ANALIZA INTRASTAT POROČANJA Z VIDIKA POROČEVALSKE ENOTE

Transkripcija

1 Smer organizacija in management delovnih procesov ANALIZA INTRASTAT POROČANJA Z VIDIKA POROČEVALSKE ENOTE Mentorica: doc. dr. Petra Šparl Somentor: viš. pred. dr. Jure Meglič Kandidatka: Marjetka Novak Kranj, januar 2012

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici, doc. dr. Petri Šparl in somentorju, viš. pred. dr. Juretu Megliču za strokovno pomoč in napotke pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi lektorici Bojana Samarin, prof., ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Posebna zahvala vsem mojim najbližjim za podporo, spodbujanje in kakršno koli pomoč v času študija.

3 POVZETEK Z vstopom v Evropsko unijo je za Slovenijo obveljal prosti pretok blaga med državami članicami in ukinjene so bile carinske deklaracije. S tem smo izgubili pomemben vir podatkov za zunanjetrgovinsko statistiko, ki ga je bilo treba nadomestiti. Zato je bil uveden sistem Intrastat, ki je nadomestil zbiranje podatkov iz carinskih deklaracij. Intrastat podatke o blagovni menjavi med državami članicami zbira neposredno od poročevalskih enot. V diplomskem delu smo raziskovali Intrastat z vidika mikro, majhnih in srednje velikih poročevalskih enot. V prvem delu smo predstavili sistem Intrastat, njegov pomen in način zbiranja podatkov. V drugem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskovali, kaj poročevalskim enotam povzroča težave, način poročanja, tok blaga, reševanje kadrovske politike, informacijske rešitve in podobno. Rezultate ankete smo analizirali s programskim orodjem SPSS. KLJUČNE BESEDE - Intrastat poročilo - blagovna menjava - Evropska unija - poročevalska enota

4 SUMMARY By joining the European Union Slovenia became a member country of the free trading zone and consequently customs declarations were abandoned. This was loss of an important source of data related to statistics of foreign trade, which had to be replaced. Consequently Intrastat System was implemented, which replaced collection of customs declaration. Intrastat is collecting trading data between member countries directly from reporting units. Our Dissertations was about exploring Intrastat from aspect of micro, small and medium reporting units. First part is presenting Intrastat, its value and ways of gathering data. The second part is made based on questionnaire and is a survey about problems reporting units are dealing with, methods of reporting, movement of goods, handling of human resource policy, information technology and others. Questionnaire results were processed by SPSS software. KEY WORDS - Intrastat report - trading - European Union - reporting unit

5 KAZALO POVZETEK... III SUMMARY... IV 1 UVOD OPREDELITEV CILJEV REDSTAVITEV INTRASTATA PRAVNA PODLAGA ZA INTRASTAT INTRASTAT V REPUBLIKI SLOVENIJI STATISTIČNI PRAGI VKLJUČITVENI PRAG POSEBNI PRAG OBVEZNOST POROČANJA SPREMEMBE V POROČEVALSKI ENOTI TRETJA OSEBA ODGOVORNOST POROČANJA KAJ POROČAMO OBDOBJE POROČANJA ROK POROČANJA NAČINI POROČANJA ELEKTRONSKO POROČANJE Z ELEKTRONSKIMI SPOROČILI ELEKTRONSKO POROČANJE PREKO SPLETNEGA OBRAZCA POROČANJE NA PAPIRNIH OBRAZCIH VRSTA POROČANJA IZVIRNI OBRAZEC NADOMESTNI OBRAZEC BRISANJE PREDHODNO POSLANEGA OBRAZCA NIČNO POROČILO VSEBINA INTRASTAT POROČILA POROČANJE NAPAČNIH PODATKOV POSEBNOSTI VRAČILA IN NADOMESTNE DOBAVE BLAGA DOBROPISI OPLEMENITENJE BLAGA POPRAVILO BLAGA TRIPARTITNA MENJAVA BLAGA POROČEVALSKE ENOTE RAZVOJ SISTEMA STATISTIČNEGA POROČANJA BLAGOVNE MENJAVE V EU UVRŠČANJE BLAGA V KOMBINIRANO NOMENKLATURO KONTROLA PODATKOV... 26

6 4 PREDSTAVITEV UPORABLJENIH STATISTIČNIH METOD DEFINICIJA STATISTIKE VZORCI KORELACIJA ALI POVEZANOST STATISTIČNA ANALIZA NAMEN IN CILJ RAZISKAVE HIPOTEZE OMEJITVE IN MOŽNE NAPAKE PRI RAZISKAVI PREDSTAVITEV VZORCA REZULTATI ANALIZE VELIKOST PODJETJA PRIPRAVA IN ODDAJA INTRASTAT POROČIL ZAPOSLOVANJE NOVEGA KADRA PRILAGODITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA STROŠKI PRILAGODITVE INFORMACIJSKEGA SISTEMA NAČIN POROČANJA SMER BLAGOVNE MENJAVE POVPREČNO ŠTEVILO POSTAVK RAZUMLJIVOST NAVODIL ZA POROČEVALSKE ENOTE POMOČ V PRIMERU NEJASNOSTI TEŽAVE PRI PRIPRAVI POROČIL DATUM ODDAJE POROČIL ZAMUDA PRI ODDAJI POROČIL RAZLOGI ZAMUDE MESEČNI STROŠKI POROČANJA TESTIRANJE HIPOTEZ HIPOTEZE RAZISKAVE HPOTEZA HIPOTEZA HIPOTEZA HIPOTEZA ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA KAZALO TABEL POJMOVNIK KRATICE IN AKROMI... 82

7 1 UVOD Polnopravna članica Evropske unije je Republika Slovenija postala 1. maja leta Poleg Slovenije so polnopravne članice Evropske unije takrat postale še: Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška. (Vir: spletna stan ) Članstvo v Evropski uniji je med drugim prineslo veliko sprememb tudi na področju zunanje trgovine in carinjenja. Zaradi prostega pretoka blaga med državami članicami carinjenje ni bilo več potrebno. S tem so se skrajšale tudi čakalne dobe prevoznikov, ki ne čakajo več dolge ure na mejnih prehodih. Omejitev za prevoznike pa še vedno ostajajo čas trajanja vožnje, slabe ceste in prometni zastoji. Z ukinitvijo meja in carinjenja in z začetkom prostega pretoka blaga je bil izgubljen tudi pomemben vir podatkov za zunanjetrgovinsko statistiko. Zato je bil uveden sistem Intrastat, ki je nadomestil zbiranje podatkov s pomočjo carinskih deklaracij. Podjetja, ki so na podlagi statističnega praga zapadla v obveznost poročanja za Intrastat, so svoja prva poročila oddala za pretekli mesec maj. Od takrat pa do danes se je število podjetij oz. poročevalskih enot nenehno spreminjalo. Podatke o zunanjetrgovinskem poslovanju podjetij vsaka država potrebuje za svoje normalno delovanje. Statistika zunanje trgovine je namreč pomemben kazalnik gospodarske uspešnosti, podpora pri vodenju nacionalne in evropske gospodarske in denarne politike, podpora trgovinskim pogajanjem ter pomemben vir podatkov za tržne in druge analize. Državna statistika zagotavlja izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije s posredovanjem in izmenjavo statističnih podatkov z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Državna statistika je strokovno neodvisna dejavnost izvajanja programa statističnih raziskovanj. Organom in organizacijam javne uprave, gospodarstvu in javnosti zagotavlja podatke o stanju in gibanjih na ekonomskem, demografskem in socialnem področju in na področju okolja in naravnih virov. (Vir: SURS, 2011) 1.1 OPREDELITEV CILJEV Namen diplomskega dela je: - prikaz statistike blagovne menjave med državami članicami z vidika poročevalskih enot mikro, majhnih in srednje velikih podjetij, - ugotoviti, kdo v podjetjih pripravlja Intrastat poročila, - ugotoviti, kako razumljiva so za poročevalske enote navodila, v skladu s katerimi morajo biti izdelana poročila, Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 7

8 - ugotoviti, kako so podjetja rešila poročanje za Intrastat z vidika kadrovske politike, - ugotoviti, koliko sredstev podjetja namenijo za poročanje, - ugotoviti, kaj podjetjem pri poročanju povzroča največ težav, - ugotoviti, kdaj podjetja oddajajo poročila. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 8

9 2 REDSTAVITEV INTRASTATA Intrastat (INTRA notranja, STAT statistika) je sistem zbiranja statističnih podatkov o blagovni menjavi med državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju EU). Podatki se zbirajo mesečno na podlagi statističnih obrazcev neposredno od poročevalskih enot. Sistem Intrastat je bil uveden leta 1993, sočasno z uvedbo skupnega evropskega trga. Skupen evropski trg je prinesel ukinitev notranjih meja in podatkov o blagovni menjavi med državami članicami, tako ni bilo več mogoče pridobivati iz carinskih deklaracij. Za pridobivanje statističnih podatkov o blagovni menjavi med tretjimi državami pa se kot vir podatkov še vedno uporabljajo carinske deklaracije. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) 2.1 PRAVNA PODLAGA ZA INTRASTAT Pravna podlaga za Intrastat temelji na evropski zakonodaji za statistiko blagovne menjave med državami članicami: - Uredba (ES), št. 638/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, - Uredba (ES), št. 222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, - Uredba Komisije (ES), št. 1982/2004, - Uredba Komisije (EU), št. 91/2010, in Uredba Komisije (EU), št. 96/2010, ki pa ima nacionalni značaj in velja za vse države članice EU. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) Osnovni akt na področju Intrastata je Uredba (ES), št. 638/2004 s spremembami (222/2009), ki določa: - obvezno zbiranje podatkov za vse države članice EU, - obvezo poročanja za podjetja, ki trgujejo z EU, - obvezo davčne uprave za zagotavljanje podatkov, potrebnih za izvajanje Intrastata, - obvezne in neobvezne podatke za poročanje. (Vir: CURS, 2011) Izvedbeni akt je Uredba Komisije (ES), št. 1982/2004 s spremembami (91/2010 in 96/2010), ki: - določa podrobnosti in opredelitev sistema Intrastat, - definira podatke, ki jih Intrastat zbira, - ureja poenostavitve znotraj sistema, - določa pravila za poročanje posebnega blaga in posebnih gibanj blaga, - določa način posredovanja podatkov Eurostatu. (Vir: CURS, 2011) Vsa omenjena zakonodaja pa dopušča tudi nacionalne rešitve, zaradi česar se izvajanje Intrastata po posameznih državah članicah EU lahko nekoliko razlikuje. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 9

10 Poleg evropske zakonodaje so v Sloveniji zavezujoči tudi: - Zakon o državni statistiki (Ur. l. RS, št. 45/95 in 9/01), - Letni program statističnih raziskovanj (Ur. l. RS, št. 93/09), - Srednjeročni program statističnih raziskovanj (Ur. l. RS, št. 119/07), - Zakon o carinski službi (Ur. l. RS, št. 103/04). (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) 2.2 INTRASTAT V REPUBLIKI SLOVENIJI V Sloveniji je za izvajanje Intrastata odgovoren Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) skladno z Zakonom o državni statistiki, Srednjeročnim in Letnim programom statističnih raziskovanj. Po vzoru nekaterih držav članic pa je SURS sklenil sporazum o sodelovanju in delitvi dela s Carinsko upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju CURS). (Vir: Ur. l. RS, št. 45/1995) CURS je skladno s sporazumom odgovoren za izvajanje operativnih in vsebinskih nalog: - zbira in vnaša podatke za vse poročevalske enote v Sloveniji, - opravlja kontrolo zajetja podatkov na podlagi izpisov poročevalskih enot iz registra za Intrastat, - opravlja vsebinske kontrole podatkov s pomočjo interaktivne programske rešitve, - dopolnjuje register za Intrastat s podatki, ki zadevajo sodelovanje s poročevalskimi enotami, - nudi brezplačno pomoč poročevalskim enotam in drugim uporabnikom, - pošilja opomine poročevalskim enotam, ki zamujajo s poročanjem, ali ki nepopolno ali sploh ne poročajo, - arhivira papirne obrazce za obdobje, kot je določeno v evropski zakonodaji za Intrastat, - ureja spletne strani spletišča Intrastat, ki je namenjeno vključevanju poročevalskih enot v poročanje, spletnemu poročanju in nadzoru elektronskih pošiljk podatkov, - skrbi za izobraževanje in preverjanje znanja delavcev v organizacijski enoti za Intrastat. (Vir: Ur. l. RS, št. 45/1995) SURS je nosilec statističnih raziskovanj, jih nadzoruje in je odgovoren za: - metodologijo Intrastata in za implementacijo metodoloških sprememb in sprememb statistične zakonodaje za Intrastat v programske rešitve, - razvoj programskih rešitev za Intrastat in njihovo nadgradnjo, - diseminacijo zunanjetrgovinskih statističnih podatkov vsem uporabnikom na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 10

