-

Transkripcija

1 Organizacijska informatika INFORMACIJSKA INFRASTRUKTURA V OBLAKU ZA SEGMENT MAJHNIH PODJETIJ Mentorica: doc. dr. Alenka Baggia Kandidatka: Katja Brun Kranj, maj 2015

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Alenki Baggia za vsestransko pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Hvala Mihu Senčarju iz podjetja Sibit d.o.o. za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Hvala Tini Cuomo Zavasnik in Anki Zavasnik za prevod povzetka in lektoriranje. Posebna zahvala gre mojim staršem, ki so mi omogočili študij in me podpirali vseskozi v vseh pogledih. Hvala tudi mojemu Domnu, ki je verjel vame in me ves čas spodbujal pri študiju.

3 POVZETEK Z razpoložljivostjo in nizko cenovno dostopnostjo širokopasovnih internetnih povezav se je razmahnila tudi ponudba informacijskih storitev v oblaku za podjetja. Hkrati z razmahom računalništva v oblaku so se pojavile tudi dileme in potencialne nevarnosti, ki bi lahko bile resna grožnja za poslovanje v podjetjih. V diplomski nalogi so raziskane običajna informacijska infrastruktura v majhnih podjetjih in možnosti, ki jih imajo majhna podjetja za prenos njihove infrastrukture v oblak, ter potencialne nevarnosti uporabe računalništva v oblaku v podjetjih. Raziskava obravnava tudi vprašanje, katero od področij v informatiki je za majhno podjetje smiselno seliti v oblak, ob kakšnih pogojih in katerega izmed ponudnikov oblačnih storitev bi bilo smiselno izbrati. V nalogi so raziskani tudi stroški prehoda poslovanja v oblak in delnega prehoda v oblak. Delni prehod v oblak, se v tem trenutku za majhno podjetje zdi najbolj smiseln. KLJUČNE BESEDE: računalništvo v oblaku infrastruktura kot storitev platforma kot storitev programska oprema kot storitev

4 ABSTRACT With the availability and accessibility of low-cost broadband internet connections, the offer of enterprise cloud computing services has expanded greatly. Simultaneously with the expansion of cloud computing, dilemmas and possible risks emerged that could pose a serious threat for the business operations of enterprises. This thesis presents the research on the usual IT infrastructure in small enterprises and the options that are available to small enterprises to move their infrastructure into the cloud, as well as possible risks of using cloud computing in enterprises. The research also deals with the question which area of informatics should be moved to the cloud in a small enterprise. The conditions and the selection of providers is discussed. The costs of complete and partial adoption of cloud services for the business of a small enterprise are reviewed. The analysis of the current situation shows that partial adoption of cloud services are the most sensible option for a small enterprise. KEY WORDS: - cloud computing - infrastructure as a service - platform as a service - software as a service

5 KAZALO 1. UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDSTAVITEV OKOLJA METODE DELA RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU V MAJHNEM PODJETJU INFORMACIJSKA INFRASTRUKTURA KOT TERMIN RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU KOT TERMIN POSTAVITVENI MODELI RAČUNALNIŠKIH OBLAKOV PREDNOSTI IN SLABOSTI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU PONUDNIKI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU NABOR PRODUKTOV BOGASTVO FUNKCIONALNOSTI CENA OSNOVNE UPORABE VARNOSTNI VIDIK IN MOŽNOSTI GOSTOVANJA STRATEGIJA MOBILNIH DOSTOPOV POVEZLJIVOST Z LOKALNO UPORABO PROGRAMSKE OPREME OFFICE11 3. ANKETA: INFORMACIJSKA INFRASTRUKTURA V MAJHNEM PODJETJU METODA ANALIZE STANJA INFORMACIjSKE INFRASTRUKTURE V MAJHNEM PODJETJU ANALIZA ODGOVOROV PREHOD V OBLAK V MAJHNEM PODJETJU VZVODI ZA SELITEV POSLOVANJA V OBLAK V MAJHNEM PODJETJU SELITEV POSLOVANJA MAJHNEGA PODJETJA V OBLAK IZBIRA PONUDNIKA STORITEV RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU IZVAJALEC PREHODA NA POSLOVANJE V OBLAKU STROŠKOVNA OPREDELITEV LICENČNI STROŠKI STROŠKI SELITVE (MIGRACIJE) STROŠKI VZDRŽEVANJA SKUPNI STROŠKI ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI KAZALO TABEL KAZALO SLIK KRATICE IN AKRONIMI PRILOGE Priloga 1 Cena stroškov najema Priloga 2 Stroški vzdrževanja Priloga 3 Skupni stroški Priloga 4 Anketni vprašalnik... 33

6 1. UVOD Ob raziskovanju zgodovine računalništva v oblaku izstopa izjava Steva Balmerja, tedanjega vodilnega v podjetju Microsoft (Kolakowski, 2010): Popolnoma smo za oblak (ang. For the cloud, we're all in. ). Ballmerjeva izjava je napovedala spremembo v razvoju enega vodilnih računalniških podjetij na svetu. Podjetje je v kratkem sredstva za razvoj, ki so bila pretežno namenjena za razvoj naprav in storitev, preusmerilo v oblačne in mobilne storitve (Wood, 2014). Veliki ponudniki programske opreme in storitev so sledili temu trendu in vedno bolj ponujajo svoje rešitve v oblaku ter sistem trženja prilagajajo najemnemu modelu, pri katerem stranka najame le toliko, kot dejansko potrebuje (Lydia Leong et al., 2014). Pojavlja se celo mnenje, da je računalništvo v oblaku revolucija in da bo povsem spremenilo IT-industrijo: Tharam Dillon (2010), Jayalaxmi P. Shetty in H. Kiran Kumar (2015) pa navajata, da zgodnja vpeljava oblaka v podjetju pomeni konkurenčno prednost. Yazn Alshamaila, Savvas Papagiannidis in Feng Li (2013) v raziskavi o integraciji oblaka v majhna in srednje velika podjetja poudarjata, da je računalništvo v oblaku tudi majhnim podjetjem približalo storitve, ki so bile do sedaj na voljo samo za velika podjetja. Saeid Abolfazli et al., 2015 v raziskavi o integraciji oblačnih storitev v Maleziji poudarjajo, da razvite države intenzivno uvajajo oblak ne le zaradi manjših stroškov, temveč tudi zaradi pospešitve in optimizacije poslovnih procesov ter večje prilagodljivosti na trgu. Qi Zhang, Lu Cheng in Raouf Boutaba (2010) v razpravi o izzivih računalništva v oblaku ugotavljajo, da oblak omogoča podjetjem, da začnejo točno s toliko sredstvi, kot jih v danem trenutku potrebujejo, in jih kasneje po potrebi prilagajajo. Stuart Dillon in Gottfried Vossen ugotavljata, da so storitve računalništva v oblaku atraktivne zaradi več razlogov, med drugim zaradi preprostosti uporabe, cenovne politike, razpoložljivosti, zanesljivosti in skalabilnosti PREDSTAVITEV PROBLEMA V diplomski nalogi raziskujemo, kakšno je dejansko stanje v Sloveniji ter kako podjetjem zagotoviti uspešen in varen prehod iz klasične informacijske infrastrukture v enega od oblačnih modelov in ali je prehod sploh smiseln. Za podjetja je namreč bistveno poslovanje, informacijsko infrastrukturo pa prilagajajo svojim zmožnostim in potrebam. Informatika se močno razlikuje tudi glede na velikost podjetja. Majhna podjetja v nasprotju z večjimi poslovnimi subjekti običajno nimajo organizirane svoje lastne IT-službe, prav tako so močno omejena tudi s finančnega vidika vlaganja v ITinfrastrukturo in storitve. Zaradi tega sem se v svoji diplomski nalogi osredotočila na majhna podjetja, katerim je oblačna infrastruktura omogočila storitve, ki so si jih lahko do sedaj privoščili le veliki. Pri raziskavi je pomagalo podjetje Sibit d.o.o. Ena od specialnosti podjetja je tudi integracija sistemov, saj skrbijo za postavitve in vzdrževanje IT-infrastrukture, podjetjem pa pomagajo tudi pri uvedbi oblačnih storitev. Glede na opisano obravnavano podjetje nas zanima slika povprečnega stanja IT-infrastrukture v majhnem podjetju in tudi to, kakšni bi bili najbolj smiselni scenariji prehoda na Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 1

