EU o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja v Uniji borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Buhrer) Nickle et al. (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 2227) EVROPSKA KOMISIJA JE ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti ( 1 ) ter zlasti četrtega stavka člena 16(3) Direktive, ob upoštevanju naslednjega: (1) Število občutljivih rastlin, ki so jih leta 2017 prizadeli obširni požari v varovalnem pasu kontinentalne Portugalske, je izjemno visoko. Število propadlih dreves, ki jih je treba posekati, odstraniti in uničiti, se je zato nenadoma in nepričakovano povečalo na približno 1,5 milijona dreves. Kljub temu, da so portugalski organi postopoma povečali svoje zmogljivosti za obravnavo do dreves letno, in čeprav naj bi svoje zmogljivosti še povečali v skladu z vedno večjimi potrebami, do zakonskih rokov, kot so določeni s Sklepom 2012/535/EU ( 2 ), ne bodo zmogli posekati, odstraniti in uničiti vseh novih propadlih dreves. (2) Zaradi tega in na prošnjo Portugalske bi bilo treba uporabiti začasno odstopanje od zakonskih določb iz točke 3(b) Priloge II k navedenemu sklepu, da bi se Portugalski omogočilo, da navedene dejavnosti sečnje dreves v zadevnem varovalnem pasu zaključi v daljšem obdobju, vendar najpozneje do 31. marca S tem bi se portugalskim organom dal na voljo ustrezen dodaten čas za izvedbo potrebnih dejavnosti sečnje, katerih obseg se je močno povečal zaradi obširnih požarov. (3) V zvezi z odstopanjem bi bilo od Portugalske treba zahtevati, da predloži letni akcijski načrt, s čimer bi se zagotovilo, da je ukrepanje dobro pripravljeno in usklajeno. V akcijskem načrtu bi morale biti navedene občutljive rastline, za katere obstaja večje tveganje okužbe z borovo ogorčico in za katere je potrebno hitrejše ukrepanje, potrebni viri, ki jih je treba dodeliti, in drugi zadevni elementi, kot so ukrepi, ki jih je treba izvesti za zmanjšanje tveganja napada borove ogorčice med čakanjem na sečnjo, odstranitev in uničenje navedenih rastlin, vključno z okrepljenimi raziskavami občutljivih rastlin in vektorjev za zgodnje odkrivanje navzočnosti borove ogorčice, ter roki za njihovo izvedbo. Raven tveganja, ki ga predstavljajo navedene rastline, bi bilo treba oceniti letno in akcijski načrt bi bilo treba ustrezno posodobiti, da se omogoči prednostna obravnava rastlin, ki predstavljajo največje tveganje za širjenje borove ogorčice. (4) Izvedbeni sklep 2012/535/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. (5) Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo SPREJELA NAEDNJI SKLEP: Člen 1 Priloga II k Izvedbenemu sklepu 2012/535/EU se spremeni, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu. ( 1 ) UL L 169, , str. 1. ( 2 ) Izvedbeni sklep Komisije 2012/535/EU z dne 26. septembra 2012 o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja v Uniji borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Buhrer) Nickle et al. (UL L 266, , str. 42).

20 L 102/ Člen 2 Ta sklep je naslovljen na države članice. V Bruslju, 19. aprila 2018 Za Komisijo Vytenis ANDRIUKAITIS Član Komisije

21 L 102/19 PRILOGA Člen 3(b) Priloge II k Izvedbenemu sklepu 2012/535/EU se nadomesti z naslednjim: (b) države članice po vseh zadevnih varovalnih pasovih odkrijejo in posekajo vse občutljive rastline, ki so odmrle, slabega zdravja ali jih je prizadel požar ali neurje. Odstranijo in uničijo posekane rastline in ostanke lesa ter sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo širjenje borove ogorčice in njenega vektorja pred in med sečnjo ter do uničenja posekanih rastlin in ostankov lesa, pod naslednjimi pogoji: (i) občutljive rastline, odkrite zunaj sezone letenja vektorja, se pred naslednjo sezono letenja posekajo in uničijo na kraju samem, pod uradnim nadzorom premestijo na napadeno območje ali odstranijo. V zadnjem primeru se les in lubje navedenih rastlin bodisi tretirata, kot je določeno v točki 2(a) oddelka 1 Priloge III, bodisi predelata, kot je določeno v točki 2(b) oddelka 2 Priloge III; (ii) občutljive rastline, odkrite med sezono letenja vektorja, se nemudoma posekajo in uničijo na kraju samem, pod uradnim nadzorom premestijo na napadeno območje ali odstranijo. V zadnjem primeru se les in lubje navedenih rastlin bodisi tretirata, kot je določeno v točki 2(a) oddelka 1 Priloge III, bodisi predelata, kot je določeno v točki 2(b) oddelka 2 Priloge III; Kadar država članica ugotovi, da sečnje, odstranitve in uničenja občutljivih rastlin, odkritih med sezono letenja vektorja in ki jih je prizadel požar ali neurje, ni primerno izvesti, se lahko zadevna država članica odloči za sečnjo, odstranitev in uničenje navedenih rastlin pred začetkom naslednje sezone letenja. Med tako sečnjo in odstranitvijo se zadevne občutljive rastline bodisi uničijo na kraju samem bodisi odstranijo, njihov les in lubje pa se tretirata, kot je določeno v točki 2(a) oddelka 1 Priloge III, ali predelata, kot je določeno v točki 2(b) oddelka 2 Priloge III. Kadar se uporablja to odstopanje in brez poseganja v točko (a) zadevna država članica med sezono letenja izvede okrepljene raziskave na območju, ki ga je prizadel požar ali neurje, z vzorčenjem in testiranjem navedenih vektorjev na navzočnost borove ogorčice ter, če se navzočnost potrdi, izvede okrepljene raziskave občutljivih rastlin na okoliškem območju z inšpekcijskimi pregledi, vzorčenjem in testiranjem rastlin, ki kažejo znake ali simptome navzočnosti borove ogorčice. Z odstopanjem od točk (i) in (ii) lahko Portugalska sklene, da sečnjo, odstranitev in uničenje občutljivih rastlin, ki jih je pristojni uradni organ uradno označil za rastline, ki jih je leta 2017 prizadel požar, izvede v daljšem obdobju, vendar najpozneje do 31. marca Za namen navedene sečnje, odstranitve in uničenja v navedenem roku se prednost da občutljivim rastlinam, ki se nahajajo na naslednjih območjih: območja, ki mejijo na napadeno območje, območja, na katerih obstajajo znaki dejavnosti insektnih vektorjev, območja, na katerih je povečano število propadajočih dreves, kar kaže na morebitno navzočnost borove ogorčice, katera koli druga območja, na katerih obstaja največje tveganje napada borove ogorčice. Navedene občutljive rastline se posekajo in uničijo na kraju samem, pod uradnim nadzorom premestijo na napadeno območje ali odstranijo. V navedenem primeru se les in lubje navedenih rastlin bodisi tretirata, kot je določeno v točki 2(a) oddelka 1 Priloge III, bodisi predelata, kot je določeno v točki 2(b) oddelka 2 Priloge III. Občutljive rastline, ki jih insektni vektor ne more uporabiti za zaključek svojega življenjskega cikla, lahko ostanejo na kraju samem, ne da bi jih bilo treba uničiti. Portugalska do 31. maja 2018 Komisiji in državam članicam predloži letni akcijski načrt, ki vsebuje zemljevide, ki prikazujejo lokacijo rastlin v varovalnem pasu, ki jih je prizadel požar, lokacijo območij iz drugega pododstavka in utemeljitev izbire, ter navaja ukrepe, ki jih je treba izvesti, da se zmanjša tveganje napada borove ogorčice med čakanjem na sečnjo, odstranitev in uničenje navedenih rastlin, vključno z okrepljenimi raziskavami občutljivih rastlin in vektorjev za zgodnje odkrivanje navzočnosti borove ogorčice, ter potrebne vire in ustrezne roke za izvedbo navedenih ukrepov. Portugalska do 31. maja 2019 predloži še en letni akcijski načrt z enako vsebino. Stopnja tveganja, ki ga predstavljajo navedene rastline, se oceni letno in akcijski načrt se ustrezno posodobi. Dejavnosti, predvidene v okviru navedenega akcijskega načrta, se upoštevajo pri pripravi splošnega akcijskega načrta iz člena 9.

22 L 102/ Portugalska predloži Komisiji in državam članicam poročilo o letnih rezultatih, vključno z zaključki okrepljenih raziskav vektorjev, in vseh posodobitvah navedenega akcijskega načrta do 30. aprila v letu, ki sledi zadevnemu letu. Posekane občutljive rastline razen rastlin, ki so jih popolnoma uničili gozdni požari, se vzorčijo in testirajo na navzočnost borove ogorčice po programu vzorčenja, s katerim se lahko z 99-odstotno zanesljivostjo potrdi, da je stopnja navzočnosti borove ogorčice pri navedenih občutljivih rastlinah pod 0,02 %.

23 L 102/21 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/619 z dne 20. aprila 2018 o neodobritvi PHMB (1415; 4.7) kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 1., 5. in 6. vrste proizvodov (Besedilo velja za EGP) EVROPSKA KOMISIJA JE ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov ( 1 ) in zlasti člena 89(1) Uredbe, ob upoštevanju naslednjega: (1) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 ( 2 ) določa seznam obstoječih aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih. Navedeni seznam vključuje PHMB (1415; 4.7) (št. ES: n.r., št. CAS: in ). (2) PHMB (1415; 4.7) je bil ocenjen za uporabo v proizvodih 1. vrste proizvodov (človekova osebna higiena), 5. vrste proizvodov (pitna voda) in 6. vrste proizvodov (sredstva za konzerviranje proizvodov med shranjevanjem), kot je opredeljeno v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012. (3) Francija, ki je bila imenovana za ocenjevalni pristojni organ, je 13. decembra 2016 predložila poročila o oceni skupaj s svojimi priporočili. (4) V skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 je Odbor za biocidne pripravke ob upoštevanju ugotovitev pristojnega ocenjevalnega organa 4. oktobra 2017 oblikoval mnenja Evropske agencije za kemikalije. (5) Iz teh mnenj je razvidno, da za biocidne proizvode, ki se uporabljajo za 1., 5. in 6. vrsto proizvodov in vsebujejo PHMB (1415; 4.7), ni mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 528/2012. Za navedene vrste proizvodov so scenariji iz ocen tveganja za zdravje človeka in okolje pokazali nesprejemljiva tveganja. (6) Zato ni primerno odobriti PHMB (1415; 4.7) za uporabo v biocidnih proizvodih 1., 5. in 6. vrste proizvodov. (7) Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke SPREJELA NAEDNJI SKLEP: Člen 1 PHMB (1415; 4.7) (št. ES: n.r., št. CAS: in ) se ne odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih 1., 5. in 6. vrste proizvodov. ( 1 ) UL L 167, , str. 1. ( 2 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 z dne 4. avgusta 2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 294, , str. 1).

24 L 102/ Člen 2 Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. V Bruslju, 20. aprila 2018 Za Komisijo Predsednik Jean-Claude JUNCKER

25 L 102/23 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/620 z dne 20. aprila 2018 o tehničnih specifikacijah za storitveno komponento programa Copernicus v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (Besedilo velja za EGP) EVROPSKA KOMISIJA JE ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 ( 1 ) ter zlasti člena 9(8)(a) Uredbe, ob upoštevanju naslednjega: (1) Program Copernicus, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 377/2014, je uporabniško naravnan civilni program, ki temelji na obstoječih nacionalnih in evropskih zmogljivostih, s krovnim operativnim ciljem zagotavljanja točnih in zanesljivih informacij na področju okolja in varnosti, ki so prilagojene potrebam uporabnikov in podpirajo druge politike Unije, zlasti v zvezi z notranjim trgom, prevozom, okoljem, energijo, civilno zaščito in civilno varnostjo, sodelovanjem s tretjimi državami in humanitarno pomočjo. (2) V skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 program Copernicus sestavljajo tri komponente, vključno s storitveno komponento, katere namen je zagotavljanje informacij na naslednjih področjih: spremljanje ozračja, spremljanje morskega okolja, spremljanje kopnega, podnebne spremembe, ravnanje v izrednih razmerah in varnost. Komisija je v celoti odgovorna za program Copernicus in usklajuje njegove različne komponente. (3) Potrebne so tehnične specifikacije za storitveno komponento programa Copernicus, da se opredelijo izhodišča za izvajanje storitvene komponente kot del upravljanja programa Copernicus. (4) Tehnične specifikacije za storitveno komponento programa Copernicus bi morale obravnavati vidike, kot so področje uporabe, struktura, tehnični portfelji storitev, spremljanje in ocenjevanje, potrebe po dostopu do podatkov iz vesolja in in situ, razvoj, arhiviranje in razširjanje podatkov, ter so potrebne za zagotovitev njenega pravilnega delovanja. (5) Tehnične specifikacije za storitveno komponento programa Copernicus bi morale zajemati celotno storitveno komponento, s posebnim poudarkom na dejavnostih, financiranih v okviru Uredbe (EU) št. 377/2014. (6) Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora Copernicus SPREJELA NAEDNJI SKLEP: Člen 1 Tehnične specifikacije za storitveno komponento programa Copernicus V zvezi z izvajanjem storitvene komponente programa Copernicus iz člena 5(1) Uredbe (EU) št. 377/2014 se sprejmejo naslednje tehnične specifikacije: (1) splošne značilnosti storitvene komponente programa Copernicus, kot so opredeljene v Prilogi I k temu sklepu, (2) tehnične specifikacije za storitev programa Copernicus za spremljanje ozračja iz člena 5(1)(a) Uredbe (EU) št. 377/2014, kot so opredeljene v Prilogi II k temu sklepu, (3) tehnične specifikacije za storitev programa Copernicus za spremljanje morskega okolja iz člena 5(1)(b) Uredbe (EU) št. 377/2014, kot so opredeljene v Prilogi III k temu sklepu, ( 1 ) UL L 122, , str. 44.

26 L 102/ (4) tehnične specifikacije za storitev programa Copernicus za spremljanje kopnega iz člena 5(1)(c) Uredbe (EU) št. 377/2014, kot so opredeljene v Prilogi IV k temu sklepu, (5) tehnične specifikacije za storitev programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb iz člena 5(1)(d) Uredbe (EU) št. 377/2014, kot so opredeljene v Prilogi V k temu sklepu, (6) tehnične specifikacije za storitev programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah iz člena 5(1)(e) Uredbe (EU) št. 377/2014, kot so opredeljene v Prilogi VI k temu sklepu, (7) tehnične specifikacije za varnostno storitev programa Copernicus iz člena 5(1)(f) Uredbe (EU) št. 377/2014, kot so opredeljene v Prilogi VII k temu sklepu. Člen 2 Začetek veljavnosti Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. V Bruslju, 20. aprila 2018 Za Komisijo Predsednik Jean-Claude JUNCKER

27 L 102/25 PRILOGA I SPLOŠNE ZNAČILNOSTI STORITVENE KOMPONENTE PROGRAMA COPERNICUS 1. PODROČJE UPORABE Natančno področje uporabe in cilji za vsako posamezno storitev programa Copernicus so navedeni v naslednjih tematskih prilogah II do VII. 2. SPLOŠNE SPECIFIKACIJE STORITEV 2.1 Struktura Pooblaščeni subjekti vzpostavijo strukturo različnih storitev, ki je prilagojena posebnim značilnostim teh storitev. Za vse storitve se uporabljajo naslednje splošne funkcije: (a) povezanost operacij, da se pravočasno zagotovijo zanesljivi produkti in informacije v okviru storitev; (b) upravljanje kakovosti produktov in storitev, da se zagotovijo potrjene in najnovejše informacije; (c) nenehno izboljševanje in razvoj storitev, da se omogoči odzivanje na zahteve uporabnikov; (d) sprejetje pri uporabnikih in komuniciranje z njimi, da se čim bolj povečata ozaveščenost o storitvah ter uporaba in koriščenje teh storitev; (e) razširjanje in arhiviranje produktov, da se vodi evidenca zagotovljenih informacij ter ohranja razpoložljivost starejših in preteklih sklopov podatkov za uporabnike. V tej prilogi pooblaščeni subjekti pomenijo subjekte, ki jim je Komisija poverila naloge izvajanja storitvene komponente, vključno z naslednjimi subjekti: (a) Evropsko agencijo za okolje (EEA) za komponento in situ programa Copernicus ter vseevropsko in lokalno komponento storitve za spremljanje kopnega; (b) Evropskim centrom za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) za storitev za spremljanje ozračja in storitev za spremljanje podnebnih sprememb; (c) podjetjem Mercator Océan za storitev za spremljanje morskega okolja; (d) Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) za mejni nadzor v okviru varnostne storitve programa Copernicus; (e) Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA) za pomorski nadzor v okviru varnostne storitve programa Copernicus; (f) Satelitskim centrom Evropske unije (SATCEN) za podporo zunanjemu delovanju Unije v okviru varnostne storitve programa Copernicus. 2.2 Povezanost operacij Storitve so zasnovane tako, da delujejo na zanesljiv, učinkovit in trajnosten način. Storitve za vse svoje produkte zagotavljajo tehnične lastnosti in pravočasnost, kot je določeno v portfelju produktov programa Copernicus. Zasnovo in delovanje storitev spremljajo ustrezni previdnostni ukrepi za čim večjo omejitev težav z nerazpoložljivostjo storitev in njihovih produktov ter zamudami glede na pravočasnost, zahtevano v portfelju. Vzpostavijo se ustrezni (avtomatizirani) postopki tehničnega spremljanja za odkrivanje nepravilnosti v najkrajšem možnem času. Storitve vključujejo funkcijo za podporo uporabnikom, s katero se zagotovijo vsaj popolne tehnične informacije o produktih storitev ter obdelava, ki omogoča dostop do metapodatkov, ki spremljajo posamezen produkt storitev in so dobavljeni skupaj z njim. Na voljo je služba za pomoč uporabnikom, ki deluje v skladu z zahtevano pravočasnostjo produktov storitev. Pooblaščeni subjekti podpirajo usklajevanje svojih dejavnosti s Komisijo in med seboj.

28 L 102/ Upravljanje kakovosti produktov in storitev Pooblaščeni subjekti vzpostavijo ustrezne notranje postopke za zagotavljanje visokokakovostnih storitev. Ti postopki vključujejo vsaj potrjevanje tehničnih lastnosti (vseh ali vzorčenega podsklopa) produktov storitev, ki po potrebi zajema kvantitativno oceno, in zbiranje povratnih informacij o zadovoljstvu uporabnikov s produkti storitev. Storitve poleg notranjih postopkov zagotavljajo niz kazalnikov uspešnosti v podporo spremljanju na ravni programa [v skladu z oddelkom 4]. 2.4 Nenehno izboljševanje storitev Na podlagi ugotovitev, ki temeljijo na funkciji zagotavljanja kakovosti in povratnih informacijah uporabnikov, storitve razvijajo, potrjujejo in redno izvajajo izboljšave postopkov, da bi se izboljšala kakovost njihovih produktov in/ali zadovoljstvo glavnih uporabnikov. Pooblaščeni subjekti vnaprej obvestijo Komisijo pred uvedbo sprememb v operativnem generiranju produktov v okviru storitev. O spremembah, ki presegajo običajen postopek vzdrževanja produktov in razvoj, ki sta že določena v zadevnih sporazumih o prenosu pooblastil med Komisijo in pooblaščenimi subjekti, se morata vnaprej dogovoriti izvajalec storitev in Komisija. Ta postopek zahteva sodelovanje držav članic. 2.5 Sprejetje pri uporabnikih in komunikacija Storitve izvajajo dejavnosti za razvoj in razširitev skupnosti njihovih uporabnikov. Te dejavnosti lahko zajemajo področja, kot so organizacija tematskih delavnic, usposabljanje, prispevki za tiskane in elektronske medije ter prispevke za posebne konference in dogodke na določenih področjih uporabe, ki zadevajo uporabnike. V omejenem številu utemeljenih primerov je mogoče podpreti pilotne dejavnosti in/ali primere posebne uporabe, da se spodbudijo nekatera področja uporabe ter poudarijo potencialne koristi teh nadaljnjih dejavnosti. Dejavnosti na ravni storitev se usklajujejo z dejavnostmi Komisije in načrtovanjem na ravni programa. 2.6 Razširjanje in arhiviranje produktov Strategija razširjanja produktov storitev temelji na enotni vstopni točki (vse na enem mestu) za vsako storitev, da uporabnik lahko dostopa do produktov in informacij. Vstopna točka za vsako storitev je spletni portal, ki je usklajeni vmesnik za vse storitvene komponente, ne glede na fizične lokacije virov podatkov. Pomembne zahteve vključujejo neomejeno registracijo uporabnikov, učinkovito iskanje produktov in hiter pregled, preprost dostop do metapodatkov, vključno z opisom produktov, možnost vpogleda v sklope in podsklope podatkov na regionalni ravni ter prenos podatkov v različnih formatih. Dostop uporabnikov do podatkov in informacij programa Copernicus je omogočen prek heterogenega niza vmesnikov, ki jih vzpostavijo različni pooblaščeni subjekti. Razvije se učinkovit portal za podatke in informacije programa Copernicus, da se zagotovi interoperabilnost različnih obstoječih platform za razširjanje programa Copernicus ter v splošnem okrepi njegov sistem za razširjanje. Navedeni cilj bo Komisija uresničila z vzpostavitvijo storitve dostopa do podatkov in informacij (Data and Information Access Service DIAS), ki bo uporabnikom omogočila dostop do podatkov in informacij programa Copernicus prek računalniške arhitekture v oblaku. Vsi produkti se arhivirajo in do vseh najnovejših produktov se zagotovi hiter dostop. Strategija arhiviranja temelji na potrebah in zahtevah uporabnikov. Vsi podatkovni produkti, pridobljeni v okviru storitev, so stalno na voljo, da se omogoči sledljivost in ponovljivost rezultatov in ugotovitev. Zlasti se trajno arhivirajo sklopi podatkov na podlagi opazovanja in ponovne analize. Sprejmejo se ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja izgube ali uničenja podatkov.