11 - pripravlja in osvežuje gradiva, navodila in druga pojasnila za poročevalske enote, - vzdržuje spletno stran za Intrastat v okviru spletnih strani Statističnega urada, - izobraževanje lastnih kadrov za izvajanje Intrastata, - nudi vso potrebno pomoč in znanje pri izobraževanju kadrov Carinske uprave Republike Slovenije, - upravlja z registrom za Intrastat in je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje zajetja za Intrastat, - izvaja kontrolo kakovosti podatkov in ocene podatkov. (Vir: Ur.l. RS, št. 45/1995) Enkrat letno SURS in CURS objavita priročnik Navodila za poročevalske enote, ki predstavljajo izvajanje evropske zakonodaje za Intrastat v Republiki Sloveniji in po katerih se ravnajo poročevalske enote. V primerih, kadar navodila v priročniku ne omogočajo jasne odločitve, veljajo evropska zakonska določila. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) 2.3 STATISTIČNI PRAGI VKLJUČITVENI PRAG Intrastat poročanje ni obvezno za vsa podjetja, ki trgujejo z državami članicami EU, ampak le za podjetja, ki presežejo vključitveni prag. Vključitveni prag je določen na podlagi vrednosti blagovne menjave z državami članicami EU, posebej za prejeme in odpreme, ter znaša: za odpreme blaga, in za prejeme blaga. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) Podjetje, ki je v zadnjih 12 mesecih v države članice EU odpremilo blago v vrednosti več kot z dnem, ko je bila ta vrednost presežena, postane zavezanec za poročanje odprem blaga. Podjetje, ki pa je v državah članicah EU v zadnjih 12 mesecih kupilo blago v znesku več kot , z dnem, ko preseže prag, postane zavezano za poročanje prejemov blaga. Poleg vključitvenega praga pa Intrastat pozna tudi posebni prag. Posebni prag se od vključitvenega praga razlikuje po tem, da mora poročevalska enota poleg osnovnih podatkov (tarifna številka kombinirane nomenklature, opis blaga, neto teža, vrednost, država odpreme in država porekla, vrsta posla) poročati tudi statistično vrednost, pogoje dobave in vrsto transporta. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 11

12 2.3.2 POSEBNI PRAG Posebni prag znaša: za odpreme blaga, za prejeme blaga. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) 2.4 OBVEZNOST POROČANJA V statistično raziskovanje so vključena podjetja, ki: - trgujejo z blagom podjetij iz drugih držav članic EU, - z vrednostjo prejemov ali odprem blaga v druge države članice EU presežejo vključitveni prag, naveden v točki Obveznost poročanja za Intrastat enkrat letno določa in preverja SURS. Seznam poročevalskih enot se oblikuje na podlagi podatkov iz preteklega koledarskega leta, merilo pa je vrednost blagovne menjave podjetij z državami članicami EU. Za tekoče leto 2011 se obveznost poročanja za posamezno podjetje določi na osnovi: - Intrastat poročil za preteklo koledarsko leto 2010, - vrednosti dobav blaga v druge države članice EU, in - vrednosti pridobitev blaga iz drugih držav članic EU, poročanih na obrazcu DDV-O 1 za preteklo koledarsko leto (2010). (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) Intrastat poročila za preteklo koledarsko leto so osnova za določanje obveznosti poročanja za podjetja, ki že poročajo. Podatki z obrazca DDV-O pa so merilo za določanje obveznosti pri podjetjih, ki še niso zavezana za poročanje. O nastanku ali prenehanju obveznosti poročanja poročevalske enote oziroma podjetja obvešča Carinski urad Nova Gorica (v nadaljevanju CUNG). (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) Za tekoče leto 2011 obveznost poročanja lahko nastane tudi med letom, če kumulativna vrednost blagovne menjave podjetja preseže vključitveni prag. Kumulativna vrednost blagovne menjave pa se določi na podlagi podatkov o prejemih blaga iz drugih držav članic EU in odpremah blaga v druge države članice EU, ki jih podjetje poroča na obrazcu DDV-O. Podjetje, ki med tekočim letom 2011 postane zavezanec za Intrastat poročanje, poroča podatke od vključno tistega meseca dalje, v katerem je preseglo vključitveni prag. 1 (Obrazec DDV-O) - obračun davka na dodano vrednost za obdobje, ki ga predloži davčni zavezanec, identificiran za namene DDV.) (Vir: DURS, 2011) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 12

13 Vsaka poročevalska enota je dolžna poročati le tisti tok blagovne menjave (prejeme blaga, odpreme blaga), kjer je presegla vključitveni prag. Poročanje je obvezno in traja vse do prejema pisnega obvestila o prenehanju obveznosti poročanja. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) 2.5 SPREMEMBE V POROČEVALSKI ENOTI V poročevalski enoti lahko prihaja do sprememb, kot na primer sprememba identifikacijske številke za DDV, sprememba naslova, lastništva. Kadar pride do takšne spremembe, je poročevalska enota to dolžna sporočiti SURS-u. Za primer vzemimo poročevalsko enoto, ki je spremenila identifikacijsko številko za DDV. Poročevalska enota poroča podatke za Intrastat pod staro identifikacijsko številko za DDV vse do pisnega obvestila o prenehanju obveznosti poročanja in o začetku poročanja z novo identifikacijsko številko za DDV. Obvestilo o prenehanju in začetku poročanja izda SURS. Kadar pride do sprememb kontaktnih oseb za Intrastat v poročevalski enoti, sprememb v načinu poročanja ali sprememb kontaktnih oseb deklaranta/računovodskega servisa (tretje osebe), se le-te pisno, ustno ali po elektronski pošti sporoči CUNG. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) 2.6 TRETJA OSEBA Za podjetje oziroma poročevalsko enoto lahko Intrastat poročila oddaja tudi tretja oseba. Kot tretja oseba lahko nastopi deklarant, računovodski servis ali katero koli drugo podjetje, ki nudi tovrstne storitve. Poročevalska enota, ki se odloči, da za Intrastat poročanje pooblasti tretjo osebo, mora o tem pisno obvestiti CUNG. Pisno obvestilo vsebuje vse potrebne podatke o tretji osebi (popoln naziv, naslov, identifikacijska številka za DDV, kontaktno osebo). Poročevalska enota pa mora CUNG sporočiti tudi vsako spremembo, povezano s tretjo osebo. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) ODGOVORNOST POROČANJA Odgovornost za Intrastat poročanje je na strani poročevalske enote, ki tudi prejme opomin CUNG v primeru neporočanja ali zamude. Tu pa včasih prihaja do zmotnega prepričanja poročevalskih enot. S pooblastilom tretje osebe se na tretjo osebo prenese le izvajanje poročanja, ne pa tudi odgovornosti. Poročevalska enota mora zato tretji osebi pravočasno posredovati točne podatke, tretja oseba pa je dolžna pravočasno Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 13

14 oddati pravilno izpolnjeno Intrastat poročilo. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) 2.7 KAJ POROČAMO V Intrastat poročanje je vključen vsak fizični tok blaga med Slovenijo in državami članicami EU. Poročevalske enote torej poročajo vse odpreme blaga iz Slovenije v druge države članice EU in vse prejeme blaga v Slovenijo iz drugih držav članic EU na ločenih obrazcih. Poroča se: - vse komercialne transakcije z blagom, ki vključujejo prenos lastništva, - prejeme in odpreme blaga s prenosom lastništva, vendar brez finančnega nadomestila (npr. pošiljke pomoči), - začasne odpreme blaga na popravilo, dodelavo, predelavo ali oplemenitenje, - vračila blaga iz popravila, dodelave, predelave ali oplemenitenja, - popravila blaga, servisiranje ali vzdrževanje proti plačilu, - najem, izposoja ali operativni zakup (lizing), ki traja dlje kot 24 mesecev. Ne poroča se: - storitev, - začasni prejemi in odpreme blaga, ki so krajši od 24 mesecev (npr. najem, izposoja, operativni zakup), - vrednostni papirji, - zakonita plačilna sredstva, - programska oprema, - blago, namenjeno veleposlaništvom in nacionalnim oboroženim silam, - brezplačne dobave blaga, ki niso predmet trgovinskega poslovanja in so namenjene izključno promoviranju ali pospeševanju prodaje (npr. reklamni material, tržni vzorci), - plačila storitev, kot so poštnina, uporabnina, davki, - popravila v garancijskem roku, - blago v tranzitu. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) 2.8 OBDOBJE POROČANJA Obdobje poročanja je koledarski mesec, v katerem je poročevalska enota blago prejela ali odpremila v drugo državo članico EU oziroma ja bila za blago izdana faktura. Pri Intrastat poročilih je za določitev obdobja poročanja bistvenega pomena fizični prejem oz. odprema blaga. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 14

15 Primer: Poročevalska enota fizično prejme blago iz druge države članice EU v mesecu maju, fakturo za to blago pa prejme v mesecu juniju. Obdobje poročanja v tem primeru je mesec maj, ko je blago dejansko prispelo k poročevalski enoti, ne glede na datum izdane fakture. Pri večjih naročilih se podjetja oz. poročevalske enote lahko odločijo tudi za postopne dobave blaga, kjer je faktura lahko izdana za vsako delno dobavo ali pa le ob zadnji izvršeni dobavi za celotno naročilo. Obdobje poročanja je pri postopnih dobavah skladno z izdanimi fakturami. To pomeni, da je pri postopnih dobavah blaga lahko le eno obdobje poročanja ali pa več, odvisno od izdanih faktur. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) ROK POROČANJA Poročevalska enota Intrastat poročila pošilja na CUNG enkrat mesečno. Rok, določen za dostavo podatkov, je med 1. in 15. v tekočem mesecu za podatke preteklega meseca oz. obdobja. Pošiljanje podatkov za tekoči mesec v tekočem mesecu pa ni dovoljeno. V primeru, da 15. v mesecu ni delovni dan, se rok za oddajo poročila prestavi na zadnji delovni dan pred tem datumom. Ne glede na to, ali poročevalska enota poroča preko spletnega obrazca, z elektronskimi sporočili ali na papirnem obrazcu, je rok dostave podatkov za vse vrste medijev enak. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) V prilogi 10 so prikazani roki poročevalskih enot za oddajo poročil v letu (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011): 2.9 NAČINI POROČANJA Poročevalske enote ali tretja oseba, ki oddajajo Intrastat poročila, lahko to storijo na naslednji način: - elektronsko poročanje z elektronskimi sporočili, - elektronsko poročanje preko spletnega obrazca, - poročanje na papirnih obrazcih. (Vir: SURS, spletišče Intrastat, 2011) Poročevalska enota ali tretja oseba, ki se odloči za elektronsko poročanje, se mora najprej vključiti v elektronsko poročanje. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 15

16 Postopek vključevanja poročevalske enote v elektronsko poročanje: - poročevalska enota ali tretja oseba izpolni prijavo za vključitev v elektronsko poročanje, - prijavnico posreduje na CUNG, - CUNG podatke vnese v register za Intrastat in poročevalski enoti ali tretji osebi dodeli geslo, - poročevalska enota ali tretja oseba se z dodeljenim geslom prijavi v spletno rešitev. (Vir: SURS, spletišče Intrastat, 2011) Poleg prijave za vključitev v elektronsko poročanje pa poročevalska enota ali tretja oseba zaradi zagotavljanja varovanja podatkov potrebujeta tudi kvalificirano digitalno potrdilo enega izmed registriranih overiteljev za izdajanje kvalificiranih digitalnih potrdil. (Vir: SURS, spletišče Intrastat, 2011) ELEKTRONSKO POROČANJE Z ELEKTRONSKIMI SPOROČILI Poročanje za Intrastat z elektronskimi sporočili je primerno za vse poročevalske enote in tretje osebe, priporočljiv pa je za poročevalske enote in tretje osebe z velikim številom poslovnih transakcij. Poročevalske enote in tretje osebe, ki želijo poročati elektronsko z elektronskimi sporočili, potrebujejo rešitev za poročanje za Intrastat preko sistema elektronskega poslovanja CURS. Rešitev za elektronsko poročanje z elektronskimi sporočili lahko poročevalske enote in tretje osebe razvijejo same ali jo pridobijo pri enem izmed ponudnikov takšnih rešitev. (Vir: SURS, spletišče Intrastat, 2011) ELEKTRONSKO POROČANJE PREKO SPLETNEGA OBRAZCA Spletni obrazec za Intrastat poročanje o blagovni menjavi z drugimi državami članicami EU je brezplačno dostopen na spletni strani SURS in se priporoča predvsem za poročevalske enote in tretje osebe z manjšim številom poslovnih transakcij. Spletna rešitev Intrastat poročevalskim enotam in tretjim osebam omogoča: - vnos podatkov v spletni obrazec, - uvoz podatkov iz osebnega računalnika v spletni obrazec, - pregledovanje in preverjanje predhodno poslanih dokumentov. (Vir: SURS, spletišče Intrastat, 2011) POROČANJE NA PAPIRNIH OBRAZCIH Poznamo dve vrsti papirnih obrazcev, za prejeme blaga in odpreme blaga v druge države članice. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 16

