Slovenščina od A do Ž 1 Rada Lečič
2 Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž Rada Lečič SLOVENŠČINA OD A DO Ž 1. del učbenik za začetnike Izdala in založila: Založba Gaya Gaya d.o.o. Močnikova 1, SI-5282 Cerkno intermedija@siol.net, www.gaya.si Za založbo: Nataša Bratina Recenzentki: Andreja Žele, Nataša Jakop Ilustracije: Tamara Korošec Avtorji in viri fotografij: Rada Lečič, Miha Krivic (za Postojnsko jamo d.d.), Barbara Doljak (Bled, str. 93), Wikimedia (Matijap, Adiel Io, Richard Huber, Gangulybiswarup, Bi-frie), Flickr (Flavio Ferreira). Oblikovanje in tisk: Gaya d.o.o. Tiskano na zahtevo 1. natis Cerkno, 2017 Zvokovni dodatek: glasovi: Sanja Rejc, Rada Lečič, RV Maček, Damjan Zorc; tonska produkcija: Franci Rainer. Rada Lečič in Založba Gaya Gaya d.o.o., 2017 Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika nobenega dela te knjige ni dovoljeno ponatisniti, reproducirati, kopirati ali razširjati s kakršnimikoli sredstvi (z mehanskimi, elektronskimi, s fotokopiranjem, z zvokovnim snemanjem ali kako drugače). CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž 5 KAZALO Glasoslovje... 7 Abeceda. Samoglasniki. Soglasniki. Naglas. 1. lekcija... 11 Srečanje Predstavitev Naša hiša Samostalnik imenovalnik ednine. Glagol sedanjik pomožnika biti v ednini z osebnimi zaimki. Pridevnik. Prislov. Samostalnik imenovalnik ednine, dvojine, množine. Samostalnik in pridevnik imenovalnik ednine, dvojine, množine. Glagol sedanjik pomožnika biti v dvojini in množini z osebnimi zaimki. 2. lekcija... 22 Kaj dela Lana, ko vstane? V trgovini Greva na kavo? Glagol sedanjik; povratni glagoli; besedni red. Samostalnik tožilnik ednine, dvojine, množine; tožilnik brez predloga; tožilnik s predlogoma v, na. 3. lekcija... 37 Kaj imate danes za kosilo? Tri živali Samostalnik in pridevnik tožilnik ednine, dvojine, množine; tožilnik s predlogi čez, skozi, po, ob, pod, nad, pred, za, med. Zaimek osebni zaimki v tožilniku. Števnik glavni števniki. 4. lekcija... 49 Moj rojstni dan Kdaj vstaneš? V soboto pride Sonja Zaimek svojilni zaimki. Koliko je ura? Glagol preteklik; posebne oblike deležnika; besedni red. 5. lekcija... 61 Pri teti na kosilu Na potovanju kaj moramo vedeti Samostalnik mestnik ednine, dvojine, množine; mestnik s predlogi pri, v, na, o, po, ob. Samostalnik in pridevnik mestnik ednine, dvojine, množine. Zaimek osebni zaimki v mestniku. 6. lekcija... 72 Zvečer greva v kino Slovenija v številkah Samostalnik rodilnik ednine, dvojine, množine; rodilnik brez predloga; rodilnik s predlogi od, do, iz, s/z, brez, mimo, zraven, poleg, blizu... 7. lekcija... 82 Središče Ljubljane Pri zdravniku Samostalnik in pridevnik rodilnik ednine, dvojine, množine. Zaimek osebni zaimki v rodilniku.