29 L 102/27 Vprašanja, pritožbe in predloge uporabnikov obravnava sistem sledljivosti. Na vprašanja uporabnikov se interaktivno odgovarja s funkcijo za podporo uporabnikom. To funkcijo opravljajo službe za pomoč uporabnikom pri subjektih, pooblaščenih za storitve, dopolnjuje pa jo ponudnik storitev s svojo podporo uporabnikom. Pooblaščeni subjekti zagotavljajo interoperabilnost portalov za storitve s spletiščem Copernicus.eu in splošno usklajenost storitev za razširjanje v sodelovanju s Komisijo. 3. PORTFELJ TEHNIČNIH STORITEV 3.1 Splošni standardi za produkte storitev skladnost z direktivo INSPIRE Prostorskopodatkovni produkti in informacije, pridobljeni v okviru dejavnosti storitvene komponente programa Copernicus, so združljivi s podatki in prostorskoinformacijskimi sistemi, ki jih države članice zagotovijo v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2007/2/ES ( 1 ) in uredbami Komisije (ES) št. 1205/2008 ( 2 ), (EU) št. 1089/2010 ( 3 ) in (ES) št. 976/2009 ( 4 ). 4. SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE STORITEV Za spremljanje kakovosti in razvoja storitev programa Copernicus se uporabljajo ključni kazalniki uspešnosti. Ti kazalniki pomembno prispevajo k dokazovanju, da je program na pravi poti in se razvija v skladu z načrtom. Storitve, ki zagotavljajo rutinske produkte (spremljanje kopnega, spremljanje podnebnih sprememb, pomorski nadzor, spremljanje ozračja) Št. Ključni kazalnik uspešnosti Predlagana metoda ocenjevanja 1 Kakovost in popolnost produktov Kakovost produktov in njihova popolnost 2 Pravočasnost produktov (kadar je to primerno) Odstotek produktov, ki so pravočasno na voljo na portalu za razširjanje storitev programa Copernicus, v skladu z vnaprej določenimi merili za vsak produkt 3 Razpoložljivost storitev Odstotek časa, ko je portal za razširjanje storitev programa Copernicus na voljo uporabnikom (na mesec) 4 Zadovoljstvo uporabnikov (glede pomoči in storitev) Rezultat odgovorov na vprašanje Kako ste v splošnem zadovoljni s storitvijo X programa Copernicus? 1 = nezadovoljen(-na), 4 = zelo zadovoljen(-na)), ki se vključi v letno anketo o zadovoljstvu uporabnikov za vsako storitev programa Copernicus 5 Stopnja uporabe A/ število registriranih uporabnikov B/ število aktivnih uporabnikov (ki so prenesli ali uporabili produkte v zadnjih treh mesecih) Storitve, ki zagotavljajo produkte na zahtevo (npr. varnost, izredne razmere) Št. Ključni kazalnik uspešnosti Predlagana metoda ocenjevanja 1 Kakovost in popolnost produktov Kakovost produktov in njihova popolnost ( 1 ) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, , str. 1). ( 2 ) Uredba Komisije (ES) št. 1205/2008 z dne 3. decembra 2008 o izvajanju Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede metapodatkov (UL L 326, , str. 12). ( 3 ) Uredba Komisije (EU) št. 1089/2010 z dne 23. novembra 2010 o izvajanju Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede medopravilnosti zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki (UL L 323, , str. 11). ( 4 ) Uredba Komisije (ES) št. 976/2009 z dne 19. oktobra 2009 o izvajanju Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede omrežnih storitev (UL L 274, , str. 9).

30 L 102/ Št. Ključni kazalnik uspešnosti Predlagana metoda ocenjevanja 2 Pravočasnost produktov (kadar je to primerno) Odstotek produktov, ki so pravočasno na voljo na portalu za razširjanje storitev programa Copernicus, v skladu z vnaprej določenimi merili za vsak produkt 3 Razpoložljivost storitev Odstotek časa, ko je portal za razširjanje storitev programa Copernicus na voljo uporabnikom (na mesec) 4 Zadovoljstvo uporabnikov (glede pomoči in storitev) Rezultat odgovorov na vprašanje Kako ste v splošnem zadovoljni s storitvijo X programa Copernicus? 1 = nezadovoljen(-na), 4 = zelo zadovoljen(-na)), ki se zastavi po vsaki aktivaciji ali vključi v letno anketo o zadovoljstvu uporabnikov 5 Stopnja uporabe Število aktivacij Rezultati meritev ključnih kazalnikov uspešnosti se sporočijo Komisiji. Pooblaščeni subjekti lahko uporabijo druge ustrezne ključne kazalnike uspešnosti glede na svoje specifične razmere. 5. POTREBE PO PODATKIH ZA PROGRAM COPERNICUS Zahteve uporabnikov in specifikacije storitev so podlaga za nenehno prilagajanje potreb programa Copernicus po podatkih. Vhodni podatki za storitve programa Copernicus spadajo v dve večji kategoriji: (a) podatki na podlagi satelitskega opazovanja; (b) podatki in situ. 5.1 Podatki na podlagi satelitskega opazovanja Zagotavljanje podatkov iz vesolja za storitve programa Copernicus upravljajo: (a) Komisija s specifikacijami potreb po opazovanju Zemlje iz vesolja za obdobje v okviru dostopa do podatkov programa Copernicus (Copernicus Data Access Specifications of the space-based Earth Observation needs for the period ); (b) ESA za tehnično usklajevanje vesoljske komponente programa Copernicus, opredelitev njene strukture, razvoj in nabava vesoljske infrastrukture, dostop do podatkov in izvajanje namenskih misij programa Copernicus; (c) EUMETSAT za izvajanje namenskih misij programa Copernicus. Specifikacije potreb po opazovanju Zemlje iz vesolja za obdobje v okviru dostopa do podatkov programa Copernicus se upoštevajo z mehanizmom podatkovnega skladiščenja, vzpostavljenim na podlagi sporazuma z ESA o prenosu pooblastil. 5.2 Podatki in situ Dostop do podatkov in situ, licenciranih ali namenjenih za uporabo v programu Copernicus, je usklajen predvsem za potrebe storitev programa Copernicus. Pri zagotavljanju podatkov in situ se uporabijo različni viri podatkov, vključno z viri podatkov držav članic. Komponenta in situ programa Copernicus temelji predvsem na obstoječih virih podatkov in zmogljivostih. Vključuje različne kategorije podatkov (redne in pogoste podatke na podlagi meritev in opazovanj in situ, periodično zbrane podatke ali podatke na podlagi enkratnih ukrepov). Komponenta in situ programa Copernicus združuje obstoječe podatke in situ in referenčne podatke na evropski ravni. V nekaterih primerih imajo lahko storitve tudi posebno ureditev s ponudniki podatkov in situ na specifičnem tematskem področju. 6. RAZVOJ STORITVENE KOMPONENTE PROGRAMA COPERNICUS DO LETA 2020 Operativne storitve programa Copernicus, načrtovane v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira, se bodo razvijale v skladu z uveljavljenimi in nastajajočimi zahtevami uporabnikov ter najnovejšimi metodologijami.

31 L 102/29 Pooblaščeni subjekti nenehno razvijajo svoj portfelj na podlagi povratnih informacij uporabnikov, tehničnega in znanstvenega napredka ter ugotovitev iz postopkov potrjevanja, da bi ohranili ustreznost različnih produktov. Del operativnih nalog sta stalno vzdrževanje in izboljševanje storitev v skladu z delovnim programom Copernicus. Pri dolgoročnem razvoju se po potrebi upoštevajo podatki, pridobljeni z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru programa Obzorje 2020 in drugih raziskovalnih programov. V tem večletnem finančnem okviru se lahko predvidijo trije glavni razvojni scenariji: (a) razvoj obstoječih produktov z namenom njihovega izboljšanja; (b) v programskem obdobju se lahko uvedejo novi produkti in skupine storitev; (c) nastajajoče in nove potrebe, ki izhajajo iz izvajanja politike, lahko privedejo do morebitne vključitve novih skupin produktov, ki v teh tehničnih specifikacijah storitev trenutno niso predvideni. V primerih iz točke (c) pooblaščeni subjekt analizira pričakovane koristi, stroške in vpliv na delovanje. Na podlagi tega se bo v okviru foruma uporabnikov programa Copernicus in v odboru Copernicus razpravljalo o morebitni uvedbi takšne nove skupine produktov. Pri scenarijih iz točk (a), (b) in (c) se upoštevajo naslednji elementi: (a) razvoj politike Unije; (b) spreminjajoče se zahteve uporabnikov; (c) povratne informacije uporabnikov o obstoječih storitvah; (d) razpoložljivost novih podatkov na podlagi opazovanj; (e) priporočila strokovnjakov; (f) nove metode, ki izhajajo iz raziskovalnih projektov, kot je Obzorje 2020.

32 L 102/ PRILOGA II TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA STORITEV PROGRAMA COPERNICUS ZA SPREMLJANJE OZRAČJA 1. PODROČJE UPORABE Storitev programa Copernicus za spremljanje ozračja (CAMS) zagotavlja informacije na podlagi satelitskih podatkov, da se olajša spremljanje sestave zemeljskega ozračja. Poleg tega razvija svoje zmogljivosti za stalno spremljanje kemične sestave zemeljskega ozračja na svetovni in regionalni ravni s sredstvi, obogatenimi s satelitskimi podatki. Te zmogljivosti vključujejo opis trenutnih razmer v ozračju (analiza), napoved razmer nekaj dni vnaprej (napoved) in zagotavljanje doslednih evidenc retrospektivnih podatkov za zadnjih nekaj let (ponovna analiza). S storitvijo se pridobivajo geofizikalni produkti, ki so lahko osnova za nadaljnjo tehnično obdelavo, ter informacije na visoki ravni v različnih oblikah za nadaljnjo strokovno oceno v podporo nosilcem odločanja. Produkti so podvrženi strogemu preverjanju kakovosti, da se zagotovi najvišja raven kakovosti. CAMS podpira številne aplikacije, ki so jih razvile zainteresirane strani na različnih področjih, tudi na področju zdravja, spremljanja okolja, obnovljivih virov energije, meteorologije in klimatologije. Zagotavlja dnevne informacije o globalni sestavi ozračja na podlagi obdelanih satelitskih podatkov ter spremljanja in napovedovanja sestavin, kot so toplogredni plini (ogljikov dioksid in metan), reaktivni plini in aerosoli, vključno s cvetnim prahom, po vsej Evropi. CAMS je razvit za zadovoljevanje potreb po podatkih in obdelanih informacijah, povezanih z okoljskimi vprašanji. CAMS zagotavlja evidence emisij in ocene neto tokov CO 2, CH 4 in N 2 O na zemeljski površini. CAMS je namenjen spodbujanju sodelovanja v skupnosti foruma za modeliranje kakovosti zraka v Evropi (FAIRMODE), kar prispeva k usklajevanju regionalnega modeliranja. 2. ZAHTEVE UPORABNIKOV IN GLAVNA PODROČJA UPORABE CAMS zagotavlja storitve, ki so razvrščene v naslednjih pet tematskih področij, pri čemer se podatkovni in/ali informacijski produkti združujejo glede na njihovo glavno področje uporabe: (a) kakovost zraka in sestava ozračja: ti produkti določajo kemično sestavo ozračja ter zagotavljajo informacije o toplogrednih plinih, reaktivnih plinih in aerosolih; zagotovijo se na svetovni ravni za celotno ozračje ter z natančno horizontalno ločljivostjo na regionalnem območju, ki obsega Unijo in sosednja območja, vključno z državami članicami EGP; produkti zajemajo zlasti vrste snovi, ki so pomembne za zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo ter mednarodne pogodbe; (b) nasilno spreminjanje podnebja: zagotovijo se specializirani produkti za količinsko opredelitev vpliva sprememb v sestavi ozračja, ki so posledica človeških dejavnosti, na zemeljski sistem; (c) ozonski plašč in UV sevanje: zagotovijo se informacije o sestavinah, ki so posebnega pomena za ozonski plašč v stratosferi, ter o ultravijoličnem sevanju; (d) sončno sevanje: področje zajema produkte v zvezi s sevanjem, ki so pomembni v smislu sončne energije; (e) emisije in površinski tokovi: CAMS zagotavlja informacije o površinskih virih in ponorih glavnih toplogrednih plinov. Področja se medsebojno ne izključujejo in nekateri produkti se lahko pojavijo na različnih področjih. 3. STRUKTURA STORITVE Struktura storitve je zasnovana tako, da zagotavlja skladnost s krovno vizijo in razvojno strategijo programa Copernicus. Vključuje štiri glavne elemente storitve: (a) pridobivanje in predobdelava vhodnih podatkov, predvsem podatkov na podlagi opazovanj (s satelitskimi instrumenti in instrumenti in situ) in pomožnih podatkov, ki so potrebni za oceno emisij in koncentracij onesnaževal v ozračju;

33 L 102/31 (b) obdelava na svetovni ravni: produkti, ki jih zahtevajo uporabniki, se zagotavljajo na tri načine: (1) dnevno generiranje za analize in napovedi v skoraj realnem času; (2) dnevno generiranje za analize in napovedi z zakasnitvijo; (3) generirni tok za ponovne analize za zagotavljanje večletnih doslednih sklopov podatkov s fiksnim modelom/asimilacijskim sistemom; (c) obdelava na regionalni ravni: izvaja se z višjo prostorsko ločljivostjo in podpira zlasti nadaljnje dejavnosti modeliranja za podregije v še višji ločljivosti ter nacionalne dejavnosti spremljanja in napovedovanja kakovosti zraka in cvetnega prahu; (d) dodatne storitve: nanašajo se na obdelavo aplikacij, storitve in produkte, ki temeljijo na glavnih rezultatih obdelave na svetovni ravni in regionalni ravni Unije ali so vključeni vanje. Štiri splošne funkcije se osredotočajo na naslednje: (a) nadzor in zagotavljanje kakovosti; (b) arhiviranje; (c) razširjanje produktov; (d) interakcijo z uporabniki, usposabljanje in ozaveščanje. 4. PORTFELJ TEHNIČNIH STORITEV Produkti CAMS so brezplačno na voljo registriranim uporabnikom prek interaktivnega kataloga na spletnem portalu CAMS. Portfelj produktov CAMS sestavljajo štiri glavne kategorije in trinajst linij produktov. (1) Regionalni produkti Regionalni produkti se zagotavljajo z nizom modelov kakovosti zraka (do 10 članov) za evropsko območje in za več vrst snovi, kot so: prisotnost in koncentracije ozadja za O 3, NO 2, NO, CO, SO 2, NH 3, PAN, HOS, PM2,5, PM10, cvetni prah (glavni alergeni). Storitve vključujejo naslednje: (a) dnevne analize in napovedi v skoraj realnem času; (b) dnevne vmesne ponovne analize z zakasnitvijo na podlagi opazovanj in situ v vmesni fazi potrjevanja; (c) letne ponovne analize na podlagi v celoti potrjenih opazovanj in situ. (2) Svetovni produkti Svetovni produkti se zagotavljajo z integriranim sistemom napovedovanja centra ECMWF, ki ga center uporablja tudi za dejavnosti numeričnega napovedovanja vremena. Storitve obsegajo dnevne analize in napovedi v skoraj realnem času in z zakasnitvijo ter ponovne analize, ki zajemajo obdobje od leta Vključene vrste snovi so aerosoli, reaktivni plini (samo podsklop je neposredno pogojen z opazovanjem), CO 2 in CH 4. Svetovni produkti zajemajo tako troposfero kot tudi stratosfero. (3) Dodatni produkti Dodatni produkti temeljijo na svetovnih in regionalnih produktih ali so vključeni vanje. Produkti v podporo politiki vključujejo ocenjevalna poročila, v katerih so navedeni regionalni podatki ponovnih analiz za tehnične strokovnjake, ki svetujejo oblikovalcem politike, napovedi dnevnih scenarijev za epizode onesnaženja za oceno učinkovitosti kratkoročnih strategij za zmanjšanje emisij ter izračune vpliva vira na sprejemnika, ki zagotavljajo informacije o izvoru epizod onesnaženosti zraka: (a) vmesna ocenjevalna poročila, ki temeljijo na evropskih vmesnih ponovnih analizah; (b) ocenjevalna poročila, ki temeljijo na evropskih ponovnih analizah, opravljenih s potrjenimi podatki;

34 L 102/ (c) dnevne napovedi zelenih scenarijev z zmanjšano ravnjo antropogenih emisij; (d) na zahtevo izračuni vpliva vira na sprejemnika za posamezno državo; (e) dnevni regionalni izračuni vpliva vira na sprejemnika (primerjava lokalne in prenesene onesnaženosti za veliko število evropskih somestij). Produkti v zvezi s sončnim sevanjem vključujejo globalne napovedi UV sevanja v podporo zdravstvenemu sektorju ter zbirke podatkov o sončnem obsevanju za jasno nebo (clear-sky) oziroma dejansko nebo (all-sky) v podporo sektorju sončne energije in drugim sektorjem: (a) napoved UV indeksa na svetovni ravni; (b) površinsko sončno obsevanje za jasno nebo na svetovni ravni; (c) površinsko sončno obsevanje za celotno nebo (total-sky) (nad območji, ki jih pokrivajo geostacionarni sateliti). Produkti v zvezi z inverzijo tokov toplogrednih plinov, pridobljeni z inverznim modeliranjem, vključujejo ocene površinskih tokov za nekatere ključne toplogredne pline: (a) mesečni tokovi metana na svetovni ravni ( ); (b) mesečni tokovi dušikovega oksida na svetovni ravni ( ); (c) mesečni tokovi ogljikovega dioksida na svetovni ravni ( ). Element storitve za nasilno spreminjanje podnebja zagotavlja ocene vpliva aerosolov na podnebje, ki temelji na najnovejši ponovni analizi na svetovni ravni: (a) vpliv zaradi interakcije med aerosoli in sevanjem; (b) vpliv zaradi interakcije med aerosoli in oblaki; (c) vpliv zaradi CO 2 ; (d) vpliv zaradi CH 4 ; (e) vpliv zaradi stratosferskega ozona; (f) vpliv zaradi troposferskega ozona. (4) Produkti za emisije Produkti CAMS za emisije zagotavljajo pomembne vhodne podatke za svetovne in regionalne sisteme ocenjevanja. Hkrati so uporabnikom na voljo kot končni produkti. Produkti za emisije so naslednji: (a) produkti za antropogene emisije: (1) produkti za evropske antropogene emisije; (2) produkti za svetovne antropogene in naravne emisije; (b) produkti za emisije iz požarov in emisije kurjenja biomase, ki temeljijo na satelitskem opazovanju sevalne moči požarov. 5. POTREBE PO PODATKIH Pridobivanje in predobdelava podatkov je neposreden vmesnik za komponenti opazovanj in situ in satelitskih opazovanj. Za CAMS veljata dva sklopa zahtev v zvezi s pravočasnostjo vira podatkov na podlagi opazovanj: (a) za komponenti CAMS, ki se izvajata rutinsko vsak dan, morajo biti podatki na voljo v skoraj realnem času (NRT), tj. v nekaj urah po opazovanju, zato morajo biti ustrezne zahteve za nadzor kakovosti podatkov združljive z NRT in avtomatizirano obdelavo; (b) za komponenti CAMS, ki se izvajata z zakasnitvijo, morajo biti podatki na voljo v nekaj tednih ali mesecih.

35 L 102/ Podatki na podlagi satelitskega opazovanja Jedro generiranja podatkov pri CAMS sta sistema asimilacije podatkov in napovedovanja. Pri sistemu asimilacije podatkov CAMS se model napovedovanja prilagodi s satelitskim opazovanjem, tako da se kar najbolje približa dejanskim atmosferskim razmeram. Modeli se zaženejo dnevno. V ta namen se napovedi s prejšnjega dne združijo s podatki na podlagi opazovanj, da se kar najbolje ocenijo atmosferske razmere na začetku nove napovedi. Storitve globalnega napovedovanja v okviru CAMS se izvajajo v realnem času, z zakasnitvijo in v načinu ponovne analize ter tako za meteorološko opazovanje kot tudi ugotavljanje sestave ozračja uporabljajo podatke na podlagi satelitskih opazovanj. Kategorije opazovanj, ki se uporabljajo, vključujejo: (a) operativna opazovanja, ki se trenutno uporabljajo pri sistemih asimilacije podatkov in napovedovanja CAMS; (b) predoperativna opazovanja, pri katerih se trenutno ocenjuje, ali so pripravljena za operativno uporabo; (c) načrtovana opazovanja, o katerih se razpravlja, da bi se vpeljala v sisteme CAMS. CAMS podpira ad hoc obdelavo v skoraj realnem času za nekatere podatke na podlagi satelitskih opazovanj, ki se ne obdelujejo rutinsko z vesoljsko infrastrukturo programa Copernicus ali splošneje v mednarodnih vesoljskih agencijah. Pri razvoju CAMS se upoštevajo podatki, pridobljeni v misijah za spremljanje ozračja Sentinel 5p, 4 in Podatki in situ CAMS ne upravlja sistemov opazovanja in situ, temveč podatke na podlagi opazovanj pridobiva od številnih ponudnikov podatkov za namene asimilacije in potrjevanja podatkov. Uporabljajo se obstoječe evropske in mednarodne raziskovalne infrastrukture. CAMS ne zagotavlja finančne podpore za dejansko pridobivanje podatkov, temveč financira dejavnosti, namenjene izboljšanju obdelave podatkov v operativnem okviru. V ta namen se sklenejo posebne pogodbe z evropskimi in mednarodnimi institucijami in organizacijami.

36 L 102/ PRILOGA III TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA STORITEV PROGRAMA COPERNICUS ZA SPREMLJANJE MORSKEGA OKOLJA 1. PODROČJE UPORABE Storitev programa Copernicus za spremljanje morskega okolja (CMEMS) zagotavlja redne in sistematične referenčne informacije o fizičnem in biogeokemičnem stanju, variabilnosti in dinamiki oceanskih in morskih ekosistemov na svetovnih oceanskih in evropskih regionalnih morskih območjih. CMEMS zagotavlja produkte, ki se lahko uporabljajo na različnih področjih uporabe in vključujejo opis trenutnih razmer v oceanih (analiza), napoved razmer nekaj dni vnaprej (napoved) in zagotavljanje doslednih evidenc retrospektivnih podatkov za zadnjih nekaj let (ponovna obdelava podatkov na podlagi opazovanj in ponovne analize z modeli). S storitvijo se generirajo produkti, ki so lahko osnova za nadaljnjo tehnično obdelavo, ter informacije na visoki ravni v različnih oblikah za nadaljnjo strokovno oceno v podporo nosilcem odločanja. Storitev za spremljanje morskega okolja se s trajnostnimi rešitvami odziva na potrebe evropskih uporabnikov, zlasti na področjih pomorske varnosti, morskih virov ter vremenskih, podnebnih in sezonskih napovedi za morsko in obalno okolje. Zagotavlja splošne in zanesljive informacije o fizičnem stanju in morskih biogeokemičnih značilnostih svetovnih oceanskih in evropskih regionalnih morskih območij, pridobljene s satelitskim opazovanjem, opazovanjem in situ in modeli, vključno z napovedmi, analizami in ponovnimi analizami. 2. ZAHTEVE UPORABNIKOV IN GLAVNA PODROČJA UPORABE CMEMS zagotavlja storitve, ki so razvrščene v naslednja štiri tematskih področja: (1) Pomorska varnost Produkti zagotavljajo informacije v podporo varnih pomorskih dejavnosti, kot so operativne dejavnosti na morju, napovedovanje vremena na morju, napovedovanje morskega ledu, preprečevanje razlitja nafte, upravljanje ladijskega prometa, iskanje in reševanje, delo na vetrnih elektrarnah na morju ter vse dejavnosti, ki zahtevajo varno okolje na morju. (2) Morski viri Produkti so osredotočeni na trajnostno upravljanje živih morskih virov na podlagi ribištva in marikulture ter v podporo zaščitenim morskim območjem. Glavni cilj upravljanja ribištva so trajnostne ekosistemske storitve, ki zagotavljajo največji trajnostni donos ob hkratnem obnavljanju prekomerno izkoriščanih staležev. Organi za upravljanje marikulture svetujejo glede ocene večtrofične produktivnosti in vpliva morskega ribogojstva na okolje. (3) Morsko in obalno okolje Ta storitev obravnava potrebe uporabnikov na različnih področjih: trajnostni turizem in marikultura, varstvo obale pred erozijo in kopenskimi viri onesnaževanja ter zdravje ljudi in ekosistemov. Potrebni so produkti in informacije za spodbujanje razvoja učinkovitih konceptov za celovito upravljanje obalnih con in sistemov za podporo pri odločanju. (4) Vremenske, podnebne in sezonske napovedi Ta storitev vsakodnevno ali na vsakih šest ur zagotavlja zanesljive informacije o morskem okolju, ki so podvržene nadzoru kakovosti. To vključuje podatke o poljih na morski gladini kot mejnih razmerah ter podatke na podlagi opazovanja gladine oceanov in informacije na podlagi modeliranja oceanov precej pod gladino. 3. STRUKTURA STORITVE CMEMS vključuje tri glavne elemente storitve.