17 Obrazca sta dostopna: - na spletni strani SURS, - pri CUNG, ki na zahtevo natisnjene obrazce pošlje poročevalski enoti ali tretji osebi. (Vir: SURS, spletišče Intrastat, 2011) Poleg zgoraj navedenih možnosti pa poročevalska enota ali tretja oseba lahko oblikuje tudi lastne obrazce za prejeme in odpreme blaga, ki morajo biti zaradi avtomatske obdelave papirnih obrazcev z optičnim čitalcem povsem prilagojeni predpisani obliki. Papirni obrazec se vloži na CUNG ali s priporočeno pisemsko pošiljko in mora biti izpolnjen z velikimi tiskanimi črkami. Primeren je le za poročevalske enote, ki redko poslujejo z drugimi državami članicami EU, saj je vpisovanje podatkov v obrazec zamudno, nenatančno in dopušča napake, zaradi česar se uporaba papirnih obrazcev odsvetuje. (Vir: SURS, spletišče Intrastat, 2011) 2.10 VRSTA POROČANJA Preden poročevalska enota ali tretja oseba Intrastat poročilo posreduje CUNG, dokumentu določi vrsto poročanja. Poznamo štiri različne vrste poročanja z naslednjimi obrazci: I izvirni obrazec, N nadomestni obrazec, B brisanje predhodno poslanega obrazca, 0 nično poročilo. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) IZVIRNI OBRAZEC Poročilo, označeno kot izvirni obrazec, je poročilo, ki ga poročevalska enota ali tretja oseba prvič poroča za dano obdobje. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) NADOMESTNI OBRAZEC Poročilo z oznako nadomestni obrazec v celoti nadomesti izvirno poročilo, uporablja pa se, kadar poročevalska enota ali tretja oseba želi dodati ali izbrisati postavke v izvirnem poročilu. Obrazec z oznako»n«je torej popravljen izvirni obrazec z odvzetimi in/ali dodanimi postavkami, popravljeno fakturno in statistično vrednostjo, popravljeno neto težo blaga, tarifno številko KN itd. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 17

18 BRISANJE PREDHODNO POSLANEGA OBRAZCA Obrazec z oznako»b«v celoti izbriše izvirni obrazec in se ga izpolni tako, da vsebuje iste identifikacijske podatke poročevalske enote, kot jih je imel izvirni obrazec, brez postavk. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) V praksi se z brisanjem predhodno poslanih poročil še nismo srečali. Običajno se poročila nadomestijo z novim nadomestnim poročilom ali pa se popravljajo le določene postavke poročila NIČNO POROČILO Nično poročilo vsebuje identifikacijske podatke poročevalske enote in se uporablja, kadar poročevalska enota za določeno obdobje ni imela blagovne menjave z drugimi državami članicami EU. V poročilo se torej vnesejo le podatki o poročevalski enoti, obdobje poročanja in smer blagovne menjave, ki se poroča. Pred elektronskim pošiljanjem pa se poročilo označi kot nično poročilo, saj v nasprotnem primeru informacijski sistem zavrne poročilo, ker ne vsebuje postavk. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) 2.11 VSEBINA INTRASTAT POROČILA Omenili smo že, da se podatki za statistične namene pri trgovanju s tretjimi državami pridobivajo iz carinskih deklaracij. Vendar vsi podatki iz carinske deklaracije niso namenjeni statistični obdelavi. Intrastat obrazec pa v primerjavi s carinsko deklaracijo vsebuje le podatke, ki služijo kasnejšim statističnim analizam. Intrastat obrazec vsebuje naslednje podatke: - obdobje poročanja, - šifra blaga v skladu s Kombinirano nomenklaturo, - opis blaga, - neto teža blaga, - fakturna vrednost blaga, - statistična vrednost blaga na slovenski meji (fakturni vrednosti blaga se prišteje ali odšteje stroške prevoza glede na pogoje dobave) le pri posebnem pragu, - država odpreme blaga pri prejemih, - država porekla pri prejemih, - namembna država pri odpremah, - pogoji dobave po INCOTERMS le pri posebnem pragu (Priloga 2), - vrsta posla (Priloga 4), Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 18

19 - vrsta transporta (Priloga 3), - količina v dodatni merski enoti, kadar to zahteva šifra blaga. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) 2.12 POROČANJE NAPAČNIH PODATKOV V praksi prihaja tudi do poročanja napačnih podatkov, kot na primer napačna šifra blaga, fakturna ali statistična vrednost (zaradi naknadnih popustov, dobropisov), neto teža blaga. Ko podjetje ugotovi, da je poročalo napačne podatke, mora v najkrajšem možnem času CUNG poslati popravljene postavke z nadomestnim obrazcem. Kadar je v predhodno poslanem Intrastat poročilu veliko napačnih podatkov, se poročilo popravi z uporabo nadomestnega obrazca, ki popolnoma prekrije predhodni izvirni obrazec. Podatki nadomestnega poročila se na CUNG preverijo in obdelajo, kar povzroča dodatno delo, zato se pri popravljanju le nekaj postavk ali samo ene postavke v zadnjem času vse bolj uporablja elektronska pošta. Poročevalska enota po elektronski pošti posreduje popravke odgovorni osebi na CUNG in navede, za katero obdobje poročanja in smer blagovne menjave se popravki nanašajo. Le CUNG lahko popravlja že poslana poročila, poročevalskim enotam je to onemogočeno. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) 2.13 POSEBNOSTI VRAČILA IN NADOMESTNE DOBAVE BLAGA Vračilo blaga Vsak kupec ima glede blaga, ki ga kupuje, določene zahteve in pričakovanja. Kadar dobavljeno blago ne ustreza naročenemu ali pa ni ustrezne kvalitete, to običajno pripelje do vračila blaga. V Intrastat poročilu se vračilo blaga poroča le za tisti tok blaga (prejeme, odpreme), za katerega je poročevalska enota zavezana poročati. - poročevalska enota, ki blago vrne dobavitelju, poroča odpreme blaga, - vrnjeno blago s strani kupca se poroča kot prejem. Vračilo blaga se običajno poroča v obliki izvirnega obrazca, obdobje poročanja pa je mesec, v katerem je bilo blago vrnjeno. V polje Vrsta posla je treba vpisati ustrezno šifro za vrsto posla iz priloge 4. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 19

20 Nadomestne dobave blaga Odpremljeno ali prejeto blago, ki iz kakršnega koli razloga ne ustreza naročilu, se lahko nadomesti z novim blagom: - poročevalska enota, ki prejme blago kot nadomestilo za neko drugo blago, poroča prejeme, - blago, ki ga poročevalska enota odpremi kot nadomestno blago, se v Intrastat poročilu prikaže kot odprema blaga. Enako kot pri vračilu blaga poročevalska enota poroča nadomestne dobave le za tisti tok blaga (prejeme ali odpreme), za katerega je dolžna poročati. Obdobje poročanja je tisti mesec, v katerem je bilo nadomestno blago prejeto ali odpremljeno, v poročilo pa se iz priloge 4 vpiše ustrezno šifro vrste posla. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) DOBROPISI V Intrastat poročilu morajo poročevalske enote upoštevati dobropis, kadar: - dobavitelj izda dobropis kupcu za vrnjeno blago, - je dobropis posledica popusta ali rabata, ki se nanaša na točno določeno pošiljko predhodno poslanega blaga. Dobropisi se ne poročajo za Intrastat, kadar: - so izdani na podlagi dosežene letne prodaje ali nabave blaga, - je v pavšalnem znesku in ni mogoče določiti, na katero blago ali pošiljko se nanašajo, - ni jasno razvidno, na katero obdobje poročanja se nanašajo, - so posledica predčasno izvršenega plačila pred pogodbeno dogovorjenim rokom plačila. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) Iz praktičnih izkušenj deklarantov lahko rečemo, da se dobropisi običajno nanašajo na vračilo neustreznega blaga. Na izdanih računih nekaterih dobaviteljev pa je tudi postavka, ki kupcu pri plačilu računa v roku, krajšem od dogovorjenega, priznava določen odstotek popusta. Dobropisi, ki jih poročevalske enote prejmejo za tekoče obdobje poročanja, poročilo za to obdobje pa še ni bilo oddano, se upošteva tako, da se zmanjša vrednost blaga, na katerega se nanaša dobropis. Če pa je bilo poročilo že oddano, je potrebno popraviti predhodno poslan obrazec in v popravljenem poročilu upoštevati dobropise. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 20

21 OPLEMENITENJE BLAGA O oplemenitenju blaga oziroma proizvodov govorimo, kadar se na blagu izvajajo postopki (preoblikovanje, izboljšanje, prenova, sestavljanje...), katerih glavni namen je izdelava novega ali izboljšanega proizvoda. Poročanje oplemenitenja: - poročevalska enota, ki pošilja blago na oplemenitenje v drugo državo članico EU, poroča odpreme, - poročevalska enota, ki pa blago prejme na postopek oplemenitenja, pa poroča prejeme. Poročevalske enote poročajo oplemenitenje proizvodov le za tisti tok blaga, za katerega so zavezane poročati, s seznama šifer pa se izbere ustrezna šifra vrste posla. Posebnost pri postopkih oplemenitenja je fakturna vrednost blaga. Pri odpremi blaga na oplemenitenje poročevalska enota kot fakturno vrednost v obrazec vpiše ocenjeno tržno vrednost blaga. Po opravljeni storitvi, ko se oplemeniteno blago vrne pošiljatelju, pa je fakturna vrednost blaga ocenjena tržna vrednost blaga, povečana za znesek storitve, ki je bila opravljena na blagu. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) POPRAVILO BLAGA Popravila blaga so storitve, za katere smo v poglavju 2.7 zapisali, da se ne poročajo za Intrastat. Vendar pa so ti podatki potrebni za pripravo plačilne bilance Slovenije, čeprav se v statistiki blagovne menjave med državami članicami ne upoštevajo. Poročevalske enote poročajo popravila blaga le za tisti tok blaga, za katerega so zavezane poročati. Posebnost v Intrastat poročilu je fakturna vrednost blaga. Pri odpremi blaga na popravilo ali prejemu blaga v popravilo se kot fakturna vrednost blaga vpiše 0. Po opravljeni storitvi poročevalska enota, ki prejme popravljeno blago oziroma odpremi popravljeno blago, kot fakturno vrednost vpiše vrednost vseh stroškov, ki so nastali s popravilom blaga. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) TRIPARTITNA MENJAVA BLAGA Že samo ime nam pove, da gre pri tripartitni menjavi blaga za sodelovanje vsaj treh gospodarskih subjektov iz dveh ali treh različnih držav, vsaj dve izmed teh držav pa morata biti državi članici EU. Pri Intrastat poročilih se pogosto pojavljajo dvomi, kateri od sodelujočih gospodarskih subjektov mora poročati. Splošno pravilo pri poročanju je, da je treba Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 21

22 slediti fizičnemu toku blaga, ne glede na finančne transakcije ali pot fakture. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) Primer: Podjetje v Sloveniji je kupilo blago od podjetja v Avstriji in ga prodalo naprej podjetju v Italijo. Blago je bilo dobavljeno neposredno od podjetja v Avstriji h kupcu v Italijo. Avstrijsko podjetje je izstavilo račun podjetju v Slovenijo, slovensko podjetje pa je izdalo nov račun kupcu v Italijo. Pot blaga: Avstrija Italija Pot fakture: Avstrija Slovenija Italija Avstrija Italija Slovenija Slika 1: Tripartitna menjava blaga (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) V navedenem primeru bosta za Intrastat poročali podjetji iz Avstrije in Italije, slovensko podjetje pa za Intrastat ne sme poročati, saj blago, ki je bilo predmet trgovanja, fizično ni prestopilo slovenske meje. Podjetje v Avstriji bo poročalo odpreme, italijansko podjetje, ki nastopa kot kupec, pa bo poročalo prejeme blaga. (Vir: Navodila za poročevalske enote, 2011) 2.14 POROČEVALSKE ENOTE Število aktivnih poročevalskih enot se stalno spreminja. Razlogi za spremembo števila aktivnih poročevalskih enot so različni: - likvidacija podjetja, - stečaj podjetja, - povečan obseg poslovanja, - zmanjšan obseg poslovanja. Po podatkih SURS-a (upoštevano je stanje zavezanosti za september 2010, podatki za leto 2011 pa še niso na voljo) je v Sloveniji trenutno 2092 poročevalskih enot zavezanih za poročanje odprem blaga, 5960 poročevalskih enot pa je zavezanih za poročanje prejemov blaga. Skupno število aktivnih poročevalskih enot je 6578, pri Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 22