6 Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž 8. lekcija... 93 V Slovenijo za konec tedna Kam med počitnicami Zgodovina kranjske klobase Glagol prihodnjik; besedni red. Samostalnik orodnik ednine, dvojine, množine; orodnik s predlogi s/z, pred, za, pod, nad, med. Samostalnik in pridevnik orodnik ednine, dvojine, množine. Zaimek osebni zaimki v orodniku. Števnik vrstilni števniki. 9. lekcija... 111 Na večerji v restavraciji Mi lahko pomagaš na vrtu? Greva k Sonji Darilo za rojstni dan Glagol pogojnik; besedni red. Samostalnik dajalnik ednine, dvojine, množine; dajalnik brez predloga; dajalnik s predlogi k/h, proti, kljub. Samostalnik in pridevnik dajalnik ednine, dvojine, množine. Zaimek osebni zaimki v dajalniku. 10. lekcija... 132 Na banki Zlata ptica Uganka Glagol velelnik. Pridevnik stopnjevanje pridevnika. Besedotvorje pomanjševalnice. Slovnične tabele... 145 Imena sklonov, vprašalnice... 145 Sklanjatve samostalnika in pridevnika... 145 Osebni zaimki... 146 Glavni števniki... 146 Vrstilni števniki... 146 Glagol... 147 Posebne oblike nekaterih glagolov... 149 Stopnjevanje pridevnika... 151 Stopnjevanje prislova... 152 Predlogi... 152 Različna raba predlogov... 153 Besedni red... 153 Slovensko-angleški slovar... 155 Rešitve... 169 Seznam avdioposnetkov... 179 Viri... 180 Literatura... 180
Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž 11 1 1. LEKCIJA SI AMERIČAN? NE, ANGLEŽ SEM. SRÉČANJE Alénka: Žívijo, Péter, kakó si? Péter: Dôbro, hvála, pa tí? Alénka: V rédu. Tó je mój prijátelj Êric. Péter: Me veselí. Si Američàn? Êric: Nè, Angléž sem. Péter: Pa razúmeš slovénsko? Êric: Málo. Péter: Ti je Slovénija všéč? Êric: Já, zeló. Besede BESEDE sréčanje žívijo kakó bíti dôbro hvála pa tí v rédu tó mój prijátelj veselíti Američàn nè Angléž razuméti slovénsko málo Slovénija všéč já zeló Dopolnite. Alenka:..., Peter, kako...? Peter: Dobro,..., pa ti? Alenka: V... To... moj... Eric. Peter: Me... Si Američan? Eric: Ne, Anglež... Peter: Pa razumeš...? Eric: Malo. Peter: Ti... Slovenija...? Eric: Ja,...
12 Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž 2 KDO STE PA VI? JAZ SEM TJAŠA. PREDSTAVÍTEV Profésor: Dober dán, jàz sem Símon Vílar. Ví ste pa? Študènt: Jàz sem Rók. Profésor: Me veselí. Kdó ste pa Ví? Študêntka: Jàz sem Tjáša. pozdrávi pozdrávi / saluti Dobro jútro! Dober dán! Dober večér! Lahko nóč! Žívijo! Zdrávo! Adíjo! Na svídenje! Besede BESEDE predstavítev profésor dober dán Ví študènt kdó študêntka Dopolnite. Profesor: Dober..., jaz... Simon Vilar. Vi... pa? Študent: Jaz... Rok. Profesor: Me... Kdo... pa...? Študentka: Jaz... Tjaša.
Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž 13 SAMOSTALNIK IMENOVALNIK = 1. sklon KDO/KAJ? Kdó je tó? Rók (profésor, Alénka). Káj je tó? Tríglav (réka, drevó). IMENOVALNIK EDNINE I M 1 stòl (-ø) Ž 1 híša S 1 mésto/pólje M = moški spol (masculine) Ž = ženski spol (feminine) S = srednji spol (neuter) poklíc národnost profésor profésorica Slovénec Slovénka kmèt kmetíca Némec Némka zdravník zdravníca Italijàn Italijánka slikár slikárka Američàn Američánka igrálec igrálka Rús Rúsinja prevajálec prevajálka Angléž Angléžinja prodajálec prodajálka Francóz Francózinja GLAGOL Sedanjik pomožnika bíti v ednini z osebnimi zaimki I bíti ne bíti 1. os. jàz sem nísem 2. os. tí si nísi 3. os. òn, ôna, ôno je ní Jàz sem Alénka. Si študêntka? Já, študêntka sem. / Nè, nísem študêntka. Tí si Péter. Si študènt? Já, študènt sem. / Nè, nísem študènt. Je tó Êric? Já, tó je òn. Je Êric Američàn? Nè, Êric ní Američàn. Angléž je. Símon Vílar je profésor. Je Símon Vílar profésor? Já, profésor je.