37 L 102/35 (1) Obdelava Centri za obdelavo na podlagi obdelave različnih sklopov vhodnih podatkov proizvajajo osnovne produkte, ki opisujejo stanje oceanov v skoraj realnem času in z zakasnitvijo. Obdelava se izvaja v tematskih centrih za združevanje podatkov ter centrih za spremljanje in napovedovanje. (a) Tematski centri za združevanje podatkov se osredotočajo predvsem na neposredno obdelavo podatkov in situ, tj. za spremenljivke temperature, slanosti in biogeokemičnega stanja oceanov, ter satelitskih podatkov L2 za več oceanskih spremenljivk, kot so temperatura morske gladine, barva oceanov, parametri morskega ledu in nivo morja, raztopljeni kisik, optične lastnosti ali druge biogeokemične komponente. Rezultati te tematske obdelave so produkti, ki jih centri za spremljanje in obdelovanje neposredno uporabljajo za nadaljnjo obdelavo, in produkti za zunanjo uporabo. (b) Centri za spremljanje in napovedovanje zagotavljajo tridimenzionalen opis stanja oceanov: analize in napovedi morskih parametrov (temperatura, slanost, tokovi, morski led, nivo morja, valovi in biogeokemično stanje). Sedem centrov za spremljanje in napovedovanje pokriva svetovna oceanska in evropska regionalna morska območja: svetovni oceani, Arktični ocean, Baltsko morje, oceansko območje nad atlantskoevropsko severozahodno polico, območje od Iberskega polotoka čez Biskajski zaliv do Irskega morja, Sredozemsko morje, Črno morje. (2) Upravljanje produktov Upravljanje produktov vključuje upravljanje vseh podatkov in produktov v zvezi z morskim okoljem v realnem času in z zakasnitvijo, njihovo arhiviranje ter zagotavljanje zmogljivosti, ki izvajalcem storitev in zunanjim uporabnikom omogočajo zanesljivo iskanje in ogledovanje teh podatkov in informacij, dostop do njih in njihov prenos; temelji na nadaljevanju in posodabljanju trenutnih podatkovnih kategorij in spremenljivk v katalogu ter informacij o ponudbi storitev. (3) Ozaveščanje in usposabljanje Z ozaveščanjem in usposabljanjem se uporabnikom omogoči, da enostavno in učinkovito dostopajo do teh podatkov in produktov ter se seznanijo s storitvijo (bodisi na spletu bodisi prek specializiranega usposabljanja in dogodkov), izboljšajo svoje spretnosti in znanja z uporabo te storitve ter izrazijo svoje zahteve in povratne informacije. Dejavnosti ozaveščanja so sestavni del storitve, da se zagotovi neposredna povezava s tehničnim in strokovnim znanjem, ki ga ta storitev uporablja. Pri tem se lahko upoštevata dva vidika: interakcija z uporabniki in komunikacija. Pooblaščeni subjekt je odgovoren za opravljanje teh primarnih funkcij ter tudi splošnih funkcij, ki so potrebne za zagotavljanje učinkovite in zanesljive storitve za spremljanje morskega okolja. Za funkcije veljajo tri glavne zahteve: (a) povezanost operacij, da se pravočasno zagotovi zanesljiva storitev; (b) upravljanje kakovosti produktov in storitev, da se zagotovijo znanstveno potrjene in najnovejše informacije ter visoka kakovost in neprekinjeno izvajanje storitve; (c) nenehno izboljševanje storitve, da se omogoči odzivanje na zahteve uporabnikov. 4. PORTFELJ TEHNIČNIH STORITEV Produkti CMEMS so na voljo brezplačno registriranim uporabnikom prek interaktivnega kataloga na spletnem portalu CMEMS. CMEMS zagotavlja redne in sistematične osnovne referenčne informacije o fizičnem in biogeokemičnem stanju oceanov in regionalnih morij. Podatki na podlagi opazovanj in napovedi, ki jih zagotavlja storitev, podpirajo vse pomorske aplikacije. CMEMS deluje po načelu kakovosti in enostavnosti: kakovost informacij o stanju oceanov, ki se zagotavljajo uporabnikom, ter enostavnost dostopa do informacij. Interaktivni katalog omogoča uporabnikom, da izberejo produkte v skladu z naslednjimi merili: (a) geografska območja: svetovna oceanska ali regionalna območja: Arktični ocean, Baltsko morje, oceansko območje nad atlantskoevropsko severozahodno polico, oceansko območje nad atlantskoevropsko jugozahodno polico, Sredozemsko morje, Črno morje; (b) parametri: temperatura, slanost, tokovi, parametri morskega ledu (koncentracija, rob, premik, debelina, vrsta), nivo morja (višina morske gladine (SDH), anomalija v nivoju morja (A), geopotencialna višina (gh), šum zaradi anomalije v nivoju morja (A noise), evfotična cona, globina mešane plasti, veter, valovi, optične značilnosti vode, kemične značilnosti oceanov (N, P, Si, Fe, O 2, NH 4, RadFlux, PCO 2, ph), biološke lastnosti oceanov (klorofil a, fitoplankton, zooplankton, primarna proizvodnja);

38 L 102/ (c) časovna pokritost: napovedi, produkti skoraj v realnem času, večletni produkti in časovno nespremenljivi produkti (na podlagi opazovanja ali modeliranja); (d) modeliranje ali opazovanje (produkti na podlagi simulacij z modeli, satelitskih meritev, opazovanja in situ ali kombinacija produktov na podlagi modeliranja in opazovanja); (e) vrsta omrežja; (f) časovno obdobje; (g) navpična pokritost; (h) stopnja obdelave; (i) časovna ločljivost. 5. POTREBE PO PODATKIH CMEMS temelji na opazovanju oceanov z različnih virov, vključno s satelitskimi instrumenti (Sentineli in druge bistvene sodelujoče misije, kot je serija satelitov Jason), platformami in situ, kot so boje in plovci na morski gladini in pod njo, ter prostovoljnimi opazovalnimi ladjami. 5.1 Podatki na podlagi satelitskega opazovanja Produkti CMEMS se zagotavljajo z obratujočimi sateliti. CMEMS za namene klimatologije, ponovnih analiz in potrjevanja uporablja tudi druge podatke na podlagi satelitskih opazovanj, ki jih pridobiva iz preteklih misij in satelitov, ki ne dobavljajo podatkov v realnem času. Najpomembnejše vrste podatkov, ki jih uporablja CMEMS, se pridobivajo s spektroradiometri (za merjenje vsebnosti klorofila ter organskih in mineralnih snovi, temperature morske gladine in obsega morskega ledu), infrardečimi radiometri (za merjenje temperature morske gladine), mikrovalovnimi radiometri (za merjenje vsebnosti vodnih hlapov v ozračju, vsebnosti vode v tekočem agregatnem stanju v ozračju (oblaki), jakosti padavin, koncentracije, vrste in obsega morskega ledu, temperature morske gladine, slanosti), višinomeri (za merjenje višine morske gladine, hitrosti vetra na morski gladini, višine valov, morskega ledu), merilniki razpršljivosti (za merjenje hitrosti in smeri vetra, padavin, koncentracije morskega ledu) in sintetičnoodprtinskimi radarji (za merjenje vetrovnega polja in valovnega polja na morskih gladini ter spremljanje morskega ledu). Podatki na podlagi opazovanj s sateliti Sentinel-1, Sentinel-3 in Jason-3 so v celoti vključeni v produkte CMEMS, portfelj pa dopolnjujejo podatki o valovih in novi biogeokemični produkti. Za izboljšanje portfelja biogeokemičnih produktov se bodo postopoma vključevali podatki, pridobljeni s satelitom Sentinel Podatki in situ CMEMS ne upravlja sistemov opazovanja in situ, temveč podatke na podlagi opazovanj pridobiva od ponudnikov podatkov, predvsem od EuroGOOS, opazovalnih mrež JCOMM, SeaDataNet in EMODnet.

39 L 102/37 PRILOGA IV TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA STORITEV PROGRAMA COPERNICUS ZA SPREMLJANJE KOPNEGA 1. PODROČJE UPORABE Storitev programa Copernicus za spremljanje kopnega uporabnikom na področju okolja in drugih področjih uporabe na kopnem zagotavlja visokokakovostne informacije, ki temeljijo na podatkih iz vesolja v kombinaciji s podatki iz drugih virov. Storitev se na ravni Unije in ob upoštevanju zavez Evropske unije v okviru mednarodnih pogodb in konvencij tudi na svetovni ravni uporablja za številna področja politike, kot so okolje, regionalni razvoj, promet, energija in podnebne spremembe. Storitev za spremljanje kopnega se osredotoča na prednostne naloge, ki so že opredeljene na podlagi širokega posvetovanja med naslednjimi ključnimi uporabniki: ustreznimi službami Komisije, forumom uporabnikov programa Copernicus, Evropskim okoljskim informacijskim in opazovalnim omrežjem (EIONET), nacionalnimi kontaktnimi točkami, referenčnimi centri in mednarodnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z agencijami Združenih narodov. 2. ZAHTEVE UPORABNIKOV IN GLAVNA PODROČJA UPORABE Storitev programa Copernicus za spremljanje kopnega zajema svetovno komponento, ki vključuje element sistematičnega spremljanja in element spremljanja žarišč, vseevropsko komponento in lokalno komponento. Svetovna komponenta za spremljanje kopnega podpira Komisijo na več področjih uporabe. Produkti se med drugim uporabljajo za spremljanje pridelka, pašnikov in suše, pomoč pri živinoreji, podnebne študije, ocenjevanje kakovosti vode, navigacijo po celinskih vodah in rekah, hidrološki monitoring, zgodnje odkrivanje nevarnosti kobilic, zdravstvene študije, ohranjanje biotske raznovrstnosti, prevoz ter napovedovanje degradacije in erozije tal. Produkti so na voljo državam članicam, tretjim državam, institucijam ZN (FAO, WFP) ter javnim, raziskovalnim in zasebnim institucijam. Z elementom sistematičnega spremljanja svetovna komponenta za spremljanje kopnega generira širok nabor biofizikalnih spremenljivk na svetovni ravni, ki opisujejo stanje vegetacije, energijsko bilanco in vodni krog. Z elementom spremljanja žarišč svetovna komponenta za spremljanje kopnega na zahtevo zagotavlja podrobne informacije o specifičnih kopenskih območjih zunaj Unije, ki so v interesu Unije, s čimer podpira politiko Unije na področju okolja ali razvoja ali drugih področjih. Te informacije dopolnjujejo informacije, pridobljene s sistematičnim spremljanjem. Tretji element svetovne komponente za spremljanje kopnega je generiranje podatkov, pripravljenih za analizo, ki temeljijo na podatkih, pridobljenih s sateliti Sentinel. Vseevropska komponenta generira pet tematskih slojev visoke ločljivosti (High Resolution Layers HRL), ki opisujejo značilnosti glavnih vrst pokrovnosti tal: umetne površine, gozdna območja, kmetijska območja (travinje), vlažnost in majhna vodna telesa. S HRL se zagotavljajo dopolnilne informacije o drugih nomenklaturah pokrovnosti/rabe tal, kot je podatkovna zbirka CORINE Land Cover (CLC). HRL se posodabljajo vsaka tri leta. Z nizom novih produktov HRL se predvideva razvoj HRL za površine, porasle z manjšimi olesenelimi rastlinami, in fenologijo. Vseevropska komponenta vzdržuje in posodablja podatkovno zbirko CLC vsakih šest let na podlagi referenčnih let 2012 in To vključuje generiranje informacij o spremembah pokrovnosti/rabe tal. CLC je ključna vhodna podatkovna zbirka za izračun ključnega niza kazalnikov Evropske agencije za okolje ter vir osnovnih informacij za številna tematska okoljska poročila. Od leta 2018 dalje se vzporedno uvaja nova generacija produktov CLC, ki temelji na objektno zasnovanem konceptu, ki ga je razvila akcijska skupina EIONET za pokrovnost tal v Evropi (EAGLE). Nov produkt v zvezi s pokrovnostjo tal je odziv na spreminjajoče se zahteve uporabnikov, ki se nanašajo na spremljanje rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva. Lokalna komponenta lahko zagotovi specifične in podrobnejše informacije o pokrovnosti in rabi tal v dopolnitev tistim, ki se pridobijo prek vseevropske komponente. Osredotoča se na specifična interesna območja ali žarišča, ki so izpostavljena specifičnim okoljskim izzivom. Produkt Urban Atlas (urbani atlas) vključuje tridimenzionalne informacije o mestnih središčih. Urban Atlas prispeva k podpori regionalni in mestni politiki Unije ter pripravi vrste poročil o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v Uniji.

40 L 102/ Lokalna komponenta se osredotoča na redno kartiranje in spremljanje okoljsko občutljivih območij, pri čemer se posodabljajo podatki o obrežnih conah v skladu z ukrepom 5 strategije Unije za biotsko raznovrstnost do leta Spremljanje sprememb pokrovnosti tal/rabe zemljišč na izbranih območjih Natura 2000, vključno z morebitnimi nevarnostmi za okolico z vidika rabe tal, je namenjeno predvsem podpori in oceni instrumenta politike Natura Nadaljnji razvoj lokalne komponente bo omogočil razvoj produkta za spremljanje obalnih con (v sodelovanju s storitvijo programa Copernicus za spremljanje morskega okolja). Storitev za spremljanje snega in ledu proučuje ekonomijo obsega na podlagi sodelovanja z obstoječimi storitvami na področju snega in ledu, v državah članicah. 3. STRUKTURA STORITVE Storitev za spremljanje kopnega sestavljata naslednji glavni komponenti: svetovna komponenta za spremljanje kopnega in evropska komponenta za spremljanje kopnega. (1) Svetovna komponenta za spremljanje kopnega vključuje tri elemente. (a) S sistematičnim spremljanjem se sistematično in v skoraj realnem času zagotavljajo biogeofizikalne spremenljivke na kopnem, ki so zelo pomembne za podporo politikam EU. S to dejavnostjo se pridobivajo vrsta biofizikalnih spremenljivk, ki so pomembne za spremljanje pridelka, predvidevanje količine pridelka, spremljanje ogljične bilance, biotske raznovrstnosti, razpoložljivosti in kakovosti vode ter spremljanje snega in podnebnih sprememb na svetovni ravni, ter dodatne biofizikalne spremenljivke, ki so pomembne za spremljanje okolja na svetovni in celinski ravni. Svetovna komponenta za spremljanje kopnega zagotavlja predvsem produkte srednje ločljivosti (300 m), vendar tudi specifične produkte višje ločljivosti, kot je dinamični prikaz pokrovnosti tal v ločljivosti 100 m, ki ga omogočajo satelitske zmogljivosti in podatki, generirani s Sentineli. V primerjavi s ciljno in natančno pokritostjo z dejavnostmi vseevropske in lokalne komponente se s sistematičnim spremljanjem v okviru svetovne komponente zagotavlja popolna pokritost Zemlje. Kakovost spremenljivk se stalno spremlja in posebna pozornost se namenja generiranju doslednih časovnih vrst, kar je ključnega pomena za številne aplikacije za spremljanje in zgodnje opozarjanje. (b) S spremljanjem žarišč se zagotavljajo podrobne informacije visoke in zelo visoke ločljivosti o pokrovnosti tal ter tematske referenčne informacije o specifičnih območjih zunaj EU, ki so v interesu EU, zlasti na področju trajnostnega upravljanja naravnih virov. Ta dejavnost vključuje kartiranje pokrovnosti tal in sprememb pokrovnosti tal na zaščitenih območjih in ključnih krajinskih območjih v Afriki ter podpira razvoj podeželja v Aziji. Podpira tudi spremljanje gozdov, vključno s postopkom za zmanjševanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov (REDD). Seznam interesnih območij, ki jih je treba spremljati in kartirati, se bo pripravil v sodelovanju s službami in delegacijami EU po zaključenih dejavnostih na kraju samem, ki se trenutno izvajajo v ta namen in v sodelovanju z ustreznimi programi/institucijami. Pripravili se bodo prilagojeni zemljevidi s prikazom pokrovnosti tal in sprememb pokrovnosti tal na zaščitenih območjih in v njihovi okolici v podporo strategiji za biotsko raznovrstnost in razvojnim dejavnostim ter tudi na interesnih območjih v postopku REDD+. (c) S podatki, pripravljenimi za analizo se bo olajšala uporaba podatkov Sentinel 2, s specifičnimi spremenljivkami pa se bodo podprle skupnosti uporabnikov, npr. na področju REDD+ in kmetijstva, ter presoja vplivov na okolje. V okviru te dejavnosti je na voljo celoten arhiv podatkov Sentinel 2 stopnje 3. Mozaik podatkov Sentinel 1 se lahko zagotovi na zahtevo. (2) Evropska komponenta za spremljanje kopnega vključuje dve komponenti. (a) Vseevropska komponenta zagotavlja portfelj storitev, kot so generiranje slikovnih mozaikov, kartiranje pokrovnosti tal in sprememb pokrovnosti tal ter kartiranje dopolnilnih tematskih značilnosti pokrovnosti tal. Prvi sklop nalog vseevropske komponente zajema naknadno obdelavo podatkov iz vesolja ter generiranje vseevropskih ortorektificiranih slikovnih mozaikov in vmesnih produktov, kot so biofizikalne spremenljivke. V okviru drugega sklopa nalog se posodabljajo in izboljšujejo tematski sloji visoke ločljivosti (HRL), ki opisujejo značilnosti pokrovnosti tal. HRL se posodabljajo vsaka tri leta. Tretji sklop nalog je namenjen nadaljnjemu vzdrževanju in posodabljanju podatkovne zbirke CORINE Land Cover (CLC). CLC je vodilni produkt storitve za spremljanje kopnega in se posodablja vsakih šest let. (b) Lokalna komponenta v dopolnitev informacijam, ki se pridobijo prek vseevropske komponente, zagotavlja podrobnejše informacije o pokrovnosti in rabi tal za specifična interesna območja (žarišča). Ta komponenta vključuje in se osredotoča na kartiranje večjih mestnih območij ter analizo njihovih sprememb, kar je nadaljevanje dejavnosti produkta Urban Atlas v letih 2006 in 2012 (ki zdaj podatke posodablja vsakih pet let). Lokalna komponenta kartira in spremlja okoljsko občutljiva območja, pri čemer se redno posodabljajo podatki o obrežnih conah, pridobljeni s storitvijo Riparian Zones. Storitev Riparian Zones zagotavlja ključne informacije za spremljanje in ocenjevanje delovanja ekosistemov ter spremljanje biotske raznovrstnosti v okviru projekta

41 L 102/39 MAES (kartiranje in ocenjevanje ekosistemov in njihovih storitev). V zvezi s tem se zagotavljajo tudi produkti, ki spremljajo spremembe pokrovnosti tal. Poleg tega se podobne dejavnosti izvajajo za spremljanje sprememb območij Natura 2000 ter morebitnih nevarnosti z vidika rabe tal. Pri spremljanju obalnih con se v sodelovanju s storitvijo programa Copernicus za spremljanje morskega okolja obravnavajo specifične značilnosti obalnega pasu, ki velja za izjemno kompleksno žarišče z izjemnimi nakloni, dinamiko, pritiski in družbenimi tveganji. 4. PORTFELJ TEHNIČNIH STORITEV Svetovna komponenta programa Copernicus za spremljanje kopnega z elementom sistematičnega spremljanja zagotavlja nabor biofizikalnih spremenljivk na svetovni ravni, ki sistematično opisujejo stanje in spreminjanje vegetacije in tal, energijsko bilanco na površini in vodni krog. Družina produktov v zvezi z vegetacijo vključuje naslednje spremenljivke: (a) (b) (c) (d) (e) (f) (g) Normalized Difference Vegetation Index (NDVI); Leaf Area Index (LAI); Fraction of absorbed photosynthetically active radiation (FaPar); Fraction of Vegetation Cover (Fcover); Vegetation Condition Index (VCI); Vegetation Productivity Index (VPI); Greenness Evolution Index (GEI); (h) Dry Matter Productivity (DMP); (i) (j) (k) (l) Phenology metrics (PHENO); Evapotranspiration (ET); Radiation fluxes; Global Land Cover (GLC); (m) Burnt areas (BA). Družina produktov v zvezi z energijsko bilanco vključuje: (a) Top of Canopy Reflectance(ToC-R); (b) Surface Albedo (SA); (c) Land Surface Temperature (LST). Družina produktov v zvezi z vodo vključuje: (a) Surface Soil Moisture (SSM); (b) Soil water Index (SWI); (c) Water bodies (WB). Družina produktov v zvezi s kriosfero vključuje: (a) Snow extent (SE); (b) Snow water equivalent (SWE). Družina produktov v zvezi z jezeri vključuje: (a) Lake ice coverage; (b) Lake surface water temperature;

42 L 102/ (c) Lake and river water level; (d) Lake surface reflectance; (e) Lake turbidity; (f) Lake trophic state. Družina produktov v zvezi z žarišči temelji na slikah interesnih območij visoke in zelo visoke ločljivosti (tj. prostorske ločljivosti od približno 1 do 30 m), s pogostostjo ocenjevanja sprememb med 1 in 20 leti. Vseevropska komponenta generira mozaike satelitskih slik, informacije o pokrovnosti in rabi tal v okviru podatkovne zbirke CORINE Land Cover, ter sloje visoke ločljivosti. (a) Mozaiki slik visoke in zelo visoke ločljivosti so brezšivno zloženi mozaiki vseevropskih ortorektificiranih rastrskih slik, ki temeljijo na satelitskih posnetkih 39 držav. (b) Podatki iz zbirke CLC se redno dajejo na voljo. Časovne vrste vključujejo tudi sloj za spremembe, ki prikazuje spremembe v pokrovnosti in rabi tal. (c) CLC+ zagotavlja produkt CLC naslednje generacije, v katerem je najmanjša kartirna enota le še približno 0,5 ha in ki uporablja podatkovni model, ki temelji na konceptu EAGLE. (d) Sloji visoke ločljivosti so rastrski sklopi podatkov, ki podajajo informacije o različnih značilnostih pokrovnosti tal in dopolnjujejo sklope podatkov za kartiranje pokrovnosti tal. Podajajo značilnosti nekaj glavnih vrst pokrovnosti tal: neprepustnih površin, gozdnih območij (pokritost z drevjem, zastrtost s krošnjami in vrsta listov), travinj, vlažnosti in vodnih teles, površin, poraslih z manjšimi olesenelimi rastlinami. Lokalna komponenta lahko zagotovi specifične in podrobnejše informacije v dopolnitev tistim, ki se pridobijo prek vseevropske komponente. Lokalna komponenta je osredotočena na različne vrste žarišč, tj. območij, na katerih pogosto prihaja do specifičnih okoljskih izzivov in težav. Temelji na posnetkih zelo visoke ločljivosti (slikovne točke 2,5 2,5 m) v kombinaciji z drugimi razpoložljivimi sklopi podatkov (slike visoke in srednje ločljivosti), ki pokrivajo območje celotne Evrope. Produkti lokalne komponente zajemajo: (a) produkt Urban Atlas, ki zagotavlja vseevropsko primerljive podatke o rabi in pokrovnosti tal (vključno s tretjo dimenzijo) in pokriva več funkcionalnih mestnih območij; (b) produkt Riparian Zones, ki obravnava pokrovnost tal in rabo tal ob rekah; (c) območja Natura POTREBE PO PODATKIH 5.1 Podatki na podlagi satelitskega opazovanja Satelitske podatke, potrebne za razvoj produktov, zagotavlja Evropska vesoljska agencija (ESA) v okviru podatkovnega skladišča programa Copernicus, v katerem se hranijo satelitske slike. Upošteva se naslednji seznam podatkovnih zaznaval: Optična zaznavala visoke in zelo visoke ločljivosti v vidnem bližnjeinfrardečem območju, ki jih dopolnjujejo zaznavala sintetičnoodprtinskega radarja visoke ločljivosti in optična zaznavala srednje ločljivosti v kratkovalovnem infrardečem območju. Sistematično spremljanje v okviru svetovne komponente temelji na prostorsko in časovno sestavljenih satelitskih podatkih, pridobljenih s spektroradiometri, višinomeri in sintetičnoodprtinskimi radarji. Polarnoorbitalni in geostacionarni sateliti se uporabljajo za generiranje in skoraj realnočasno dobavo podatkov, s čimer uporabnikom zagotovijo ustrezne spremenljivke najpozneje tri dni po poteku posameznega desetdnevnega obdobja. Da se zagotovi neprekinjeno opazovanje in razpoložljivost dolgih časovnih vrst, se kombinira več zaznaval in zahtevajo medsebojno umerjeni podatki.