23 čemer je treba upoštevati, da so nekatere poročevalske enote zavezane poročati tako odpreme kot tudi prejeme blaga. (Vir: SURS, 2011) Graf 1: Število poročevalskih enot za Intrastat v letih (Vir: lasten) Graf 1 prikazuje število poročevalskih enot za Intrastat v letih 2005 do Od uvedbe sistema Intrastat v RS se je število poročevalskih enot do leta 2008 stalno povečevalo. Skladno z nastopom gospodarske krize leta 2008, ki je povzročila propad mnogih podjetij, se je zmanjševalo tudi število poročevalskih enot za Intrastat. Podatki so povzeti iz Letnih poročil Carinske službe in predstavljajo stanje ob koncu koledarskega leta. (Vir: CURS, 2011) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 23

24 3 RAZVOJ SISTEMA STATISTIČNEGA POROČANJA BLAGOVNE MENJAVE V EU Komisija Evropskega statističnega urada Eurostat (v nadaljevanju Komisija ) si vse od ustanovitve sistema za zbiranje statističnih podatkov Skupnosti v povezavi z blagovno menjavo med državami članicami (Intrastat) leta 1993 prizadeva, da bi zmanjšala obremenitev podjetij, predvsem malih in srednje velikih podjetij. K poenostavitvam pri pripravi statističnih podatkov Skupnosti pa pozivajo tudi politični organi in poslovna združenja. Eden prvih takšnih ukrepov je bila določitev statističnih pragov, s čimer je bilo veliko število podjetij izvzetih iz poročanja. Za zmanjšanje obremenitve podjetij so bili sprejeti še naslednji ukrepi: - zmanjšanje števila tarifnih številk, - nekateri podatki so postali neobvezni, - poenostavitev poročanja za kompleksne izdelke. Komisija ima v pripravi še nekaj ukrepov, ki bodo kratkoročno pripomogli k zmanjšanju obremenitve za podjetja, kot je na primer pametnejša uporaba administrativnih podatkov v statistične namene in črpanje statističnih informacij neposredno iz računovodskih poročil podjetij. Srednjeročno in dolgoročno pa takšni ukrepi ne bodo vodili k nadaljnjemu zmanjševanju obremenitev podjetij. Zato Komisija pripravlja sistem enosmernega poročanja statističnih podatkov. Trenutno je v uporabi dvosmerni sistem poročanja statističnih podatkov, kar pomeni, da se vsak prejem in odprema blaga poroča dvakrat. Z uvedbo enosmernega sistema poročanja pa bi podjetja poročala samo odpreme. S tem bi se število Intrastat poročil zmanjšalo za 50 %. Vendar pa uvedba enosmernega sistema poročanja ni preprosta, predvsem zaradi razlik med državami članicami EU pri zbiranju in obdelavi podatkov. Pred uvedbo enosmernega sistema poročanja bo morala Komisija sprejeti še vrsto ukrepov, ki bodo zagotovili kakovostne statistične podatke. Vsi ukrepi za zmanjševanje obremenitev pa se izvajajo v okviru večletnega programa Eurostata v sodelovanju z državami članicami EU in želijo doseči ravnovesje med zahtevami po preprostosti in obvladljivosti analiz ter stopnjo podrobnosti in natančnostjo. (Vir: KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI, 2006) 3.1 UVRŠČANJE BLAGA V KOMBINIRANO NOMENKLATURO Kombinirana nomenklatura (v nadaljevanju KN) je označevanje blaga z 8-mestno šifrsko oznako, ki se uporablja v EU in temelji na harmoniziranem sistemu za Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 24

25 poimenovanje in označevanje blaga (HS), ki ga je razvila Svetovna carinska organizacija (WCO). Kombinirana nomenklatura se uporablja predvsem za uvozno in izvozno trgovinsko statistiko, v veliki meri pa služi tudi za obračun carinskih dajatev, spremljanje nadzorovanega blaga, uporabo pravil o poreklu blaga idr. Skrbnik KN je Evropska komisija, v Sloveniji pa Ministrstvo za gospodarstvo. Ažurira se enkrat letno in vsebuje vse spremembe, ki so nastale zaradi sprememb nomenklature harmoniziranega sistema, dajatev, komercialne politike ali zahtev statistike. Pojasnila o uvrščanju blaga v KN pa izdaja CURS. (Vir: spletna stran CURS, 2011) V KN carinske tarife je mogoče uvrstiti 98 % vsega blaga, s katerim trgujejo države sveta. Pravilno uvrščanje blaga v KN pa je pomembno zaradi pravilne obravnave v carinskih postopkih, kot je na primer višina dajatev, ne tarifni ukrepi, ugotavljanje porekla blaga ipd. (Vir: spletna stran CURS, 2011) Pri Intrastat poročilih sicer ne gre za carinske postopke, saj za države članice EU velja prost pretok blaga, temveč za zbiranje statističnih podatkov, kjer je pravilno uvrščanje blaga v KN pomembno zaradi kasnejših statističnih analiz. Za pravilno uvrstitev blaga, ki je predmet trgovanja v KN, moramo: - poznati blago, - poznati vsebino KN. (Vir: spletna stran CURS, 2011) Poznavanje blaga O blagu, ki ga želimo pravilno uvrstiti v KN, moramo vedeti naslednje: - popoln trgovski naziv blaga, - sestavo blaga, - lastnosti, - značilnosti, - način izdelave, - namen uporabe, - pri živih živalih in rastlinah tudi latinsko ime. Pri nekaterih vrstah blaga pa se zaradi zapletene in tehnične narave sestava za pravilno uvrščanje opravijo laboratorijske analize. (Vir: spletna stran CURS, 2011) Vsebina KN Kombinirana nomenklatura je razdeljena na 21 oddelkov (na primer v oddelek XI sodijo tekstil in tekstilni izdelki), ki so dodatno razdeljeni na 97 poglavij (na primer v poglavje 50 sodi svila), dodano pa je poglavje 98 za statistične namene, kamor se Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 25

26 uvrščajo celoviti industrijski obrati. Znotraj poglavij pa je KN razdeljena na posamezne postavke. Poleg postavk seznam vsebuje še opombe oddelkom, opombe poglavjem in opombe k podštevilkam. (Vir: spletna stran CURS, 2011) Primer: V KN tarifne številke želimo uvrstiti kemični svinčnik. Oddelek XX Poglavje 96:... Razni izdelki Svinčniki s kroglico; flomastri in označevalci z vrhom iz polsti ali drugega poroznega materiala; nalivna peresa in podobna peresa; peresa za kopiranje; patentni svinčniki; peresniki, držala za svinčnike in podobna držala; deli (vključno kapice in ščipalke) navedenih izdelkov, razen tistih iz tar. št svinčniki s kroglico z zamenljivim polnilom (Vir: TLM-Taric, 2011) 3.2 KONTROLA PODATKOV Podatki, ki jih poročevalske enote posredujejo CUNG, se mesečno preverjajo. Podatki v obliki elektronskih sporočil, ki mesečno prispejo v podatkovno bazo Intrastat, se avtomatsko preverijo in izpišejo se morebitne sumljive postavke. Tu moramo omeniti, da je poročila, ki jih CUNG prejme v obliki papirnih obrazcev, treba najprej vizualno pregledati, nato pa podatke ročno vnesti v sistem. Zaposleni na CUNG v Oddelku za Intrastat nato pregledajo dvomljive postavke. Za vsako šifro blaga so določeni trije parametri: - vrednost/masa - vrednost/količina - masa/količina Našteti parametri so izračunani s standardno deviacijo na osnovi podatkov iz prejšnjih poročevalskih obdobij. Če postavka neke poročevalske enote v poročilu pade po izračunu izven tega parametra, ga program pošlje v preverbo tistemu delavcu, ki je zadolžen za to poročevalsko enoto. Vsak zaposleni v Oddelku za Intrastat ima dodeljenih približno 250 poročevalskih enot in vsak mesec se nakopiči nekaj podatkov, ki jih je treba dodatno preveriti. Dodatna kontrola podatkov in njihova točnost se opravi pri poročevalski enoti ali tretji osebi. Preverjanje v glavnem poteka po telefonu ali elektronski pošti. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 26

27 Nekateri podatki so kljub odstopanju točni in te podatke delavec v Oddelku za Intrastat takoj potrdi. Podatke, ki se izkažejo za napačne, pa v poročilu popravi in te popravke nato potrdi. (Vir: Gašparin, diplomsko delo, 2006) Posebna kontrola podatkov se nanaša predvsem na: - postavke, kjer se fakturna vrednost razlikuje od statistične vrednosti za več kot 50 %, - preverjanje postavk z visoko fakturno vrednostjo, - preverjanje postavk z visoko neto maso, - visoke vrednosti v dodatni merski enoti (problematični proizvodi so preproge, steklo (m 2 ), plastenke (kos), vezane plošče (m 3 ) itn., - nizke vrednosti (fakturna vrednost, neto masa), - postavke, ki vsebujejo šifro blaga 01xx xxxx oznaka za žive živali, - druge kontrole po predlogu SURS. (Vir: SURS, 2011) Pregledajo se tudi vsa poročila, ki vsebujejo iste podatke zaradi morebitne podvojitve poročil. Ko so vsi podatki pregledani in napake popravljene in potrjene, podatke prevzame SURS, ki iz podatkov sestavi poročilo in ga pošlje Eurostatu. (Vir: Gašparin, diplomsko delo, 2006) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 27

28 4 PREDSTAVITEV UPORABLJENIH STATISTIČNIH METOD 4.1 DEFINICIJA STATISTIKE Beseda statistika izvira iz latinskega izraza status, ki pomeni stanje.»statistika je znanost, ki razvija in uporablja čim bolj učinkovite metode zbiranja, urejanja in interpretiranja numeričnih podatkov, pri čemer pa možnosti napak zaključkov in ocen temeljijo na verjetnostnem računu.» (Vir: Jesenko, 2001) V vsakdanjem življenju govorimo o statistiki, ko omenjamo na primer statistiko prebivalstva, cen in življenjskih stroškov. V statistiki operiramo z velikimi količinami podatkov, ki jih urejamo v tabele, iz njih sestavljamo grafikone in računamo najrazličnejše količine kot pokazatelje določenih zakonitosti pojavov. Pri raziskovalnem delu nas pogosto zanimajo vzroki za nastanek pojavov. Problem, ki ga proučujemo s statističnimi sredstvi, je vedno povezan s proučevanjem nekega pojava. Proučujemo lahko le učinke tistega pojava na okolje, na katerega pojav deluje, in na podlagi teh učinkov nato sklepamo o lastnostih pojava. Okolje, na katerega neki pojav vpliva, je sestavljeno iz množice elementov, ki zaradi učinkov pojava dobijo določene lastnosti. Pri proučevanju množičnih pojavov vselej proučujemo njihove učinke na ustrezno populacijo, ki imajo zaradi določenih učinkov pojava določene lastnosti. Lastnost, ki jo določimo enoti, imenujemo znak ali spremenljivka, ki je lahko izražena s kvantitativnimi podatki, kadar predstavlja količino in s kvalitativnimi, kadar spremenljivke ne moremo izraziti numerično in jo lahko razvrščamo samo v kategorije. Za statistične obdelave so primernejši kvantitativni podatki, zato je smiselno kvalitativne podatke pretvoriti v kvantitativne. (Vir: Jesenko, 2001) 4.2 VZORCI Populacija je množica vseh elementov, na katere pojav učinkuje, in lahko vsebuje neskončno mnogo enot. Vsem enotam ne moremo izmeriti vrednosti znaka, ki nas zanima, zato pojav proučujemo le na izbranem delu populacije, ki ga imenujemo vzorec. Vzorec, ki je izbran tako, da ima vsaka enota populacije enako možnost, da bo izbrana, nam da dobro informacijo. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 28