7 oblačno infrastrukturo, saj s smiselno raziskavo lahko svoje izsledke predstavijo tudi potencialnim strankam PREDSTAVITEV OKOLJA Sibit,informacijske rešitve, d.o.o. (v nadaljevanju: Sibit), je podjetje z večletnimi izkušnjami na področju računalništva in informatike. Profesionalna ekipa v Sibitu sodeluje s številnimi majhnimi in srednje velikimi podjetji, v katerih skrbijo za postavitve, prenovo in vzdrževanje informacijskih sistemov. Dejavnosti v podjetju Sibit so v grobem razdeljene na tri področja: sistemsko integracijo, vzdrževanje IT-infrastrukture in programske rešitve po meri. Podjetje Sibit skrbi za IT-infrastrukturo v več kot petsto podjetjih v Sloveniji. Zanima ga, zakaj bi majhnim podjetjem priporočili prehod na storitve računalništva v oblaku, ter prav tako, kakšni so stroški prehoda in v katerih primerih je ta prehod smiseln METODE DELA Pri pripravi diplomskega dela bomo najprej pregledali domačo in tujo literaturo, povezano s konceptom računalništva v oblaku. Ugotovili bomo, ali že obstaja podobna raziskava v tujini, in jo primerjali s predlagano raziskavo. Za raziskavo obstoječega stanja IT-infrastrukture bomo uporabili spletno anketo. Rezultati ankete bodo temelj predloga rešitve prehodov na oblačno infrastrukturo. Vprašalnik bo analiziran, rezultati bodo v raziskavi tudi predstavljeni. Pri raziskavi si bomo pomagali tudi z raziskavo trga obstoječih ponudnikov in raziskali kompatibilnost z obstoječim stanjem. Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 2

8 2. RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU V MAJHNEM PODJETJU V tem poglavju je raziskano, kaj računalništvo v oblaku kot termin sploh je in kakšne vrste storitve obstajajo. Na podlagi spletne ankete, s katero je ugotovljeno običajno stanje informatike v majhnem podjetju, so analizirani trije ponudniki računalništva v oblaku, katerih storitev je primerna za tip majhnega podjetja INFORMACIJSKA INFRASTRUKTURA KOT TERMIN Pred ugotavljanjem, kakšna je tipična informacijska infrastruktura v majhnem podjetju, je treba razčistiti, kaj pravzaprav pomeni ta termin. Še najbolje so ga opisali na spletni strani Fakultete za računalništvo Univerze v Ljubljani, in sicer: Informacijska infrastruktura predstavlja fizične zmogljivosti, storitve in upravljanje, ki podpira vse računalniške resurse (vire) organizacije. Ona opredeljuje način ureditve (organizacije), povezovanja, delovanja in upravljanja računalnikov, računalniškega omrežja, podatkovnih baz in drugih zmogljivost organizacije. V grobem je sestavljena iz petih komponent: računalniške strojne opreme, programske opreme, omrežne opreme, podatkovnih baz in osebja, ki načrtuje, razvija in vzdržuje infrastrukturo oz. skrbi za nemoteno delovanje sistema. (Tea Lončarić et al., 2007 ) Z definicijo se povsem strinjamo, saj informacijska infrastruktura v podjetju pomeni pravzaprav vse, kar je povezano z informatiko v podjetju. Da bi raziskali tipično informacijsko infrastrukturo v majhnem podjetju, smo torej morali anketo zastaviti precej široko in splošno ter v njej zajeti širok spekter v informatiki, od strojne in programske opreme do omrežja, baz in poslovnih programov RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU KOT TERMIN Pojem računalništvo v oblaku je sestavljanka dveh besed, računalništvo in oblak. Izraz računalništvo pomeni vedo o računalnikih in njihovi uporabi ( Izraz oblak pa v IT-svetu navadno pomeni drugo besedo za internet, lahko pa je tudi skrajšava za računalništvo v oblaku. Računalništvo v oblaku se torej lahko opiše kot programske rešitve, računalniška okolja in informacijska infrastruktura, ki so na voljo kot storitev prek omrežja ( Računalništvo v oblaku se v osnovi deli na tri področja (Čurčić, 2010): Infrastruktura kot storitev (IAAS infrastructute as a service) Infrastruktura kot storitev naročnikom ponuja strojne vire, in sicer prostor, procesorje, pomnilnik in prenos podatkov. Naročnik svoje programske rešitve uporablja na najeti infrastrukturi. Kapacitete prilagaja potrebam, vzdrževanje strojne opreme pa ni potrebno. Običajno je ta tip storitve dražji kot ostala dva, zahteva pa tudi primerno usposobljene informatike za nadzor in upravljanje. Največji ponudniki so Windows Azure, Amazon Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 3

9 Web Services, Google Compute Engine, Rackspace Opne Cloud ipd. (Sullivan, 2014) Platforma kot storitev (PAAS platform as a service) Platforma kot storitev omogoča delovanje programske opreme v oblaku. Naročnik lahko na tej platformi razvija svoje aplikacije in tako uporablja svoje rešitve. Te storitve omogoča razvoj aplikacij brez potrebe po nakupu in vzdrževanju lastne strojne in programske infrastrukture. Tipični ponudniki so Engine Yard, Red Hat OpenShift, Google App Engine, Windows Azure Cloud Services ipd. (Sullivan, 2014b) Programska oprema kot storitev (SAAS software as a service) Pri programski opremi kot storitvi aplikacij ni treba namestiti ali zagnati v krajevnem računalniku, prav tako pa se ni treba ubadati z vzdrževanjem in nadgrajevanjem aplikacij. Razvoj lastnih aplikacij v tem primeru ni možen, saj gre za dostop do že razvitih aplikacij prek preprostega spletnega vmesnika. Največji ponudniki so Microsoft Office 365, Google Apps for Business, Zoho Office ipd. (Van Winkle, 2014) Slika 1: Računalništvo v oblaku (vir: Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 4

10 2.3. POSTAVITVENI MODELI RAČUNALNIŠKIH OBLAKOV Vse vrste računalniških oblakov so si med seboj podobne v osnovnih funkcijah. Razlikujejo se le po tem, kdo lahko dostopa do oblaka. Delijo se na: javni oblak, ki je dostopen širši javnosti ali veliki skupini podjetij. Uporabnik ali podjetje premakneta določene storitve ali aplikacije iz podjetja, da jih dobavi in v celoti ureja tretja oseba. Uporabniku ni treba skrbeti za strojno ali programsko opremo, potrebno za opravljanje storitve; zasebni oblak je rešitev, primerna za podjetje, ki želi imeti svoj oblak. V primeru zasebnega oblaka vire za delovanje in upravljanje oblaka zagotavlja podjetje, ali pa za to najame zunanjega ponudnika. Z zasebnim oblakom je mogoče izkoristiti številne prednosti javnega računalništva v oblaku, tudi samopostrežbo storitev, razširljivost in elastičnost, hkrati pa zagotoviti dodaten nadzor in možnosti prilagajanja; hibridni oblak predstavlja kombinacijo zasebnega in javnega oblaka. Kot navaja Brenčič (2010) Notranji viri ostanejo pod nadzorom kupca oz. odjemalca, zunanje vire pa priskrbi ponudnik storitev v oblaku. Občutljivi podatki so varno shranjeni pri odjemalcu, podjetju pa je hkrati na voljo tudi skoraj neomejena prilagodljivost javnega oblaka. Na ta način odjemalci lahko rešijo nekaj problemov, ki zadevajo varnost, in hkrati izkoriščajo prednosti javnega oblaka. Slika 2: Postavitveni modeli tipov računalništva v oblaku (vir: Slika 2 predstavlja različne tipe računalništva v oblaku. Javni in zasebni oblak sestavljata hibridnega. Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 5