32 Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž 5 V TRGOVÍNI Prodajálka: Káj želíte? Gospá Novák: Potrebújem ólje. Dvá lítra, prósim. Prodajálka: Želíte še kàj? Gospá Novák: Trí páprike, soláto in dvé kúmari. Prodajálka: Je tó vsè? Gospá Novák: Nè. Dájte mi še piškóte, jájca in štíri jógurte. Prodajálka: Dánes imámo svéže ríbe. Jih želíte? Gospá Novák: Já, dvé ríbi, prósim. Pa še krùh, da ne pozábim. Besede BESEDE trgovína prodajálka želéti gospá potrebováti ólje dvá líter prósim še páprika soláta kúmara vsè dáti piškót jájce jógurt dánes iméti svéž ríba krùh pozabíti Dopolnite. Prodajalka: Kaj...? Gospa Novak: Potrebujem... Dva..., prosim. Prodajalka:... še...? Gospa Novak: Tri..., solato... dve... Prodajalka: Je... vse? Gospa Novak:... Dajte... še..., jajca... štiri... Prodajalka: Danes... sveže... Jih...? Gospa Novak: Ja, dve..., prosim. Pa še..., da ne... Odgovorite. Kaj potrebuje gospa Novak? Potrebuje še kaj? Napišite stavke z vsako od besed: prodajalka, potrebovati, liter, solata, imeti, pozabiti.
Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž 33 SAMOSTALNIK TOŽILNIK EDNINE, DVOJINE, MNOŽINE M Ž S I II III 1 stòl/prijátelj stôla/prijátelja stôli/prijátelji 4 stòl/prijátelja (dvá) stôla/prijátelja stôle/prijátelje 1 híša híši híše 4 híšo (dvé) híši híše 1 mésto/pólje mésti/pólji mésta/pólja 4 mésto/pólje (dvé) mésti/pólji mésta/pólja VAJE 14. Dopolnite s tožilnikom ednine, dvojine in množine. I II III Iščem (zdravnik) zdravnika dva zdravnika zdravnike (arhitektka)......... (pismo)......... (prijatelj)......... (učiteljica)......... (jezero)......... (ananas)......... (jajce)......... (ogledalo)......... (jopica)......... (zvezek)......... (kozarec)......... 15. Dopolnite s tožilnikom množine. Poznam študente in študentke. (študent in študentka)... (zdravnik in zdravnica)... (učitelj in učiteljica)... (delavec in delavka)... (slikar in slikarka)... (prevajalec in prevajalka)... (igralec in igralka)... (Slovenec in Slovenka)... (Italijan in Italijanka)... (Rus in Rusinja)
78 Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž 15 LJUBLJANA MARIBOR NOVO MESTO KOPER, PRETORSKA PALAČA SLOVÉNIJA V ŠTEVÍLKAH Repúblika Slovénija imá dvá milijóna prebiválcev. Glávno mésto Slovénije je Ljubljána, ki je po pŕvi svetôvni vôjni postála uprávno in kultúrno sredíšče Slovénije in imá priblížno 320.000 prebiválcev. Skozi mésto têče réka Ljubljánica, ki izvíra blízu Vŕhnike. Na drúgi stráni réke je stáro mésto. V Ljubljáni so Akademíja znánosti in umétnosti, Dráma, Ópera, Botánični vŕt iz léta 1810 in Národna galeríja. V méstu je tudi velíko fakultét, vèč gledalíšč in muzêjev. Izjémno lép je párk Tívoli, ki je pràv zráven méstnega sredíšča. Dúnajska césta je glávna magistrála. Ker je na céstah prevèč avtomobílov, je dél sredíšča naménjen péšcem: Čôpova úlica, Názorjeva úlica, Prešérnov tŕg Drúga velíka slovénska mésta so še Máribor, Cêlje, Kóper, Kránj, Nôvo mésto, Nôva Goríca, Múrska Sóbota. Mêje Slovénije so dôlge 1334 kilométrov. Slovénija imá 47 kilométrov môrske obále. Nàjdáljša réka v Slovéniji je Sáva. Nàjvíšja gôra v Slovéniji je Tríglav. Visòk je 2864 métrov. Nàjvéčje slovénsko jézero je Cérkniško jézero, nàjlépši in nàjbolj znáni pa sta Bohínjsko in Blêjsko jézero. Nàjvéčja podzémska jáma je Postójnska jáma. Globôka je 115 métrov, dôlga pa skôraj 21.000 métrov. Besede BESEDE Slovénija števílka milijón prebiválec gláven glávno mésto priblížno pŕvi svetôven svetôvna vôjna postáti upráven kultúren sredíšče skozi têči izvírati blízu strán akademíja znánost umétnost dráma ópera vŕt botánični vŕt národen galeríja velíko fakultéta vèč gledalíšče muzêj izjémno lép párk ki pràv zráven mésten méstno sredíšče dúnajski césta magistrála ker prevèč avtomobíl dél naménjen péšec Čôp Čôpov úlica Názor Názorjev drúg drúga mésta mêja kilométer obála môrski môrska obála dôlg nàjdáljši visòk nàjvíšji Tríglav méter vêlik nàjvéčji cérkniški nàjlépši nàjbolj znàn bohínjski blêjski podzémski jáma postójnski globòk skôraj
Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž 79 Povežite. Glavno mesto Slovenije je Skozi mesto teče reka Ljubljanica, Na drugi strani reke je V mestu je Ker je na cestah preveč avtomobilov, Največje slovensko jezero je Največja podzemska jama je Najvišja slovenska gora je Najdaljša reka je Sava. veliko fakultet, več gledališč in muzejev. ki izvira blizu Vrhnike. je del središča namenjen pešcem. staro mesto. Postojnska jama. Cerkniško jezero. Ljubljana. Triglav. Dopolnite. Republika... ima... milijona... Glavno mesto je..., ki je... prvi... vojni... upravno in... središče... in... približno 320.000... Skozi... teče... Ljubljanica, ki... blizu... Na drugi strani... je staro... V... so Akademija... in umetnosti, Drama,..., Botanični... iz... 1810 in Narodna... V.... je.... veliko..., več... in... Izjemno... je... Tivoli, ki je... zraven... središča. Dunajska... je... magistrala. Ker... na... preveč..., je del... namenjen pešcem: Čopova..., Nazorjeva ulica,... trg... Druga velika... mesta... še..., Celje,..., Kranj,.... mesto, Nova..., Murska Sobota. Meje... so dolge 1334... Slovenija... 47 kilometrov... obale. Najdaljša... v Sloveniji je... Najvišja... v..... je... Visok... 2864... Največje slovensko... je... jezero,... in najbolj... pa sta Bohinjsko in... jezero. Največja... jama je... jama. Globoka... 115..., dolga pa... 21.000 metrov. Odgovorite. Koliko prebivalcev ima Slovenija? Katero je glavno mesto? Kdaj je Ljubljana postala upravno in kulturno središče Slovenije? Katera so druga velika slovenska mesta? Katera reka teče skozi mesto? Kaj je v mestu? Kje je park Tivoli? Zakaj je del središča namenjen pešcem? Katera je najvišja slovenska gora? Katero je največje slovensko jezero? Katera je največja podzemska jama? Napišite stavke z vsako od besed: glavno mesto, prebivalec, svetovna vojna, botanični vrt, mestno središče.
88 Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž VAJE 4. Poiščite 27 delov telesa vodoravno od desne proti levi in obratno, navpično od zgoraj navzdol in obratno ter diagonalno v vseh štirih smereh: brada, čelo, glava, grlo, hrbet, jetra, jezik, koleno, komolec, koža, las, lice, noga, noht, nos, obraz, oko, pljuča, prst, rama, roka, srce, trebuh, uho, vrat, zob, želodec. las (lasje) čelo glava lice oko obraz nos jezik brada uho zob (zobje) grlo rama vrat hrbet koža roka trebuh komolec prst noht koleno J E T R A Č U J L P Č R V P Ž V B G N E E O B R A Z R L O C L L A S G L I A H R O M F T O J C V T S A K O R N E E A R T E O S A L Z D D H E C Ž B O Z I O A O B I A M J S K L R H R L O K O T R E B U H K O L E N O Ž S O N noga pljuča srce jetra želodec
Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž 89 5. Dopolnite z rodilnikom množine. Ne nosim (zelen pulover) zelenih puloverjev. (bela majica)... (vijoličasto krilo)... (siv plašč)... (črn klobuk)... (rdeča obleka)... (rjava jopica)... (rumena pižama)... (oranžen šal)... (modra srajca)... 6. Dopolnite z rodilnikom dvojine. Prišli smo iz (nov hotel) dveh novih hotelov. (star muzej)... (nova trgovina)... (vroč kraj)... (dolg predor)... (čudovita galerija)... (veliko mesto)... (moderna knjižnica)... (majhen prostor)... (lepa palača)... 7. Dopolnite z rodilnikom ednine ali množine. Priplula je ladja, polna (rdeče vino) rdečega vina. (majhen pes)... (rdeča pomaranča)... (zelena solata)... (zanimiva knjiga)... (svinjsko meso)... (mlada mačka)... (bel sladkor)... (olivno olje)... 8. Dopolnite s tožilnikom in z rodilnikom množine. Iščem nove zvezke, ne najdem novih zvezkov. (nov zvezek) Iščem..., ne najdem... (sveže jajce)...,... (star časopis)...,... (bela nogavica)...,... (okroglo ogledalo)...,... (sladka hruška)...,... (kislo jabolko)...,... (tvoja igrača)...,... (čist čevelj)...,... (nova trgovina)