43 L 102/41 Kartirni elementi, ki v okviru lokalnih, vseevropskih in svetovnih komponent označujejo pokrovnost in rabo tal, temeljijo na satelitskih spektroradiometrskih podatkih in podatkih sitntetičnoodprtinskih radarjev visoke in zelo visoke ločljivosti. Za analizo sprememb se zahtevajo tudi pretekli podatki. Vseevropsko kartiranje temelji na popolni veččasovni pokritosti 39 evropskih držav. Sentinel-1 in -2 sta operativno vključena v postopek. Njuni podatki bodo dopolnjeni s satelitskimi podatki zelo visoke ločljivosti za določene uporabe in za namene potrjevanja. 5.2 Opazovanja in situ Storitev programa Copernicus za spremljanje kopnega dejavnosti umerjanja in potrjevanja uporablja podatke in situ.

44 L 102/ PRILOGA V TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA STORITEV PROGRAMA COPERNICUS ZA SPREMLJANJE PODNEBNIH SPREMEMB 1. PODROČJE UPORABE Storitev programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) združuje podatke na podlagi opazovanj in modele podnebnega sistema z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji za razvoj verodostojnih, preverjeno kakovostnih informacij o preteklem, sedanjem in prihodnjem stanju podnebja v Evropi in svetu. Cilji C3S so naslednji: (a) dokumentiranje preteklega in sedanjega stanja podnebja (na podlagi opazovanj in ponovnih analiz); (b) priprava šestmesečnih sezonskih napovedi (s pristopom združevanja različnih modelov); (c) priprava projekcij stanja podnebja (na podlagi različnih scenarijev). Ta storitev zagotavlja dostop do več podnebnih kazalnikov tako ugotovljenih podnebnih dejavnikov kot tudi pričakovanih učinkov na podnebje. Njen cilj je tudi zagotoviti informacije, ki bodo družbi in podjetjem pomagali sprejemati boljše odločitve ter izboljšati načrtovanje blaženja podnebnih sprememb in prilagoditev nanje. Poleg tega tudi upošteva relevantne ukrepe iz okvirnega programa Evropske unije za raziskave in inovacije (Obzorje 2020) in obstoječe zmogljivosti na nacionalni ravni ter po možnosti prispeva k izpolnjevanju prednostnih nalog globalnega okvira za podnebne storitve (GFCS) Svetovne meteorološke organizacije (SMO). 2. ZAHTEVE UPORABNIKOV IN GLAVNA PODROČJA UPORABE Storitev C3S služi predvsem evropskim oblikovalcem politike, nacionalnim/regionalnim ponudnikom podnebnih storitev ter posrednikom v službi državnih vlad. Zagotavlja informacije o podnebnih spremembah na evropski in svetovni ravni, dopolnjene z lokalnimi informacijami, ki jih zagotovijo nacionalni in regionalni ponudniki podnebnih storitev. C3S je evropsko vozlišče za spodbujanje doslednosti in dobrih praks ter zagotavlja skupne osnovne informacije in izobraževalne zmogljivosti za izboljšanje razumevanja med državami članicami in znotraj njih. Nenazadnje ta storitev tudi olajšuje uporabo svoje infrastrukture, vključno s sklopi podatkov o podnebju, smernicami, strokovnim znanjem in orodji, s strani nacionalnih podnebnih storitev. 3. STRUKTURA STORITVE Storitev C3S je zasnovana tako, da vsem elementom storitve zagotavlja skupne sklope podatkov, interoperabilne sisteme in orodja, računalniške zmogljivosti ter mrežne in podatkovne storitve. Infrastruktura storitve C3S lajša deljenje virov in najboljših praks z drugimi storitvami programa Copernicus, se distribuira različnim ponudnikom podatkov ter v kar največji meri uporablja obstoječo infrastrukturo in programsko opremo. Predlagana infrastruktura storitve C3S je razčlenjena na štiri medsebojno dopolnjujoče se stebre: (a) skladišče podnebnih podatkov (Climate Data Store) vsebuje bistvene informacije o podnebju, ki so potrebne za izpolnjevanje nadaljnjih zahtev. Skladišče podnebnih podatkov je zasnovano tako, da lahko vključuje več vrst geofizikalnih podnebnih spremenljivk, od katerih je večina razvrščena med bistvene podnebne spremenljivke ali zapise o tematskih podnebnih podatkih, sezonske napovedi, projekcije stanja podnebja in podnebne kazalnike za različne sektorje; (b) sektorski informacijski sistem za različne sektorske politike EU zagotavlja informacije ter posebne analize, prilagojene potrebam končnih uporabnikov in odjemalcev storitve. V sistem se vnašajo predvsem razpoložljivi podatki in geofizikalni produkti iz skladišča podnebnih podatkov, po potrebi dopolnjeni s pomožnimi sklopi podatkov, ki so potrebni na primer za obravnavo sektorskih učinkov podnebnih sprememb na evropski ravni. Zasnovan je tako, da zagotavlja podporo glavnim evropskim sektorskim politikam, ki obravnavajo podnebne spremembe; (c) funkcija ocenjevanja in nadzora kakovosti je večnamenska tovrstna funkcija, s katero se ocenjuje kakovost storitve s tehničnega in znanstvenega vidika, vključno z njeno dodano vrednostjo za uporabnike. Ta funkcija je naravno sprožilo ukrepov za izboljšanje storitve in vmesnik z zunanjimi pregledi, ki jih po možnosti izvede Komisija;

45 L 102/43 (d) platforma za obveščanje in razširjanje informacij je zasnovana za zagotavljanje pravočasnega in učinkovitega zagotavljanja informacij evropskim institucijam, javnim organom in širši javnosti (kot je ustrezno) s pomočjo vseh sodobnih komunikacijskih orodij. Ta komponenta je tudi vmesnik z drugimi institucijami na svetovni ravni, zadolženimi za spremljanje podnebnih sprememb in poročanje o njih ter za obravnavo z njimi povezanih vprašanj. 4. PORTFELJ TEHNIČNIH STORITEV Storitev za spremljanje podnebnih sprememb združuje podatke na podlagi opazovanj in različne kategorije modelov podnebnega sistema z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji za razvoj verodostojnih, preverjeno kakovostnih informacij o preteklem, sedanjem in prihodnjem stanju podnebja v Evropi in svetu. V skladišču podnebnih podatkov so shranjene geofizikalne informacije, ki so potrebne za dosledno in harmonizirano analizo kazalnikov podnebnih sprememb. Skladišče podnebnih podatkov tudi zagotavlja dosledne ocene bistvenih podnebnih spremenljivk, podnebne kazalnike in druge relevantne informacije o preteklem, sedanjem in prihodnjem razvoju povezanega podnebnega sistema na svetovni, celinski in regionalni ravni. Skladišče podnebnih podatkov zajema štiri glavne kategorije. (1) Opazovanje podnebja Ta storitveni element prispeva k vzpostavitvi in zagotavljanju dostopa do celovitih dolgoročnih sklopov podatkov, ki vsebujejo informacije o vrsti bistvenih podnebnih spremenljivk (temperaturi zraka na površini, količini padavin na površini, vodnih hlapih, bilanci sevanja na površini, bilanci sevanja Zemlje, ogljikovem dioksidu, metanu, ozonu, aerosolih, značilnostih oblakov, hitrosti in smeri vetra, barvi oceanov, morskem ledu, nivoju morja, temperaturi morske površine, svetovni vsebnosti toplote v oceanih, snežni odeji, ledenikih in ledenem pokrovu, albedu, deležu absorbiranega fotosintezno aktivnega sevanja, motnjah zaradi požarov, ledenih ploščah). Zlasti obravnava več sklopov podatkov o bistvenih podnebnih spremenljivkah, ki so neposredno izpeljani iz preteklih podatkov na podlagi opazovanja Zemlje in niso bili pridobljeni s ponovnimi analizami in simulacijami z modeli. (2) Ponovne analize v zvezi s podnebjem V okviru te komponente se zagotovijo viri za tehnični razvoj, generiranje, spremljanje, ocenjevanje in zagotavljanje: (a) sklopov podatkov in produktov na podlagi naslednjih svetovnih ponovnih analiz v zvezi s podnebjem: (1) ponovne analize ozračja, ki zajemajo najmanj 30 let in so zasnovane za spremljanje podnebnega sistema v skoraj realnem času (časovni zamik, krajši od 5 dni) na podlagi celovitega svetovnega sistema opazovanja, vključno z opazovanji in situ in satelitskimi opazovanji, (2) razširjene ponovne analize (zajemajo obdobje > 100 let) povezanega podnebnega sistema, (3) izpeljane visokoločljivostne svetovne ponovne analize gladine oceanov in površine kopnega ter meteorološke informacije iz ponovnih analiz ozračja, ki se uporabijo za izpeljavo doslednih ocen bistvenih podnebnih spremenljivk na kopnem in oceanih v visoki ločljivosti (prvotno 16 km); (b) sklopov podatkov in produktov za ponovne analize v zvezi z regionalnim podnebjem. Ponovne analize bodo izdelane z asimilacijo visokokakovostnih podatkov na podlagi opazovanj podnebja v povezani model za ozračje/kopno/oceane/morski led, združljiv s sistemom sezonskega napovedovanja ECMWF. Ponovne analize regionalnega podnebja temeljijo na podatkih visoke ločljivosti na podlagi opazovanj in zagotavljajo podatkovne produkte za evropske regije v višji ločljivosti kot ponovne analize svetovnega podnebja. Osvežitveni cikel je približno pet let, kar omogoči, da bodo izkoriščeni vsi viri vhodnih podatkov, ki prispevajo k izdelavi ponovnih analiz regionalnega podnebja. (3) Napovedi stanja podnebja Ta komponenta storitvenega elementa zagotavlja podporo vključevanju evropskih prispevkov k najbolj izpopolnjenim napovedim stanja podnebja na svetovni in regionalni ravni. Ti podatki, ki jih trenutno hrani Zveza sistemskih omrežij Zemlje (Earth System Grid Federation), morajo biti dostopni v obliki, primerni za nadaljnjo uporabo. Ta storitveni element tudi podpira razvoj na več modelih temelječih podnebnih tako splošnih kot sektorskih produktov in kazalnikov. Podobno podpira tudi združevanje scenarijev regionalnih napovedi visoke ločljivosti z vzporednim razvojem podnebnih kazalnikov.

46 L 102/ (4) Sezonske napovedi V okviru te komponente se zagotovijo viri za izdelavo kakovostnih, natančno umerjenih, na več modelih temelječih produktov in odprt dostop do podatkov o sezonskih napovedih. To je doseženo s podporo rednim dejavnostim ponovnega napovedovanja, ki se opravijo na lokacijah različnih evropskih ponudnikov z ločljivostjo in pogostostjo, ki ju brez takšne podpore ne bilo možno doseči. Prav tako enkrat na mesec zagotovi vrsto na več modelih temelječih produktov, izdelanih na podlagi navedenih ponovnih napovedi centrov in produktov njihovih napovedi. 5. POTREBE PO PODATKIH Storitev temelji na obstoječih zmogljivostih na nacionalni ravni, ki jih tudi dopolnjuje, in se razvija prek vrste pobud za raziskovanje podnebnih sprememb. Ta storitev zagotavlja celovite podnebne informacije, ki zajemajo široko paleto komponent Zemlje kot sistema (ozračje, kopno, oceani, morski led in ogljična bilanca) in različne časovne okvire, od desetletij do stoletij. V kar največji temelji na podatkih na podlagi preteklih, sedanjih in prihodnjih opazovanj (pridobljenih iz sistemov opazovanja in situ in satelitskih opazovanj) v povezavi z zmogljivostmi za izdelavo modelov in obdelavo s superračunalniki ter omrežnimi zmogljivostmi. Navedene zmogljivosti zagotavljajo dosledno, celovito in verodostojno opisovanje preteklega, sedanjega in prihodnjega stanja podnebja. 5.1 Podatki na podlagi satelitskega opazovanja Storitev C3S z uporabo obratujočih in preteklih satelitskih instrumentov zagotavlja produkte za namene klimatologije, ponovnih analiz in potrjevanja. C3S uporablja naslednje vrste podatkov: (a) radiometrske in spektrometrske podatke, pridobljene v infrardečem do mikrovalovnem območju za merjenje temperature svetlosti in naknadno izpeljavo različnih geofizikalnih parametrov (vektor vetra, ozon, temperatura površine), (b) podatke o GPS-radijskem zakritju, na podlagi katerih se izpeljejo informacije o temperaturi in pritisku ozračja ter vsebnosti vodnih hlapov v njem, (c) podatke merilnika razpršljivosti za merjenje hitrosti in smeri vetra v bližini površine, (d) višinomerske podatke za izpeljavo višine valov na oceanih. Storitev je lahko podprta tudi s podatki in produkti s satelitov Sentinel. 5.2 Opazovanja in situ Storitev C3S ne upravlja sistemov opazovanja in situ, temveč podatke na podlagi opazovanj pridobiva od ponudnikov podatkov. Naslanja se na obstoječe evropske in mednarodne infrastrukture. C3S finančno ne podpira samega pridobivanja podatkov, temveč samo dejavnosti, ki omogočajo njihovo obdelavo (vidike nadzora kakovosti, oblike in razširjanja teh podatkov) zaradi izpolnjevanja operativnih zahtev. Zbirajo se različne vrste podatkov na podlagi opazovanj (tlak, temperatura, veter, vlažnost, profili vetra na površini), in sicer prek zemeljskih postaj, boj, radijskih sond, ladij in letal.

47 L 102/45 PRILOGA VI TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA STORITEV PROGRAMA COPERNICUS ZA RAVNANJE V IZREDNIH RAZMERAH 1. PODROČJE UPORABE Storitev programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah (CEMS) vsem pooblaščenim osebam, ki se ukvarjajo z upravljanjem naravnih nesreč, izrednih razmer, ki jih povzroči človek, in humanitarnih kriz, povsod po svetu zagotavlja pravočasne in natančne geoprostorske informacije, izpeljane iz satelitskega daljinskega zaznavanja in dopolnjene iz razpoložljivih virov podatkov in situ ali odprtih podatkov. Ta storitev zagotavlja karte in analize, ki temeljijo na satelitskih posnetkih (pred krizo, med njo in po njej) ter zgodnje opozarjanje na nevarnosti suše, poplav in požarov. Zagotavlja tudi podporo upravljavcem kriz, organom civilne zaščite in humanitarnim delavcem, dejavnim ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, in humanitarnih krizah, ter vsem, ki so udeleženi pri vzpostavljanju normalnega stanja, zmanjševanju tveganja nesreče in dejavnostih pripravljenosti. 2. ZAHTEVE UPORABNIKOV IN GLAVNA PODROČJA UPORABE Storitev programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah (CEMS) ponuja številne koristi za uporabnike na področju odzivanja na izredne razmere, upravljanja kriz, nudenja humanitarne pomoči ter zmanjševanja tveganja nesreče, izboljševanja pripravljenosti nanje in njihovega preprečevanja, zagotavlja pa tudi uporabne in pravočasne informacije zlasti organom civilne zaščite in humanitarnim organizacijam. 3. STRUKTURA STORITVE CEMS temelji na dveh komponentah: storitvi kartiranja in sistemih zgodnjega opozarjanja. (1) Komponenta kartiranja Komponenta kartiranja zagotavlja podporo v vseh fazah cikla upravljanja kriz: pripravljenosti, preprečevanju, zmanjševanju tveganja nesreče, odzivanju na izredne razmere in vzpostavitvi normalnega stanja. Storitev kartiranja CEMS deluje v načinu hitrega dostopa v primeru dejavnosti za upravljanje krize, ki zahtevajo takojšen odziv, ali v normalnem načinu, ki zagotavlja podporo dejavnostim upravljanja krize, za katere takojšen odziv ni potreben. Storitev se izvaja v dveh modulih. (a) Hitro kartiranje zagotavlja hitro opravljeno storitev med katastrofo ali humanitarno krizo ali tik po njej; na voljo je ves dan in vse dni v letu. Ta storitev v obdobju neposredno po hudi nesreči zagotovi karte (in analize) v nekaj urah ali dneh. Temelji na hitrem pridobivanju, obdelavi in analizi satelitskih posnetkov in drugih geoprostorskih podatkov ter uporabnikom zagotavlja produkte v obliki kart in povzetkov analiz. (b) Kartiranje tveganja in vzpostavitve normalnega stanja je zasnovano za situacije pred krizo in po njej v podporo vzpostavitvi normalnega stanja, zmanjšanju tveganja nesreče, preprečevanju nesreč in dejavnostim pripravljenosti. V ta namen v nekaj mesecih ali tednih zagotovi karte (in analize). Zahtevati je mogoče informacije o različnih nevarnostih, ki zadevajo izpostavljenost, ranljivost in odpornost ljudi in zgradb. Za neodvisno potrjevanje vzorca produktov storitve, ki jo izvajata modula za hitro kartiranje ter kartiranje tveganja in vzpostavitve normalnega stanja, se uporabi namenska komponenta za potrjevanje; cilj takega potrjevanja je stalno izboljševanje kakovosti storitve. (2) Komponenta za zgodnje opozarjanje poda opozorila in ocene tveganja za poplave, gozdne požare in suše. Storitev temelji na treh glavnih modulih. (a) Evropski sistem za poznavanje poplavnih razmer podaja napovedi glede verjetnosti poplav za vse evropske reke. Zagotavlja produkte z visoko dodano vrednostjo za zgodnje napovedovanje poplav in edinstvene produkte z zbirnimi podatki o trenutnih in napovedanih poplavah v Evropi za več kot tri dni vnaprej.

48 L 102/ (b) Evropski informacijski sistem za gozdne požare je spletni geografski informacijski sistem, ki podaja napovedi o požarni ogroženosti za do 10 dni vnaprej in v skoraj realnem času ter informacije o preteklih gozdnih požarih in njihovem poteku v evropskih, bližnjevzhodnih in severnoafriških regijah. Spremljanje požarov v okviru tega sistema zajema celoten požarni cikel, zagotovljene informacije pa vključujejo tako razmere pred požarom kot tudi škodo po požaru. Načrtuje se širitev tega sistema v svetovni informacijski sistem za požare v naravi. (c) Evropska opazovalnica za sušo se usklajuje z drugimi moduli za zgodnje opozarjanje v okviru storitve programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah. Uporablja podatke iz zbirk meteoroloških podatkov evropskega sistema za poznavanje poplavnih razmer in evropskega informacijskega sistema za gozdne požare ter izhodne podatke decentraliziranega hidrološkega modela evropskega sistema za poznavanje poplavnih razmer, ki se navezujejo na vlažnost tal in pretoke rek. Ti produkti se nato nadalje obdelajo, da se pridobijo kazalniki za sušo, in združijo s satelitskimi kazalniki za stanje vegetacije. Svetovna opazovalnica za sušo zagotavlja sektorske kazalnike učinkov suše po vsem svetu in poročila o ciljno usmerjenih analizah trenutnih suš. 3.1 Razširjanje produktov Informacije, ki jih generira storitev programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah, so v celoti, odprto in brezplačno na voljo javnosti prek javnega spletnega portala storitve. Omejitve razširjanja se lahko uvedejo samo izjemoma, in sicer iz varnostnih razlogov ali zaradi zaščite pravic tretjih oseb. V zvezi s produkti kartiranja Evropski center za usklajevanje nujnega odziva izvede preskus občutljivosti; produkti, ki ga uspešno prestanejo, se nato dajo na voljo prek portala storitve CEMS. Kadar aktivacija in produkti veljajo za občutljive, ponudnik storitve uporabnika prek elektronske pošte obvesti o razpoložljivosti produkta (zaščitenega z geslom) prek varnih strežnikov za prenos datotek (sftp). 4. PORTFELJ TEHNIČNIH STORITEV (1) CEMS produkti hitrega kartiranja Uporabnik ima možnost izbire med tremi vrstami kart. (a) Referenčne karte z uporabo podatkov pred nesrečo omogočajo hiter pregled ažurnih informacij o ozemlju in objektih na njem. Zajemajo izbrane topografske značilnosti na prizadetem območju, zlasti izpostavljene objekte in druge razpoložljive informacije, ki lahko pomagajo uporabnikom pri izpolnjevanju svojih specifičnih nalog v zvezi z upravljanjem kriz. (b) Razmejitvene karte podajajo oceno razsežnosti dogodka (in njegovega poteka, če se to zahteva). Razmejitvene karte so izpeljane iz satelitskih posnetkov po nesreči. Razlikujejo se glede na vrsto nesreče in razmejitev prizadetih območij. (c) Razločitvene karte podajajo oceno razsežnosti dogodka (in njegovega poteka, če se to zahteva). Razločitvene karte so izpeljane iz satelitskih posnetkov po dogodku. Zajemajo razsežnost, jakost ali stopnjo škode, značilne za posamezne vrste nesreč. Prav tako lahko podajo relevantne in ažurne informacije, značilne za prizadeto prebivalstvo in objekte. (2) CEMS produkti kartiranja tveganja in vzpostavitve normalnega stanja Ta storitev zajema zagotavljanje geoprostorskih informacij na zahtevo. Te informacije podpirajo dejavnosti upravljanja izrednih dogodkov, ki niso povezane s fazo takojšnjega odziva. Uporabniki lahko zahtevke za produkt vložijo na dva načina: z izbiro med vnaprej določenimi sklopi podrobnih topografskih značilnosti (zlasti v zvezi z infrastrukturo) in informacij o tveganju nesreče (nevarnost, izpostavljenost, tveganje) ali s prostim opisom potrebe po informacijah v zvezi z zadevno situacijo in vrste želenega produkta. Na voljo so naslednje kategorije produktov: (a) referenčne karte s celovitimi in ažurnimi informacijami o ozemlju in relevantnimi objekti v kontekstu zmanjševanja tveganja nesreče, (b) karte stanja pred nesrečo, ki podajajo relevantne in ažurne tematske informacije v pomoč pri načrtovanju ukrepov ob izrednih razmerah na območjih, ki so izpostavljena nevarnostim, katerih cilj je čim bolj zmanjšati število smrti in škodo, (c) karte stanja po nesreči, ki podajajo relevantne in ažurne tematske informacije za potrebe načrtovanja obnove in spremljanja napredka ter za namene kartiranja dolgoročnih učinkov.

