PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA AKTIV 2. IN 3. TUJEGA JEZIKA KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ROMANSKIH JEZIKIH, NEMŠČINI IN RUŠČINI I) PREVERJANJE IN OCENJEVANJA ZNANJA Ocenjevanje znanja se izvaja v skladu z izobraževalnim programom, Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah ( Št.60/ 23.7.2010), Šolskimi pravili Gimnazije Nova Gorica (1.9.2010) in šolskimi pravili ocenjevanja ( t.j. Kriterij ocenjevanja aktiva TJ Gimnazije Nova Gorica). Učitelj predmeta dijake ob začetku šolskega leta seznani: z obsegom učne snovi v ocenjevalnem obdobju in zahtevanimi ocenami v vsakem ocenjevalnem obdobju; z oblikami, načini in postopki ocenjevanje znanja; z merili ocenjevanja znanja (obsegom učne snovi, točkovanjem, opisnimi kriteriji, dovoljenimi pripomočki pri pisanju ipd.) II OBLIKE OCENJEVANJA Dijake ocenjujemo: individualno, v dvojicah in skupinsko. III NAČINI OCENJEVANJA III a) ŠTEVILO OCEN V ŠOLSKEM LETU - GIMNAZIJA / DRUGI IN TRETJI TUJI JEZIKI VRSTA OCENE ŠTEVILO OCEN V ŠOLSKEM LETU Pisna ocena Najmanj 4 Ustna ocena Najmanj 1 Domače naloge (opisi, zgodbe, ipd) Nareki Krajši testi Krajši pisni sestavek Daljši pisni sestavek III b) PISNE OCENE dijaki pridobijo s pisanjem štirih ali petih pisnih nalog iz poznavanja jezika (slovnica, besedišče, bralno razumevanje, krajši pisni sestavek, daljši pisni sestavek (4.letnik); glede na specifiko posameznega jezika se lahko učitelj odloči za drugačno število in razporeditev pisnih nalog, vendar o tem dijake predhodno seznani; s pisanjem narekov v 1. letniku in 2. letniku splošne in športne gimnazije ter v 1., 2. in 3. letniku umetniške gimnazije. Povprečno oceno več krajših narekov združimo v eno oceno, ki jo vpišemo v redovalnico e-asistenta in v osebno redovalnico, če se dijaki strinjajo z združevanjem ocen;
s pisanjem krajših testov ; povprečno oceno več krajših preverjanj združimo v eno oceno, ki jo vpišemo v redovalnico e-asistenta in v osebno redovalnico, če se dijaki strinjajo z združevanjem ocen; pri krajših testih se kriteriji lahko prilagajajo glede na obseg in težavnost učne snovi; dijaka se o kriteriju predhodno obvesti Učitelj ob začetku šolskega leta glede na posebnosti posameznega oddelka določi število in datume pisnih ocenjevanj znanja in jih zabeleži v razredni načrt ocenjevanj(mrežni plan - e-asistent) najpozneje v petih delovnih dneh. Kot pripravo na pisno preverjanje znanja uporabljamo: diagnostično, formativno in sumativno preverjanje znanja ter teste za samoocenjevanje. Narek in pisanje krajših testov napovemo vsaj sedem dni pred ocenjevanjem. V primeru, da je dijak odsoten na dan, ko se piše redni test, ima možnost pisati test in pridobiti manjkajočo pisno oceno praviloma ob koncu ocenjevalnega obdobja. Učitelj določi datum nadomestnega ocenjevanja, ki poteka na isti dan za vse dijake, ki niso pridobili predvidenih ocen. V primeru daljše bolezenske odsotnosti dijaka se vsak primer obravnava individualno. III c) USTNE OCENE dijaki pridobijo z izkazovanjem znanja slovnice, poznavanja besedišča, obvladovanja glagolskih oblik, s poznavanjem vsebine obravnavane snovi, ustrezne rabe jezikovnih funkcij v različnih govornih položajih s pogovorom o določeni temi na podlagi slikovne ali pisne iztočnice z opisom slik, zemljevidov z debato, s pesmijo, ki se jo naučijo na pamet (ocenjujeta se izgovorjava in intonacija) z govornimi nastopi, ki se ocenjujejo v skladu s priloženimi in maturitetnimi kriteriji. Če se dijak ne drži dogovorjenih rokov glede predstavitve govornega nastopa (neopravičena odsotnost, nepripravljenost), nima pravice do dodatnega roka za predstavitev in je ustno vprašan (glej stran 5). Če je vsebina govornega nastopa v celoti prepisana iz drugih virov (plagiat), se izdelka ne oceni. Dijak nima pravice do ponovne predstavitve izbrane teme. III d) OCENE IZ DOMAČIH NALOG dijaki lahko pridobijo s pisanjem in redno oddajo vnaprej dogovorjenih domačih nalog. IV MERILA OCENJEVANJA / KRITERIJI OCENJEVANJA/ TOČKOVNI SISTEM IV a) PISNO OCENJEVANJE Pisne naloge so ocenjene v skladu z merili učiteljev aktiva tujih jezikov. Učitelj lahko glede na zahtevnost naloge kriterij spremeni, vendar mora o tem predhodno obvestiti dijaka. Učitelj ne sme spremeniti kriterija ob popravljanju pisnega preverjanja. Posamezne naloge so pri pisnem ocenjevanju ovrednotene s točkami. Število možnih točk je zabeleženo ob vsaki nalogi, prav tako je jasno zabeleženo število točk, ki jih je dijak zbral pri vsaki posamezni nalogi in njegov seštevek točk. Pisna naloga je opremljena s seštevkom skupnih točk in z ocenjevalno lestvico.