102 Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž VAJE 8. S kom/čim potujete? Dopolnite z orodnikom ednine. Pazite na predlog s ali z. Potujem (mama) z mamo. (teta)... (Rok)... (Tomaž)... (prijatelj)... (Alenka)... (fant)... (letalo)... (ladja)... (avtobus)... (motor)... (vlak)... 9. S čim kaj delamo? Pazite State attenti na predlog alla preposizione s ali z. s o z. (nož) režemo. Z nožem režemo. (glavnik) se češemo.... (milo) se umivamo.... (kuhalnica) mešamo.... (zajemalka) zajemamo juho.... (sesalnik) sesamo prah.... (metla) pometamo.... (žaga) žagamo les.... (sekira) sekamo drva.... (lopata) kopljemo.... (kladivo) zabijamo žeblje.... (likalnik) likamo perilo.... (šivanka) šivamo.... (odpirač) odpiramo steklenice.... (vrtalnik) vrtamo.... nož milo zajemalka sesalnik metla glavnik kuhalnica žaga sekira šivanka kladivo likalnik odpirač 10. Rispondete. Usate le preposizioni za, pod, nad, pred, med. Kje običajno parkirate? (hotel) Parkiram za (pred) hotelom. 10. Odgovorite. Uporabite predloge za, pod, nad, pred, med. Kje je mačka? (stol) Kje običajno parkirate? (hotel) Parkiram za (pred, pod) hotelom. Kje je luč? (miza) Kje je mačka? (stol)... Kje sedi Ana? (Peter in Tjaša) Kje je luč? (miza)... Kdaj se boste dobili s Tomažem? (večerja) Kje sedi Ana? (Peter in Tjaša)... Kdaj se boste dobili s Tomažem? (večerja)... lopata vrtalnik
Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž 103 11. Dopolnite s pravilnim sklonom. Grem pred hotel (hotel). Dobiva se pred... (hotel). Pred... (hotel) je parkirišče. Pred... (večer) ne bom končal dela. Stekla bom pod... (streha). Pod.. (streha) je klopca. Na.. (streha) je dimnik. Na morje grem za... (en teden). Delam za. (Peter). Stekla sem za... (drevo). Ob... (nedelja III) hodimo na izlete. Zjutraj vstanem ob..... (7.30). Sprehajamo se ob... (reka). Kolo sem prislonil ob... (ograja). Po... (večerja) grem spat. Hitim po... (otrok). Ne smemo hoditi po... (trava). Vračam se iz... (Rim). Miza je iz... (les). Iz... (kaj) je narejeno milo? Okoli... (hiša) je vrt. Vozili se bomo okrog... (center). S... (kdo) se pogovarjaš? S... (Peter). S... (kaj) rišeš? S... (svinčnik). V... (nedelja) bomo šli na izlet. Zdaj gremo v... (trgovina). Žlice, vilice in noži so v... (predal). Pri... (kdo) se dobimo? Pri... (Marica) in... (Matej). Mačka je pri... (okno). Tečemo čez... (cesta). Čez... (en teden) gremo na morje. Ostala sem brez... (prijatelji III). Vrnil se je brez... (denar). Delamo od... (ponedeljek) do... (petek). Od... (Ljubljana) do..... (Trst) je sto kilometrov. Letalo bo poletelo nad... (oblak). Letalo leti nad... (oblak). Nad... (mesto) so oblaki. Med... (hiša) in... (travnik) je cesta. Med... (odmor) ne delamo. Med... (Peter) in... (Matjaž) je velika razlika. Otroci so se postavili med... (Rok) in... (Maja). Zakaj gledaš že pol ure skozi... (okno)? Peljemo se skozi... (predor). Na zabavo je poleg... (Alenka) in... (Tomaž) prišla tudi Tjaša. Pogovarjamo se o... (hrana) in... (vino). To je knjiga o... (Slovenija). 12. Dopolnite z orodnikom dvojine in množine. Pazite na predlog s ali z. II III Pogovarjam se (teta) s tetama s tetami (brat)...... (prijatelj)...... (znanec)...... (sestra)...... (profesor)...... (Nemec)...... (Italijanka)...... (gospod)...... (trgovka)...... (fant)...... (soseda)......
Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž 145 SLOVNIČNE TABELE IMENA SKLONOV, VPRAŠALNICE / NOMI DEI CASI, FORME INTERROGATIVE 1 = imenovalnik/nominativ kdó/káj? 2 = rodilnik/genitiv kóga/čésa? 3 = dajalnik/dativ kómu/čému? 4 = tožilnik/akuzativ kóga/káj? 5 = mestnik/lokativ (o) kóm/čém? 6 = orodnik/instrumental (s) kóm/čím? SKLANJATVE SAMOSTALNIKA IN PRIDEVNIKA / DECLINAZIONI DEL NOME E DELL AGGETTIVO M (nom. (im. -ø, -ø, rod. gen. -a) -a) I II III 1 nòv stòl/prijátelj nôva stôla/prijátelja nôvi stôli/prijátelji 2 nôvega stôla/prijátelja nôvih stôlov/prijáteljev* nôvih stôlov/prijáteljev* 3 nôvemu stôlu/prijátelju nôvima stôloma/prijáteljema* nôvim stôlom/prijáteljem* 4 nòv stòl/nôvega prijátelja nôva stôla/prijátelja nôve stôle/prijátelje 5 (o) nôvem stôlu/prijátelju (o) nôvih stôlih/prijáteljih (o) nôvih stôlih/prijáteljih 6 (z) nôvim stôlom/prijáteljem* (z) nôvima stôloma/prijáteljema* (z) nôvimi stôli/prijátelji *dopo* za soglasniki le consonanti c, č, j, š, c, ž č, = j, e š, ž = e F Ž (nom. (im. -a, -a, rod. gen. -e) -e) I II III 1 nôva híša nôvi híši nôve híše 2 nôve híše nôvih híš nôvih híš 3 nôvi híši nôvima híšama nôvim híšam 4 nôvo híšo nôvi híši nôve híše 5 (o) nôvi híši (o) nôvih híšah (o) nôvih híšah 6 (z) nôvo híšo (z) nôvima híšama (z) nôvimi híšami S N (im. (nom. -o/-e, -o/-e, rod. gen. -a) -a) I II III 1 nôvo mésto/pólje nôvi mésti/pólji nôva mésta/pólja 2 nôvega mésta/pólja nôvih mést/pólj nôvih mést/pólj 3 nôvemu méstu/pólju nôvima méstoma/póljema* nôvim méstom/póljem* 4 nôvo mésto/pólje nôvi mésti/pólji nôva mésta/pólja 5 (o) nôvem méstu/pólju (o) nôvih méstih/póljih (o) nôvih méstih/póljih 6 (z) nôvim méstom/póljem* (z) nôvima méstoma/póljema* (z) nôvimi mésti/pólji *dopo* za soglasniki le consonanti c, č, j, š, c, ž č, = j, eš, ž = e
Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž 155 SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR / SLOVENE-ENGLISH DICTIONARY KRATICE / ABBREVATIONS f feminine m masculine n neuter pl plural f pl feminine plural m pl masculine plural n pl neuter plural A a but; however abecéda -e f alphabet; ABC absolvènt -ênta m student who is about to take his finals adíjo goodbye akademíja -e f academy akcíjski -a -o of action, action ali or; whether, if; but, however ~ je res? Is it true? ~ pa or, otherwise alkohól -a m alcohol almanáh -a m almanac; calendar Američàn -ána m American Američánka -e f American woman/girl/lady Amêrika -e f America amêriški -a -o American àmpak but; however ánanas -a m pineapple anekdóta -e f anecdote angléški -a -o English Angléž -a m Englishman Angléžinja -e f Englishwoman Ánglija -e f England apríl -a m April arhitékt -a m architect arhitéktka -e f (woman) architect astronávt -a m spaceman astronávtka -e f spacewoman átrij -a m atrium avgúst -a m August Avstrálec -lca m Australian Avstrálija -e f Australia Avstrálka -e f Australian woman Ávstrija -e f Austria Avstríjec -jca m Austrian Avstríjka -e f Austrian woman ávstro-ógrski -a -o Austro-Hungarian ávto -a m car, motor car ávtobus -a m bus ávtomehánik -a m motor mechanic avtomobíl -a m car, motor car avtomobílček -čka m small car B bábica -e f grandmother