49 L 102/47 Karte iz točk (a), (b) in (c) se pogosto posodabljajo. Karte vsebujejo naslednje informacije: (a) topografske značilnosti na območjih, ki so izpostavljena nevarnostim, zlasti v zvezi z infrastrukturo, (b) informacije o tveganju nesreče, (c) druge razpoložljive informacije, ki lahko pomagajo uporabnikom pri načrtovanju svojih specifičnih dejavnosti v zvezi z upravljanjem kriz, kot so zagotavljanje zaščite pred morebitnimi nesrečami, vključno s tehničnimi in drugimi zaščitnimi ukrepi, sprejemanje zakonodajnih ukrepov in izvedba kampanj ozaveščanja. (3) CEMS evropski sistem za poznavanje poplavnih razmer Evropski sistem za poznavanje poplavnih razmer zagotavlja dopolnilne informacije k zgodnjemu opozarjanju na poplave nacionalnim/regionalnim hidrološkim službam in Evropskemu centru za usklajevanje nujnega odziva. Zajema naslednje module, ki zagotavljajo podatke za do 10 dni vnaprej: (a) napovedovanje poplav: zagotavljanje informacij za zgodnje opozarjanje na vseevropski in svetovni ravni, (b) opozarjanje na poplave, vključno z opozarjanjem na hudourniške poplave, (c) spremljanje poplav: spremljanje trenutnih poplav. (4) CEMS evropski informacijski sistem za gozdne požare Evropski informacijski sistem za gozdne požare podpira zaščito gozdov v Uniji pred požari s pomočjo štirih modulov, ki obravnavajo tako faze pred požari kot tudi faze po njih: (a) ocena požarne ogroženosti: podaja vseevropske in svetovne podatke v podporo preprečevanju požarov in pripravljenosti nanje. Dnevne karte napovedi požarne ogroženosti v EU za 1 do 6 dni vnaprej na podlagi vremenskih napovedi. Ta modul je aktiven od 1. marca do 31. oktobra; (b) kartiranje aktivnih požarov: podaja vseevropske in svetovne podatke v podporo gašenju požarov. Dnevne karte aktivnih požarov podajajo strnjen pregled trenutno aktivnih požarov po svetu, (c) hitro ocenjevanje škode: zagotavlja vseevropske podatke o oceni škode po požarih. Dnevno posodobljene karte požarnih območij v Evropi za požare, ki zajemajo 40 ha površin ali več; (d) tedensko ocenjevanje škode: zagotavlja vseevropske podatke o oceni škode po požarih. Tedensko posodobljene karte požarnih območij v Evropi. (5) CEMS Evropska opazovalnica za sušo Evropska opazovalnica za sušo obsega štiri module za sporočanje o pomanjkanju vode in suši: (a) spremljanje in kartiranje: omogočata vizualizacijo prostorskega in časovnega poteka suš s pomočjo različnih kazalnikov za padavine, snežno odejo, temperaturo, vlažnost tal, podzemno vodo, pretok rek in zdravje vegetacije. Kazalniki se izračunajo na podlagi meritev in situ (meteorološki podatki, podzemna voda), rezultatov modelov (vlažnost tal, pretok rek) in satelitskih podatkov (obremenjenost vegetacije, vlažnost tal, temperatura površine kopnega). Izbrani kazalniki se združijo v stopnje tveganja učinkov na kmetijstvo in ekosisteme; (b) napovedovanje: zagotavlja napovedi glede izbranih kazalnikov suše; (c) analiza podatkov: omogoča analize in medsebojne primerjave časovnih profilov razpoložljivih kazalnikov, njihovo prostorsko primerjavo ter združevanje po upravnih enotah; (d) analitična poročila za pojave hude suše, v katerih so preučeni njihov obseg, resnost in morebitni širši učinki.

50 L 102/ POTREBE PO PODATKIH 5.1 Podatki na podlagi satelitskega opazovanja in podatki in situ Večina geoprostorskih informacij, ki jih zagotovi komponenta kartiranja storitve programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah, je izpeljana iz podatkov satelitskega daljinskega zaznavanja in dopolnjena iz razpoložljivih virov podatkov in situ ali odprtih podatkov. Satelitski posnetki se zagotovijo prek sodelujočih misij programa Copernicus in opazovanj v okviru misij Sentinel-1 in -2, ki pokrivajo celoten spekter zahtev po opazovanjih. Podatki in situ za komponento kartiranja se zagotovijo iz virov odprtih podatkov in/ali podatkov, ki jih dajo na voljo nacionalne geodetske ali katastrske agencije v skladu z dvostranskimi sporazumi, sklenjenimi med slednjimi in Evropsko agencijo za okolje. Komponenta za zgodnje opozarjanje v okviru storitve CEMS uporablja vse razpoložljive posnetke s satelitov Sentinel, tj. trenutno Sentinel-1, Sentinel-2 (gozdni požari) in Sentinel-3. Zaradi njene potrebe po zelo pogostem pridobivanju podatkov za oceno škode ob požarih v skoraj realnem času se uporabljajo tudi druga zaznavala, kot so MODIS in VIIRS za posnetke srednje prostorske ločljivosti in vrsto posnetkov visoke prostorske ločljivosti, med drugim s satelitov Landsat, SPOT in IRS. Spremenljivke, kot sta vodni ekvivalent snežne odeje in vlažnost tal, ki jih uporablja komponenta zgodnjega opozarjanja na poplave, so izpeljane iz podatkov zaznaval na satelitih Metop in DMSP. Podatki in situ vključujejo podatke na podlagi opazovanj iz zraka (na primer z zrakoplovov ali dronov). Opazovanja in situ v okviru komponente zgodnjega opozarjanja zajemajo hidrometeorološka opazovanja pristojnih nacionalnih in regionalnih organov.

51 L 102/49 PRILOGA VII TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA VARNOSTNO STORITEV PROGRAMA COPERNICUS CILJI IN PODROČJE UPORABE VARNOSTNE STORITVE PROGRAMA COPERNICUS Varnostna storitev programa Copernicus je zasnovana za zagotavljanje relevantnih in ustreznih podatkov in informacij, ki Uniji omogočajo odzivanje na izzive s področja civilne varnosti ter izboljšave zmogljivosti na področju preprečevanja kriz in pripravljenosti ter odziva nanje zlasti z okrepljenim mejnim in pomorskim nadzorom, ter za podporo programa Copernicus zunanjemu delovanju Unije. Varnostno storitev programa Copernicus sestavljajo naslednje komponente: (a) komponenta mejnega nadzora, ki jo kot pooblaščeni subjekt izvaja agencija Frontex, (b) komponenta pomorskega nadzora, ki jo kot pooblaščeni subjekt izvaja Evropska agencija za pomorsko varnost, (c) komponenta podpore zunanjemu delovanju Unije, ki jo kot pooblaščeni subjekt izvaja Satelitski center EU. Povezovanje različnih zmogljivosti za opazovanje navedenih treh pooblaščenih subjektov zagotavlja usklajeno paleto produktov, ki je po zaslugi operativnih sinergij razvita z minimalnimi stroški. DEL I Komponenta mejnega nadzora varnostne storitve programa Copernicus 1. PODROČJE UPORABE Komponenta mejnega nadzora varnostne storitve programa Copernicus je zasnovana tako, da s pomočjo odkrivanja in spremljanja čezmejnih varnostnih groženj, ocenjevanjem tveganja ter sistemi za zgodnje opozarjanje, kartiranje in spremljanje zagotavlja višjo stopnjo situacijskega zavedanja in izboljšano odzivanje na varnostne izzive na zunanjih mejah Unije. 2. ZAHTEVE UPORABNIKOV IN GLAVNA PODROČJA UPORABE Komponenta mejnega nadzora ob upoštevanju zbranih zahtev uporabnikov zagotavlja storitve z naslednjih tematskih področij, pri čemer se podatkovni in/ali informacijski produkti združujejo glede na njihovo glavno področje uporabe: (a) kopenske storitve (S1, S2, S3) temeljijo na satelitskih posnetkih in vključujejo analize pristanišč, obal, plaž in mejnih prehodov ter zahtevajo razlago strokovnjakov, (b) pomorske storitve (S4, S5, S6, S7) temeljijo na sistemih javljanja ladij ter lociranju ladij na satelitskih posnetkih in so polavtomatizirane, (c) okoljske storitve (S8) zagotavljajo analizo okoljskih spremenljivk, vključno z informacijami o terenu in vremenskimi razmerami. 3. STRUKTURA STORITVE Komponenta mejnega nadzora je razdeljena na naslednja področja dejavnosti: (a) splošno upravljanje delegiranih dejavnosti, vključno z nabavo, upravljanjem pogodb in poročanjem, (b) upravljanje storitev, vključno z opredelitvijo potreb, pridobivanjem podatkov, zagotavljanjem kakovosti in izvajanjem storitev mejnega nadzora, (c) razvoj storitev ob upoštevanju spreminjajočih se potreb uporabnikov (organov za mejni nadzor in agencije Frontex), (d) spodbujanje uporabe storitev in usposabljanje, vključno z vsemi potrebnimi dejavnostmi za usposabljanje uporabnikov in ocenjevanje stopnje uporabe vsake posamezne storitve. Storitve programa Copernicus za mejni nadzor se izvedejo v okviru storitev agencije Frontex za združevanje podatkov, ki jih navedena agencija že izvaja.

52 L 102/ Naslednje dejavnosti večinoma izvaja agencija Frontex, po potrebi s podporo zunanjih izvajalcev, in vključujejo: (a) vsakodnevne operativne dejavnosti in odnose z uporabniki, (b) načrtovanje, naročanje, pridobivanje in zaračunavanje produktov (povezanih ali nepovezanih z opazovanjem Zemlje), (c) upravljanje operacij IT, vključno z upravljanjem incidentov in odpravljanjem težav, (d) zagotavljanje kakovosti dobavljenih produktov, (e) posodabljanje in nadgrajevanje storitev, (f) spremljanje izvajanja storitev. V podporo zgoraj navedenim dejavnostim agencija Frontex s Satelitskim centrom EU in Evropsko agencijo za pomorsko varnost, ki sta delno financirani prek programa Copernicus, sklene sporazume o ravni storitve za analizo kopnih oziroma morskih območij. Nove zahteve uporabnikov se lahko preskusijo in validirajo s potrditvijo koncepta in predoperativnimi projekti. 4. PORTFELJ TEHNIČNIH STORITEV Specifične aktivacije storitve Copernicus za namene mejnega nadzora določi agencija Frontex na podlagi svojih ocen tveganja v zvezi z zadevno situacijo. Mejni nadzor vključuje naslednje storitve: (a) (S1) spremljanje obale: produkti programa Copernicus, razviti na področju obalnega nadzora, sestojijo iz točnih in ad hoc poročil o analizah posnetkov, vektoriziranih podatkov in posnetkov obalnih pasov (plaž in pristanišč), izbranih na podlagi analize tveganja v podporo operativnemu ocenjevanju nedovoljene migracije in dejavnosti, povezanih s čezmejnimi kaznivimi dejanji; (b) (S2) spremljanje predmejnih območij: točna in ad hoc poročila o analizah posnetkov, vektorizirani podatki in posnetki predmejnih območij, izbrani na podlagi analize tveganja v podporo operativnemu ocenjevanju nedovoljene migracije in dejavnosti, povezanih s čezmejnimi kaznivimi dejanji; (c) (S3) priprava referenčnih posnetkov/kart: produkti programa Copernicus, razviti za namene priprave referenčnih posnetkov/kart, temeljijo na satelitskih posnetkih zelo visoke ločljivosti in vektoriziranih podatkih, ki zajemajo določena območja tretjih držav, izbrana na podlagi analize tveganja; (d) (S4) pomorski nadzor interesnega območja: produkti programa Copernicus, razviti na področju pomorskega nadzora interesnega območja, obsegajo prepoznavanje in sledenje interesnim plovilom s pomočjo podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, v kombinaciji s podatki in situ, pridobljenimi od vira odprtih podatkov, in podatki, pridobljenimi prek platform in zaznaval; (e) (S5) storitev odkrivanja plovil: produkti programa Copernicus, razviti v okviru storitve odkrivanja plovil, obsegajo satelitsko odkrivanje (sintetičnoodprtinski radar) in (optično) identificiranje plovil v korelaciji s sodelovalnimi sistemi (sistemom samodejnega prepoznavanja (AIS), sistemom dolgega dometa za prepoznavanje in sledenje ladjam (LRIT)); (f) (S6) storitev sledenja položaja in javljanja plovil: produkti programa Copernicus, razviti v okviru storitve sledenja položaja in javljanja plovil, obsegajo kombinirane zemeljske/satelitske vhodne podatke iz AIS, LRIT in satelitskega sistema za spremljanje plovil (VMS); (g) (S7) storitev zaznavanja anomalij pri plovilih: produkti programa Copernicus, razviti v okviru storitve zaznavanja anomalij pri plovilih, obsegajo opozorila, ki se sprožijo samodejno, kadar se zazna sumljivo vedenje plovil; (h) (S8) presoja vplivov na okolje za analizo tveganj: produkti programa Copernicus s področja presoje vplivov na okolje za analizo tveganj obsegajo okoljske informacije (trenutne in napovedane vremenske razmere in stanje morja) v podporo operativnemu načrtovanju, procesu odločanja in načrtovanju pridobivanja satelitskih podatkov; (i) (S9) širokoobmočna presoja vplivov na okolje za analizo tveganj: to je storitev na zahtevo, zahtevek zanjo pa se lahko vloži prek storitev Eurosur za združevanje podatkov; obsega analizo posnetkov na podlagi spremljanja določenih območij, pri čemer se uporabijo tako arhivski kot novi posnetki;

53 L 102/51 (j) (S10) storitev zajemanja podatkov v okviru opazovanja Zemlje: to je storitev na zahtevo, zahtevek zanjo pa lahko vložijo nacionalni centri za usklajevanje prek storitev Eurosur za združevanje podatkov; storitev zajemanja podatkov v okviru opazovanja Zemlje zagotovi začetno oceno in identifikacijo interesnih območij in objektov znotraj večjih območij; identificirana območja in objekte potrdi naročnik, po potrebi pa se nadalje analizirajo z običajnimi storitvami za spremljanje; (k) (S11) ocena migracijskih tokov in čezmejnih kriminalnih mrež: to je storitev na zahtevo, zahtevek zanjo pa lahko vložijo nacionalni centri za usklajevanje prek storitev Eurosur za združevanje podatkov; ta storitev zagotovi socialno-ekonomsko izhodišče in začetno analizo določenega območja, dejavnosti in/ali organizirane kriminalne združbe, povezanih z nedovoljenimi migracijami ali čezmejnimi kriminalnimi dejavnostmi. Temelji na več virih. 5. POTREBE PO PODATKIH Za zagotavljanje obveščevalnih podatkov o mejnem nadzoru agencija Frontex zbira podatke iz široke palete virov in ustvarja dodano vrednost s pomočjo svoje storitve za združevanje podatkov. Storitev uporablja naslednje vhodne podatke: (a) satelitske posnetke (tako optične kot radarske), (b) podatke iz specializiranih sistemov za odkrivanje plovil, (c) meteorološke informacije, (d) obveščevalne podatke. 1. PODROČJE UPORABE DEL II Komponenta pomorskega nadzora varnostne storitve programa Copernicus Komponenta pomorskega nadzora varnostne storitve programa Copernicus je zasnovana za izboljšanje zmogljivosti Unije na področju preprečevanja kriz, pripravljenosti in odziva nanje, kar doseže z izboljšanim pomorskim nadzorom s pomočjo uporabe podatkov in informacij programa Copernicus za boljše odkrivanje in spremljanje čezmejnih varnostnih groženj, ocenjevanjem tveganja ter sistemi za zgodnje opozarjanje, kartiranje in nadzor morskih območij. 2. ZAHTEVE UPORABNIKOV IN GLAVNA PODROČJA UPORABE Komponenta pomorskega nadzora upošteva potrebe po spremljanju, ki jih priglasijo skupine uporabnikov z naslednjih področij: (a) nadzor nad ribolovom, (b) pomorska varnost in zaščita, (c) carina in kazenski pregon, (d) obramba. 3. STRUKTURA STORITVE Storitve pomorskega nadzora programa Copernicus temeljijo na strukturi, ki jo uporablja Evropska agencija za pomorsko varnost, ter v njenem okviru združujejo različne elemente storitve, vključno z opazovanjem Zemlje, in zagotavljajo storitve, posebej prilagojene različnim skupinam uporabnikov. Ti elementi storitve se delijo na vhodne podatke za storitev in module storitve. Vhodni podatki za storitev spadajo v naslednji kategoriji: (a) opazovanje Zemlje, (b) poznavanje razmer na področju pomorstva. Moduli storitve vključujejo naslednje: (a) splošni moduli storitve, (b) združevalne module storitve.

54 L 102/ Združevanje vhodnih podatkov za storitev z ustreznimi zmogljivostmi (moduli) omogoča zagotavljanje prilagojenih, stroškovno učinkovitih storitev celotnemu spektru avtoriziranih skupin uporabnikov. Evropska agencija za pomorsko varnost je odgovorna za naslednje naloge: (a) splošno upravljanje delegiranih dejavnosti; (b) upravne postopke, ki vključujejo nabavo, upravljanje pogodb, poročanje in zagotavljanje kakovosti; (c) razvoj storitev, kar vključuje snovanje, testiranje in uvedbo storitev; (d) izvajanje storitev, kar vključuje vsakodnevne operativne dejavnosti, upravljanje incidentov, odpravljanje težav in stalno izboljševanje storitev. Vključuje tudi vse dejavnosti, povezane z načrtovanjem, naročanjem in potrjevanjem satelitskih produktov; (e) spodbujanje uporabe storitev in usposabljanje, kar vključuje vse dejavnosti za usposabljanje uporabnikov in ocenjevanje stopnje uporabe vsake posamezne storitve. Poleg navedenih dejavnosti se v povezavi z zagotavljanjem storitev izvedejo tudi potrditev koncepta in predoperativni projekti, s čimer se preskusijo in validirajo nove zahteve uporabnikov na določenem področju. 4. PORTFELJ TEHNIČNIH STORITEV Produkti, dobavljeni v okviru komponente pomorskega nadzora varnostne storitve programa Copernicus, obsegajo storitve, navedene v nadaljevanju. (1) Storitve za nadzor nad ribolovom Nezakonite ribolovne dejavnosti lahko ogrozijo izvajanje načrtov upravljanja in razumno izkoriščanje ribolovnih virov. Te storitve upoštevajo naslednje vrste zahtev: (a) spremljanje ribolovnih območij, (b) spremljanje ribiških pristanišč za spremljanje in nadzor izplutij in pristankov ribiških plovil. (2) Storitve, povezane s pomorsko varnostjo in zaščito Storitve, povezane s pomorsko varnostjo in zaščito, zajemajo dve glavni kategoriji potreb uporabnikov. (a) Iskanje in reševanje. Iskanje in reševanje pomeni iskanje in nudenje življenjsko pomembne pomoči ljudem v težavah ali neposredni smrtni nevarnosti. Dejavnosti iskanja in reševanja vključujejo operacije na oddaljenih območjih, reševanje na morju in potrebo po specializiranih objektih za iskanje in reševanje, ki reševalnim službam običajno niso na voljo. Storitev iskanja in reševanja vključuje hitro dodeljevanje nalog satelitom, napotitev dronov za spremljanje večjih območij in vizualizacijo položaja ter iskalnega vzorca iskalnih in reševalnih zmogljivosti za večjo usklajenost operacij. (b) Varnost ladij. Ta storitev sestoji iz iskanja in zagotavljanja izboljšanih podatkov o pomorskem prometu z uporabo produktov, povezanih z opazovanjem Zemlje. Zajema celoten svetovni ladijski promet, s posebnim poudarkom na oddaljenih območjih in zlasti na polarni regiji. (3) Storitve v zvezi s carino Storitve v zvezi s carino zagotovijo, da se sodelovalni podatki uporabijo za sledenje ladjam in uskladitev podatkov o ladijskih poteh in prihodih v pristanišča z informacijami iz že obstoječih sistemov. Nadzorovanje nezakonite trgovine z blagom se osredotoča na razširitev poznavanja razmer na področju pomorstva in navzkrižno preverjanje informacij z osnovnimi registri, informacijami v zvezi s plovili in podatki javljanja s plovil. Storitev mora podpirati določene operacije/posege, pri katerih se zahtevata hitro dodeljevanje nalog in spremljanje. Dejavnosti izvajanja vključujejo spremljanje pristanišč in plaž v tretjih državah, da se odkrijejo izplutja določenih ladij, ter odkrivanje neobičajnega dogajanja. (4) Storitve v zvezi s kazenskim pregonom Storitve v zvezi s kazenskim pregonom se osredotočajo na razširitev poznavanja razmer na področju pomorstva na podlagi obstoječih civilnih virov in zmogljivosti ter na nadaljnje združevanje informacij. Temelji na hitrem dodeljevanju nalog in spremljanju določenih operacij.