11 2.4. PREDNOSTI IN SLABOSTI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU Računalništvo v oblaku je postalo splošno uporabljena metoda dela tako v podjetjih kot tudi pri domačih uporabnikih. Vsak dan se srečujemo s storitvami, ki se uporabljajo splošno, na primer Facebook, Twitter, Gmail ipd. Tem brezplačnim storitvam so hitro sledili tudi poslovni uporabniki, ki so različne tipe svojih ITpotreb selili v oblak. Oblak seveda prinaša določene koristi, ima pa tudi slabosti oziroma nevarnosti. Glavne prednosti in dejavniki, zaradi katerih se podjetja odločajo za storitev računalništva v oblaku, so dostopnost od koder koli in kadar koli ter nizki stroški. Med prednosti lahko štejemo tudi prilagodljivost in skalabilnost, optimizacijo poslovnih procesov, skupinsko delo z dokumenti in datotekami. Pomembni sta tudi okoljska in ekonomska učinkovitost. Računalništvo v oblaku ima tudi svoje slabosti oziroma nevarnosti. Ena izmed večjih dilem je vsekakor vprašanje varnosti. Uporabnik namreč nima polnega nadzora nad podatki, večkrat ne pozna tudi lokacije podatkov. Zahteva tudi stalno in dovolj hitro internetno povezavo. Brez internetnega dostopa ni storitev v oblaku. Lahko pride do izpada pri ponudniku interneta, lahko pa smo na področju, kjer je hitrost povezave slaba ali povezave sploh ni. Klicni dostop je v teh primerih prepočasen. Naletimo lahko tudi na birokratske ovire, kot je skladnost z zakonskimi predpisi. Lokacija shranjevanja podatkov in zagotavljanje dostopa do njih sta lahko v nasprotju s pravnimi predpisi. Tabela 1: Prednosti in slabosti računalništva v oblaku SLABOSTI PREDNOSTI Dostop z različnih naprav: računalnik, tablica, pametni telefon Potrebna zanesljiva in hitra internetna povezava Dostop s katere koli naprave, poznati moramo le uporabniško ime in geslo Nižji stroški strojne opreme Prilagodljivo licenciranje (najemni model glede na število uporabnikov, količino prostora ) Plačilo po uporabi Cenejše vzdrževanje Skupinsko delo Prilagodljivost in skalabilnost Ne vemo, kje točno so podatki Podatki so v rokah ponudnika rešitev v oblaku Kaj se zgodi, če ponudnik preneha delovati Hitrost storitve Podpora uporabnikom je lahko toga, počasna in draga Zahtevna implementacija v podjetju Potrebno šolanje uporabnikov Ekološka prijaznost Varnost pred vdorom Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 6

12 2.5. PONUDNIKI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU V svetu so najbolj razširjene rešitve računalništva v oblaku za model programska oprema kot storitev: Office 365 ponudnika Microsoft, Google Apps for Work ponudnika Google, Zoho Apps ponudnika Zoho. V nadaljevanju je primerjava teh treh rešitev, in sicer: a. nabor produktov, b. bogastvo funkcionalnosti, c. cena osnovne uporabe, d. varnostni vidik in možnosti gostovanja, e. strategija mobilnih dostopov, f. povezljivost z lokalno uporabo programske opreme Office NABOR PRODUKTOV Vsi trije ponudniki ponujajo podoben tip storitve računalništva v oblaku za podjetja. Vsi trije se oglašujejo kot pisarna v oblaku za podjetja. Zoho ima v osnovni različici na voljo večji nabor, Google dopušča uporabo tujih aplikacij znotraj lastne rešitve, Microsoft pa ponuja tudi ostale produkte, kot so Project, Dynamics, Office, ki niso del osnovnega nabora. V tabeli 2 so naštete osnovne funkcionalnosti vseh treh ponudnikov. Tabela 2: Osnovne funkcionalnosti ponudnikov v oblaku Funkcionalnost Office 365 Google Apps Zoho Urejevalnik besedil Word Web App Docs Writer Urejevalnik preglednic Excel Web App Sheets Sheet Urejevalnik predstavitev Powerpoint App Web Slides Show Poslovna e-pošta Outlook Web App Gmail Mail Koledar Outlook Web App Calendar Calendar Internetno mesto Sharepoint Sites Sites Sporočanje videokonference in Skype for Business Hangouts (Google+) Chat/Meeting Beležke OneNote Keep Notebook Vodenje projektov Prostor shranjevanje dokumentov za Projects Onedrive Drive Docs Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 7

13 BOGASTVO FUNKCIONALNOSTI V primerjavi z namizno različico programske opreme Office ima Google Apps le nabor osnovnih funkcionalnosti, ki sicer zadostujejo za osnovno urejanje dokumentov, za napredno urejanje pa ne. Google ima vgrajeno funkcionalnost Research, ki omogoča iskanje po spletu znotraj dokumenta. Uporaben je tudi prevajalnik, ki omogoča prevod besedila v drugi jezik znotraj dokumenta. Slika 3: Funkcionalnost Google translate Produkti Zoha so videti rahlo zastareli in spominjajo na Office 2003, imajo pa vgrajenih nekaj inovativnih funkcionalnosti, kot je na primer spustni seznam za izbiro funkcionalnosti iz menija. Slika 4: Funkcionalnost Zoho Sheet Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 8

14 Office 365 Web Apps so videti podobno kot namizna različica Office 2013, a omogočajo samo del funkcionalnosti le-te. Funkcionalnosti so na podobnem nivoju kot pri Googlu in zaostajajo za naborom funkcionalnosti Zoha. Slika 5 prikazuje razliko nabora funkcionalnosti med Office Web Apps in lokalno nameščenim Office Slika 5: Razlika nabora funkcionalnosti Vsi trije ponudniki omogočajo hkratno skupinsko delo na dokumentih. To je tudi ena največjih prednosti za podjetja in dober vzvod za razmislek o prehodu na oblačne storitve CENA OSNOVNE UPORABE Google Apps ima zelo enostaven poslovni model licenciranja. Njihova storitev stane 4,5 evra na uporabnika mesečno oziroma 45,5 evra na uporabnika letno. Podjetja nimajo možnosti za nakup samo določenega dela nabora produktov, v ceni dobijo vse. Podjetja se nato naknadno odločajo, katera orodja bodo uporabila in katerih ne. Zoho ima štiri tipe licenc. Osnovna je brezplačna, a ima zelo omejen nabor funkcionalnosti in je za podjetja skoraj neprimerna. Cenejši različici staneta 22 evrov na uporabnika letno in 33 evrov na uporabnika letno. Paket, ki je primerljiv z Google Apps in Office 365, pa stane letno 90 evrov na uporabnika. Microsoft ponuja veliko različnih možnosti za najem svojih storitev računalništva v oblaku: od paketov za majhna podjetja do paketov za javne in izobraževalne ustanove. Paketi se začnejo pri ceni 45,6 evrov na uporabnika letno do 115,2 evrov na uporabnika letno. Dražji paket vsebuje tudi lokalno različico Office 2013, kar je v primerjavi s konkurenco velika prednost. Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 9