bajkálski -a -o related to Lake Baikal Bajkalsko jezero Lake Baikal balkón -a m balcony banána -e f banana bánja -e f bath bánka -e f bank bár -a m tavern; bar bárva -e f colour báti se bojím se to fear, to be afraid of, to be in fear of bazílika -e f basilica bél -a -o white Bélgija -e f Belgium Bélgijec -jca m Belgian Bélgijka -e f Belgian woman beséda -e f word beséden -dna -o verbal; word besedni red word order bík -a m bull bíkec -kca m bullock, young bull bíti sem to be; to exist blág -a -o mild, soft; gentle blagó -á n goods pl blêjski -a -o related to Bled Blejsko jezero Lake Bled blizu near, nearly blížati -am to approach; to come up, to come near Pomlad se bliža. Spring is approaching. blók -a m block bohínjski -a -o related to Bohinj Bohinjsko jezero Lake Bohinj bolán bôlna -o sick; ill bolečína -e f ache, pain, smart, ailment; twinge boléti -í to ache, to ail, to hurt, to pain Boli me glava. My head aches. Bolgár -a m Bulgarian Bolgárija -e f Bulgarian Bolgárka -e f Bulgarian woman bôlha -e f flie bòlj more bólje better bóljši -a -e better bolník -a m patient; sick person bolníšnica -e f hospital bombón -a m sweet; bonbon; caramel bòr bôra m pine; pine tree bórza -e f Exchange, exchange botáničen -čna -o botanical botanični vrt botanical gardens pl Božíček -čka m Santa Claus bráda -e f chin; beard bràt bráta m brother bráti bêrem to read bratránec -nca m cousin bréskev -kve f peach brez without ~ denarja penniless brisáča -e f towel bróška -e f brooch brošúra -e f brochure; pamphlet búčka -e f small marrow, courgette, zucchini Bukaréšta -e f Bucharest C Cánkar -ja m Cankar, Ivan (1876-1918), Slovene writer Cánkarjev -a -o of Cankar (related to the Slovene writer Ivan Cankar) Cankarjev dóm name of a Cultural and Congress Centre in Ljubljana carína -e f customs Célzij -a m Celsius 38 stopinj Celzija 38 degrees Celsius céna -e f price, cost cénter -tra m centre centiméter -tra m centimetre cérkev -kve f church cérkniški -a -o related to Cerknica cêsar cesárja m emperor césta -e f road, street cév -í f tube; pipe; hose cigaréta -e f cigarette cíklus -a m cycle címet -a m cinnamon Cíper -pra m Cyprus
Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž 169 REŠITVE 1. LEKCIJA 3. M: stol, ključ, ananas, koš, otrok, strop, začetek, avtobus, kruh Ž: stena, dežela, krava, borza, skupina, miza, tabla, omara, reka S: okno, morje, polje, življenje, ime, nasilje, društvo, jezero, mleko 4. majhna, majhno; grda, grdo; kratka, kratko; umazana, umazano; lepa, lepo; ozka, ozko; široka, široko; temna, temno; stara, staro; nova, novo; italijanska, italijansko; rdeča, rdeče; sveža, sveže 5. 1c, 2e, 3j, 4h, 5a, 6i, 7f, 8d, 9b, 10g 6. Konj je lep. Omara je bela. Jajce je kuhano. Drevo je visoko. Stol je rjav. Reka je široka. Kozarec je poln. Trava je zelena. Vino je dobro. 7. Nemka, Belgijka, Avstrijka, Norvežanka, Finka, Indijka, Rusinja; zdravnica, kuharica, učiteljica, arhitektka, ekonomistka, pravnica, inženirka, delavka. 8. kosili, kosila; večera, večeri; jutri, jutra; inženirja, inženirji; Italijanki, Italijanke; večerji, večerje; jajci, jajca; Avstrijca, Avstrijci. 