55 L 102/53 (5) Storitve v zvezi s morskim okoljem Storitve v zvezi z morskim okoljem obsegajo dejavnosti v okviru storitve CleanSeaNet. V njihovem okviru se sodelujočim državam nudi pomoč v zvezi z naslednjimi dejavnostmi: (a) odkrivanjem in sledenjem onesnaženju z nafto na morski površini, (b) spremljanjem nenamernega onesnaženja med izrednimi razmerami, (c) ugotavljanjem identitete onesnaževalcev. 5. POTREBE PO PODATKIH Storitve pomorskega nadzora programa Copernicus kot vhodne podatke za produkte uporabljajo tako podatke, zbrane v okviru programa Copernicus, kakor tudi podatke iz drugih virov. (1) Podatki, pridobljeni na podlagi opazovanja Zemlje, in produkti, izpeljani iz: (a) posnetkov, ustvarjenih s sintetičnoodprtinskim radarjem, (b) optičnih posnetkov, (c) satelitskih videoposnetkov. (2) Podatki, ki niso bili pridobljeni na podlagi opazovanja Zemlje, in produkti z dodano vrednostjo, pridobljeni iz: (a) daljinsko vodenih zrakoplovnih sistemov, (b) satelitskega sistema samodejnega prepoznavanja (SAT-AIS), (c) sistemov javljanja ladij v skladu z njihovimi zadevnimi pravnimi podlagami, (d) informacij v zvezi s plovili (iz zbirk podatkov o plovilih). (3) Podatki in situ iz drugih virov zaznavala, nameščena na kakršno koli vozilo, plovilo ali drug nosilec. DEL III Komponenta podpore zunanjemu delovanju Unije varnostne storitve programa Copernicus 1. PODROČJE UPORABE Vzpostavitev storitve za podporo zunanjemu delovanju Unije temelji na predpostavki tesnega sodelovanja s storitvijo programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah. Sodelovanje med tema storitvama temelji na naslednjih načelih: (a) povezovanje med portfeljema obeh storitev mora upoštevati potrebe obeh skupin uporabnikov, (b) usklajevanje storitev ne sme ogrožati hitrosti, značilnosti ali kakovosti portfeljev nobene od storitev ter mora upoštevati občutljivo naravo zahtevkov, (c) usklajevanje mora stremeti k morebitnim prihrankom pri stroških s skupno uporabo virov. 2. ZAHTEVE UPORABNIKOV IN GLAVNA PODROČJA UPORABE Storitev zajema naslednja glavna področja: (a) krizno obveščanje, (b) preprečevanje kriz in pripravljenost nanje, (c) informativna obvestila in analizo dejavnosti. Produkti storitve za podporo zunanjemu delovanju Unije so na voljo samo naslednjim avtoriziranim uporabnikom: (a) Evropski službi za zunanje delovanje (strukturam ESZD za krizno upravljanje; delegacijam EU, regionalnim predstavništvom ESZD), (b) misijam in operacijam SVOP,

56 L 102/ (c) naslednjim službam Komisije: (1) GD ECHO, (2) GD DEVCO, (d) ministrstvom za obrambo, ministrstvom za zunanje zadeve in obveščevalnim centrom držav članic, (e) Združenim narodom. 3. STRUKTURA STORITVE Storitev sestoji iz zagotavljanja geoprostorskih informacij na zahtevo v podporo odločanju in operacijam med krizami. Storitev temelji na pridobivanju, obdelavi in analizi satelitskih posnetkov in dodatnih informacij. Produkti so kombinacija standardiziranih slojev informacij, prilagojenih potrebam uporabnikov. Ti sloji so lahko združeni v različne izhodne oblike, kot so karte, geoprostorski sklopi podatkov (vektorski in rastrski podatki) in/ali spletne storitve (spletne karte). Uporabniki lahko izberejo produkte iz portfelja storitve za podporo zunanjemu delovanju Unije ali pa navedejo svoje specifične potrebe. Storitev je dostopna ves dan in vse dni v letu in vključuje storitev hitrega odzivanja. V storitev so vključene naslednje dejavnosti: (a) vodenje kontaktne točke za vse aktivacije storitve za podporo zunanjemu delovanju Unije, (b) služba za pomoč uporabnikom programa Copernicus, (c) načrtovanje produktov, (d) zahteve po podatkih / obdelava podatkov prek funkcije dostopa do podatkov vesoljske komponente programa Copernicus (CSCDA), (e) zagotavljanje smernic izvajalcem v zvezi z generiranjem produktov, (f) notranje analize in dodana vrednost, kot je ustrezno, za vse aktivacije, skladno z upravljanjem Satelitskega centra EU, (g) potrjevanje in razširjanje produktov, (h) usklajevanje s storitvijo programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah, (i) usklajevanje z drugimi storitvami programa Copernicus, ki zadevajo uporabnike s področja zunanjega delovanja Unije in SZVP/SVOP, (j) razširjanje in izvajanje politike ob upoštevanju profilov uporabnikov in občutljivosti podatkov. Z operativnimi dejavnostmi v okviru te storitve se izvajajo in upravljajo postopki za podporo zunanjemu delovanju Unije v skladu z okvirom, opredeljenim na upravni in koordinacijski ravni. Koordinator storitve za podporo zunanjemu delovanju Unije je pri vsaki aktivaciji zadolžen za: (a) oceno stroškov za dosego ugodnega razmerja med stroški in koristmi ali oceno učinka, (b) obravnavo občutljivih zadev, (c) upravljanje incidentov in odpravljanje težav, (d) spremljanje izvajanja storitev. 4. PORTFELJ TEHNIČNIH STORITEV Podroben portfelj storitve programa Copernicus za podporo zunanjemu delovanju Unije obsega produkte, navedene v nadaljevanju. (1) Referenčne karte Referenčne karte so visokokakovostni kartografski produkti, ki vključujejo široko paleto opazovalnih elementov. Različni sloji informacij vključujejo osnovne vrste, kot so cestno omrežje, meje, hidrografija, teren itd. Informacije, vsebovane na referenčnih kartah, podpirajo orientacijo, lokalno navigacijo, sprejemanje strateških odločitev in logistiko. Glede na okoliščine je informacijskim slojem na referenčni karti mogoče dodati posebne sloje, potrebne za dano situacijo.

57 L 102/55 (2) Ocena stanja cestnega omrežja Ocena stanja cestnega omrežja uporabnikom zagotavlja karto, ki vsebuje različne vrste informacij o stanju cestnega omrežja. (3) Ocena škode po spopadih Ocena škode po spopadih temelji na ugotavljanju sprememb in vizualni interpretaciji vsebovanih informacij o razporeditvi škode na kriznem območju. V mestnih območjih so urbani kvadranti barvno kodirani glede na obseg škode. V razpršenih območjih se za predstavitev škode uporabi vročinska karta, na kateri se z različnimi odtenki barve označijo deli posameznega območja, ki so bili različno prizadeti. (4) Analiza kritične infrastrukture Analiza kritične infrastrukture bi morala identificirati najpomembnejše komponente človeške ali naravne infrastrukture, ki velja za kritično, in oceniti njeno operativno stanje. (5) Podpora načrtu za evakuacijo Podpora načrtu za evakuacijo zagotavlja geoprostorske informacije v podporo evakuaciji ljudi iz kriznih območij. Razviti produkti, ki temeljijo na predhodni analizi v skladu z vrstami tveganj, povezanih z določeno lokacijo, vsebujejo informacije, kot so potencialna zbirna mesta, pristajališča za helikopterje ter evakuacijske točke in poti. (6) Karta meja zunaj EU Karta meja zunaj EU uporabnikom daje možnost pridobivanja informacij v podporo sprejemanju odločitev o vprašanjih v zvezi z območji, ki ne mejijo na EU. (7) Analiza taborišč Analiza taborišč je produkt za podporo sprejemanju odločitev v zvezi z razseljenim prebivalstvom (notranje razseljenimi osebami ali begunci). Ti produkti se osredotočajo na karakterizacijo objektov v taborišču, prepoznavanje bivališč in zgradb z drugimi funkcijami ter oceno razpona prebivalstva. (8) Prikaz stanja krizne situacije Prikaz stanja krizne situacije je produkt, zasnovan za splošno oceno resnosti spopadov/krize in njihovih posledic. Za izpolnitev svojega namena ta produkt sestoji iz zbirke dodatnih informacij o krizi. Dodatne informacije se zbirajo, poenotijo in združijo v enovit prikaz stanja, ki sestoji iz situacijskih kart in (neobvezno) poročila. (9) Poročilo o dejavnostih Poročilo o dejavnostih je produkt, ki uporabniku zagotavlja analizo zadevne človekove dejavnosti. Je zelo prilagodljiv produkt. 5. POTREBE PO PODATKIH Storitev zahteva uporabo podatkov zelo visoke ločljivosti.

58 L 102/ IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/621 z dne 20. aprila 2018 o tehničnih specifikacijah za vesoljsko komponento programa Copernicus v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (Besedilo velja za EGP) EVROPSKA KOMISIJA JE ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 ( 1 ) ter zlasti člena 9(8)(b) Uredbe, ob upoštevanju naslednjega: (1) Program Copernicus, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 377/2014, je uporabniško naravnan civilni program, ki temelji na obstoječih nacionalnih in evropskih zmogljivostih, s krovnim operativnim ciljem zagotavljanja točnih in zanesljivih informacij na področju okolja in varnosti, ki so prilagojene potrebam uporabnikov in podpirajo druge politike Unije, zlasti v zvezi z notranjim trgom, prevozom, okoljem, energijo, civilno zaščito in civilno varnostjo, sodelovanjem s tretjimi državami in humanitarno pomočjo. (2) V skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 program Copernicus sestavljajo tri komponente, vključno z vesoljsko komponento, katere namen je zagotavljanje trajnostnih opazovanj iz vesolja za naslednja storitvena področja: spremljanje ozračja, spremljanje morskega okolja, spremljanje kopnega, podnebne spremembe, ravnanje v izrednih razmerah in varnost. Komisija je v celoti odgovorna za program Copernicus in usklajuje njegove različne komponente. (3) Tehnične specifikacije za vesoljsko komponento programa Copernicus so potrebne za opredelitev izhodišč za izvajanje in razvoj vesoljske komponente kot del upravljanja programa Copernicus. (4) Tehnične specifikacije za vesoljsko komponento programa Copernicus bi morale obravnavati vidike, kot so dokončanje in izvajanje namenskih misij, sprejemanje, obdelava, arhiviranje in razširjanje podatkov, zagotavljanje, arhiviranje in razširjanje podatkov iz sodelujočih misij, ki dopolnjujejo podatke iz namenskih misij, ter postopek za zagotavljanje razvoja sistema. (5) Razvoj vesoljske komponente programa Copernicus se je začel v okviru programa za vesoljsko komponento globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES), ki vključuje financiranje iz Evropske vesoljske agencije (ESA) in Komisije. Tehnične specifikacije za vesoljsko komponento programa Copernicus bi morale zajemati celotno vesoljsko komponento, s posebnim poudarkom na dejavnostih, financiranih v okviru Uredbe (EU) št. 377/2014. (6) Vesoljska komponenta programa Copernicus se financira s pomočjo številnih sporazumov. Ti vključujejo sporazume, sklenjene v okviru programa ESA za vesoljsko komponento GMES, sporazum Copernicus, neobvezna programa Jason-CS in Jason-3 Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT). Dejavnosti, financirane v okviru programa ESA za vesoljsko komponento GMES, vključujejo razvoj enot A in B satelitov Sentinel-1, Sentinel-2, Sentinel-3 in Sentinel-4, satelita Sentinel-5p ter enot A satelitov Sentinel-5 in Sentinel-6. Satelit Sentinel-6 sofinancira EUMETSAT v okviru svojega neobveznega programa Jason-CS. (7) Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora Copernicus SPREJELA NAEDNJI SKLEP: Člen 1 Tehnične specifikacije za vesoljsko komponento programa Copernicus Sprejmejo se tehnične specifikacije za vesoljsko komponento programa Copernicus iz člena 6 Uredbe (EU) št. 377/2014 v zvezi z izvajanjem in razvojem komponente na osnovi zahtev uporabnikov, kot so določene v Prilogi. ( 1 ) UL L 122, , str. 44.

59 L 102/57 Člen 2 Začetek veljavnosti Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. V Bruslju, 20. aprila 2018 Za Komisijo Predsednik Jean-Claude JUNCKER

60 L 102/ PRILOGA 1. PODROČJE UPORABE TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ VESOLJSKE KOMPONENTE Vesoljska komponenta programa Copernicus vključuje naslednje dejavnosti: (a) razvoj, izstrelitev in operativne dejavnosti namenskih satelitov Copernicus (Sentinel); (b) obdelava in izdelava podatkovnih produktov Sentinel na podlagi pridobljenih podatkov; (c) razširjanje podatkov; (d) nabava in zagotavljanje podatkov iz misij satelitov tretjih strani (sodelujoče misije Copernicus), če se podatki, ki jih zahtevajo storitve programa Copernicus, ne morejo zagotoviti s sateliti Sentinel. Satelitske podatkovne produkte uporabljajo storitve programa Copernicus in drugi uporabniki, ki v kombinaciji s podatki iz različnih virov pretvarjajo podatke v enotne geofizikalne spremenljivke ali informacijske produkte na višji stopnji. Vesoljska komponenta programa Copernicus je oblikovana na podlagi zahtev glavnih uporabnikov programa Copernicus (institucij in organov Unije, evropskih, nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov, dejavnih na področjih spremljanja ozračja, spremljanja morskega okolja, spremljanja kopnega, podnebnih sprememb, ravnanja v izrednih razmerah in varnosti) v zvezi s podatki in opazovanjem. Zahteve uporabnikov predstavljajo osnovo za opredelitev zahtev glede sistema vesoljske komponente programa Copernicus. Zahteve programa Copernicus zglede podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje iz vesolja, ki zajemajo obdobje , so dokumentirane v Dokumentu o zahtevah za podatkovno skladišče (različica 2.x). Vključuje zahteve, pridobljene iz storitev programa Copernicus in od uporabnikov progama Copernicus, ki zaprosijo za podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje. Posodobitve tega dokumenta se upoštevajo pri razvoju vesoljske komponente programa Copernicus. Potrebe po podatkih so določene v preglednici 1. Preglednica 1 Povzetek zahtev glede sklopa podatkov za storitve programa Copernicus Glavna potreba po podatkih ( 1 ) Potencialni viri podatkov programa Copernicus Kopno Vseevropska (EGP-39) slikovna brezoblačna pokritost visoke ločljivosti (HR) Vseevropska pokritost zelo visoke ločljivosti (VHR) nad Evropo (EGP-39) Optična pokritost visoke ločljivosti po vsem svetu Optična pokritost srednje ločljivosti po vsem svetu Pokritost srednje ločljivosti s sintetičnoodprtinskim radarjem po vsem svetu Pokritost nizke ločljivosti s sintetičnoodprtinskim radarjem po vsem svetu Pokritost srednje ločljivosti s sintetičnoodprtinskim radarjem po vsem svetu za altimetrijo Namenske misije Sodelujoče misije Sodelujoče misije Namenske misije Namenske misije Sodelujoče misije Namenske misije Sodelujoče misije Namenske misije Morje Spremljanje morskega ledu s sintetičnoodprtinskim radarjem srednje ločljivosti Namenske misije Sodelujoče misije

61 L 102/59 Glavna potreba po podatkih ( 1 ) Globalni/regionalni sistematični podatki o barvi oceanov Globalni/regionalni sistematični podatki o temperaturi morske gladine Svetovni in regionalni sistematični višinomerski podatki/podatki o nivoju morja Potencialni viri podatkov programa Copernicus Namenske misije Sodelujoče misije Namenske misije Sodelujoče misije Namenske misije Sodelujoče misije Ozračje Podatki za spremljanje in napovedovanje aerosolov Podatki za spremljanje in napovedovanje sestave ozračja v zvezi z žveplovim dioksidom (SO 2 ) Podatki za spremljanje in napovedovanje sestave ozračja v zvezi s formaldehidom (HCHO) Podatki za spremljanje in napovedovanje sestave ozračja v zvezi z ozonom (O 3 ) Podatki za spremljanje in napovedovanje sestave ozračja v zvezi z ogljikovim monoksidom (CO) Podatki za spremljanje in napovedovanje sestave ozračja v zvezi z ogljikovim dioksidom (CO 2 ) Podatki za spremljanje in napovedovanje sestave ozračja v zvezi z metanom (CH 4 ) Podatki za spremljanje in napovedovanje sestave ozračja v zvezi z dušikovim dioksidom (NO 2 ) Namenske misije Sodelujoče misije Namenske misije Sodelujoče misije Namenske misije Sodelujoče misije Namenske misije Sodelujoče misije Namenske misije Sodelujoče misije Namenske misije Sodelujoče misije Namenske misije Sodelujoče misije Namenske misije Sodelujoče misije Podnebje Podatki za izpeljavo ključnih podnebnih spremenljivk (ECV) Namenske misije Sodelujoče misije Izredne razmere Sklopi podatkov s prožnimi specifikacijami (hitri dostop, standardni dostop, visoka/zelo visoka ločljivost, optični podatki/podatki sintetičnoodprtinskega radarja, arhiv/nove pridobitve) Namenske misije Sodelujoče misije ( 1 ) Prostorska ločljivost s slikami zelo visoke (VHR), visoke (HR), srednje (MR) in nizke (LR) ločljivosti je opredeljena, kot sledi: VHR: <= 4 m; HR: > 4 m in <= 30 m; MR > 30 m in <= 300 m; LR > 300 m. 2. PREGLED VESOLJSKE KOMPONENTE PROGRAMA COPERNICUS 2.1 Splošno Vesoljska komponenta programa Copernicus zagotavlja avtonomno zmogljivost za opazovanje iz vesolja, s čimer bi se uresničili cilji programa Copernicus, zlasti namenjeni storitveni komponenti programa Copernicus. Vesoljsko komponento sestavljajo vesoljski segment satelitskih misij in zemeljski segment za podporo tem misijam.

62 L 102/ Vesoljski segment vključuje dve vrsti satelitskih misij, in sicer: (1) namenske satelitske misije, ki se imenujejo Sentineli in so razdeljene na šest različnih družin : Sentinel-1, Sentinel-2 in Sentinel-3 (vsaka po štiri enote, polna operativna zmogljivost dveh simultanih enot, ki ju nadomestita drugi dve enoti, s čimer se zagotovi neprekinjenost opazovanj), Sentinel-4 (dve enoti), Sentinel-5 (tri enote) in Sentinel-6 (dve enoti). Copernicus upravlja še Jason-3 in Sentinel-5p, ki so ju razvile tretje osebe; (2) misije tretjih strani, ki jih sestavljajo sateliti za opazovanje Zemlje evropskih, nacionalnih ali gospodarskih organizacij, t. i. sodelujočih misij Copernicus. Zemeljski segment upravlja misije Sentinel, prejema podatke od satelitov, jih obdeluje, arhivira in razdeljuje službam programa Copernicus in skupnostim uporabnikov ter ustvarja usklajen tok podatkov za zadovoljitev potreb po podatkih programa Copernicus. Vesoljska komponenta programa Copernicus vključuje naslednje dejavnosti: (a) izvajanje opazovanj iz vesolja s strani namenskih misij. To vključuje tako vzpostavitev, vzdrževanje, upravljanje, potrjevanje in umerjanje Sentinelov ter povezanih produktov zemeljskega segmenta in podatkovnih produktov kot tudi zaščito potrebnih frekvenčnih spektrov; (b) zagotavljanje, arhiviranje in razširjanje podatkov sodelujočih misij; (c) pripravljalne dejavnosti, povezane z razvojem vesoljske komponente, kot odziv na spreminjajoče se potrebe, vključno s specifikacijo novih namenskih misij; (d) zaščito satelitov pred tveganjem trkov; (e) varno razgradnjo odsluženih satelitov. 2.2 Financiranje vesoljske komponente programa Copernicus Dejavnosti, ki se financirajo v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014, zajemajo operativne dejavnosti vseh Sentinelov ter Jasona-3, nabavo enot C in D satelitov Sentinel-1, -2 in -3, nabavo enot B in C satelita Sentinel-5, nabavo enote B satelita Sentinel-6, storitve izstrelitve, razširjanje podatkov ter nabavo podatkov sodelujočih misij. Dejavnosti, ki se financirajo v okviru sporazuma Copernicus, so tesno medsebojno povezane z dejavnostmi, ki se financirajo iz programa ESA za vesoljsko komponento GMES ter neobveznih programov Jason-3 in -CS Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT). 2.3 Upravljanje in izvajanje Izvajanje večine dejavnosti vesoljske komponente programa Copernicus se prenese na ESA in EUMETSAT. Dejavnosti, prenesene na agencijo ESA, vključujejo splošno tehnično usklajevanje vesoljske komponente in opredelitev splošne strukture vesoljske komponente. ESA je odgovorna za naslednje naloge: (a) nabava in razvoj nadomestnih enot C in D satelitov Sentinel-1, -2, in -3; (b) nabava enot B in C instrumenta Sentinel-5; (c) nabava enote B za Sentinel-6; (d) nabava storitev izstrelitve in priprave izstrelitve (vključno z dejavnostmi od pregleda sprejemljivosti leta do zaključka pregleda poskusneja obratovanja v orbiti); (e) operativne dejavnosti vesoljske komponente programa Copernicus iz oddelka 3.5; (f) izvajanje omrežnih storitev za izmenjavo podatkov;

63 L 102/61 (g) razširjanje podatkov o satelitih Sentinel-1, -2, -3 (delno zemeljski) in Sentinel-5p ter storitve dostopa do podatkov in informacij; (h) nabava dostopa do podatkov iz sodelujočih misij Copernicus; (i) vzdrževanje ustreznih elementov vesoljske komponente programa Copernicus; (j) razvoj ustreznih elementov vesoljske komponente; (k) podpora Komisiji pri ugotavljanju zahtev uporabnikov, specifikacij storitev ter potreb storitev po podatkih za vesoljsko infrastrukturo. Dejavnosti, prenesene na organizacijo EUMETSAT, vključujejo izvajanje namenskih misij in zagotavljajo dostop do podatkov sodelujočih misij, skladno z njenim mandatom in strokovno usposobljenostjo. Organizacija EUMETSAT je odgovorna za naslednje naloge: (a) operativne dejavnosti in vzdrževanje serije satelitov Sentinel-3 v sodelovanju z ESA; (b) delovanje in vzdrževanje instrumentov Sentinel-4 in Sentinel-5, vključenih v satelite MTG in METOP-SG; (c) operativne dejavnosti in vzdrževanje satelita Jason-3 na osnovi sodelovanja s partnerskimi organizacijami; (d) operativne dejavnosti in vzdrževanje misije Sentinel 6 v sodelovanju z ESA in drugimi partnerskimi organizacijami; (e) zagotavljanje zemeljskega segmenta, operativne dejavnosti v zvezi z dostopom do podatkov ter razširjanjem podatkov za Jason-3, Sentinel-3 (morski del), -4, -5, in -6 ter storitve dostopa do podatkov in informacij; (f) vzdrževanje in razvoj zemeljskega segmenta in infrastrukture; (g) zagotavljanje ustreznih podatkov iz izbranih sodelujočih misij v zvezi s storitvami za spremljanje morja, ozračja in podnebnih sprememb; (h) podpora ESA za razvoj, izstrelitev in zgodnjo fazo v orbiti enot C in D Sentinela-3 in enote B Sentinela-6; (i) podpora ESA za razvoj enot B in C Sentinela-5; (j) podpora Komisiji pri ugotavljanju zahtev uporabnikov, specifikacij storitev in potreb storitev po podatkih (na zahtevo in pod pogojem dodatnih finančnih sredstev s strani Komisije); (k) podpora za program Copernicus za storitev spremljanja podnebnih sprememb s predelavo podatkov EUMETSAT in dogovorjenih podatkov programa Copernicus in tretjih strani (na zahtevo in pod pogojem dodatnih finančnih sredstev s strani Komisije). Upravljanje teh dejavnosti vključuje vsakodnevno operativno sodelovanje z ustreznimi ponudniki storitev in uporabniki, obvladovanje tveganja, dejavnosti obveščanja in podporo Komisiji pri njenem sodelovanju z deležniki programa Copernicus. Usklajevanje med ESA in EUMETSAT se izvaja prek skupnega načrta upravljanja operativnih dejavnosti (JOMP). 2.4 Okvirni časovni načrt uvajanja Dejavnosti in naloge vesoljskega segmenta vesoljske komponente programa Copernicus, ki so povezani s financiranjem iz večletnega finančnega okvira ( ), se izvajajo znotraj večletne perspektive, zlasti to velja za program nabave nadomestnih enot. Glavni mejniki vesoljske komponente programa Copernicus vključujejo mejnike in dosežke, kot so prikazani na naslednji sliki.