15 VARNOSTNI VIDIK IN MOŽNOSTI GOSTOVANJA Z vidika varnostni so vsi trije ponudniki na zelo visokem nivoju. Vsi ponujajo dvonivojsko zaščito avtentikacije za uporabnike. Podatkovni centri ponujajo vrhunsko zaščito in imajo vsi biometrično zaščiten dostop. Googlova politika zasebnosti dovoljuje skeniranje vseh dokumentov, ki gredo skozi njihove strežnike za potrebe nadaljnje uporabe. Google prav tako ne dovoljuje gostovanja svojih aplikacij lokalno, Microsoft in Zoho pa to omogočata. Microsoft ponuja tudi namenski strežnik za podjetja, ki želijo več kontrole nad svojimi dokumenti zaradi zakonskih oziroma birokratskih ovir. Tabela 3: Primerjava varnostnih vidikov Office 365 Google Apps Zoho Dvonivojska zaščita da da da Skeniranje dokumentov ne da ne Varnost podatkovnega centra Primernost za zdravstvene in finančne ustanove da da da da delno da Lokalno gostovanje da ne da Namenski strežnik da ne ne STRATEGIJA MOBILNIH DOSTOPOV Vsa tri podjetja so osredotočena na mobilnost in omogočajo dostop z različnih vrst naprav. Zoho kot najmanjši ponudnik ponuja največ fleksibilnosti, saj omogoča dostop z mobilnih naprav tudi na prilagojeno spletno stran za pametne naprave (m.zoho.com). Vsi trije ponujajo aplikacije za naprave IOS in Android, Microsoft pa dodaja še aplikacije za naprave z operacijskim sistemom Windows. Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 10

16 Tabela 4: Strategija mobilnih dostopov Office 365 Google Apps Zoho Mobilna spletna stran ne ne da Mobilne Aplikacije da da da iphone da da da Android da da da Windows Phone da ne ne POVEZLJIVOST Z LOKALNO UPORABO PROGRAMSKE OPREME OFFICE Office 365 omogoča najboljšo povezljivost z uporabo lokalno nameščene programske opreme Microsoft Office, kar je razumljivo glede na izvor ponudnika. Ko poskušamo odpreti dokument iz Google Apps oziroma Zoha, pride do izgubljanja podatkov in spremembe formatiranja. Spremembe so nekoliko manjše pri rešitvi Zoho, kljub temu pa je to razlog za skrb v podjetjih, ki že imajo podatke v programski opremi Office in želijo preiti na storitve računalništva v oblaku. Tabela 5 prikazuje razlike v dokumentu, ki je bil narejen v lokalno nameščenem programu (Microsoft Office Word) in odprt pri v vseh treh rešitvah. Google je odstranil črto pod naslovom in spremenil fonte, Zoho je spremenil razmike, Office Web Apps pa dokumenta ni spremenil. Tabela 5: Razlike v dokumentih Izvorna datoteka iz lokalno nameščenega programa Google Docs Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 11

17 Zoho Office Web Apps Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 12

18 3. ANKETA: INFORMACIJSKA INFRASTRUKTURA V MAJHNEM PODJETJU V tem poglavju je analiza rezultatov ankete. Poslana je bila 52 podjetjem v Sloveniji, 37 jih je anketo izpolnilo, 15 pa ne. Anketo sestavlja 21 vprašanj, pri nekaterih je mogočih več odgovorov. Celotni anketni vprašalnik je priložen v Prilogi METODA ANALIZE STANJA INFORMACIJSKE INFRASTRUKTURE V MAJHNEM PODJETJU Za analizo stanja informacijske infrastrukture v majhnem podjetju je bila izvedena anketa. Na podlagi analize in izpeljanih sklepov ugotavljamo splošno stanje informacijske infrastrukture v Sloveniji. To nam je v pomoč pri analizi vpeljave računalništva v oblaku v majhno podjetje. Anketa je pripravljena z orodjem 1KA ( ki je odprtokodna aplikacija za spletno storitev anketiranja. Podpira izdelavo in izvedbo ankete ter tudi analizo rezultatov ANALIZA ODGOVOROV V anketi je bila večina pravnih subjektov družba z omejeno odgovornostjo. Teh je bilo kar 92 %, zgolj 3 % so bili samostojni podjetniki. Ostale pravne oblike niso bile zastopane. Večina anketirancev je bila iz osrednje Slovenije (70 %), ostali iz gorenjske in primorske (samo 3 %) regije Število zaposlenih je veliko bolj razpršeno. To prikazuje tabela 6, iz katere je razvidno, da je večina anketirancev iz majhnih podjetij z do 10 zaposlenimi. Tabela 6: Število zaposlenih v organizaciji Število zaposlenih v organizaciji Odgovori Frekvenca Odstotek 1 (1-5) % 2 (6-10) % 3 (11-20) 2 5 % 4 (21-50) 8 22 % 5 (več kot 50) 3 8 % Skupaj % Večina anketirancev je imela vodilni položaj v podjetju in iz tega sklepamo, da imajo odločilno besedo pri IT-odločitvah. Struktura vloge anketiranca v podjetju je razvidna iz tabele 7. Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 13

19 Tabela 7: Primarna vloga Kakšna je vaša primarna vloga v podjetju? Odgovori Frekvenca Veljavni 1 (Glavni izvršni direktor) % 2 (Direktor / vodja informatike) 4 11 % 3 (Direktor / vodja financ) 0 0 % 4 (Direktor / vodja prodaje) 6 17 % 5 (Vodja drugega strokovnega področja) 3 9 % 6 (Informatik / poslovni informatik) 0 0 % 7 (Administrativni delavec) 0 0 % 8 (Zunanji sodelavec) 0 0 % 9 (Drugo:) 1 3 % Skupaj % Zelo razpršeni so odgovori pri vprašanju, kdo v organizaciji je odgovoren za informatiko. Iz odgovorov vidimo, da za skoraj polovico podjetij skrbi izključno zunanji izvajalec in da imajo pri približno 20 % tako zunanjega izvajalca kot notranjega informatika. Le 30 % podjetij skrbi samo za svojo informatiko. Večina majhnih podjetij namenja za informatiko do 5 % svojega letnega prometa, le 14 % jih nameni več kot 5 %. Pri vprašanju, koliko zaposlenih v vašem podjetju uporablja računalnik, prenosnik, tablico ali pametni telefon pri svojem delu, lahko sklepamo, da skoraj vsak zaposleni v majhnem podjetju za svoje delo uporablja pametno napravo, povezano v internet. To lahko sklepamo zato, ker so odgovori praktično identični z odgovori o številu zaposlenih v podjetju. Tabela 8: Uporaba pametnih naprav v organizaciji Koliko zaposlenih v vašem podjetju uporablja računalnik, prenosnik, tablico ali pametni telefon pri svojem delu? Odgovori Frekvenca Veljavni 1 (1-5) % 2 (6-10) % 3 (11-20) 1 3 % 4 (21-50) 8 23 % 5 (več kot 50) 3 9 % Skupaj % Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 14