29 Vzorec je lahko: - enostavni slučajni vzorec - reprezentativni vzorec Pri enostavnem slučajnem vzorcu se vsaka enota po izboru ponovno vrne v populacijo in je lahko izbrana večkrat. Reprezentativen vzorec pa je vzorec, ki nam da podobne rezultate, ki bi jih dobili, če bi proučili celotno populacijo. (Vir: Jesenko, 2001) 4.3 KORELACIJA ALI POVEZANOST Pojavi, ki jih statistično proučujemo, so lahko medsebojno odvisni ali povezani. Zveze med temi pojavi nam omogočajo predvideti, kako neki pojav vpliva na stanje drugega pojava. Natančno poznavanje odvisnosti ali povezanosti pojavov bi bilo idealno, vendar je to le redko možno, zato se običajno zadovoljimo že s povprečno vrednostjo stanja pojava, ki ga proučujemo. (Vir: Jesenko, 2001) Korelacijska analiza proučuje dvostransko odvisne pojave. Pri proučevanju dvostransko povezanih pojavov X Y pa nas zanima, kako močna je povezanost spremenljivk. Poznamo več mer povezanosti, omenili bomo le dve: - Pearsonov koeficient korelacije, in - Spearmanov koeficient korelacije oz. koeficient korelacije rangov. Pearsonov koeficient korelacije Linearno povezanost dveh slučajnih spremenljivk merimo s kovarianco cov(x,y), ki pa ima eno pomanjkljivost. Velikost kovariance je namreč odvisna od merske enote, s katero izražamo podatke. Temu pa se lahko izognemo, če kovarianco normiramo tako, da jo delimo s produktom standardnih odklonov obeh populacij. Takšno normirano kovarianco imenujemo Pearsonov koeficient korelacije ρ. Pearson-ov koeficient korelacije r oziroma ρ meri moč linearne povezanosti dveh številskih spremenljivk. Pri izračunu Pearsonovega koeficienta korelacije sta spremenljivki x in y enakovredni, zato pri grafičnem prikazu ni pomembno, katera spremenljivka je na abscisi in katera na ordinati. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 29

30 Če sta spremenljivki povezani in je povezava linearna, zanju lahko privzamemo dvorazsežno normalno porazdelitev. Potem je smiselno izračunati oceno koeficienta korelacije, ki jo označimo r. Izpeljal jo je Pearson, zaradi česar jo tudi imenujemo Pearsonov koeficient korelacije. Vrednosti koeficienta korelacije so na intervalu [-1, +1]. Spremenljivki, ki sta nepovezani, imata kovarianco ρ = 0 in med njima ni nikakršne linearne povezanosti. Bliže kot je koeficient korelacije +1, večja je linearna povezanost slučajnih spremenljivk v pozitivnem smislu, torej se z večanjem realizacije ene spremenljivke veča tudi realizacija druge spremenljivke. Bolj kot se korelacijski koeficient pomika proti -1, bolj sta spremenljivki linearno povezani v negativnem smislu, kar pomeni, da se z večanjem realizacije ene spremenljivke zmanjša realizacija druge spremenljivke. Po navadi nas zanima, ali sta spremenljivki v populaciji sploh povezani. Sklepamo na osnovi vrednosti koeficienta korelacije v vzorcu. (Vir: Košmelj, 2007 in Jesenko, 2001) Večji kot je po absolutni vrednosti koeficient r, močneje sta proučevani spremenljivki linearno povezani. Za Pearsonov koeficient r velja: - če je r > 0, govorimo o pozitivni korelaciji, - če je r < 0, govorimo o negativni korelaciji, - če je r = 0, x in y nista linearno povezani, lahko pa sta kako drugače (na primer kvadratno), - če je r = 1 ali r = -1, med x in y obstaja linearna zveza, kar pomeni, da vse točke razsevnega diagrama ležijo na premici. (Vir: zapiski predavanj, 2011/12) Pri uporabi korelacijskega koeficienta moramo biti zelo previdni. Če povezava med spremenljivkama ni linearna, potem uporaba korelacijskega koeficienta kot mere povezanosti dveh številskih spremenljivk ni ustrezna. Kadar povezanost dveh spremenljivk ni linearna, še ne pomeni, da povezanosti ni. Povezanost obstaja, vendar ni linearna. (Vir: Košmelj, 2007) Spearmanov koeficient korelacije Pri uporabi Pearsonovega koeficienta korelacije morata biti obe spremenljivki zvezni in normalni. Kadar pa želimo meriti moč linearne korelacije za diskretne oziroma ordinalne spremenljivke, katerim določimo range, pa računamo korelacijo med rangi spremenljivk x in y. V ta namen izračunamo koeficient korelacije ranžirnih vrst ali tako imenovan Spearmanov koeficient korelacije r S. Spearmanova ideja je nadomestiti podatke z rangi ranžirnih vrst ter na dobljenih podatkih izračunati Pearsonov koeficient korelacije. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 30

31 Postopek izračuna Spearmanovega koeficienta korelacije: - za spremenljivko x enotam priredimo range, - za spremenljivko y enotam priredimo range, - za dobljene vrednosti rangov izračunamo Pearsonov koeficient korelacije. (Vir: zapiski predavanj, 2011/12) Pri statističnem sklepanju nas zanima, ali sta v populaciji spremenljivki monotono povezani. H 0 : ρ s = 0 H 1 : ρ s 0 Spremenljivki nista monotono povezani Spremenljivki sta monotono povezani Spearmanov koeficient korelacije uporabimo v naslednjih primerih: - zveza med spremenljivkama ni linearna, ampak monotona, - podatki ene ali pa obeh spremenljivk so rangi, - podatki so nezanesljivi, za njihove predstavnike uporabimo pripadajoče range. (Vir: Košmelj, 2007) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 31

32 5 STATISTIČNA ANALIZA 5.1 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE Namen in cilj raziskave je ugotoviti naslednje: - ugotoviti, kdo v podjetju pripravlja Intrastat poročila, - ugotoviti, kako razumljiva so za poročevalske enote navodila, - ugotoviti, kako so podjetja rešila poročanje za Intrastat z vidika kadrovske politike, - ugotoviti, koliko denarnih sredstev podjetja namenijo za poročanje, - ugotoviti, kaj podjetjem pri poročanju povzroča največ težav, - ugotoviti, kdaj podjetja oddajajo poročila. 5.2 HIPOTEZE Hipoteze za raziskavo smo oblikovali na podlagi izkušenj pri delu in pogovoru s strankami. Hipoteze: H a : H b : H c : H d : Večina večjih podjetij poroča sama. Večina manjših podjetij poroča preko tretje osebe. Navodila za poročevalske enote so razumljiva večini poročevalskih enot. Spremenljivki»stroški poročanja«in» velikost podjetja«sta pozitivno linearno povezani. 5.3 OMEJITVE IN MOŽNE NAPAKE PRI RAZISKAVI Omejitve: Podatki o poročevalskih enotah niso javni, zato smo si pri raziskavi pomagali s poslovnim registrom Slovenije 2 (PRS) Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) ter s poslovnim imenikom (BIZI, PIRS, INFOCYTI). Anketni vprašalniki so bili poslani na slepo podjetjem, za katera smo ocenili, da bi lahko bila zavezana za Intrastat poročanje. Med prejemniki anketnega vprašalnika so bila tudi podjetja, ki niso zavezana za Intrastat poročanje. 2 (Poslovni register Slovenije (PRS) je osrednja baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju RS. ) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 32

33 Omejitev je predstavljala tudi stopnja odziva, ki je bil le 5,58 %. Slab odziv na anketna vprašanja deloma lahko pripišemo prezaposlenosti odgovornih oseb za posredovanje informacij, deloma pa tudi stanju recesije, s katero se spopadajo podjetja. Napake: Pri samem oblikovanju anketnega vprašalnika smo se izognili nerazumljivim in dvoumnim vprašanjem in postavljali jasna vprašanja in možne odgovore. Kljub temu se pojavlja dvom o resničnosti podatkov, ki se nanašajo na prihodke in kapital podjetja. Možnost napake obstaja tudi zaradi velikosti vzorca. Zavedamo se, da bi z večjim vzorcem pridobili bolj zanesljive podatke. 5.4 PREDSTAVITEV VZORCA V raziskavo je bilo zajetih 1163 naključno izbranih podjetij iz različnih regij po Sloveniji, katerim je bil po elektronski pošti poslan anketni vprašalnik. Anketiranje je potekalo v obdobju od do Vrnjenih je bilo le 65 vprašalnikov. Na podlagi pridobljenih informacij smo obdelali posamezna vprašanja in podali naslednje ugotovitve. 5.5 REZULTATI ANALIZE VELIKOST PODJETJA Družbe se v skladu s 55. členom ZGD-1 razvrščajo v mikro, majhne, srednje in velike na podlagi podatkov iz letnih poročil dveh zaporednih let. Velikost družb se izračunava na podlagi treh meril, in sicer povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu, čistih prihodkov in vrednosti aktive ob koncu poslovnega leta. (Vir: AJPES, 2011) V analizo so bile zajete le mikro, majhne in srednje velike družbe. 1. Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo , - vrednost aktive ne presega Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril: - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 33

34 - čisti prihodki od prodaje ne presegajo , - vrednost aktive ne presega Srednja družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril: - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo , - vrednost aktive ne presega (Vir: UR. l. RS, št. 65/2009) Poročevalske enote smo najprej vprašali po številu zaposlenih, prihodkih podjetja od prodaje in po kapitalu podjetja. Na podlagi odgovorov smo podjetja po Zakonu o gospodarskih družbah uvrstili v mikro, majhno ali srednje veliko družbo. Rezultati ankete so prikazani v tabeli 1. Frekvenca % Veljaven % Kumulativen % Veljavni mikro družba 33 50,8 51,6 51,6 majhna družba 18 27,7 28,1 79,7 srednja družba 13 20,0 20,3 100,0 SKUPAJ 64 98,5 100,0 Manjkajoči 1 1,5 SKUPAJ ,0 Tabela 1: Velikost podjetja (Vir: lasten) Graf 2: Velikost podjetja (Vir: lasten) Iz histograma je razvidno, da se največ anketiranih družb, ki so vrnile anketni vprašalnik in so zavezane za Intrastat poročanje, uvršča v mikro družbe, in sicer 51,6 %, kar predstavlja 33 anketiranih podjetij. Bistveno manjši je odstotek majhnih družb, 28,1 % oziroma 18 anketiranih, najmanj pa srednje velikih družb, 20,3 % oziroma 13 anketiranih. Eno podjetje pa na vprašanje o prihodkih in kapitalu podjetja Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 34

35 ni odgovorilo. Rezultati kažejo, da so bile za sodelovanje v anketi pripravljene predvsem mikro in majhne družbe, medtem ko je bil odziv srednje velikih družb manjši. Slab odziv srednje velikih družb pripisujem predvsem prezaposlenosti kadra PRIPRAVA IN ODDAJA INTRASTAT POROČIL Intrastat poročila lahko poročevalske enote pripravljajo same ali pa jih v njihovem imenu pripravlja tretja oseba (deklarant ali računovodski servis). Zato smo poročevalske enote vprašali:»kdo pripravlja Intrastat poročila?«odgovori so prikazani v tabeli 2. Frekvenca % Veljaven % Kumulativen % Veljavni sami oz. enota v podjetju 49 75,4 75,4 75,4 Deklarant 14 21,5 21,5 96,9 računovodski servis 2 3,1 3,1 100,0 SKUPAJ ,0 100,0 Tabela 2: Priprava in oddaja poročil (Vir: lasten) Graf 3: Priprava in oddaja poročil (Vir: lasten) Prva Intrastat poročila so bila oddana 15. junija 2004 za pretekli mesec, maj V sedemletnem obdobju poročanja so mnoga podjetja preklicala pooblastila tretjim osebam in začela poročati sama. Podjetja, ki so sodelovala v naši anketi, večinoma poročajo sama oziroma enota v podjetju, kar predstavlja 49 anketiranih (75,4 %). Za 14 anketiranih (21,5 %) storitev poročanja opravlja deklarant, dve podjetji (3,1 %) pa sta za poročanje pooblastili računovodski servis. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 35

36 5.5.3 ZAPOSLOVANJE NOVEGA KADRA Poročevalskim enotam, ki so odgovorile, da Intrastat poročila pripravljajo same, smo zastavili vprašanje:»ali ste za poročanje zaposlili novi kader?«odgovori so prikazani v tabeli 3. Frekvenca % Veljaven % Kumulativen % Veljavni ne ,0 100,0 100,0 Tabela 3: Zaposlovanje novega kadra (Vir: lasten) Podjetja, ki Intrastat poročila pripravljajo in oddajajo sama, v ta namen niso zaposlila novega kadra. Področje Intrastata so torej dodelili obstoječim zaposlenim in s tem posledično zmanjšali stroške. Po vstopu Slovenije v EU so se nekateri stroški podjetij zmanjšali, saj carinski postopki niso bili več potrebni, carinske deklaracije pa so nadomestila Intrastat poročila. Vendar to velja le za blago, prejeto ali poslano v države članice EU. Družbe, ki pa so se odločile, da Intrastat poročila pripravljajo same, so s to odločitvijo prihranek še povečale. Ni pa podatka, ali družbe že od samega začetka poročajo same ali je bila takšna odločitev sprejeta kasneje PRILAGODITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA Poročevalske enote Intrastat poročila pripravljajo s pomočjo informacijskega sistema, zato smo jih vprašali:»ali ste za Intrastat poročanje prilagodili svoj lastni obstoječi informacijski sistem?«vprašanje je bilo namenjeno le podjetjem, ki poročila pripravljajo sama. Odgovori na zastavljeno vprašanje so prikazani v tabeli 4. Frekvenca % Veljaven % Kumulativen % Veljavni da 24 49,0 50,0 50,0 ne 24 49,0 50,0 100,0 SKUPAJ 48 98,0 100,0 Manjkajoči 1 2,0 SKUPAJ ,0 Tabela 4: Prilagoditev informacijskega sistema (Vir: lasten) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 36