64 L 102/ Slika 1 Okvirni časovni načrt za dejavnosti vesoljske komponente programa Copernicus Časovni načrt se posodobi po tehnični izvedbi dejavnosti in oceni programskih možnosti. 2.5 Politika glede podatkov in informacij programa Copernicus Uporaba podatkov je urejena s pravnim obvestilom, ki navaja, da: (a) imajo uporabniki brezplačen, popoln in odprt dostop do podatkov satelitov Sentinel in informacij iz storitev Copernicus brez izrecnega ali implicitnega jamstva, vključno glede kakovosti in primernosti za kateri koli namen; (b) je s pravom Unije zagotovljena pravica do prostega dostopa do podatkov satelitov Sentinel in informacij iz storitev Copernicus za naslednjo uporabo, če je to skladno z zakonom: (1) reprodukcijo; (2) distribucijo; (3) sporočanje javnosti;

65 L 102/63 (4) prilagajanje, spreminjanje in kombiniranje z drugimi podatki in informacijami; (5) katero koli kombinacijo točk 1 do 4; (c) se uporabnik z uporabo podatkov in informacij satelitov Sentinel strinja, da se ti pogoji uporabljajo zanj, ter se odpoveduje kakršnim koli odškodninskim zahtevkom proti Uniji in ponudnikom zadevnih podatkov in informacij. 2.6 Standardi Prostorskopodatkovni produkti in informacije, pridobljeni v okviru dejavnosti vesoljske komponente programa Copernicus, so združljivi in interoperabilni s podatkovnimi in prostorskoinformacijskimi sistemi, ki jih države članice zagotovijo v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) in uredbami Komisije (ES) št. 1205/2008 ( 2 ), (EU) št. 1089/2010 ( 3 ) in (ES) št. 976/2009 ( 4 ). 2.7 Spremljanje in ocenjevanje Komisija spremlja izvajanje dejavnosti vesoljske komponente programa Copernicus. ESA in EUMETSAT vsako četrtletje poročata o napredku pri izvajanju dejavnosti, za katere sta odgovorna. Komisija obdela poročila in po potrebi zahteva pojasnila. Četrtletna poročila med drugim vsebujejo ključne kazalnike uspešnosti, ki se uporabljajo za spremljanje izvajanja vesoljske komponente programa Copernicus. Ključni kazalniki uspešnosti vključujejo: (a) število misij Sentinel in število letečih enot Sentinel; (b) število misij, ki so dosegle polno operativno zmogljivost (v primeru Sentinel-1, -2 in -3 to pomeni 2 enoti, ki letita istočasno); (c) število nadomestnih enot v razvoju; (d) razpoložljivost enot in instrumentov Sentinel; (e) obseg podatkov, razdeljenih uporabnikom; (f) število uporabnikov; (g) neprekinjena razpoložljivost in stalnost storitve dostopa do podatkov satelitov Sentinel; (h) neprekinjena razpoložljivost storitev dostopa do podatkov sodelujočih misij; (i) količina podatkov iz sodelujočih misij programa Copernicus, do katerih so dostopali uporabniki; (j) število podpisanih licenc v zvezi s sodelujočimi misijami programa Copernicus; (k) pravočasnost zagotavljanja podatkov; (l) podpora uporabnikom in učinkovitost službe za pomoč uporabnikom. Ključne kazalnike uspešnosti sporočita tako EUMETSAT kot ESA v skladu z dejavnostmi, za katere sta odgovorna. Poleg operativnega spremljanja uspešnosti vesoljske komponente se ocenjuje tudi uresničevanje ciljev vseh nalog, financiranih v okviru programa Copernicus, in sicer na ravni njihovih rezultatov in učinkov ter v zvezi z njihovo evropsko dodano vrednostjo in učinkovitostjo porabe sredstev. Ta ocena se opravi v tesnem sodelovanju z upravljavci programa Copernicus (za vesoljsko komponento ESA in EUMETSAT) ter njegovimi uporabniki. 3. NAMENSKE MISIJE PROGRAMA COPERNICUS (SENTINEL) 3.1 Splošno Namenske misije so sestavljene iz vesoljskega segmenta in zemeljskega segmenta, ki imata različne funkcije in značilnosti. Vesoljski segment vključuje satelit in/ali instrument, zemeljski segment pa vso infrastrukturo na zemlji, vključno s sprejemnimi postajami, centri za obdelavo, segmenti operativnih dejavnosti v zvezi z letenjem ter centri za upravljanje delovanja misij. ( 1 ) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, , str. 1). ( 2 ) Uredba Komisije (ES) št. 1205/2008 z dne 3. decembra 2008 o izvajanju Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede metapodatkov (UL L 326, , str. 12). ( 3 ) Uredba Komisije (EU) št. 1089/2010 z dne 23. novembra 2010 o izvajanju Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede medopravilnosti zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki (UL L 323, , str. 11). ( 4 ) Uredba Komisije (ES) št. 976/2009 z dne 19. oktobra 2009 o izvajanju Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede omrežnih storitev (UL L 274, , str. 9).

66 L 102/ Sredstva za zemeljski segment pod nadzorom ESA se zagotavljajo kot storitev. Dejavnosti tako vesoljskega kot tudi zemeljskega segmenta se financirajo iz programa Copernicus. Podroben opis vseh tehničnih elementov vesoljske komponente programa Copernicus se da na voljo javnosti. 3.2 Vesoljski segment misije Sentinel Splošni opis vesoljskega segmenta Namenske misije Sentinel so opremljene s celo vrsto tehnologij, kot so radarji in instrumenti za večspektralno slikanje za spremljanje kopnega, oceanov in ozračja. Razvije jih ESA, razvrščene pa so v šest različnih družin misij. Misija Sentinel-1: vključuje konstelacijo najmanj dveh polarnoorbitalnih satelitov, ki bo dosegla polno operativno zmogljivost, delovala dan in noč ter snemala slike v pasu C s sintetičnoodprtinskim radarjem in tako ustvarjala posnetke ne glede na vreme. Misija Sentinel-2: vključuje konstelacijo najmanj dveh polarnoorbitalnih satelitov, katere cilj je spremljanje variabilnosti kopenske površine, kar podpira spremljanje sprememb vegetacije znotraj sezone rasti. Misija Sentinel-3: vključuje konstelacijo najmanj dveh polarnoorbitalnih satelitov za globalno spremljanje oceanov in kopenskih površin. Morski del misije Sentinel-3 meri topografijo morske gladine, temperaturo morske gladine ter barvo oceanske površine v podporo sistemom za oceansko napovedovanje ter spremljanje okolja in podnebja. Kopenski del misije Sentinel-3 meri višino površin kopnega in celinskih voda ter temperaturo in barvo kopne površine. Misija Sentinel-4: Sentinel-4 spremlja pline v sledovih in aerosole, ki so ključni za kakovost zraka, nad Evropo v podporo storitvi programa Copernicus za spremljanje ozračja (CAMS), in sicer pri visoki prostorski ločljivosti in s kratkim ponovitvenim ciklom. Sentinel-4 se izvaja kot del geostacionarnega satelitskega sistema Meteosat tretje generacije v okviru EUMETSAT. Instrumenti satelita Sentinel-4 gostujejo na satelitih EUMETSAT MTG-S-1 (Sentinel-4A) in MTG-S-2 (Sentinel-4B), pričakovana skupna obratovalna doba obeh satelitov pa je 15,5 leta. Misija Sentinel-5: Sentinel-5 zagotavlja točne meritve ključnih sestavin ozračja, kot so ozon, dušikov dioksid, žveplov dioksid, ogljikov monoksid, metan in formaldehid, in aerosolnih lastnosti. Sentinel-5 se izvaja kot del polarnega sistema druge generacije (EPS-SG) v okviru EUMETSAT. Instrumenti Sentinel-5 gostujejo na satelitih EUMETSAT METOP-SG-A-1, METOP-SG-A-2, METOP-SG-A-3 (pričakovana življenjska doba posameznega satelita je 7,5 leta, gostijo pa Sentinel-5A, -5B oziroma -5C). Misija Sentinel-5p ( 1 ) je predhodnica misije Sentinel-5. Misija Sentinel-6: je misija radarske altimetrije, katere cilj je zagotoviti zelo natančne meritve nivoja morja po vsem svetu kot referenčna misija za altimetrijo. Sentinel-6 je sestavljen iz 2 enot (A in B, vsaka s pričakovano življenjsko dobo 5 let) in zajema 10 let opazovanj. Sentinel-1, Sentinel-2, Sentinel-3 imajo vsak po 4 satelite, od katerih sta 2 enoti potrebni za polno operativno zmogljivost, 2 enoti pa zagotovita nadaljnjo opazovalno zmogljivost po koncu življenjske dobe prvih 2 enot. Operativne dejavnosti Jasona-3 ( 2 ) so vključene v vesoljsko komponento programa Copernicus, da se zagotovi kontinuiteta opazovanj med Jasonom-2 in Sentinelom-6 kot referenčne misije za altimetrijo. Značilnosti namenskih misij Copernicus so opredeljene v preglednici 2. ( 1 ) Predhodnica misije Sentinel-5 (Sentinel-5p) je skupna pobuda ESA in Kraljevine Nizozemske. ( 2 ) Jason-3 je rezultat dolgotrajnega sodelovanja med EUMETSAT, NOAA, CNES in Naso. Misija zelo natančne oceanske altimetrije zagotavlja kontinuiteto med Jasonom-2 in Sentinelom-6 ter deluje od leta 2016, njena predvidena obratovalna doba pa je 5 let.

67 L 102/65 Preglednica 2 Značilnosti namenskih misij Copernicus Misija Sentinel Glavne značilnosti in namen Število enot Koristni tovori Orbita satelita Približno obdobje delovanja ( 1 ) Sentinel-1 Misija RADAR 4 enote (A, B, C, D), dve enoti letita hkrati za polno zmogljivost Koristni tovor s sintetičnoodprtinskim radarjem v pasu C s središčno frekvenco 5,405 GHz (4 polarizacije) in 4 načini: Način pasovne karte s pasom širine 80 km in prostorsko ločljivostjo 5 5 m Interferometrični širokopasovni način s pasom širine 250 km in prostorsko ločljivostjo 5 20 m Način zelo širokega pasu s širino 400 km in prostorsko ločljivostjo m Valovni način s prostorsko ločljivostjo 5 5 m in 100 km po dolžini orbite Sončnosinhrona orbita na približno 693 km A, B: C, D: Sentinel-2 Misija visoke optične ločljivosti za slikanje kopnega 4 enote (A, B, C, D), dve enoti letita hkrati za polno zmogljivost Večspektralni snemalnik (MSI) s 13 večspektralnimi kanali med 400 nm in nm, spektralno ločljivostjo med 1 nm in 180 nm ter prostorskimi ločljivostmi 10 m, 20 m in 60 m. Vključuje koristni tovor za optično komunikacijo za posredovanje podatkov misije prek evropskega sistema podajanja podatkovnih relejev (EDRS). Sončnosinhrona orbita na približno 786 km A, B: C, D: Sentinel-3 Slikanje oceanov in kopnega po vsem svetu 4 enote (A, B, C, D), dve enoti letita hkrati za polno zmogljivost Instrument za opazovanje barve oceanov in kopnega (OLCI) z 21 pasovi in prostorsko ločljivostjo 300 m Radiometer za površinsko temperaturo morja in kopnega (STR) z 9 pasovi in prostorsko ločljivostjo 500 m (VIS, SWIR) in 1 km (MWIR, TIR) ( 2 ) SRAL sintetičnoodprtinski radarski višinomer z dvojnima pasovoma CX in Ku MWR mikrovalovni radiometer z dvojno delovno frekvenco 23,8 GHz in 36,5 GHz Sončnosinhrona orbita na približno 814,5 km A, B: C, D:

68 L 102/ Misija Sentinel Glavne značilnosti in namen Število enot Koristni tovori Orbita satelita Približno obdobje delovanja ( 1 ) Sentinel-4 Spremljanje ozračja 2 instrumenta (A, B) na krovu zaporednih satelitov Meteosat tretje generacije sondirnih satelitov Instrument Sentinel-4 je slikovni spektrometer visoke ločljivosti (prostorska ločljivost 8 8 km), ki zajema tri pasove valovnih dolžin: ultravijolični ( nm), vidni ( nm), bližnje infrardeč ( nm). Na krovu satelitov Meteosat tretje generacije v geostacionarni orbiti na višini približno km. Pokritost Evrope in severne Afrike s ponovitvenim ciklom približno 60 minut Sentinel-5 Spremljanje ozračja 3 enote (A, B, C) na krovu zaporednih satelitov METOP druge generacije satelitov A Instrument Sentinel-5 UVNS je spektrometer z visoko ločljivostjo (prostorska ločljivost približno 7 km), ki pokriva naslednje pasove valovnih dolžin: ultravijolični ( nm), vidni ( nm), bližnje infrardeči ( nm), kratkovalovni infrardeči ( ; nm). Del polarnega sistema EUMETSAT druge generacije (EPS-SG) na višini približno 817 km Sentinel-5p Spremljanje ozračja Satelit predhodnik za Sentinel-5 TROPOMI instrument za spremljanje troposfere s 4 kanali v naslednjih razponih spektra: nm, nm in nm ter s prostorsko ločljivostjo 7 7 km Sončnosinhrona orbita na približno 824 km Sentinel-6 Zelo natančna oceanska altimetrija 2 enoti (A, B) POSEIDON-4 sintetičnoodprtinski radarski višinomer AMRC-C mikrovalovni radiometer za kakovost podnebja, prispevek NOAA/JPL Nesončnosinhrona na višini približno km A: B: ( 1 ) Obdobje delovanja se lahko spremeni glede na dejansko življenjsko dobo posamezne satelitske enote in oceno programskih možnosti. ( 2 ) Kratice: VIS = pasovi v vidnem območju; SWIR = kratkovalovno infrardeče območje; MWIR = srednjevalovno infrardeče območje; TIR = termično infrardeče območje Dejavnosti vesoljskega segmenta ESA je zadolžena za nabavo in izstrelitev naslednjih satelitov in instrumentov: (a) razvoj enot C in D Sentinelov-1, -2, in -3; (b) instrumenti Sentinelov-5B in -5C; (c) enota Sentinel-6B; (d) storitve izstrelitve. Razvoj in nabava enot C/D Sentinelov-1, -2 in -3 ESA je odgovorna za nabavo, razvoj in pregled sprejemljivosti leta enot C in D Sentinelov-1, -2 in -3. Poleg tega pripravljalne dejavnosti za izstrelitev enot C pokriva program Copernicus, če se bodo zgodile pred 31. decembrom 2021.

69 L 102/67 Enoti C in D se nabavita z enakimi tehničnimi specifikacijami kot enoti A in B, da se zagotovi tehnična in operativna skladnost. Vendar razvoj enot A, B in C, D upošteva strojno zastarelost zaradi pretečenega časa od razvoja enot A in B. Enoti C in D Sentinela-1 bi morali biti opremljeni z instrumentom za sistem samodejnega prepoznavanja (AIS), da se nadgradijo podatki koristnega tovora s sintetičnoodprtinskim radarjem za aplikacije pomorskega ladijskega prometa, poleg tega morajo biti vse enote C in D opremljene s sprejemniki GNSS. Enoti C in D na Sentinelih-1 in -2 vključujeta koristni tovor za optično komunikacijo in enoti C in D Sentinela-3 vključujeta koristni tovor DORIS, vse pa so bile nabavljene kot del pogodbe in financirane v okviru programa Copernicus. Razvoj in nabava instrumentov Sentinel-5B in -5C ESA je odgovorna za nabavo, razvoj in podporo vključevanju Sentinelov-5B in -5C v METOP-SG, vključno s preverjanjem delovanja instrumentov od konca do konca. Razvoj in nabava enote Sentinel-6B Sentinel-6B je v celoti enakovredna nadomestna enota Sentinela-6A. Sentinel-6B se vključi kot opcija v pogodbi za razvoj Sentinela-6A. Izstrelitvene storitve Storitve za izstrelitev enot A in B Sentinelov-1, -2 in -3, ki so se začele v okviru sporazuma o vesoljski komponenti GMES ESA se nadaljujejo v okviru programa Copernicus. ESA v okviru programa Copernicus prevzame polno odgovornost za nabavo izstrelitvenih storitev za Sentinele-1B, -2A in -3B. Nabava izstrelitvenih storitev vključuje izdelavo nosilne rakete, adapter vesoljskega plovila, podpora za izstrelitvene dejavnosti, razvoj vmesnika med nosilno raketo in satelitom ter vse dejavnosti od pregleda sprejemljivosti leta do zaključka pregleda poskusnega obratovanja v orbiti (vključno z izstrelitvijo in zgodnjo fazo v orbiti). 3.3 Zemeljski segment misije Sentinel Splošni opis Zemeljski segment Sentinel omogoča primarni dostop do misije Sentinel. Glavna sestavna dela zemeljskih segmentov misij Sentinel sta naslednja: (a) segment operativnih dejavnosti v zvezi z letenjem (FOS); (b) zemeljski segment za koristne podatke Sentinel (PDGS). Operativne dejavnosti Sentinel PDGS temeljijo na prostranih omrežjih (WAN) in storitvah za dostop do podatkov Segment operativnih dejavnosti v zvezi z letenjem Segment operativnih dejavnosti v zvezi z letenjem (FOS) zagotovi zmogljivost za časovno načrtovanje operacij misije ter spremljanje in nadzorovanje vesoljskega plovila in koristnega tovora v vseh fazah misije. FOS je odgovoren za dejavnosti vodenja vesoljskega vozila in pridobitev telemetrije pasu S. Zagotavlja funkcijo, ki je potrebna za vzpostavitev in navzgornjo povezavo časovnih razporedov za rutinsko upravljanje platforme in instrumenta ter sistematično arhiviranje/analizo pridobljene administrativne telemetrije. FOS vključuje sistemsko funkcijo za dinamiko letenja, ki omogoča določitev in napovedovanje orbite ter ustvarjanje podatkov za prilagajanje položaja in orbite. Funkcije in dejavnosti FOS vključujejo pripravo časovnega razporeda vidljivosti segmentov zemeljskih postaj v asu S in dostop do arhivirane administrativne telemetrije za pooblaščene zunanje uporabnike. Poleg opravljanja rednih nalog je ekipa za nadzor misije FOS odgovorna za spremljanje zdravstvenega stanja satelita in izvajanje vseh potrebnih ukrepov za opravo morebitnih nepravilnosti ter potrjevanje in navzgornjo povezavo programskih popravkov v satelitu. Storitev FOS za izogibanje trkov z odpadki izračuna verjetnost trka satelitov Sentinel z drugimi sateliti in/ali odpadki ter zagotavlja poročila o napovedih preprečevanja teh trkov. Ta se analizirajo in se po potrebi uporabijo za manevriranje satelita, da se prepreči trk. FOS podpira varne in zanesljive ukrepe na koncu življenjske dobe vesoljskega plovila, vključno z dejavnostmi ponovnega vstopa in odstranitvijo.

70 L 102/ Zemeljski segment za koristne podatke Zemeljski segment za koristne podatke vključuje naslednje elemente: (a) osrednje zemeljske postaje Sentinel (CGS); (b) centre za obdelavo in arhiviranje podatkov Sentinel (PAC); (c) centre za upravljanje delovanja misij Sentinel (MPC); (d) centre za upravljanje koristnih podatkov Sentinel (PDMC); (e) storitev natančnega določanja orbite za misije Sentinel (POD). Osrednje zemeljske postaje Sentinel (CGS) ESA upravlja celotno mrežo osrednjih zemeljskih postaj pasu X. Namenska infrastruktura omogoča naslednje dejavnosti: (a) zagotavljanje navzdolnjih povezav podatkov satelitov Sentinel; (b) demodulacijo in shranjevanje podatkov iz izvornih paketov instrumenta (ISP); (c) zagotavljanje ISP procesorju stopnje 0 in EUMETSAT-u za Sentinel-3; (d) pošiljanje podatkov L0 centrom za obdelavo in arhiviranje; (e) pridobivanje podatkov na stopnji L1/L2 v skoraj realnem času in dajanje teh podatkov na voljo uporabnikom in PAC. Centri za obdelavo in arhiviranje podatkov Sentinel (PAC) Centri za obdelavo in arhiviranje zagotovijo arhiviranje podatkov Sentinel, sistematično obdelavo časovno nekritičnih in/ali sprotnih podatkov, spletni dostop do produktov in razširjanje podatkov drugim elementom CSC. Centri za upravljanje delovanja misij Sentinel (MPC) Dejavnosti kalibracije in potrjevanja za Sentinel-1, -2, -3 in -5p izvajajo centri za upravljanje delovanja misij. Te dejavnosti med drugim vključujejo vzdrževanje in razvoj algoritmov, operativni nadzor kakovosti in spremljanje uspešnosti sistema od konca do konca. MPC se opirajo na zagotavljanje dopolnilnih kakovostnih storitev s strani laboratorijev za strokovno podporo ter namenskih skupin za kalibracijo in potrjevanje (CAL/VAL), da se ohrani zahtevana kakovost misije. Centri za upravljanje koristnih podatkov Sentinel (PDMC) Centri za upravljanje koristnih podatkov Sentinel (PDMC) zagotavljajo vmesnik s FOS za dodeljevanje nalog satelitom in načrtovanje navzdolnjih povezav. PDMC so odgovorni za misijo Sentinel ter sistematično načrtovanje produkcije v skladu z zahtevami za dostop do podatkov in misije ter konfiguracijo PDGS, vključno z organizacijo njihove izdelave, kroženjem in ureditvijo razširjanja. Storitev natančnega določanja orbite za misije Sentinel (POD) Storitev POD za misije Sentinel zagotavlja natančne podatke o orbiti v podporo nerealnočasni obdelavi v PDGS. Misije Sentinel-1, -2 in -3 imajo skupni center POD. Center sprejema podatke GPS stopnje 0 od osrednjih zemeljskih postaj ter proizvaja natančne podatke o orbiti za PAC za obdelavo zunaj spleta. 3.4 Operativne dejavnosti zemeljskega segmenta EUMETSAT Zemeljski segment EUMETSAT-a se opira na storitve, ki jih izvaja in zagotavlja ESA, vključno z osrednjimi zemeljskimi postajami za sprejem podatkov satelita Sentinel-3. Zemeljski segment programa Copernicus, ki se izvaja v okviru EUMETSAT, lahko vključuje funkcije in infrastrukturo, ki jih deli z drugimi misijami, ki niso zajete v program Copernicus, vendar so del programov EUMETSAT. Zemeljski segment programa Copernicus v okviru EUMETSAT-a zagotavlja podatke iz namenskih misij (Sentinel-3 morje, -4, -5, -6 in Jason-3) ter sodelujočih misij, vključno z dostopom za uporabnike. Sklopi podatkov in storitve, ki jih zagotavlja EUMETSAT, se dokumentirajo v specifikacijah za raven storitve (S).