20 Na vprašanje, kolikšno je po vaših ocenah število vseh uporabniških računalniških naprav (namiznih in prenosnih računalnikov, tablic, pametnih telefonov) v vaši organizaciji, smo dobili zelo razpršene odgovore. Število namreč niha od dveh do 600 naprav, povprečna vrednost pa je skoraj 40 naprav. Iz povprečnega števila zaposlenih v majhnem podjetju lahko sklepamo, da ima zaposleni na voljo vsaj dve napravi za dostop do poslovnih podatkov. Iz prakse lahko sklepamo, da imajo poleg osebnega računalnika oziroma prenosnika na voljo še pametni telefon. Večina zaposlenih v majhnih podjetjih ima omogočen dostop do poslovnih podatkov tudi zunaj sedeža podjetja. Iz tega lahko ugotovimo, da je računalništvo v oblaku primerna rešitev vsaj za nekatere vrste dostopanja do podatkov. Tabela 9: Dostop zaposlenih do podatkov zunaj organizacije Ali je zaposlenim omogočen dostop do poslovnih podatkov tudi zunaj sedeža vašega podjetja? Odgovori Frekvenca Veljavni 1 (da) % 2 (ne) 5 14 % Skupaj % Iz odgovorov na vprašanja lahko vidimo, da majhna podjetja povečini omogočajo dostop od zunaj do elektronske pošte, malo manj do poslovnih dokumentov, najmanj pa do programa za poslovanje. Menim, da so rezultati povezani tudi z zahtevnostjo dostopa do tipa podatkov od zunaj. Praktično vse organizacije za svoje poslovanje uporabljajo elektronsko pošto, vendar različne tipe storitve. Kar 35 % podjetij za elektronsko pošto uporablja lastni poštni strežnik, ostali pa so razpršeni na uporabo plačljive elektronske pošte v oblaku in elektronsko pošto brezplačnih ponudnikov. Tabela 10: Oblike elektronske pošte v organizacijah Katero obliko elektronske pošte uporabljate v vaši organizaciji? Odgovori Frekvenca Veljavni 1 (elektronsko pošto brezplačnih ponudnikov (gmail, yahoo mail, siol.net,...)) 8 23 % 2 (storitev plačljive elektronske pošte v oblaku) % 3 (lastni poštni strežnik) % 4 (elektronsko pošto s spletnim gostovanjem (pop3, imap)) 4 11 % Skupaj % Pri 70 % majhnih podjetij še vedno hranijo svoje poslovne podatke na centralnem strežniku, 30 % jih ima podatke razpršene po računalniških napravah zaposlenih, 40 % pa jih hrani podatke pri ponudniku storitev v oblaku. V primerjavi s prejšnjim vprašanjem vidimo, da še večji odstotek ta tip podatkov hrani pri sebi. Sklepamo lahko, da je za to več razlogov: internetna povezava, cena storitve hranjenja v oblaku in nadzor nad dostopom do datotek od zunaj. Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 15

21 Večina podjetij uporablja namenski program za poslovanje (ang. Enterprise resource planning ali ERP program) za izdelavo računov, dobavnic, nalogov ipd. Večina ima program nameščen na namenskem strežniku v podjetju oziroma na enem izmed računalnikov, 24 % pa za te potrebe uporablja ponudnika storitev v oblaku. Iz odgovorov na sklop o vprašanjih varnostne kopije podatkov vidimo, da imajo podjetja večinoma to področje urejeno, predvsem varnostno kopirajo program za poslovanje in poslovne dokumente, elektronsko pošto pa v 70 odstotkih. Tabela 11: Varnostna kopija podatkov v majhnih podjetjih Za katere od naštetih možnosti vaša organizacija izdeluje varnostno kopijo podatkov? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni Frekvence Veljavni Elektronska pošta % % Poslovni dokumenti % % Program za poslovanje % % Drugo: 3 9 % 3 4 % SKUPAJ % Varnostno kopijo podjetja povečini hranijo znotraj organizacije in hkrati na drugi lokaciji zunaj podjetja, varnostno kopijo pri ponudniku storitve v oblaku pa ima urejeno 34 % podjetij. Pri zadnjem vprašanju nas je zanimal tip dostopa do interneta. Kar 63 % podjetij ima hiter širokopasovni dostop do interneta po optični povezavi, kar nekaj podjetij ima dvojni dostop do interneta. To kaže na to, da ta del Slovenije nima težav s hitrim dostopom do interneta in s tem tudi ne do oblačnih storitev. Tabela 12: Dostop do interneta v majhnih podjetjih Kakšen internetni dostop uporabljate v vaši organizaciji? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni Frekvence Veljavni Dostop preko xdsl 9 26 % 9 19 % Dostop preko optičnega omrežja % % Dostop preko kabelskega omrežja 7 20 % 7 15 % Dostop preko 3G/4G omrežja ali drugih brezžičnih tehnologij % % SKUPAJ % Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 16

22 4. PREHOD V OBLAK V MAJHNEM PODJETJU V tem poglavju ugotavljamo, katere dele poslovanja v majhnem podjetju je glede na rezultate ankete smiselno seliti v oblak, po kakšnih pogojih in na kakšen način. Danes znamo našteti veliko poslovnih razlogov, zakaj preseliti poslovanje v oblak. Konec koncev je ta cenejši, enostavnejši in prilagodljivejši. Tisto, kar večino podjetij zadržuje pred tem korakom, je strah pred velikimi spremembami. Zaradi tega je smiselno razmišljati tudi o postopnem prehodu v oblak. Pri tem so lahko v pomoč konkretni dogodki, ki podjetje prisilijo v razmislek o postopnem prehodu v oblak. Ta se lahko začne s selitvijo manjših in manj pomembnih aplikacij ter procesov ter se kasneje nadaljuje s selitvijo vitalnih delov informacijskega sistema podjetja VZVODI ZA SELITEV POSLOVANJA V OBLAK V MAJHNEM PODJETJU Sodobno poslovanje je z informacijsko tehnologijo prežeto že na vsakem koraku in ni podjetja, ki se ne srečuje z izzivi nadgradnje, optimizacije in stalne rasti ITpotreb. Vsakič, ko prerastete svoje IT-rešitve za podporo interne komunikacije, upravljanja z dokumenti, arhiviranja, gostovanja spletnih strani, CRM in drugih poslovnih procesov, se danes pojavi enako vprašanje ali zmoremo poslovne potrebe podpreti z nadgradnjo trenutne infrastrukture ali je bolj smiselno uporabiti rešitve v oblaku? Danes ni treba dolgo iskati, da najdemo množico poslovnih razlogov, zakaj preseliti svoje podatke, aplikacije in celotno poslovanje v oblak. Ta je cenejši, enostavnejši, prilagaja se potrebam podjetja in tako lažje ponudi podporo tako pri rasti kot pri krčenju. Poleg tega ga lahko po vzpostavitvi začnemo uporabljati takoj, obenem pa nam ponudniki storitev v oblaku dajejo tudi tehnično podporo. Skratka, na prvi pogled se zdi, da je oblak rešitev za vsa tehnološka vprašanja ter tudi za marsikatero finančno vprašanje in težavo, ki se pojavlja v podjetjih. Podjetja največkrat dlje časa razmišljajo o prehodu v oblak, saj se načeloma branijo velikih sprememb, kar odločitev za oblak zagotovo je. Ob tem jih skrbi varnost podatkov, dosegljivost storitve, odvisnost od ponudnika storitev v oblaku in morebitno spreminjanje poslovnih pogojev. A tisto, kar majhno podjetje na koncu vseeno prepriča, da se odloči za prehod v oblak, so konkretni dogodki, kjer koristi storitev v oblaku premagajo strah pred spremembami. V tabeli 13 so prikazani najpogostejši vzvodi za selitve poslovanja v oblak, ki smo jih ugotovili. Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 17