Vsako pisno ocenjevanje mora vsebovati točna navodila, v prvem letu učenja tujega jezika so navodila napisana tudi v slovenščini. Dolžina pisnega ocenjevanja mora biti primerna, ne predolga, dijak mora imeti vsaj pet minut na razpolago, da pisno nalogo pred oddajo pregleda. Poenoten kriterij: SPLOŠNA GIMNAZIJA KOT DRUGI TUJ JEZIK - L2 IN KOT TRETJI TUJ JEZIK - L3, ŠPORTNA GIMNAZIJA IN UMETNIŠKA GIMNAZIJA L2 PRVI, DRUGI, TRETJI IN ČETRTI LETNIK 100-90 % = odl (5) 89-80 % = pdb (4) 79-65 % = db (3) 64-50 % = zd (2) 49-0 % = nzd (1) Enak kriterij velja tudi pri pisnem ocenjevanju sledečih izpitov : predmetni (diferencialni), dopolnilni izpit (noc) + popravni izpit, ter pri ocenjevanju krajših testov. Pogoji za obvezno ponavljanje pisnega ocenjevanja: Če je negativno ocenjenih 40% in več pisnih izdelkov, se pisanje enkrat ponovi, pri čemer ostane vsebina preverjanja in ocenjevanja enaka. Pisno nalogo lahko ponavljajo tudi tisti dijaki, ki so pisali pozitivno in želijo izboljšati oceno. Vpišeta se obe oceni. Pri ponavljanju pisnih izdelkov ne velja pravilo treh pisnih preverjanj na teden ali ene na dan. Učitelj analizira rezultate ocenjevanja znanja skupaj z dijaki. Učitelj lahko ustno ali pisno seznani ravnatelja o vzrokih neuspeha pisnega preverjanja. Učitelj poročilo o neuspehu pisnega preverjanja vpiše v e-asistenta. Pri pisnem preverjanju in ocenjevanju znanja dijaki uporabljajo kemični svinčnik (brez radirke) ali nalivno pero (modre ali črne barve). Če se dijak pri pisanju zmoti, besedo prečrta in napiše ponovno. Nečitljive izdelke, nejasne in nečitljive popravke ovrednotimo z nič (0) točkami. Dijaki ne smejo risati, packati ali trgati testa. Pri pisanju krajših pisnih sestavkov (npr. pismo, elektronska pošta, poročilo na podlagi dane iztočnice) in daljših pisnih sestavkov (argumentativno, pripovedno ali drugačno besedilo in pri sestavkih esejistične narave, ki se nanašajo na razumevanje celovitega umetnostnega besedila) je dovoljena uporaba slovarjev. Če učitelj ugotovi, da dijak pri pisnem preverjanju uporablja nedovoljene pripomočke, oz. prepisuje od sošolcev, učitelj pobere nalogo in dijaku prepove nadaljevanje pisanja. Dijak je ocenjen z negativno oceno. To negativno oceno lahko samo enkrat popravlja in sicer praviloma pred zaključkom ocenjevalnega obdobja. Narekov in pisanja krajših testov ne ponavljamo, saj si dijaki lahko izboljšajo oceno že z naslednjim narekom ali pisanjem naslednjega krajšega testa.