37 Graf 4: Prilagoditev informacijskega sistema (Vir: lasten) Na tržišču je na voljo kar nekaj ponudnikov programskih paketov Intrastat. Kljub pestri ponudbi so se nekatera podjetja odločila, da lasten informacijski sistem nadgradijo. Z nadgradnjo informacijskega sistema je zbiranje in urejanje podatkov za Intrastat poročila enostavnejše in hitrejše. Med anketiranimi je 24 podjetij (50 % anketiranih), ki poročajo sama in so v ta namen prilagodila lastni obstoječi informacijski sistem, ravno toliko, 24 podjetij (50 % anketiranih), ki poročajo sama, pa se je odločilo za nakup enega od razpoložljivih programskih paketov Intrastat. Eno podjetje pa na vprašanje ni odgovorilo STROŠKI PRILAGODITVE INFORMACIJSKEGA SISTEMA Poročevalske enote, ki so odgovorile, da poročajo same in da so v ta namen prilagodile lasten obstoječi informacijski sistem, smo vprašali:»kakšen strošek je predstavljala prilagoditev informacijskega sistema?«odgovori poročevalskih enot so prikazani v tabeli 5. Frekvenca % Veljaven % Kumulativen % Veljavni do 500 eur 10 20,4 45,5 45,5 od 501 do 700 eur 3 6,1 13,6 59,1 od 701 do 900 eur 1 2,0 4,5 63,6 od 901 do 1100 eur 2 4,1 9,1 72,7 nad 1100 eur 6 12,2 27,3 100,0 SKUPAJ 22 44,9 100,0 Manjkajoči 27 55,1 SKUPAJ ,0 Tabela 5: Stroški prilagoditve (Vir: lasten) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 37

38 Graf 5: Stroški prilagoditve (Vir: lasten) Iz rezultatov prejšnjega vprašanja je razvidno, da se je 24 anketiranih od skupno 49 podjetij, ki poročajo sama, odločilo za prilagoditev lastnega informacijskega sistema. Prilagoditev informacijskega sistema omogoča neposredno črpanje podatkov iz baze izdanih dokumentov (dobavnica, račun) ter enostavno in hitro kreiranje Intrastat poročil. Zato so se mnoga podjetja odločila za nadgradnjo lastnega obstoječega informacijskega sistema in v ta namen porabila različne denarne vsote. Rezultati ankete so: 10 podjetij (45,5 %) je porabilo 500 ali manj, tri podjetja (13,6 %) so plačala znesek med 501 in 700, eno podjetje (4,5 %) je imelo s prilagoditvijo informacijskega sistema stroške v višini med 701 in 900, dve podjetji (9,1 %) sta porabili med 901 in 1100, 6 anketiranih podjetij (27,3 %) pa je v informacijski sistem investiralo več kot Dve podjetji pa na vprašanje o višini stroškov, ki so bili posledica prilagoditve informacijskega sistema, nista odgovorili NAČIN POROČANJA Poročevalske enote, ki poročajo same, smo vprašali:»na kakšen način poročate?«možna sta bila dva odgovora, in sicer elektronsko poročanje preko spletnega obrazca ali poročanje z elektronskimi sporočili. Odgovori so prikazani v tabeli 6. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 38

39 Frekvenca % Veljaven % Kumulativni % Veljavni elektronsko poročanje preko 29 59,2 67,4 67,4 spletnega obrazca poročanje z elektronskimi 14 28,6 32,6 100,0 sporočili SKUPAJ 43 87,8 100,0 Manjkajoči 6 12,2 SKUPAJ ,0 Tabela 6: Način poročanja (Vir: lasten) Graf 6: Način poročanja (Vir: lasten) Šest anketiranih podjetij, ki sama pripravljajo Intrastat poročila, na vprašanje ni odgovorilo, 29 podjetij (67,4 %) poroča elektronsko preko spletnega obrazca, 14 anketiranih podjetij (32,6 %) pa poročila oddaja z elektronskimi sporočili SMER BLAGOVNE MENJAVE Nadalje nas je zanimalo, kateri tok blaga oz. smer blagovne menjave (odpreme, prejemi, odpreme in prejemi) so poročevalske enote, ki so sodelovale v anketi, dolžne poročati. Rezultati ankete so prikazani v tabeli 7. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 39

40 Frekvenca % Veljaven % Kumulativen % Veljavni odpreme 2 3,1 3,1 3,1 prejemi 32 49,2 49,2 52,3 odpreme in prejemi 31 47,7 47,7 100,0 SKUPAJ ,0 100,0 Tabela 7: Smer blagovne menjave (Vir: lasten) Graf 7: Smer blagovne menjave (Vir: lasten) Podjetja, ki v države članice Evropske skupnosti dobavljajo blago, poročajo odpreme, podjetja, ki v državah članicah kupujejo razne surovine, polizdelke ali gotove izdelke, poročajo le prejeme, podjetja, ki pa kupujejo in dobavljajo v države članice, pa poročajo odpreme in prejeme. Med anketiranimi dve podjetji (3,1 %) poročata le odpreme blaga v države članice Evropske skupnosti, 32 anketiranih podjetij (49,2 %) poroča le prejeme blaga, 31 anketiranih (47,7 %) pa poroča oboje, tako prejeme kot odpreme blaga v države članice POVPREČNO ŠTEVILO POSTAVK Od poročevalskih enot smo želeli izvedeti, koliko postavk v povprečju vsebuje združeno poročilo za posamezno obdobje (mesec). Ena postavka v poročilu pomeni eno vrsto blaga (ena tarifna številka). Oblikovali smo šest možnih skupin odgovorov. Rezultati ankete so prikazani v tabeli 8. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 40

41 Frekvenca % Veljaven % Kumulativen % Veljavni do ,5 21,5 21,5 od 11 do ,1 23,1 44,6 od 21 do ,5 18,5 63,1 od 31 do ,7 7,7 70,8 od 41 do ,1 3,1 73,8 nad ,2 26,2 100,0 SKUPAJ ,0 100,0 Tabela 8: Povprečno število postavk (Vir: lasten) Graf 8: Povprečno število postavk (Vir: lasten) Število postavk v mesečnem poročilu je odvisno od asortimenta izdelkov, s katerimi podjetje posluje. Širši je asortiment izdelkov, več je tarifnih številk in posledično tudi več postavk v poročilu. Rezultati ankete so naslednji: pri 14 anketiranih (21,5 %) mesečno poročilo v povprečju vsebuje do 10 postavk, 15 anketiranih (23,1 %) oddaja poročila s povprečno 11 do 20 postavkami, 12 anketiranih (18,5 %) pa poročila s povprečno 21 do 30 postavkami. Nekoliko manj je podjetij, katerih poročila povprečno obsegajo 31 do 40 postavk (5 anketiranih ali 7,7 %) in podjetij s povprečnim številom postavk od Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 41

42 41 do 50 (2 poročevalski enoti ali 3,1 %). Največ, kar 17 podjetij (26,2 %), pa oddaja poročila z več kot 50 postavkami RAZUMLJIVOST NAVODIL ZA POROČEVALSKE ENOTE Navodila za poročevalske enote poleg osnovnih napotkov vsebujejo tudi praktične primere, kako poročati (na primer v primeru tripartitne blagovne menjave, popravila, dobropisi ). Razumljivost teh navodil smo želeli preveriti pri poročevalskih enotah. Vprašali smo jih, ali se jim zdijo navodila za poročevalske enote dovolj razumljiva. Odgovori so prikazani v tabeli 9. Frekvenca % Veljaven % Kumulativen % Veljavni Da 53 81,5 82,8 82,8 Ne 1 1,5 1,6 84,4 ne vem, za nas poroča tretja 10 15,4 15,6 100,0 oseba SKUPAJ 64 98,5 100,0 Manjkajoči 1 1,5 SKUPAJ ,0 Tabela 9: Razumljivost navodil (Vir: lasten) Graf 9: Razumljivost navodil (Vir: lasten) Navodila CUNG za poročevalske enote so popolnoma razumljiva 53 anketiranim podjetjem (82,8 %), eno podjetje (1,6 %) meni, da navodila niso razumljiva. Deset anketiranih (15,6 %) pa je odgovorilo, da ne pozna navodil za poročevalske enote, saj zanje poroča tretja oseba. Eno podjetje pa na vprašanje ni odgovorilo. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 42

43 POMOČ V PRIMERU NEJASNOSTI Raziskava je pokazala, da so navodila za poročevalske enote jasna in razumljiva. Kljub temu pa so včasih potrebna dodatna pojasnila in navodila (npr. pri raznih dobropisih, brisanju postavk, tripartitnih poslih itd.). Poročevalske enote smo zato vprašali, na koga se obrnejo za pojasnila v primeru nejasnosti. Za dajanje informacij in pojasnil je pristojen CUNG. Poročevalske enote pa se za pojasnila lahko obrnejo tudi na tretjo osebo (deklarant ali računovodski servis). Odgovori poročevalskih enot so prikazani v tabeli 10. Frekvenca % Veljaven % Kumulativen % Veljavni deklarant 21 32,3 32,8 32,8 računovodski servis 2 3,1 3,1 35,9 CU Nova Gorica 41 63,1 64,1 100,0 SKUPAJ 64 98,5 100,0 Manjkajoči 1 1,5 SKUPAJ ,0 Tabela 10: Pomoč v primeru nejasnosti (Vir: lasten) Graf 10: Pomoč v primeru nejasnosti (Vir: lasten) Poročevalske enote v primeru nejasnosti ukrepajo tako: eno anketirano podjetje na vprašanje ni odgovorilo, 21 anketiranih (32,8 %) se za pojasnila obrne na deklaranta, 2 anketiranca (3,1 %) pa na računovodski servis. CUNG pojasnila in informacije posreduje 41 anketirancem (64,1 %). Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 43

44 TEŽAVE PRI PRIPRAVI POROČIL Pri pripravi Intrastat poročil lahko poročevalske enote naletijo na težave. Težave lahko povzročijo pomanjkljivi podatki na računu, nepoznavanje blaga, nepoznavanje KN in podobno. Podjetja smo zato vprašali, kaj jim pri pripravi poročil povzroča največ težav. Iz praktičnih izkušenj lahko povemo, da največ težav povzročajo pravilno uvrščanje blaga v KN, ocena neto teže in posli tripartitne blagovne menjave. Nekatere poročevalske enote pa nimajo nobenih težav pri pripravi Intrastat poročil. Vse našteto smo anketirancem ponudili kot možni odgovor. Rezultati ankete so prikazani v tabeli 11. Veljavni Frekvenca % Veljaven % Kumulativen % pravilno uvrščanje blaga v 19 29,2 29,2 29,2 KN ocena neto teže blaga 10 15,4 15,4 44,6 tripartitna menjava blaga 3 4,6 4,6 49,2 ni težav 33 50,8 50,8 100,0 SKUPAJ ,0 100,0 Tabela 11: Težave pri pripravi poročil (Vir: lasten) Graf 11: Težave pri pripravi poročil (Vir: lasten) Anketiranim poročevalskim enotam največ težav povzroča pravilno uvrščanje blaga v KN, tako je odgovorilo 19 anketiranih (29,2 %). Kadar na fakturi, ki spremlja blago, ni navedena neto teža blaga, jo je treba oceniti, kar povzroča težave 10 anketiranim (15,4 %). Trem anketiranim (4,6 %) se zdi najbolj zapletena tripartitna menjava blaga, 33 anketiranih (50,8 %) pa pri pripravi poročil nima težav. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 44

45 DATUM ODDAJE POROČIL V razdelku smo omenili, da morajo poročevalske enote oddati mesečna Intrastat poročila do 15. v mesecu za pretekli mesec. Želeli smo izvedeti, kdaj poročevalske enote dejansko oddajajo svoja Intrastat poročila. Odgovori so prikazani v tabeli 12. Frekvenca % Veljaven % Kumulativen % Veljavni od 1. do 10. v mesecu 11 16,9 17,2 17,2 med 1. in 15. v mesecu 16 24,6 25,0 42,2 med 10. in 15. v mesecu 31 47,7 48,4 90,6 zadnji dan, t.j. 15. v mesecu 6 9,2 9,4 100,0 SKUPAJ 64 98,5 100,0 Manjkajoči 1 1,5 SKUPAJ ,0 Tabela 12: Oddaja poročil (Vir: lasten) Graf 12: Oddaja poročil (Vir: lasten) Od 1. do 10. v mesecu poročila oddaja 11 anketiranih podjetij (17,2 %), 16 anketiranih poročila oddaja med 1. in 15. v mesecu (25 %). V dneh med 10. in 15. v mesecu poročila odda 31 anketiranih (48,4 %), 6 anketiranih (9,4 %) poročila oddaja zadnji dan, torej 15. v mesecu. Eno podjetje na vprašanje ni odgovorilo. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 45