23 Tabela 13: Vzvodi za selitev poslovanja v oblak Vzvod Razlaga Ustanovitev novega podjetja Ob ustanovitvi podjetja tehnološka infrastruktura običajno še ni vzpostavljena. Pred rešitvami v oblaku je podjetje potrebovalo nekaj kapitala tudi zato, da je vzpostavilo svojo e- pošto, poslovne aplikacije in strežnike. Z rešitvami v oblaku te začetne investicije ni, saj zahtevajo le nespremenljivo mesečno naročnino, podjetjem pa zagotavljajo enako prvovrstno tehnologijo, kot jo imajo velika podjetja. Zato je ob ustanovitvi podjetja smiselno že takoj vse IT-dele svojih procesov voditi v oblaku. Iztekajoča se življenjska doba strežnikov in druge IT-opreme Običajna življenjska doba strežnikov je 5 do 6 let, delovnih postaj pa okoli 3 leta. Ko se izrabi trenutna IT-oprema, podjetje lahko prihrani znaten del sredstev. Izognemo se strošku investicije ter hkrati tudi stroškom vzdrževanja in upravljanja z opremo. Enako je smiselno ravnati, če obstoječi strežnik zaradi širitve poslovanja in večjega števila uporabnikov postane premalo zmogljiv. Tudi pri tem je utemeljen razmislek o nadgradnji s prehodom v oblak, in ne z nakupom nove strojne opreme. Natančno načrtovanje IT-stroškov Računalništvo v oblaku omogoča natančno načrtovanje stroškov za IT. Oblak omogoča nadzor nad tehnično podporo in stroškom na uporabnika in tudi v primeru, ko se storitev potrebuje le v določenih časovnih intervalih. Potrebe je mogoče prilagajati glede na posamezno uro dneva, česar lastna infrastruktura ne more zagotoviti. Prilagodljiv način licenciranja Spreminjanje števila uporabnikov Oblak omogoča nakup licenc glede na trenutne potrebe in plačilo licenc na mesečnem oziroma letnem nivoju. V primeru zmanjšanja potreb je se enostavno zmanjša število licenc, strošek pa se sorazmerno zmanjša. Če se v podjetju hitro spreminja število uporabnikov, zaposlenih, so rešitve v Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 18

24 oblaku boljše, predvsem zaradi prilagodljivosti. Uporabnike lahko kadarkoli dodajamo in odvzemamo. Hitro spreminjanje količine podatkov Lokalna infrastruktura se običajno nastavi, da ustreza pričakovani rasti, in ob padcu prometa ne bo ta infrastruktura nič cenejša. Če pa promet raste hitreje od načrtovanega, se pojavi potreba po dodatnih resursih za nakup in ponovno postavitev strojne opreme. Z rešitvami v oblaku teh težav ni. Plačilo je glede na dejansko porabo (lahko tudi nižje, če je poraba manjša), ponudniki pa imajo dovolj kapacitet, da se hitro odzovejo na povečane potrebe. Informatizacija procesov v podjetju O prehodu v oblak je smiselno razmisliti tudi pri informatizaciji posameznih procesov v podjetju, npr. pri dokumentnih sistemih, CRM-sistemih, spletni trgovini ipd. Uvajanje sprememb poteka postopno in postopno raste tudi potreba po IKT-infrastrukturi ter številu uporabnikov. Prehod v oblak je tako hitrejši, cenejši in manj tvegan. Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 19

25 4.2. SELITEV POSLOVANJA MAJHNEGA PODJETJA V OBLAK Vsako podjetje za svoje poslovanje potrebuje informacijsko infrastrukturo. Tipična lokalna infrastruktura v majhnem podjetju je prikazana na sliki 6. Slika 6: Topologija tipične IT-infrastrukture v majhnem podjetju Vidimo, da je infrastruktura sestavljena iz omrežne opreme, ki zagotavlja povezljivost in dostop do interneta, delovnih postaj (osebni računalniki, prenosniki), tiskalnikov, strežnikov in uporabnikov. Majhno podjetje za svoje poslovanje izrablja infrastrukturo, ki omogoča podporo za naslednje najbolj tipične procese: a. elektronska pošta, koledarji in kontakti, b. dokumentni sistem (za hranjenje poslovnih dokumentov), c. program za poslovanje (ERP-sistem), d. program za upravljanje odnosov s strankami (CRM-sistem), e. spletna stran in spletna trgovina. Vsako od teh področij podjetje lahko seli v oblak, lahko vse skupaj, nekaj procesov ali tudi samo enega. Kot sem že ugotovila v prejšnjih poglavjih, je za selitev teh temeljnih IT-procesov v majhnem podjetju najustreznejša opcija programska oprema kot storitev, saj ostali primeri v majhnem podjetju največkrat niso ekonomsko upravičeni. Podjetje se mora torej prilagoditi že pripravljenim storitvam ponudnikov. Delno jih sicer lahko prilagodi svojim potrebam in poslovnim procesom, a le znotraj samih funkcionalnosti programske opreme v oblaku IZBIRA PONUDNIKA STORITEV RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU Podjetje se mora najprej odločiti o ponudniku storitev računalništva v oblaku. Pri izbiri so pomembni naslednji kriteriji: a. varnost, Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 20

26 b. hranjenje podatkov, c. razpoložljivost, d. podpora, e. dodatki in nadgradnje, f. integracija, g. uporabnost, h. pogodbe, i. infrastruktura, j. reference. a. Varnost je verjetno eden večjih zadržkov podjetij pri selitvi poslovanja v oblak. V večini primerov je ta zadržek neutemeljen, saj je varnost lokalnih podatkovnih centrov na veliko nižjem nivoju. Ponudnik storitev mora imeti zagotovljeno naslednje: podatkovni center z certifikacijo SAS70 Tier 4, požarni zid, sistem za odkrivanje vdorov, zaščita SSL prometa in aplikacij, 24 x 7-spremljanje varnosti, potrjeni certifikati za varnost podatkovnih centrov. b. Vse podatke bo shranjeval in upravljal ponudnik storitev, zato mora podjetje imeti zagotovilo, da ima polno pravico do njih. Pomembno je vedeti in poznati naslednje: politiko ponudnika storitev do podatkov podjetja, politiko ponudnika storitev za prenosljivost podatkov, da se kontaktni podatki uporabnika nikoli ne bodo posredovali drugam, da poslovni podatki niso dosegljivi nikomur drugemu, le pooblaščenim osebam, da ima podjetje poln dostop do svojih podatkov, da podjetje lahko izvozi podatke v splošno razširjenih formatih. Podjetje mora imeti možnost za hitro obnovitev podatkov, če ponudnik preneha s poslovanjem ali če podjetje prekine sodelovanje z njim. c. Razpoložljivost storitve je za poslovanje podjetja izredno pomembna. Boljši ponudniki zagotavljajo: vsaj 99,5 %-no razpoložljivost, redundantne podatkovne centre s podvojenimi podatki ob katastrofalni odpovedi, nadomestne strežnike, če odpove strojna oprema, 24 x-spremljanje delovanja sistema, nadomestilo, če je izpad večji, kot je določen v SLA-pogodbi. d. Podpora je izredno velikega pomena pri izbiri ponudnika. Podjetje pri izbiri upošteva: fleksibilne možnosti podpore, kot so podpora po elektronki pošti, telefonu, preko socialnih omrežij ipd., podpora v delovnem času podjetja, profesionalnost osebja, široko bazo znanja, ki omogoča zaposlenim v podjetju, da si lahko pomagajo tudi sami, Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 21