Nareke ocenjujemo glede na število napak ter glede na dolžino nareka. Ena in ista napaka se šteje za eno napako. Narek je dolg približno pol male strani, ena napačna črka v besedi je pol točke, dve ali več, pa cela točka. Napačna oblika glagola je ena točka. KRITERIJ OCENJEVANJA NAPAK: 0 2 = odl (5) 2,5 4 = pdb (4) 4,5 6 = db (3) 6,5 8 = zd (2) Krajše teste načeloma ocenjujemo po splošni lestvici (glej stran 2 in 3) kriteriji se lahko prilagajajo glede na obseg in težavnost učne snovi; dijaka se o spremenjenem kriteriju predhodno obvesti. Pisni izdelki: (preverjajo se lahko slovnične strukture, besedišče, znanje o civilizaciji ali poznavanje drugih tem, kot tudi upoštevanje načel oblik ter struktur krajših pisnih sestavkov (opisi, intervjuji, recepti, odgovori na vprašanja itd.) Ocena Kriterij ocenjevanja 1 nezadostno Nerazumevanje besedil oz nalog, raba nepravilnih struktur, nezadostno besedišče, nepoznavanje teme, neprimerna oblika eseja ali pisma / dijak ne opravi danih nalog 2 zadostno Slabo razumevanje ter izražanje, pogoste jezikovne napake, omejeno besedišče oz. napačna raba, slabo poznavanje teme, pomanjkljiva oblika eseja ali pisma 3 dobro Dobro razumevanje ter izražanje, nekaj jezikovnih napak, primerno besedišče z občasnimi pomanjkljivostmi, dobro poznavanje teme, primerna oblika eseja ali pisma z nekaj pomanjkljivostmi 4 prav dobro Zelo dobro razumevanje ter izražanje, skoraj brez večjih jezikovnih napak, primerno besedišče, dobro poznavanje teme, primerna oblika eseja ali pisma 5 odlično Odlično razumevanje ter izražanje, skoraj brez jezikovnih napak, bogato besedišče, odlično poznavanje teme, povsem primerna oblika eseja ali pisma. Za dijake s posebnimi potrebami in potrjenimi statusi veljajo isti kriteriji ocenjevanja, prilagajamo pa jim načine preverjanja v skladu z njihovo didaktično pogodbo in odločbo o usmeritvi. Seznanitev z oceno in vračanje pisnih izdelkov pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni najpozneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov za posamezno ocenjevanje določi drug rok. Učitelj obvesti dijaka o pridobljenih ocenah pri predmetu javno pri pouku Po ocenitvi pisnih izdelkov učitelj omogoči dijaku vpogled v pisni izdelek. Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke najmanj v sedmih dneh po vpisu ocene v redovalnico (Šolska pravila Gimnazije Nova Gorica 1.9.2010)
V ocenjenih pisnih izdelkih učitelj ustrezno označi napake, da dijak lahko prepozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene. Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik oziroma pooblaščeni vzgojitelj v dijaškem domu lahko v času do izročitve pisnih izdelkov pisno zahtevajo vpogled v pisni izdelek. IV b) USTNO OCENJEVANJE Ustno ocenjevanje znanja pri predmetu se izvede najmanj enkrat v šolskem letu. Učitelj na začetku leta dijake seznani z načinom ustnega ocenjevanja. Ocenjevanje je nenapovedano (izjema športni oddelek). Če je na dan napovedanega spraševanja dijak neopravičeno odsoten, ga lahko učitelj vpraša kadarkoli in nenapovedano. Učitelj dijaku postavi 3 vprašanja, odvisno od učne snovi. Učitelj oceni dijakovo znanje takoj po končanem izpraševanju in vpiše oceno v redovalnico e- Asistenta in v osebno redovalnico. Dijak ima pravico do takojšnega ugovora na oceno. Dijak se lahko enkrat predhodno opraviči spraševanja. Pri ustnem ocenjevanju se uporabljajo sledeči kriteriji: Ocena Kriterij pri ustnem ocenjevanju 1 nezadostno Veliko osnovnih jezikovnih napak, nepoznavanje obravnavanih struktur, Besedišče preprosto omejeno, nezadostno za posredovanje obravnavanih tem. Izgovorjava slaba, izražanje nejasno, govor s pogostimi prekinitvami. Potrebno je veliko pomoči in spodbude. 2 zadostno Kljub poznavanju temeljnih obravnavanih struktur se še pojavljajo večje jezikovne napake. Besedišče omejeno, napačna tvorba in raba zahtevnejših besed. Govor počasen, s prekinitvami, opazi se napačna izgovorjava. 3 dobro Poleg preprostejših, temeljnih struktur je opaziti tudi bolj zapletene občasno se še pojavijo osnovne napake. Besedišče je primerno bogato, s posameznimi napačnimi rabami. Izražanje je jasno, dokaj tekoče ( v okviru obravnavanih tem), izgovorjava primerna, s posameznimi napakami. 