46 ZAMUDA PRI ODDAJI POROČIL Intrastat poročila je mogoče oddati tudi po določenem roku (15. v mesecu). Vsako prekoračitev roka pa obravnavamo kot zamudo. Poročevalske enote smo zato vprašali:»ali kdaj zamujate z oddajo poročila?«. Odgovori so prikazani v tabeli 13. Frekvenca % Veljaven % Kumulativen % Veljavni nikoli 47 72,3 72,3 72,3 včasih 17 26,2 26,2 98,5 vedno 1 1,5 1,5 100,0 SKUPAJ ,0 100,0 Tabela 13: Zamujanje z oddajo poročil (Vir: lasten) Graf 13: Zamujanje z oddajo poročil (Vir: lasten) Rezultati raziskave so pokazali, da 47 anketiranih (72,3 %) nikoli ne zamuja z oddajo poročil, 17 anketiranih (26,2 %) zaradi spleta okoliščin občasno zamuja z oddajo poročil, za eno anketirano podjetje (1,5 %) pa je zamujanje ustaljena praksa RAZLOGI ZAMUDE Le poročevalske enote, ki so pritrdilno odgovorile, da včasih/vedno zamujajo z oddajo Intrastat poročil, smo vprašali po razlogih za zamujanje. Vprašanje je odprtega tipa in poročevalske enote so s svojimi besedami oblikovale odgovore. Rezultati ankete so prikazani v tabeli 14. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 46

47 Frekvenca % Veljaven % Kumulativen % Veljavni kolektivni letni dopust 4 6,2 22,2 22,2 prezaposlenost 6 9,2 33,3 55,6 pomanjkanje podatkov o 2 3,1 11,1 66,7 izdelku zamujanje dobaviteljev z 3 4,6 16,7 83,3 dostavo dokumentov težave z informacijskim 2 3,1 11,1 94,4 sistemom pozabljivost 1 1,5 5,6 100,0 SKUPAJ 18 27,7 100,0 Manjkajoči 47 72,3 SKUPAJ ,0 Tabela 14: Razlogi za zamudo (Vir: lasten) Graf 14: Razlogi za zamudo (Vir: lasten) Razlogi zamude so naslednji: 4 anketiranci (22,2 %) zamujajo z oddajo poročil zaradi kolektivnih letnih dopustov, 6 anketiranih (33,3 %) pa je kot vzrok zamujanja navedlo prezaposlenost kadra, ki ima poleg Intrastat poročil še druge zadolžitve. Zaradi pomanjkljivih podatkov o blagu dva anketirana (11,1 %) zamujata s poročanjem, 3 anketiranci (16,7 %) pa imajo težave, ker dobavitelji zamujajo z Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 47

48 dostavo dokumentov. Težave z informacijskim sistemom so vzrok za zamujanje pri 2 anketiranih (11,1 %), eno anketirano podjetje (5,6 %) pa rok za oddajo poročila zamudi zaradi pozabljivosti MESEČNI STROŠKI POROČANJA Vsako Intrastat poročilo je povezano s stroški. Poročevalske enote, ki poročajo same, imajo stroške vzdrževanja informacijskega sistema za poročanje. Poročevalske enote, ki pa so za poročanje pooblastile tretjo osebo, plačajo storitev. Zato smo poročevalske enote vprašali:»koliko znaša povprečen mesečni strošek posredovanja podatkov in vzdrževanje programskih rešitev za poročanje podatkov oziroma povprečen mesečni znesek računa, ki vam ga izstavi tretja oseba (deklarant ali računovodski servis)?«odgovori so prikazani v tabeli 15. Frekvenca % Veljaven % Kumulativen % Veljavni do 25 eur 21 32,3 40,4 40,4 od 25 do 50 eur 9 13,8 17,3 57,7 od 50 do 75 eur 9 13,8 17,3 75,0 od 75 do 100 eur 4 6,2 7,7 82,7 od 100 do 125 eur 1 1,5 1,9 84,6 od 125 do 150 eur 8 12,3 15,4 100,0 SKUPAJ 52 80,0 100,0 Manjkajoči 13 20,0 SKUPAJ ,0 Tabela 15: Mesečni stroški poročanja (Vir: lasten) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 48

49 Graf 15: Mesečni stroški poročanja (Vir: lasten) Poročevalske enote mesečno za plačilo stroškov, povezanih z Intrastat poročanjem, plačujejo različne zneske, od 25 pa vse do 150. Presenetljivo velik delež anketiranih (13 anketiranih) na to vprašanje ni odgovorilo. Največ anketiranih, kar predstavlja 21 podjetij (40,4 %) za stroške odšteje do 25, po 9 anketiranih (17,3 %) za stroške nameni od 25 do 50 in od 50 do 75. Nekoliko več stroškov, od 75 do 100, imajo 4 anketirani (7,7 %). Le eno podjetje (1,9 %) ima stroške v višini med 100 in 125. Osem anketiranih (15,4 %) pa mesečno v povprečju porabi od 125 do 150. Vprašanje o višini mesečnih stroškov je bilo zastavljeno vsem podjetjem, ne glede na to, kdo pripravlja Intrastat poročila. Zato si oglejmo še stroške poročanja glede na enoto, ki pripravlja Intrastat poročila. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 49

50 INTRASTAT POROČILA ODDAJA sami oz. enota v podjetju POVPREČNI MESEČNI STROŠKI ZA INTRASTAT POROČILA do 25 eur od 25 do 50 eur od 50 do 75 eur od 75 do 100 eur od 100 do 125 eur od 125 do 150 eur Skupaj deklarant računovodski servis Skupaj Tabela 16: Povprečni mesečni stroški poročanja glede na enoto, ki pripravlja poročila. (Vir: lasten) Tabela 16 in graf 16 kažeta, da se stroški nanašajo predvsem na podjetja, ki Intrastat poročila pripravljajo sama. Podatke podjetij, za katera Intrastat poročila pripravlja tretja oseba, imamo za točne, saj so določeni na podlagi prejetih računov za storitev. Pri podjetjih, ki Intrastat poročila pripravljajo sama, pa se pojavi dvom v natančnost podatkov, ker ne vemo, na kakšen način so podjetja ovrednotila stroške. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 50

51 Graf 16: Povprečni mesečni stroški poročanja glede na enoto, ki pripravlja poročila (Vir: lasten) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 51

52 6 TESTIRANJE HIPOTEZ Raziskovalna hipoteza je nedokazana trditev, ki jo želimo potrditi ali zavrniti z raziskovalnim delom. Statistična hipoteza je trditev o lastnosti slučajne spremenljivke, ki še ni dokazana. Opredelimo dve statistični hipotezi: - ničelno hipotezo H 0, in - alternativno hipotezo H 1, ki je nasprotna ničelni hipotezi. Testiranje statističnih hipotez izhaja iz predpostavke, da je ničelna hipoteza pravilna. Pri statističnem sklepanju vnaprej opredelimo verjetnost, ki predstavlja zgornjo mejo tveganja za sprejetje ničelne hipoteze. To verjetnost označimo α in jo imenujemo stopnja značilnosti (stopnja tveganja), 1 α pa je stopnja zaupanja. (Vir: Košmelj, 2007) Statistične hipoteze delimo na: - parametrične postavimo domnevo o parametru statistične spremenljivke, na primer μ = 5, - neparametrične postavimo domnevo o porazdelitvi statistične spremenljivke, na primer X je porazdeljena normalno. Cilj testiranja hipoteze o statistični spremenljivki X je, da se na podlagi ustreznega statističnega testa, ki mu pravimo statistika testa hipoteze, odločimo o pravilnosti postavljene hipoteze. Iz podatkov vzorca izračunamo testno vrednost, na podlagi katere se odločimo o sprejetju oziroma zavrnitvi ničelne hipoteze. Postopek testiranja hipoteze vse možne vrednosti statistike testa razdeli v dve območji: - območje zavračanja ničelne hipoteze ali kritično območje, in - območje sprejemanja ničelne hipoteze. Pri postopku testiranja hipoteze imamo naslednje možnosti: - hipotezo H 0 sprejmemo in zavrnemo hipotezo H 1, - hipotezo H 0 zavrnemo in sprejmemo hipotezo H 1, - o hipotezi H 0 ne odločimo. (Vir: zapiski predavanj, 2011/12) Napake pri testiranju statističnih hipotez Sklep o zavrnitvi ali sprejetju ničelne hipoteze temelji na enem vzorcu, zato so pri testiranju statističnih hipotez možne napake. (Vir: Košmelj, 2007) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 52

53 Napaka I.vrste: zavrnemo hipotezo H 0, ki je pravilna. Verjetnost za to napako je enaka α. Napaka II. vrste: sprejmemo ničelno hipotezo H 0, ki je napačna. Verjetnost za nastop te napake označimo z β. Napaka II. vrste je bolj kritična kot napaka I. vrste, ker ima lahko hujše posledice. Zato običajno odločamo le o tem, ali H 0 zavrnemo ali ne. (Vir: zapiski predavanj, 2011/12) Postopek testiranja statističnih hipotez ima šest korakov: - Izberemo vrednost za stopnjo značilnosti α. Standardne vrednosti, ki se uporabljajo, so: 0,05; 0,01; 0,001; - postavimo ničelno hipotezo H 0 in alternativno hipotezo H 1 in ju zapišemo z besedami. - Predpostavimo, da ničelna hipoteza H 0 velja. Izberemo ustrezno testno statistiko. Določimo območje, kjer H 0 obdržimo, in območje, kjer H 0 zavrnemo v korist H 1. Kritične vrednosti odčitamo iz tabel. - Iz vzorca izračunamo vrednost testne statistike. Pogledamo, v katero območje vrednost pade. - Statistični sklep: ničelno hipotezo obdržimo (rezultati niso statistični značilni) ali ničelno hipotezo zavrnemo v korist alternativne hipoteze (rezultati so statistično značilni). - Vsebinski sklep: podatki vzorca ne nasprotujejo ničelni hipotezi, pri stopnji značilnosti α trdimo, da je alternativna hipoteza pravilna. Verjetnost, da smo se zmotili, je največ α. (Vir: Košmelj, 2007) Dvostranski in enostranski testi Glede na to, iz koliko delov je sestavljeno kritično območje testa, ločimo: - dvostranske teste: kritično območje je iz dveh delov, - enostranske teste: kritično območje je iz enega dela. Predpostavimo, da testiramo ničelno hipotezo H 0 : q = q 0. Alternativna hipoteza pri dvostranskem testu je enaka H 1 : q q 0. Za alternativno hipotezo pri enostranskem testu pa imamo dve možnosti: H 1 : q > q 0 ali H 1 : q < q 0 Katero obliko testa izberemo, je odvisno od tega, kaj želimo testirati. Kadar nas zanima, ali med dvema vrednostma obstaja razlika ali ne, uporabimo dvostranski test. Kadar pa nas zanima, ali je prva vrednost večja oziroma manjša od druge vrednosti, uporabimo ustrezen enostranski test. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 53

54 Kritično območje pri dvostranskem in enostranskem testu - pri dvostranskem testu, za katerega velja H 0 : q = q 0 in H 1 : q q 0, je kritično območje sestavljeno iz dveh delov, za katera velja, da skupaj vsebujeta α delež vseh vrednosti. Sredinsko območje sprejemanja torej vsebuje 1 α delež vseh vrednosti, obe stranski območji pa vsako po α / 2 delež vrednosti; - pri enostranskem testu H 0 : q = q 0 in H 1 : q > q 0 oziroma H 1 : q < q 0 pa je kritično območje sestavljeno iz enega dela, ki vsebuje α delež vseh vrednosti na desnem oziroma levem krajišču porazdelitve. (Vir: zapiski predavanj, 2011/12) 6.1 HIPOTEZE RAZISKAVE H a : Večina večjih podjetij poroča samih. H b : Večina manjših podjetij poroča preko tretje osebe. H c : Navodila za poročevalske enote so razumljiva večini poročevalskih enot. H d : Spremenljivki»stroški poročanja«in» velikost podjetja«sta pozitivno linearno povezani. Raziskovalna hipoteza Ničelna hipoteza Nasprotna hipoteza H a : Večina večjih podjetij H a0 : 68 % večjih podjetij H a1 : več kot 68 % večjih poroča samih poroča samih podjetij poroča samih H b : Večina manjših podjetij poroča preko tretje osebe H c : Navodila za poročevalske enote so razumljiva večini poročevalskih enot H d : Spremenljivki»stroški poročanja«in» velikost podjetja«sta pozitivno linearno povezani H b0 : 70 % manjših podjetij poroča samih H c0 : 70 % poročevalskih enot razume navodila H d0 : spremenljivki stroški poročanja in velikost podjetja nista pozitivno linearno povezani H b1 : več kot 70 % manjših podjetij poroča samih H c1 : več kot 70 % poročevalskih enot razume navodila H d1 : spremenljivki stroški poročanja in velikost podjetja sta pozitivno linearno povezani Tabela 17: Seznam hipotez Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 54