27 neomejeno število prijav napak brez dodatnih stroškov. e. Dodatki in nadgradnje so del storitve pri ponudniku. Podjetje navadno zanima, kako pogosto se pojavljajo nove funkcionalnosti in nadgradnje ter koliko se upošteva mnenje uporabnikov pri načrtovanju nadgradnje. Ponudnik mora zagotavljati: pogoste nadgradnje in nove funkcionalnosti nekajkrat letno, da nadgradnje ne zahtevajo prekinitev storitve in so preproste, vzvode komuniciranja s strankami (forumi, socialna omrežja ipd.) za potrebe povratnih informacij in predlogov zaradi vključitve le-te v nadaljnje nadgradnje in funkcionalnosti. f. Ne glede na to, da se podjetje seli na storitev v oblaku, potrebuje aplikacija v oblaku povezavo do lokalne infrastrukture. Zagotoviti je treba, da bo storitev delovala z obstoječimi aplikacijami, ki so nameščene lokalno, in kako jih bomo integrirali. Izogibati se je treba ponudnikom z omejenimi zmožnostmi integracije in tistim, ki za integracijo potrebujejo drago in dolgotrajno programiranje. Idealni so ponudniki, ki uporabljajo standardne programske vmesnike, ker to pomeni hitrejšo, lažjo in cenejšo integracijo. g. Programske rešitve, nameščene lokalno, so nagnjene k težki uporabi in kompleksnosti, rešitve računalništva v oblaku pa težijo k preprostosti uporabe in večji intuitivnosti. Rešitve, ki so težke za uporabo, večajo stroške lastništva, zahtevajo več šolanja in uporabniki jih težje posvojijo. Pri izbiri rešitve je treba preveriti prijaznost do uporabnikov, in ne verjeti na besedo ponudniku. Ponudnik v te namene omogoča brezplačno testno obdobje. Podjetje naj se nagiba k izbiri rešitve, ki je preprosta za uporabo, kot npr. Facebook, Gmail in ostale priljubljene spletne aplikacije. h. Pri izbiranju je pomembno, da so pogodbena razmerja med ponudnikom in podjetjem prilagodljiva. Pomembne so informacije o načinu naročnin, ali je mogoče plačevati po porabi in ali se lahko dobijo posebni pogoji pri podpisu dolgoročne pogodbe. Pomembna je tudi možnost za prekinitev pogodbe kadarkoli, brez morebitne kazni. i. Treba se je pozanimati, kakšno infrastrukturo ima ponudnik. Podjetje naj se izogiba ponudnikom, ki gostujejo drugje ali imajo samo en podatkovni center. Ponudnik z več podatkovnimi centri se hitreje prilagaja hitri rasti potreb svojih uporabnikov, ima lahko veliko več uporabnikov/naročnikov in v prihodnosti zato tudi nižjo ceno storitve. j. Pri izbiranju ponudnika so pomembne tudi reference in referenčne zgodbe, ki so največje zagotovilo za kakovost storitve. Pomembno je, da ponudnik da možnost kontaktov do referenčnih strank, ki jih podjetje lahko izpraša o uporabnosti, funkcionalnosti in zanesljivosti storitve. Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 22

28 IZVAJALEC PREHODA NA POSLOVANJE V OBLAKU Majhno podjetje običajno nima znanja oziroma osebja, ki bi lahko samo izpeljalo prehod na oblačne storitve. Prehod je lahko velikokrat zahteven, potrebno je skrbno načrtovanje, izvedba mora potekati brez zapletov in s čim manjšimi prekinitvami poslovanja. Podjetje se odloča med naslednjimi možnostmi: a. prehod bo izpeljalo samo, b. prehod bo izpeljalo z notranjim IT-oddelkom, c. prehod bo zaupalo obstoječemu vzdrževalcu IT-infrastrukture, d. prehod bo zaupalo specializiranemu podjetju, e. prehod bo zaupalo ponudniku oblačnih storitev. Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 23

29 5. STROŠKOVNA OPREDELITEV V tem poglavju so raziskani stroški, ki spremljajo uvedbo oblačnih storitev v majhnih podjetjih. V grobem lahko delimo stroške pri uvedbi programske opreme kot storitve na: a. licenčne stroške, b. stroške migracije oziroma selitve in c. stroške vzdrževanja. Treba se je zavedati, da računalništvo v oblaku ni zagotovilo za nižje, ampak za bolj obvladljive in načrtovane stroške. Res pa je, da se zmanjšajo stroški za strojno opremo LICENČNI STROŠKI Licenčne stroške v oblaku lahko imenujemo tudi stroški najema. Storitev namreč najemamo in plačujemo na mesečnem oziroma letnem nivoju glede na število uporabnikov ali celo glede na porabljene resurse. V tretjem poglavju smo na primeru treh ponudnikov definirali mesečne in letne stroške najema njihove storitve. Ta tip stroškov je najbolj predvidljiv in lahko načrtovan. Priloga 1 prikazuje ceno stroškov najema oblačnih storitev za majhna podjetja pri treh ponudnikih, ki sem jih raziskala STROŠKI SELITVE (MIGRACIJE) Stroški selitve so sestavljeni iz stroškov priprave obstoječe infrastrukture na rešitve v oblaku, stroškov šolanja uporabnikov in stroškov same implementacije storitve. Ta tip stroškov je izredno težko opredeliti, saj je odvisen od več dejavnikov. Nekateri od njih so: a. spekter funkcionalnosti, ki jih bo podjetje selilo v oblak, b. zahtevnost šolanja uporabnikov, c. cena storitve podjetja, ki bo izvedlo migracijo. V povprečju je strošek selitve običajno cena enoletnega najema licenc, pomnožen s številom uporabnikov STROŠKI VZDRŽEVANJA Ne glede na to, da se je določen del poslovanja podjetja selil v oblak in da ta del ne potrebuje lokalne infrastrukture, obstajajo stroški vzdrževanja. Ponudnik oblačnih storitev običajno ponuja podporo zgolj za njihove funkcionalnosti, ne more pa ponuditi podpore za celotni sistem, ki je prepreden. Zato majhna podjetja običajno najamejo zunanjega vzdrževalca, ki jim omogoča pomoč in podporo ob težavah ali potrebi po pomoči pri samemu delovanju. Stroški vzdrževanja so prav tako težko določljivi, saj so odvisni od cene zunanjega vzdrževalca in samega pogodbenega odnosa med vzdrževalcem in uporabnikom. Navežemo se lahko na referenčni cenik storitev združenja za informatiko in telekomunikacije s področja IKT. Po referenčnem ceniku bi bila primerna urna Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 24

30 postavka za stroške vzdrževanja ura za zahtevna dela. Cena urne postavke je 58 evrov. Za nujna dela, ki zahtevajo prerazporeditev resursov (pričetek del naslednji delovni dan), se zaračuna dodatek v višini 50 odstotkov, za zelo nujna dela (pričetek del nemudoma/tekom istega delovnega dne) pa 100 odstotkov. Priloga 2 prikazuje cene letne podpore ob predpostavki, da en uporabnik na letnem nivoju potrebuje eno uro normalne podpore, eno uro s 50- in eno uro s 100-odstotnim dodatkom SKUPNI STROŠKI Skupni stroški uporabe računalništva v oblaku zajemajo stroške najema, stroške vzdrževanja in stroške selitve. Ker so stroški selitve enkraten strošek, jih vodimo posebej, ostala dva stroška pa lahko seštejemo, saj sta dolgoročna stroška. Priloga 3 prikazuje skupne stroške po enem letu, ki zajemajo tudi stroške selitve in skupne stroške brez stroškov selitve. Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 25