4 prav dobro Pogosta raba bolj zapletenih struktur, besedišče je bogato. Napake se pojavljajo, a ne osnovne. Govor je tekoč, poztnavanje tem dobro, izgovorjava skoraj brez napak. 5 odlično Pogosta raba bolj zapletenih struktur, idiomov, besedišče je raznovrstno, pogosto nadpovprečno bogato. Napak skoraj ni, govor teče brez zatikanja ( le naravno oklevanje). Samostojno izražanje misli. Govorno sporočanje/ govorna vaja Učitelj opazuje gladkost, izgovorjavo, besedišče ter jezikovno pravilnost. Pri vseh elementih veljajo naslednje ocene: Ocena Kriterij 1 nezadostno Težave pri tvorbi stavkov, omejena komunikacija zaradi slabe izgovorjave in nezadostnega besedišča, veliko jezikovnih napak 2 zadostno Govor s prekinitvami, slaba izgovorjava, omejeno besedišče, jezikovne napake
3 dobro Govor z nekaj zatikanja, povprečna izgovorjava in besedišče, nekaj jezikovnih napak 4 prav dobro Govor z malo zatikanja, zelo dobra izgovorjava, primerno besedišče ter malo jezikovnih napak 5 odlično Govor brez zatikanja, odlična izgovorjava, bogato besedišče ter skoraj brez jezikovnih napak Če je vsebina govornega nastopa dobesedno prepisana iz drugih virov (plagiat), se izdelka ne oceni. Dijak nima pravice do ponovne predstavitve izbrane teme. Dijak lahko pridobi oceno tudi, če uspešno sodeluje pri bralnih tekmovanjih ( EPI, Lepota romanskih jezikov navdihuje (Oxford Center) in na jezikovnih tekmovanjih (šolsko in državno tekmovanje). Za doseženo zlato priznanje na bralnih tekmovanjih in na šolskem tekmovanju dobi dijak odlično oceno, za doseženo srebrno priznanje pa dobi oceno prav dobro, za bronasto priznanje pa dobro oceno. Za dosežke na jezikovnih tekmovanjih na državni ravni (zlato, srebrno in bronasto priznanje) dobi dijak odlično oceno). Učitelj lahko ovrednoti tudi prispevke za večjezično šolsko glasilo po kriterijih splošnega ocenjevanja (glej stran 2in 3). IV c) OCENA IZ DOMAČIH NALOG (KRAJŠI IN DALJŠI PISNI SESTAVKI) Dijaki lahko v posameznem ocenjevalnem obdobju ali samo ob koncu leta pridobijo tudi iz oceno domačih nalog. Učitelj na začetku leta ali na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja napove število pisanih domačih nalog, ki jih bo ocenil in tudi določi, ali so naloge obvezne ali ne. Učitelj si ocene posameznih domačih nalog zabeleži v svojo osebno redovalnico in ob koncu leta ali ob koncu posameznega ocenjevalnega obdobja oblikuje oceno za dijake, ki so oddali vse domače naloge v dogovorjenih rokih. Če naloge niso bile obvezne, potem učitelj oceno vpiše v redovalnico na željo dijaka. Učitelj lahko med šolskim letom pregleda tudi urejenost dijakovih zvezkov.dijaki so dolžni pri pouku zapisovati učno snov ter poskrbeti, da imajo urejen zvezek z vsemi zapiski in rešenimi učnimi listi. Končno oceno domačih nalog učitelj oblikuje s pomočjo splošnih kriterijev (glej stran 2 in 3). Če učitelj presodi, da dijak ni napisal sam naloge, jo lahko zavrne in je ne oceni. Če učitelj presodi, da je naloga plagiat, jo lahko zavrne in je ne oceni. Učitelj z dijaki pregleda domače naloge. Učitelj lahko zabeleži v osebno redovalnico ali v e-asistenta, da dijak nima domače naloge. Učitelj se lahko še odloči, da dijaka, ki nima domače naloge in se ni opravičil, ustno oceni. Predhodno mora o tem dijaka obvestiti. Pisne izdelke učitelj popravi. Dijaku, ki pisnega izdelka ni oddal, lahko učitelj onemogoči izboljšanje končne ocene oz. mu ne zaključi ocene, dokler dijak ne uredi domačih nalog. Učitelj med šolskim letom pregleda tudi urejenost dijakovih zvezkov. Če dijak nima urejenega zvezka, mu lahko učitelj odvzame pravico izboljšanja končne ocene oz. mu ne zaključi ocene, dokler dijak ne uredi zvezka. Pri ocenjevanju krajših pisnih sestavkov (npr. pismo, elektronska pošta, poročilo na podlagi dane iztočnice) in daljših pisnih sestavkov (argumentativno, pripovedno ali drugačno besedilo in pri sestavkih esejistične narave, ki se nanašajo na razumevanje celovitega umetnostnega besedila) se uporabljajo kriteriji iz maturitetnega kataloga.