55 Testiranje deleža za velike vzorce Vzorec je velik, kadar velja n 30. Naš vzorec, na katerem je bila izvedena raziskava, pa je n = 65, zato smo za testiranje hipotez uporabili testiranje deleža za velike vzorce. Iz binomske populacije izberemo vzorec in testiramo ničelno hipotezo H 0 : p = p 0, proti eni od nasprotnih hipotez H 1 : p p 0 ali p > p 0 ali p < p 0. Za velike vzorce lahko B(n,p) nadomestimo z N(μ,σ) in za testno statistiko vzamemo Z x 0,5 np np 0 1 p 0 0, kjer v izrazu x ± 0,5 znak ʺ - ʺ uporabimo, če je x np 0, znak ʺ + ʺ pa, ko je x < np 0. Vrednost x predstavlja število ponovitev dogodka A. Kritično območje testa pri stopnji pomembnosti α je, glede na eno od nasprotnih hipotez H 1, enako z ali z z z 2 ali z z. (Vir: zapiski predavanj, 2011/12) Odločanje o hipotezi Verjetnost, da pri predpostavki ʺH 0 je resničnaʺ, testna statistika zavzame vrednost, večjo ali enako obravnavani, imenujemo p-vrednost testa. Manjši, kot je p, z večjo gotovostjo lahko zavrnemo H 0. V večini statističnih programskih paketov se uporablja p-vrednost namesto α. Če ni podano drugače, je mejna vrednost, do katere še zavrnemo H 0, enaka 0,05. Kadar torej velja : p 0,05 H 0 zavrnemo, p 0,05 H 0 sprejmemo. (Vir: zapiski predavanj, 2011/12) Za statistični preizkus tako izračunamo dve vrednosti: testno statistiko in pripadajočo p-vrednost. p-vrednost je verjetnost, da ob predpostavki, da je ničelna domneva pravilna, dobimo za testno statistiko vrednosti, ki so bolj ekstremne od izračunane vrednosti testne statistike. (Vir: Košmelj, 2007) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 55

56 6.1.1 HPOTEZA 1 H a : Večina večjih podjetij poroča samih. Poročevalske enote, ki se po ZGD razvrščajo v srednje velike družbe, smo pri postavitvi ničelne hipoteze in testiranju obravnavali kot večja podjetja. V anketi je sodelovalo 13 takšnih poročevalskih enot, kar je razvidno iz tabele 1. Skupino 1 predstavljajo poročevalske enote, ki poročajo same, skupino 2 pa poročevalske enote, za katere Intrastat poročila pripravlja tretja oseba. Ničelna hipoteza: 68 % večjih podjetij poroča samih (p 0 = 0,68), H a0 : p = 0,68 Nasprotna hipoteza: več kot 68 % večjih podjetij poroča samih H a1 : p 0,68 Binomial Test Category N Observed Prop. Test Prop. Exact Sig. (1-tailed) poroča2 Group 1 Sami 12,92,68,047 Group 2 tretja oseba 1,08 Total 13 1,00 Tabela 18: Pripravljanje Intrastat poročil v večjih podjetjih (Vir: lasten) V tabeli 18 je prikazan enostranski test deleža (za p 0 = 0,68). Test je statistično značilen (signifikanten, ker je sig. < 0,05). Iz tabele je razvidno, da 12 poročevalskih enot poroča samih, za eno poročevalsko enoto pa Intrastat poročila pripravlja tretja oseba. Na podlagi testa, za katerega velja sig. = 0,047 < 0,05, lahko ničelno hipotezo H a0, ki pravi, da 68 % večjih podjetij poroča samih, zavrnemo in sprejmemo nasprotno hipotezo H a1. S tem smo stopnji pomembnosti α = 0,05 potrdili raziskovalno hipotezo H a, ki pravi, da večina večjih podjetij poroča samih. Vzorec, ki smo ga testirali (13 podjetij), je zelo majhen, zato test ni najbolj zanesljiv. Za test deleža za velike vzorce, ki smo ga izvedli, bi potrebovali večji vzorec (n 30), kar pa zaradi časovne omejitve ni bilo možno. Vendar glede na rezultate ankete (od 13 večjih podjetij kar 12 podjetij poroča samih), lahko pričakujemo, da tudi na celotni populaciji visok delež večjih podjetij poroča samih HIPOTEZA 2 H b : Večina manjših podjetij poroča preko tretje osebe. Kot manjša podjetja smo označili poročevalske enote, ki jih ZGD razvršča v mikro in majhne družbe. Po podatkih iz tabele 1 je takšnih poročevalskih enot 51. Oblikovali smo dve skupini. Skupino 1 predstavljajo manjša podjetja, ki poročajo sama. Skupino 2 pa predstavljajo manjša podjetja, za katera Intrastat poročila pripravlja tretja oseba. Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 56

57 Ničelna hipoteza: 70 % manjših podjetij poroča samih (p 0 = 0,70) H b0 : p = 0,70 Nasprotna hipoteza: več kot 70 % manjših podjetij poroča samih H b1 : p 0,70 Statistični programski paket SPSS pri binomskem testu za prvo skupino (group 1) vedno postavi tisto, ki ima večji delež. V našem primeru so to podjetja, ki poročajo sama. Test deleža se tako nanaša na prvo skupino (podjetja, ki poročajo sama), kar pomeni, da predpostavljena vrednost p 0 testira delež tistih podjetij, ki poročajo sama. Temu primerno sta zato postavljeni tudi hipotezi H 0 in H 1. Binomial Test Category N Observed Prop. Test Prop. Exact Sig. (1- tailed) POROČA2 Group 1 sami 42,8,7,034 Group 2 tretja oseba 9,2 Total 51 1,0 Tabela 19: Pripravljanje Intrastat poročil v manjših podjetjih (Vir:lasten) V tabeli 19 je prikazan enostranski test deleža (za p 0 = 0,70). Iz tabele je razvidno, da 42 manjših podjetij poroča samih, za 9 podjetij pa Intrastat poročila pripravlja tretja oseba. Na podlagi testa, za katerega velja sig. = 0,034 < 0,05, ničelno hipotezo H b0 zavrnemo in sprejmemo nasprotno hipotezo H b1, ki pravi, da več kot 70 % manjših podjetij poroča samih. S tem smo pri stopnji pomembnosti α = 0,05 raziskovalno hipotezo H b, ki pravi, da večina manjših podjetij poroča preko tretje osebe, zavrnili HIPOTEZA 3 H c : Navodila za poročevalske enote so razumljiva večini poročevalskih enot. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika smo za test ničelne hipoteze oblikovali dve skupini. V skupino 1 smo uvrstili podjetja, ki navodila za poročevalske enote razumejo, v skupino 2 pa smo uvrstili podjetja, ki navodil za poročevalske enote ne razumejo ali jih ne poznajo, ker zanje poroča tretja oseba. Podatki so prikazani v tabeli 9. Ničelna hipoteza: 70 % poročevalskih enot razume navodila (p 0 = 0,70) H c0 : p = 0,70 Nasprotna hipoteza: več kot 70 % poročevalskih enot razume navodila H c1 : p 0,70 Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 57

58 Binomial Test Category N Observed Prop. Test Prop. Exact Sig. (1-tailed) razumljivost.navodil Group 1 Da 53,8,7,015 Group 2 Ne 11,2 Total 64 1,0 Tabela 20: Razumljivost navodil za poročevalske enote (Vir:lasten) Tabela 20 prikazuje enostranski test deleža (za p 0 = 0,70) in kaže, da so navodila za poročevalske enote razumljiva 53 podjetjem, 11 podjetij pa navodil ne razume ali jih ne pozna, ker zanje poroča tretja oseba. Na podlagi testa, za katerega velja sig. = 0,015 < 0,05, ničelno hipotezo H c0 zavrnemo in sprejmemo nasprotno hipotezo H c1, ki pravi, da več kot 70 % poročevalskih enot razume navodila. Pri stopnji značilnosti α = 0,05 raziskovalno hipotezo H c, ki pravi, da so navodila za poročevalske enote razumljiva večini poročevalskih enot, sprejmemo HIPOTEZA 4 H d : Spremenljivki»stroški poročanja«in» velikost podjetja«sta pozitivno linearno povezani. Ničelna hipoteza: spremenljivki stroški poročanja in velikost podjetja nista pozitivno linearno povezani H d1 : ρ s = 0 Nasprotna hipoteza: spremenljivki stroški poročanja in velikost podjetja sta pozitivno linearno povezani H d0 : ρ s 0 Hipotezo H d bomo preverili tako, da bomo izvedli Spearmanov test korelacije. Izbrali smo ga zato, ker je»velikost podjetja«ordinalna spremenljivka. Correlations POVPREČNI MESEČNI STROŠKI ZA VELIKOST PODJETJA INTRASTAT POROČILA Spearman's rho VELIKOST PODJETJA Correlation 1,000,171 Coefficient Sig. (2-tailed).,226 N POVPRECNI MESECNI Correlation,171 1,000 STROSKI ZA INTRASTAT Coefficient POROCILA Sig. (2-tailed),226. N Tabela 21: Povezanost spremenljivk velikost podjetja in stroški poročanja (Vir: lasten) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 58

59 Tabela 21 prikazuje Spearmanov koeficient korelacije za spremenljivki»velikost podjetja«in»stroški poročanja«. Koeficient je sicer pozitiven (r s = 0,171), vendar dokaj nizek in statistično neznačilen (sig. = 0,226 0,05). Zato za celotno populacijo ne moremo sklepati, da sta proučevani spremenljivki pozitivno linearno povezani. Ničelne hipoteze H d0 ne zavrnemo, ker je sig. = 0,226 > 0,05. To pomeni, da nasprotne hipoteze H d1, ki pravi, da sta spremenljivki pozitivno linearno povezani, ne sprejmemo. Zato raziskovalno hipotezo H d pri stopnji značilnosti α = 0,05 zavrnemo. Test hipoteze H d je pokazal, da spremenljivki nista pozitivno linearno povezani. Zato s pomočjo razsevnega diagrama preverimo, če med spremenljivkama velikost podjetja in stroški poročanja morda obstaja kakšna druga povezanost. Graf 17: Razsevni diagram (Vir: lasten) Graf 17, kjer je na ordinati prikazana velikost podjetja, na abscisi pa povprečni stroški poročanja, kaže, da med spremenljivkama velikost podjetja in stroški poročanja ni nikakršne povezanosti. Pri postavitvi hipoteze smo izhajali iz predpostavke, da imajo večja podjetja večji asortiment izdelkov in da je obseg poslovanja z drugimi državami članicami EU večji. Posledično tudi Intrastat poročilo vsebuje več postavk. Analiza ankete je tudi pokazala, da v 75,4 % anketiranih poročevalskih enot Intrastat poročila pripravljajo sami, v nobeni poročevalski enoti pa v ta namen niso zaposlovali novega kadra. Iz tabele 4 in grafa 4 lahko razberemo, da je polovica poročevalskih enot, ki poročajo same, prilagodila lasten informacijski sistem, od tega pa jih je 45,5% za prilagoditev sistema plačalo manj kot 500. Podatkov o tem, kakšna prilagoditev oziroma nadgradnja obstoječega sistema je bila izvedena, nimamo. Prav tako ne vemo, ali takšni sistemi zajemajo posodobitve šifrantov iz priloge št. 2, 3, 4, in 6. Iz odgovorov, podanih v anketi, lahko sklepamo, da so imele te poročevalske enote z uvedbo sistema Intrastat enkratni strošek s prilagoditvijo Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 59

60 lastnega informacijskega sistema. Druga polovica poročevalskih enot pa se je odločila za nakup ustrezne informacijske rešitve, ki za vzdrževanje, nadgradnjo in posodabljanje tega sistema mesečno plačujejo neki določeni znesek. Tudi graf 18 kaže, da so povprečni mesečni stroški mikro poročevalskih enot večji kot stroški srednje velikih poročevalskih enot. Vprašanje pa je, kako so anketirane poročevalske enote ovrednotile svoje povprečne mesečne stroške. Povprečni mesečni strošek je lahko sestavljen iz več stroškov (na primer strošek dela, vzdrževanje programske opreme, administrativni stroški) ali pa le strošek vzdrževanja programske opreme. Graf 18: Povprečni mesečni stroški Intrastat poročil (Vir: lasten) Marjetka Novak: Analiza Intrastat poročanja z vidika poročevalske enote stran 60