71 L 102/ Evropski sistem podajanja podatkovnih relejev (EDRS) Storitve evropskega sistema podajanja podatkovnih relejev (EDRS) zagotavljajo zmogljivost za pridobivanje podatkov Sentinelov, ki dopolnjujejo osrednje zemeljske postaje pasu X, kar omogoča zlasti podporo potrebi po opazovanju v na videz realnem času (produkti QRT, ki so opredeljeni kot produkti s časovnim zamikom, manjšim od 1 ure). EDRS zlasti zagotavlja naslednje zmogljivosti: (a) uvedbo prožnosti v scenariju za splošno pridobivanje podatkov, da postanejo podatki satelitov Sentinel lažje razpoložljivi; (b) možnost navzdolnje povezave podatkov na zemljo, ko so Sentineli izven vidljivosti osrednjih zemeljskih postaj pasu X; (c) v kombinaciji z omrežjem osrednjih postaj pasu X, podporo ter povečanje razpoložljivosti od konca do konca in zanesljivosti zagotavljanja podatkov končnemu uporabniku; (d) zagotavljanje dodatne prožnosti, da se zadostijo varnostne zahteve programa Copernicus in se zavaruje sprejem podatkov misije prek šifrirane navzdolnje povezave EDRS pasu Ka. Uporaba storitve EDRS v podporo misijam Sentinel-1 in Sentinel-2 zagotovi dodatne možnosti za izboljšanje pravočasnosti produkta, vključno s preseganjem sedanje uradne obveznosti zagotavljanja podatkov v skoraj realnem času, ki je opredeljen kot produkt s časovnim zamikom, manjšim od treh ur. EDRS omogoča izvedbo hitrih navzdolnjih povezav podatkov, pridobljenih zunaj vidljivosti osrednjih postaj pasu X. Pri opazovanju teh območij se podatki pošiljajo prek navzdolnje povezave v posredniškem načinu prek EDRS. To bi moralo posledično izboljšati doseženo pravočasnost produktov, povezano z osnovnimi produkti. Poleg tega bi moralo to sodelujočim partnerjem omogočiti ustvarjanje produktov v navidezno realnem času/skoraj realnem času (QRT/NRT). EDRS bi bilo treba uporabiti za prenos z navzdolnjo povezavo visokega odstotka podatkov, shranjenih v spominu, ki so zunaj vidljivosti osrednjih postaj pasu X. To bo posledično povečalo obseg podatkov, poslanih z navzdolnjo povezavo, in zato tudi obseg podatkov v skoraj realnem času, ki jih pridobiva zemeljski segment CSC. Glavne funkcionalne naloge, ki jih opravlja storitev EDRS, so: (a) prenos podatkov satelitov Sentinel-1 in -2 prek optične (laserske) povezave med koristnim tovorom za optično komunikacijo (OCP) na satelitih LEO in enakovredno enoto na satelitih GEO (EDRS-A in EDRS-C); (b) prenos podatkov misije med sateliti GEO in zemeljskimi sprejemnimi terminali pasu Ka; (c) sprejemanje podatkov misije, dekomutacija in zagotavljanje podatkov vmesniški točki storitve, vključno z omrežjem za kroženje podatkov. Storitev je ustrezna za misiji Sentinel-1 in Sentinel-2 (drugi sateliti Sentinel niso opremljeni s koristnim tovorom za optično komunikacijo). Geografsko območje za prenos podatkov Sentinela v sprejemne postaje EDRS zajema najmanj Evropo. Storitev, ki jo zagotavlja EDRS, se nabavlja prek posebnega pogodbenega sporazuma o ravni storitve, upravlja pa se v skladu z nizom strogih kazalnikov uspešnosti. 3.6 Pregled operativnih dejavnosti in strategije pridobivanja podatkov za namenske misije programa Copernicus Strategija operativnih dejavnosti za vse Sentinele ima naslednja cilja: (a) zagotavljanje podatkov za program Copernicus in druge uporabnike v skladu z določenimi zahtevami; (b) zagotavljanje sistematičnih in rutinskih operativnih dejavnosti z visoko stopnjo avtomatizacije in vnaprej določenimi dejavnostmi v največji možni meri. Strategija operativnih dejavnosti misij Sentinel se dokumentira v načrtu delovanja na visoki ravni (HLOP), ki je javno dostopen. HLOP vključuje informacije o opazovanju/načrtovanju, pridobivanju, obdelavi in razširjanju. Načrt delovanja na visoki ravni se določi na podlagi zahtev v zvezi z opazovanjem predvsem od storitev programa Copernicus, nacionalnih zahtev sodelujočih držav programa Copernicus, ustreznih institucij Unije ter drugih uporabnikov, med drugim na podlagi mednarodnih sporazumov, znanstvene uporabe in komercialne dodane vrednosti. Na podlagi zbranih zahtev v zvezi z opazovanjem se izvede vrsta simulacij, da se izdelajo scenariji opazovanja ob upoštevanju prednostnih shem in tehničnih omejitev. Posvetovanje z sodelujočimi državami programa Copernicus glede zbiranja zahtev v zvezi z opazovanjem in načrtov opazovanja se običajno opravi enkrat letno na forumu uporabnikov.

72 L 102/ Strategija pridobivanja podatkov upošteva naslednja načela: (a) Pridobivanje podatkov Sentinela-1 se izvede v skladu z osnovnim načrtom misije; (b) Podatki Sentinela-2 se pridobivajo sistematično med 56 J in 84 S nad kopnim, obalnimi območji ter večjimi otoki; (c) Sentineli-3, -5p, -5 in -6 sistematično pridobivajo podatke po celi zemeljski obli; (d) Sentinel-4 sistematično pridobiva podatke v geostacionarni orbiti nad Evropo. 3.7 Seznam podatkovnih produktov iz namenskih misij Copernicus Podatki, pridobljeni s Sentineli, se samodejno prenesejo prek navzdolnje povezave v osrednje zemeljske postaje, sistematično pa jih obdela zemeljski segment za koristne podatke. Podatki se sistematično obdelajo, da se ustvari sklop vnaprej določenih osnovnih produktov (imenovanih stopnja 0, stopnja 1 in stopnja 2). Ti osnovni produkti se dajo na voljo uporabnikom programa Copernicus ( produkti za uporabnike ) v skladu z jasno opredeljenimi časovnimi zamiki v razponu od produktov v skoraj realnem času (NRT) do časovno nekritičnih (NTC) produktov, običajno pa so na voljo v 3 do 24 ali 48 urah po tem, ko jih zazna satelit. Preglednica 3 vsebuje seznam podatkovnih produktov, ki se dajo na voljo iz namenskih misij programa Copernicus. Produkti za uporabnike Sentinel-4, -5 in -6 se določijo v fazi razvoja. Podroben seznam vseh produktov se da na voljo javnosti. Preglednica 3 Povzetek podatkovnih produktov iz namenskih misij programa Copernicus Kategorija produkta za uporabnike Vsebina/opis produkta Sentinel-1 Sintetičnoodprtinski radar, stopnja 0 Stisnjeni neosredotočeni neobdelani podatki sintetičnoodprtinskega radarja Sintetičnoodprtinski radar, stopnja 1, kompleks enojnega pogleda (C) Sintetičnoodprtinski radar, stopnja 1, ugotovljena površinska razdalja s polno ločljivostjo Sintetičnoodprtinski radar, stopnja 2, oceanski produkt Osredotočeni kompleksni podatki sintetičnoodprtinskega radarja, georeferencirani in predstavljeni v geometriji poševnih razdalj Osredotočeni kompleksni podatki sintetičnoodprtinskega radarja, georeferencirani, večpogledni in projicirani na geometrijo površinske razdalje Geolocirani geofizikalni parametri (npr. oceansko vetrno polje, valovni spektri in radialna hitrost) Sentinel-2 Večspektralni instrument, stopnja 1 Večspektralni instrument, stopnja 2 ( 1 ) Odbojnost na vrhu ozračja v kartografski geometriji Odbojnost na dnu ozračja v kartografski geometriji Sentinel-3 (skupno za morje in kopno) Instrument za opazovanje barve oceanov in kopnega (OLCI), stopnja 1 Radiometer za površinsko temperaturo morja in kopnega (STR), stopnja 1 OLCI za sevalnost na vrhu ozračja, ortogeolocirana in ponovno vzorčena STR za temperature svetlosti in sevalnost na vrhu ozračja, ortogeolocirana in ponovno vzorčena

73 L 102/71 Kategorija produkta za uporabnike Vsebina/opis produkta Sentinel-3 morski del Misija površinske topografije (STM), stopnja 2 OLCI, stopnja 2 STR, stopnja 2 Geofizikalni parametri nad oceanom (npr. površinsko povratno sipanje, višina morske gladine, značilna višina valov, globina oceanov, višina plimovanja, koncentracija morskega ledu, nadvodje morskega ledu, hitrost vetra na morski gladini, jakost padavin) Geofizikalni parametri nad oceanom (npr. odbojnost morske gladine, koncentracija pigmenta alg, koncentracija suspendiranih snovi) Temperatura morske gladine Sentinel-3 kopenski del Misija površinske topografije (STM), stopnja 2 OLCI, stopnja 2 STR, stopnja 2 Produkti sinergije med OLCI in STR Geofizikalni parametri nad kopnim (npr. površinsko povratno sipanje, razpon meritev višine, višina površine, gostota in globina snega) Geofizikalni parametri nad kopnim (npr. fotosintezno aktivno sevanje, svetovni vegetacijski indeks) Temperatura površine kopnega Geofizikalni parametri nad kopnim (odbojnost površine kopnega in aerosolna obremenitev nad kopnim) Sentinel-5p Instrument TROPOMI, stopnja 2 Ozon, dušikov dioksid, žveplov dioksid, formaldehid, ogljikov monoksid, metan, aerosoli, oblaki Jason-3 (misija v sodelovanju med Evropo in ZDA, operativne dejavnosti se financirajo iz programa Copernicus) Evidence geofizikalnih podatkov, stopnja 2 Geokodirani produkti v skladu z altimetrijskimi parametri ( 1 ) Ustvarjanje podatkov Sentinel-2 stopnje 2 je na voljo prek osrednjega zemeljskega segmenta Sentinelov, ali pa se omogoči z zbirko orodij, ki se izvaja na strani uporabnikov. Opomba: poimenovanja stopnja 0 (L0), stopnja 1 (L1) in stopnja 2 (L2) se nanašajo na stopnjo obdelave produkta, pri čemer stopnja 0 pomeni nepredelane koristne podatke in podatke instrumentov, stopnja 1 pomeni georeferencirane in umerjene izračunane podatke, stopnja 2 pa pomeni izpeljane geofizikalne spremenljivke. Za misijo površinske topografije (STM) se produkti stopnje 2P in 3 ustvarijo tudi na podlagi produktov stopnje 2 z izboljšanimi geofizikalnimi popravki, popravki popačenosti in prilagoditvijo napak v orbiti. 3.8 Razvoj za posodobitev vesoljske komponente programa Copernicus Spremembe (razen sprememb politike, ki so dogovorjene na politični ravni) zaradi novih ali spreminjajočih se zahtev uporabnikov, ki bi se lahko obravnavale prek postopnega razvoja sedanje infrastrukture vesoljske komponente programa Copernicus, lahko vključujejo: (a) izboljšanje infrastrukture za obdelavo in razširjanje, da se poveča učinkovitost; (b) ustvarjanje novih produktov, ki temeljijo na obstoječih zmogljivostih; (c) nabava novih sklopov podatkov na podlagi obstoječih misij tretjih strani. Za kratkoročne posodobitve vesoljske komponente programa Copernicus se uporabi postopek upravljanja sprememb, ki vključuje naslednje splošne korake: (1) opredelitev potrebnih sprememb; (2) vložitev zahtevka za spremembo s strani Komisije, ESA ali EUMETSAT;

74 L 102/ (3) analiza zahtevka za spremembo, vključno z analizo učinka (tehnični in stroškovni učinek ter učinek na časovni načrt); (4) sporazum Komisije o izvedbi predlaganih sprememb; (5) izvedba sprememb. 3.9 Razvojne dejavnosti za zmanjševanje operativnih tveganj Da se zagotovi zaščita satelitov Copernicus pred tveganjem trkov, ESA in EUMETSAT upoštevata okvir podpore Unije za nadzor in spremljanje v vesolju (SST), vzpostavljen v skladu s Sklepom št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ). Zadevni ukrepi se nanašajo na vesoljsko komponento programa Copernicus z vključitvijo funkcije zagotavljanja storitev SST upravljavcem vesoljskih plovil in javnim organom. 4. SODELUJOČE MISIJE COPERNICUS 4.1 Splošno Sodelujoče misije Copernicus pomeni misije opazovanja Zemlje iz vesolja za pridobivanje podatkov za program Copernicus, ki dopolnjujejo podatke iz namenskih misij. Program Copernicus pridobi podatke iz sodelujočih misij Copernicus za izpolnitev potreb po podatkih, kot so opisane v oddelku 1, kadar teh zahtev ni mogoče izpolniti s sateliti Sentinel. Podatki iz sodelujočih misij Copernicus so lahko brezplačni ali pa se lahko nabavijo pod posebnimi licenčnimi pogoji. Za sklope podatkov, za katere so sodelujoče misije Copernicus določile omejevalne pogoje razširjanja, se uporabljajo naslednje kategorije uporabnikov: (a) storitve programa Copernicus; (b) institucije in organi Unije; (c) udeleženci raziskovalnega projekta, ki se financira v okviru raziskovalnih programov Unije; (d) javni organi držav članic EU in sodelujoče države programa Copernicus; (e) mednarodne organizacije in mednarodne nevladne organizacije; (f) širša javnost. 4.2 Splošni postopek Na podlagi dokumenta o zahtevah za podatkovno skladišče (glej oddelek 1) ESA in EUMETSAT opravita skupno analizo, da se ugotovi, katere sklope podatkov je treba nabaviti in kateri se lahko pridobijo od misij tretjih strani brez postopka nabave. Rezultati te analize se zabeležijo v skupnem dokumentu za sledenje podatkom iz podatkovnega skladišča. Sklopi podatkov, ki jih predloži ESA, so podrobneje opisani v portfelju dostopa do podatkov (DAP), sklopi podatkov, ki jih predloži EUMETSAT, pa so podrobneje opisani v specifikacijah za raven storitve (S). O stopnji uporabe sklopov podatkov ESA in EUMETSAT poročata vsako četrtletje. Nabava/iskanje podatkov tretjih strani se po potrebi prilagodi glede na stopnjo uporabe podatkov in analizo potreb. 4.3 Nabava podatkov od sodelujočih misij Copernicus Za podatke, ki jih je treba nabaviti od sodelujočih misij, se s ponudniki teh podatkov opravijo pogajanja glede licenčnih pogojev. Ti licenčni pogoji lahko odstopajo od politike odprtih podatkov. Dejavnosti nabave podatkov so v pristojnosti ESA in se osredotočajo na zagotavljanje podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, iz nacionalnih ali mednarodnih misij, tako zasebnih kot institucionalnih. OSNOVNI sklopi podatkov se nabavijo na podlagi predhodno določenih specifikacij, DODATNI sklopi podatkov pa na podlagi mehanizma kvot in količinskih sporazumov s ponudniki podatkov, da se podatki zagotovijo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Dejavnosti nabave vključujejo: (a) analizo potreb, opredelitev specifikacij za nabavo podatkov ter izbor ustreznih ponudnikov; (b) nabavo dejanskih podatkov na podlagi licenc ali nakupa virov; ( 1 ) Sklep št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (UL L 158, , str. 227).

75 L 102/73 (c) vključevanje sodelujočih misij v zemeljsko infrastrukturo vesoljske komponente programa Copernicus ali njihovo izključevanje; (d) uskladitev in enotno zagotavljanje podatkov, tudi v primerih obsežnih zbirk podatkov iz različnih misij. Nabavljeni sklopi podatkov lahko vključujejo podatke iz naslednjih sodelujočih misij (neizčrpni seznami, izčrpen seznam na voljo na Pleiades 1 A/B, Deimos-2, Worldview-1/2, Radarsat-2, TerraSAR-X, COSMO- Skymed (1/2/3/4), RISAT-1, Proba-V, GeoEye-1, SPOT-5/6/7 itd. 4.4 Dostop do podatkov sodelujočih misij, ki ne zahteva postopka nabave Dostop do podatkov iz misij tretjih strani, ki ne vključuje nabave podatkov, zagotovita ESA, vključno s podatki iz misij Earth Explorer, in EUMETSAT, vključno s podatki iz misij EUMETSAT. EUMETSAT bi morala zagotoviti dostop do podatkov iz lastnih misij in izbranih misij tretjih strani, ki zadevajo storitve v zvezi z morjem, ozračjem in podnebnimi spremembami. V zvezi s tem misije tretjih strani pomenijo misije, ki jih izvajajo satelitski operaterji, s katerimi EUMETSAT uradno sodeluje in/ali je z njimi sklenil sporazume o izmenjavi podatkov. Te dejavnosti zajemajo naslednje: (a) dostop in zagotavljanje podatkov sodelujočih misij Copernicus za storitve in uporabnike programa Copernicus; (b) obdelavo takih podatkov in njihovo oblikovanje v ustrezne produkte, kjer je to primerno; (c) razširjanje teh podatkov in produktov s pomočjo infrastrukture in storitev EUMETSAT za večmisijsko razširjanje. Sklopi podatkov iz tega naslova lahko vključujejo podatke iz naslednjih misij: Meteosat, Metop, Suomi-NPP, Landsat, Cryosat idr. 5. RAZŠIRJANJE PODATKOV VESOLJSKE KOMPONENTE PROGRAMA COPERNICUS Razširjanje podatkov zajema vse dejavnosti in funkcije za izvajanje in zagotavljanje dostopa do (izbirne storitve) in/ali dostavo (potisne storitve) podatkov namenskih in sodelujočih misij uporabnikom programa Copernicus. Razširjanje podatkov vesoljske komponente programa Copernicus vključuje: (a) namensko infrastrukturo za dostop do podatkov; (b) uporabniške storitve. Infrastruktura za dostop do podatkov programa Copernicus izvaja politiko glede podatkov programa Copernicus in je prilagojena potrebam vnaprej določenega sklopa tipologij uporabnikov, to so storitve programa Copernicus, države članice, mednarodni partnerji in drugi/znanstveni uporabniki. Dostop do podatkov in infrastrukture za razširjanja podatkov vključuje naslednje elemente: (a) infrastrukturo za dostop do podatkov (vozlišča Sentinel); (b) spletni dostop do podatkov; (c) spletni dostop do podatkov Copernicus; (d) usklajen sistem za dostop do podatkov sodelujočih misij; (e) evropski satelitski sistem podajanja podatkovnih relejev (EDRS); (f) EUMETCast; (g) podatkovno središče EUMETSAT; (h) infrastrukturo za storitve dostopa do podatkov in informacij. Sistemi za razširjanje podatkov vesoljske komponente programa Copernicus vključujejo razpoložljive podatkovne produkte, kot so navedeni v preglednici 4.

76 L 102/ Preglednica 4 Pregled sistemov za razširjanje podatkov vesoljske komponente programa Copernicus Sistem za razširjanje podatkov Vozlišča Sentinel Spletni dostop do podatkov Copernicus Spletni dostop do podatkov Usklajen sistem za dostop do podatkov EUMETCast Podatkovno središče EUMETSAT Infrastruktura za storitve dostopa do podatkov in informacij Opis Infrastruktura za dostop do podatkov, ki jo upravlja ESA in omogoča pridobivanje podatkov programa Copernicus za: storitve programa Copernicus (podatkovno vozlišče za storitve programa Copernicus), sodelujoče države programa Copernicus (sodelovalno podatkovno vozlišče), mednarodne partnerje (mednarodno podatkovno vozlišče), odprti dostop (vozlišče za odprt dostop do podatkov Copernicus) Infrastruktura za dostop do podatkov, ki jo upravlja EUMETSAT in uporabnikom omogoča pridobivanje podatkov progama Copernicus Infrastruktura za dostop do podatkov, ki jo upravlja EUMETSAT ter storitvam in članom ekipe za potrjevanje programa Copernicus omogoča pridobivanje podatkov programa Copernicus Infrastruktura za dostop do podatkov, ki jo upravlja ESA in uporabniku omogoča prenos podatkov sodelujočih misij Satelitska in prizemna storitev, ki jo upravlja EUMETSAT in zagotavlja oddajanje produktov iz podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje v okviru programa Copernicus, v skoraj realnem času več uporabnikom hkrati Zagotavljanje sklopov podatkov in produktov programa Copernicus za celotno življenjsko dobo misije, ki jih lahko naročijo končni uporabniki z uporabo mehanizma za iskanje, filtriranje in naročanje Infrastruktura, ki uporabnikom omogoča dostop, obdelavo in analizo podatkov in informacij programa Copernicus Razpoložljivi podatkovni produkti (trenutno stanje) Sentinel-1, Sentinel-2, Sentinel-3 (kopenski del) Podatki v skoraj realnem času s Sentinel-3 (morski del) in Jason-3 Podatki v skoraj realnem času s Sentinel-3 (morski del) in Jason-3 Podatki sodelujočih misij Podatki v skoraj realnem času misij Sentinel-3 morje, Jason-3 in sodelujočih misij, ki jih distribuira EUMETSAT Arhivirani podatki misij Sentinel-3 morje, Jason-3 in sodelujočih misij, ki jih distribuira EU METSAT Podatki in informacije iz vesoljske in storitvene komponente programa Copernicus Sistemi za razširjanje podatkov služijo različnim skupnostim uporabnikov programa Copernicus; razpoložljivi podatki na posameznih sistemih se optimizirajo glede na potrebe teh skupnosti. Vozlišča Sentinel, ki jih upravlja ESA, so prilagojena različnim tipologijam uporabnikom (storitve programa Copernicus, sodelujoče države, mednarodni partnerji in drugi). Lahko se razlikujejo v svoji sestavi glede na zajamčeno učinkovitost, ponudbo produktov ter dovoljeno število sočasnih prenosov. Podatkovno vozlišče za storitve programa Copernicus zagotovi dostop do vseh produktov misij Sentinel v okviru določenega časovnega zamika (odvisno od produkta) in določene ravni dostopnosti storitev od konca do konca (najmanj 94-odstotna dostopnost za posamezno konstelacijo misij Sentinel). Sodelovalno podatkovno vozlišče in mednarodno podatkovno vozlišče zagotovita dostop z določeno učinkovitostjo do ažuriranega arhiva produktov Sentinel. Vozlišče za odprti dostop programa Copernicus je konfigurirano tako, da se prepreči prezasedenost virov zaradi obsežnih prenosov s strani omejenega števila uporabnikov. Infrastruktura za razširjanje podatkov progama Copernicus se stalno posodablja in izboljšuje zaradi obvladovanja vse večjega števila prenosov uporabnikov in količine podatkov, ki jo je treba distribuirati. Uporabniške storitve vključujejo funkcije, kot so registracija in upravljanje uporabnikov, odkrivanje, storitve pregledovanja in prenosa, službe za pomoč uporabnikom ter gostujoče storitve obdelave.

77 L 102/75 Katalogi distribucijskih storitev programa Copernicus morajo biti interoperabilni med seboj in zagotoviti popolne informacije o katalogih. Podrobni tehnični opisi infrastrukture in dejavnosti za razširjanje podatkov programa Copernicus so dostopni javnosti. 6. RAZVOJ VESOLJSKE KOMPONENTE PROGRAMA COPERNICUS NA PODLAGI ZAHTEV UPORABNIKOV 6.1 Splošno ozadje in postopek Razvoj vesoljske komponente programa Copernicus se nanaša na prilagoditve vesoljske komponente po letu 2020 in tudi po izteku sedanjega večletnega finančnega okvira. To poglavje natančneje opisuje pripravljalne dejavnosti, potrebne za podporo odločitvi glede prihodnjega razvoja vesoljske komponente programa Copernicus v okviru vesoljske strategije. Podrobneje opisuje dejavnosti v zvezi z zahtevami uporabnikov, ki se izvajajo v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira kot pripravljalni ukrepi za razvoj vesoljske komponente programa Copernicus. Te dejavnosti po potrebi upoštevajo elemente dolgoročnega scenarija ESA. Prilagoditve bi lahko vključevale: (a) spremembe sedanje infrastrukture vesoljske komponente; (b) razvoj namenskih misij programa Copernicus; (c) ureditve za pridobivanje podatkov iz sodelujočih misij. Dejavnosti v zvezi z zahtevami uporabnikov, ki jih je treba izvajati za ustrezen razvoj vesoljske komponente programa Copernicus (slika 2), vključujejo: (a) opredelitev prihodnjih zahtev glede opazovanja in vrzeli v opazovanju; (b) analizo možnosti za izpolnitev razvijajočih se potreb po opazovanju, pri čemer te možnosti lahko vključujejo zgoraj navedene prilagoditve. Slika 2 Postopek razvoja vesoljske komponente programa Copernicus 6.2 Opredelitev prihodnjih zahtev glede opazovanja in vrzeli v opazovanju Opredelitev prihodnjih zahtev glede opazovanja in vrzeli v opazovanju je postopek, ki ga vodi Komisija in ga podpirajo razvojne dejavnosti, ki jih izvajajo pooblaščeni subjekti programa Copernicus. Ta postopek zajema tri glavne dejavnosti: (a) posvetovanje z zainteresiranimi stranmi; (b) konsolidacijo in prioritizacijo zahtev uporabnikov; (c) določitev zahtev v zvezi z opazovanjem.