V POPRAVLJANJE, IZBOJŠEVANJE IN ZAKLJUČEVANJE OCEN PRI POUKU V a) POPRAVLJANJE PISNIH OCEN: Če dijak piše posamezni pisni izdelek negativno, lahko samo enkrat popravlja negativno oceno in sicer praviloma pred zaključkom ocenjevalnega obdobja. Rok za popravljanje mu določi učitelj. Učitelj vpiše vse ocene v redovalnico e-asistenta in v osebno redovalnico Če je dijak v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, mu učitelj omogoči enkratno ponavljanje sklopa po ocenjevalni konferenci ( v roku 14 dni po 1. redovalni konferenci). Če dijak ne popravi ocene, ima v tem ocenjevalnem obdobju negativno oceno. Učitelj vpiše to negativno oceno v redovalnico e-asistenta in v osebno redovalnico. V primeru, da ima dijak v drugem ocenjevalnem obdobju pozitivne ocene, mu lahko učitelj pred zaključkom drugega ocenjevalnega obdobja (junija), omogoči ponovno enkratno popravljanje sklopa iz prvega konferenčnega obdobja. Datum popravljanja določi učitelj. Popravljanje ocen poteka istočasno za vse dijake hkrati in samo enkrat. V b) IZBOLJŠEVANJE PISNIH OCEN pozitivno ocenjenim dijakom 1. in 2. letnika, ki so ob koncu leta med oceno, se lahko omoči z enkratnim pisnim preverjanjem znanja višanje ocene /lahko enkrat višajo oceno s pisnim preverjanjem znanja, kriteriji so enaki pisnim preverjanjem znanja med šolskim letom, dijakom 3. in 4. letnikov so po zakonu (24.člen predmetni izpit) omogoči izboljšanje ocene po končanem ocenjevalnem obdobju. V c) ZAKLJUČEVANJE OCEN OB KONCU POUKA za pridobitev pozitivne ocene mora dijak doseči minimalne standarde pri pisnem vrednotenju znanja pri zaključevanju ocene se pri jeziku upošteva dijakov napredek oz. nazadovanje znanja, Zaključne ocene ne pridobimo z izračunavanjem aritmetične sredine. če ima dijak v drugem ocenjevalnem obdobju slabše ocene kot v prvem ocenjevalnem obdobju, mora te ocene popraviti, če hoče doseči boljšo oceno, če pa je v drugem ocenjevalnem obdobju napredoval in je zboljšal ocene, zaključimo oceno navzgor. ob koncu pouka v šolskem letu se uspeh dijaka, ki ni ocenjen, v ustrezni dokumentaciji evidentira z ugotovitvijo:» ni ocenjen( noc)«če ima dijak v ocenjevalnem oddobju eno samo negativno oceno, je v tem ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, če ima dijak v posameznem ocenjevalnem obdobju samo eno pozitivno oceno in ni izpolnil predvidenega minimalnega standarda znanj, se ga oceni z oznako» ni ocenjen (noc)«v dogovoru z učiteljem lahko dijak, ki ima zaključeno negativno oceno v končnem ocenjevalnem obdobju, popravlja samo eno ocenjevalno obdobje
VI MINIMALNI STANDARD ZNANJA Minimalni standard znanja je za vsako ocenjevalno obdobje določen na podlagi učnega načrta. (Glej učni načrt posameznih učiteljev) Dijak v obsegu snovi, predvidene za posamezni letnik Obvlada temeljno besedišče; Obvlada osnovne jezikovne strukture, pozna fonetične, morfološke in sintaktične zakonitosti tujega jezika, predvidene za posamezni letnik; Je sposoben razumeti neznano ali slušno besedilo v tujem jeziku primerne težavnosti, je sposoben napisati besedilo v tujem jeziku na takšni ravni, kot je obravnavano pri pouku v posameznem letniku; je sposoben konverzacije na zadostni ravni o temah, obravnavanih pri pouku; primerja kulturne in civilizacijske značilnosti svojega okolja s kulturno civilizacijskimi značilnostmi držav jezika, ki se ga uči. VII UGOVOR ZOPER OCENO: - Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno vloži pisni ugovor na oceno. Ravnatelj mora v treh dneh od prejema ugovora ugotoviti njegovo utemeljenost. Če ugovor ni utemeljen, ravnatelj ugovor s sklepom zavrne. Če je ugovor utemeljen, mora ravnatelj najpozneje v treh dneh od dneva ugotovitve utemeljenosti ugovora imenovati tričlansko komisijo. Sklep ravnatelja iz drugega odstavka tega člena je dokončen. (glej 33. in 34.člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah) - Dijak se lahko pritoži učitelju takoj pred vpisom ocene v redovalnico e - Asitenta, če ugotovi, da gre za napake pri številčnem vrednotenju ocene. (Šolska pravila Gimnazije Nova Gorica, 1.9.2010) VIII IZPITI Izpiti potekajo skladno z 29., 30. in 31. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. VIII a) Pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut izpitno gradivo pripravi ocenjevalec. ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnatelju najpozneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo se varuje na način, določen s šolskimi pravili ocenjevanja znanja. Dijak je lahko pri izpitih ocenjen z vsemi ocenami na ocenjevalni lestvici. Pri pisnem izpitu lahko dijak uporablja le dovoljene pripomočke. Če nadzorni učitelj ugotovi, da dijak uporablja nedovoljene pripomočke, dijaku prepove nadaljevanje izpita. Dijak je ocenjen z negativno oceno. (Skladno z 32. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah) dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik, pisno zahteva vpogled v pisni izdelek oziroma fotokopijo izdelka (Skladno z 17. členom) VIII b) Ustni del izpita Ustni izpiti se opravljajo pred šolsko izpitno komisijo ( predsednik, član) in spraševalec. Pri ustnem izpitu se pripravi vsaj pet izpitnih listkov več, kot je dijakov v skupini, ki opravljajo izpit, pri eni komisiji, Vsak dijak izbere izpitni listek in ima pravico do ene menjave in do 15-minutne priprave na ustni del izpita Izpitni listki se z vprašanji, na katera je dijak odgovarjal,vrnejo v komplet izpitnih vprašanj,zadrži se samo zadnji izbrani listek z vprašanjem Ustni del izpita traja največ 20 minut, Dijak ima pravico pritožbe na potek in izvedbo izpita (glej 33. in 34.člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah)
VRSTE IZPITOV: Predmetni (izboljšanje končne ocene predmeta) V predzadnjem oziroma zaključnem letniku dijak enkrat izboljšuje oceno enega ali več predmetov posameznega letnika, in sicer v predzadnjem letniku od konca pouka do zaključka tekočega šolskega leta, oziroma do vključitve v zadnji letnik izobraževanja, v zaključnem letniku pa od konca pouka do začetka opravljanja mature. Pri določitvi končne ocene predmeta oziroma programske enote se upošteva boljša ocena. diferencialni (hitrejše napredovanje, če se želi vpisati v drug izobraževalni program) Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri predmetu ni bil ocenjen. V dokumentaciji se dokumentira z ugotovitvijo»ni ocenjen«(noc) Dijak mora opraviti dopolnilni izpit pred popravnim izpitom, oziroma do začetka opravljanja mature Popravni izpit opravlja dijak iz predmetov, kjer ima ob zaključku pouka nezadostno oceno Učitelji tujih jezikov: Predmet: FRANCOŠČINA: ITALIJANŠČINA: NEMŠČINA: RUŠČINA: ŠPANŠČINA Učitelj Ines Vižin Mateja Kumar Vlasta Lukman Nadja Vodopivec Mateja Kumar Renata Bone Vesna Prinčič Crosatto Milena Đuretić