9. Stoli so novi. Omare so majhne. Vina so dobra. Stanovanja so čista. Balkoni so veliki. Hiše so stare. Konji so lepi. Polja so široka. Steklenice so prazne. Mački so mladi. 10. Okno je čisto. Mesto je lepo. Profesor je prijazen. Kopalnica je majhna. Ogledalo je okroglo. Pes je črn. Polje je široko. Cesta je dolga. Jutro je mrzlo. Prijateljica je utrujena. 11. Stola sta nizka. Stoli so nizki. Omari sta stari. Omare so stare. Jajci sta kuhani. Jajca so kuhana. Hiša je nova. Hiše so nove. Pes je lep. Psa sta lepa. Mesto je veliko. Mesta so velika. 12. On je Italijan. Ti si prijazen. Oni so Avstrijci. Midva sva učitelja. Me smo novinarke. Vedve (onidve) sta zdravnici. Ste tudi Vi (vi) profesor? 13. Midva sva soseda. One so študentke. Vidva sta učitelja. Onidve sta dobri prijateljici. 14. Ja, Aleš je zdravnik. Ne, Aleš ni zdravnik. Ja, zvečer sem doma. Ne, zvečer nisem doma. Ja, Monika in Vera sta sestri. Ne, Monika in Vera nista sestri. Ja, Slovaki smo. Ne, nismo Slovaki, Slovenci smo. Ja, medve sva prijateljici. Ne, medve nisva prijateljici. Ja, profesorji so prijazni. Ne, profesorji niso prijazni. Ne, nisem Američan, Anglež sem. 2. LEKCIJA 3. Vsak dan zajtrkujem, študiram, kuham, telovadim. Matej hodi, telovadi, študira, prevaja. Sonja in Teja zajtrkujeta, kuhata, študirata, telefonirata. Prijatelji zajtrkujejo, študirajo, telovadijo, prevajajo. 4. Ti razumeš slovensko. Maja ne zajtrkuje. Marjan veliko bere. Ti ne tečeš vsak dan. Igor ne govori nemško. Sonja dela doma. Ti ne vstaneš zgodaj. Jaz ne telovadim. Vesna kuha kosilo. Prijatelj plača račun. Rok in Maša pijeta vino. Vedve hodita na fakulteto. One zjutraj dolgo spijo. Ve gledate televizijo. Oni poslušajo radio. 5. Ali razumeta nemško? Ali razumete nemško? Študirava slovenščino. Študiramo slovenščino. Prijateljici ne kuhata. Prijateljice ne kuhajo. Igralca ne vstaneta zgodaj zjutraj. Igralci ne vstanejo zgodaj zjutraj. Kaj zajtrkujeta? Kaj zajtrkujete? Vsak dan tečeva. Vsak dan tečemo. Študenta govorita italijansko. Študenti govorijo italijansko. Kdaj telovadita? Kdaj telovadite? Sestri poslušata radio. Sestre poslušajo radio. Včasih gledava televizijo. Včasih gledamo televizijo. Študentki veliko prevajata. Študentke veliko prevajajo. Kaj bereta profesorja? Kaj berejo profesorji? Ali imata čas? Ne, nimava ga. Ali imate čas? Ne, nimamo ga. 6. Kaj je on? Kaj jesta vidva? Kaj jesta onadva? Kaj jeste vi? Kaj jedo (jejo) one? Kdaj gre Rok? Kdaj gresta ti in Tanja? Kdaj gresta Rok in Metka? Kdaj greste ti, Metka in Sanja? Kdaj gredo (grejo) prijatelji? Ali Maja ve? Ali vidva vesta? Ali Peter in Tanja vesta? Ali vi veste? Ali prijatelji vejo (vedo)? 7. Ti se umiješ, vidva se umijeta, vi se umijete. Midva se oblečeva, onadva se oblečeta, oni se oblečejo. Kdaj se Teja zbudi, kdaj se vedve zbudita, kdaj se one zbudijo? Jaz se smejem, medve se smejeva, mi se smejemo. Ti se sprehajaš, vidva se sprehajata, one se sprehajajo. Jaz se ne vrnem, ti se ne vrneš, me se ne vrnemo. Ti se učiš, vedve se učita, ve se učite. 8. Kaj je Tomaž po poklicu? Tomaž je zdravnik. Peter ne govori slovensko. Kdaj se zbudiš? Zbudim se dopoldne. / Dopoldne se zbudim. Kadar je lepo vreme, gremo na izlet. Ko se Majda zbudi, se umije.