31 6. ZAKLJUČEK V diplomski nalogi smo se osredotočili na tipično informacijsko infrastrukturo v majhnem podjetju. Stanje smo ugotavljali z anketo v majhnih podjetjih. Ugotovili smo, da podjetja v veliki meri vsaj nekoliko že uporabljajo storitve v oblaku in da skoraj vsa podjetja omogočajo ali si želijo omogočiti delo zaposlenim zunaj poslovnih prostorov podjetja. Zaposleni večinoma uporabljajo več naprav za dostop do poslovnih podatkov. Najbolj zastopana je programska oprema kot storitev. Podjetja najemajo storitve, kot so elektronska pošta, dokumentni sistemi, sistemi za komuniciranje, CRM- in ERP-programske rešitve. Licenčni modeli so preprosti in storitev se dokaj enostavno implementira v poslovni proces podjetja. Ostali dve storitvi (infrastruktura kot storitev in platforma kot storitev) sta v majhnem podjetju manj zastopani. Primerni sta za večja podjetja, kjer del svojih IT- potreb selijo v celoti v oblak, v majhnih podjetjih pa bi bilo to v tem trenutku stroškovno in poslovno neutemeljeno. V nadaljevanju smo raziskali računalništvo v oblaku kot termin in analizirali tri najpomembnejše ponudnike programske opreme kot storitve za podjetja. V analizi vidimo, kaj nam ponudniki ponujajo, za kakšno ceno ter kakšne so prednosti in slabosti. Ugotavljamo tudi, da je tipično slovensko majhno podjetje precej omejeno pri izbiranju ponudnika, saj je le eden od teh treh lokaliziran in ima široko podporo med slovenskimi integratorji oblačnih storitev. Majhno podjetje mora upoštevati številne dejavnike, ko se odloči za prehod na oblačne storitve, predvsem pa mora dobro vedeti, kaj želi doseči z selitvijo v oblak. Za dobro poslovanje podjetja niso pomembni samo nizki stroški IT-ja, predvsem je pomembno, kako dobro in fleksibilno se IT v podjetju prilagaja potrebam za sprejemljiv strošek. Računalništvo v oblaku samo po sebi niti ni zagotovilo, da je prehod za majhno podjetje sploh smiseln ter da mora biti podjetje izredno pazljivo pri izbiri ponudnika in hkrati izvajalca prehoda. Opredelitev stroškov za uvedbo oblačnih rešitev je bila zelo težka, saj literature na to temo manjka. Lahko je izračunati stroške za najem licenc, stroški za implementacijo in vzdrževanje pa so običajno poslovna skrivnost. Zaradi tega smo si pomagali z referenčnim cenikom IKT-združenja in z nasveti vodilnih v podjetju Sibit d.o.o. Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 26

32 LITERATURA IN VIRI Knjige: Tobias Höllwarth: Pot v oblak, Založba Pasadena, 2012 Članki v revijah: Peter Mell, Timothy Grance : The NIST Definition of Cloud Computing, ComputerSecurity Division Information Technology Laboratory, National Institute of Standards and Technology, Gaithersburg, MD , september 2011 Yazn Alshamaila, Savvas Papagiannidis, Feng Li: Cloud computing adoption by SMEs in the north east of England: A multi-perspective framework, Journal of Enterprise Information Management, Vol. 26 Iss 3 pp , januar 2012 Saeid Abolfazli et al.: Cloud Adoption in Malaysia: Trends, Opportunities, and Challenges, IEEE CLOUD COMPUTING, /15, januar 2015 Qi Zhang, Lu Cheng, Raouf Boutaba: Cloud computing: state-of-the-art and research challenges, The Brazilian Computer Society 2010, april 2010 Stuart Dillon, Gottfried Vossen: SaaS cloud computing in small and medium enterprises: A comparison between Germany and New Zealand, European Research Center for Information Systems, Working Paper No. 19, marec 2014 Jayalaxmi P. Shetty, H. Kiran Kumar: Cloud Computing: An Exploratory Study on Adoption among SME Clusters in Bangalore and Mysore, Indian Journal of Science and Technology, Vol 8(S4), , februar 2015 Poročila, interni dokumenti: Interno gradivo podjetja Sibit d.o.o.: Predpisani postopki za vpeljavo Office 365 Diplomsko delo: Denis Čurčić: Računalništvo v oblaku kot prihodnja konkurenčna prednost malih podjetij, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, 2010 Gradivo konference: th IEEE International Conference on Advanced Information Networking and Applications, Tharam Dillon, Cloud Computing: Issues and Challenges Spletne strani: Rich Wood: Why History (and the Enterprise) Will Be Kind to Steve Ballmer. Pridobljeno : Lydia Leong et al.: Magic Quadrant for Cloud Infrastructure as a Service. Pridobljeno : Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 27

33 Računalništvo v oblaku. Pridobljeno : Office 365. Pridobljeno : Microsoft Azure. Pridobljeno : Zoho. Pridobljeno : Google apps. Pridobljeno : Amazon. Pridobljeno : Opredelitev majhnega podjetja. Pridobljeno : Nicholas Kolakowski: Microsoft CEO Ballmer on Cloud: We're All In. Pridobljeno : Were-All-In Ponudniki SAAS. Pridobljeno : Ponudniki PAAS. Pridobljeno : Ponudniki IAAS. Pridobljeno : Tea Lončarić et al.: Informacijska infrastruktura: e-gradiva za predmet Računalništvo: Pridobljeno : Spletna anketa. Pridobljeno : Postavitveni modeli oblaka. Pridobljeno : Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 28

34 KAZALO TABEL Tabela 1: Prednosti in slabosti računalništva v oblaku... 6 Tabela 2: Osnovne funkcionalnosti ponudnikov v oblaku... 7 Tabela 3: Primerjava varnostnih vidikov Tabela 4: Strategija mobilnih dostopov Tabela 5: Razlike v dokumentih Tabela 6: Število zaposlenih v organizaciji Tabela 7: Primarna vloga Tabela 8: Uporaba pametnih naprav v organizaciji Tabela 9: Dostop zaposlenih do podatkov zunaj organizacije Tabela 10: Oblike elektronske pošte v organizacijah Tabela 11: Varnostna kopija podatkov v majhnih podjetjih Tabela 12: Dostop do interneta v majhnih podjetjih Tabela 13: Vzvodi za selitev poslovanja v oblak KAZALO SLIK Slika 1: Računalništvo v oblaku... 4 Slika 2: Postavitveni modeli tipov računalništva v oblaku... 5 Slika 3: Funkcionalnost Google translate... 8 Slika 4: Funkcionalnost Zoho Sheet... 8 Slika 5: Razlika nabora funkcionalnosti... 9 Slika 6: Topologija tipične IT-infrastrukture v majhnem podjetju KRATICE IN AKRONIMI PAAS: Platform as a Service platforma kot storitev IAAS: Infrastructure as a Servic infrastruktura kot storitev SAAS: Software as a Service programska oprema kot storitev CRM: Costumer relationship management upravljanje odnosov s strankami ERP: Enterpise resource planning celovita programska rešitev Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 29

35 PRILOGE Priloga 1 Cena stroškov najema Cena v EUR Število Office 365 Google Apps Zoho uporabnikov 1 45,6 45, ,2 90, ,8 136, ,4 181, , ,6 272, ,2 318, ,8 363, ,4 409, , ,6 499, ,2 545, ,8 590, ,4 636, , ,6 727, ,2 772, ,8 818, ,4 863, ,6 954, ,2 999, ,8 1045, ,4 1090, , ,6 1181, ,2 1227, ,8 1272, ,4 1318, , Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 30

36 Priloga 2 Stroški vzdrževanja Število Cena v EUR na leto uporabnikov Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 31

37 Priloga 3 Skupni stroški Število uporabnikov Cena v EUR brez stroškov Cena v EUR s stroški migracije migracije Office 365 Google apps Zoho Office 365 Google apps Zoho 1 306,6 306, ,2 351, ,2 612, ,2 612, ,8 919, ,8 919, ,4 1225, ,4 1225, , , ,6 1838, ,6 1838, ,2 2145, ,2 2145, ,8 2451, ,8 2451, ,4 2758, ,4 2758, , , ,6 3370, ,6 3370, ,2 3677, ,2 3677, ,8 3983, ,8 3983, ,4 4290, ,4 4290, , , ,6 4903, ,6 4903, ,2 5209, ,2 5209, ,8 5516, ,8 5516, ,4 5822, ,4 5822, ,6 6435, ,6 6435, ,2 6741, ,2 6741, ,8 7048, ,8 7048, ,4 7354, ,4 7354, , , ,6 7967, ,6 7967, ,2 8274, ,2 8274, ,8 8580, ,8 8580, ,4 8887, ,4 8887, , , Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 32

38 Priloga 4 Anketni vprašalnik Katja Brun: Informacijska infrastruktura v oblaku za segment majhnih podjetij stran 33