UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE VPLIV PREHRANE NA RAST IN RAZVOJ ŠOLSKIH OTROK (Diplomsko delo) Maribor, 2009 Vesna Stipeć
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentorica: viš. predav. mag. Milica Lahe, univ. dipl. org
IZVLEČEK Diplomsko delo prikazuje, kakšen vpliv ima prehrana na otroke v šolski dobi ter kakšne so njihove navade glede na ekonomski, socialni in kulturni status. Prikazali smo, katere vrste prehranjevalnih sestavin so ključne za rast in razvoj otrok ter opozorili na to, katero hrano je treba konzumirati več in bolj pogosto ter kateri se izogibati. Predstavili smo vlogo staršev, medicinske sestre v šolskem dispanzerju in delavcev šole za izboljšanje prehrane šolskih otrok. Izrazito je poudarjena vloga šole v smislu, da se učne vsebine o hrani in prehrani uporabljajo tako v praksi kot vsakodnevnem življenju. Na kratko smo se ozrli tudi na motnje prehranjevanja, ki nastanejo predvsem zaradi anomalij v prehrani in so najpogosteje posledica psihičnih moten. Namen raziskave, ki smo jo izvedli v januarju 2009, med učenci petih razredov Osnovne šole Delnice, je bil ugotoviti vpliv zdrave in pravilne prehrane na rast in razvoj šolskih otrok in kateri so tisti dejavniki tveganja, ki delujejo na telesno težo šolskih otrok. Rezultati raziskave kažejo na to, da imajo šolski otroci radi suho, nekuhano hrano, predvsem mesne izdelke in veliko sladic. Jedo pa premalo sadja in zelenjave ter pijejo premalo tekočine. Prav takšen način prehrane pa negativno vpliva na rast in razvoj šolskih otrok, saj povzroča debelost. Do takšnega zaključka smo prišli na podlagi dejstva, da se 60% anketiranih otrok prehranjuje nezdravo in uživa preveč maščob in sladic ter da ima več kot polovica anketiranih otrok zvišan IBM za kar 10%. Rezultati potrjujejo hipoteze, da se otroci premalo gibljejo in ukvarjajo s športom. V skladu s tem je prehrana šolskih otrok v ožji povezavi z načinom življenja, rase in kulture. Pri tem smo izvzeli nepravilno prehrano, na prvi pogled privlačno, vendar po svoji sestavi in načinu priprave nezdravo in zdravju škodljivo. Ključne besede: šolski obrok, starši, šola, medicinska sestra, prehrana, prehranjevalni dejavniki ii
ABSTRACT The thesis demonstrates the impact of nutrition on the school-aged children, their eating habits in relation to their economic, social and cultural status. We have presented the particular victuals that are of considerable importance for the growth and development of the children. We have also pointed out to the food that one should consume more often, and the food that one should avoid. We have shown the role of parents, a nurse in the school dispensary and school staff with the aim of improving nutrition of school-aged children. Special emphasis is put on the role of school in the sense that nutrition education material should be used both in praxis and in everyday life. We elaborated shortly on the nutrition disorders, which are the consequence of psychological disorders, and are caused mostly by the nutrition anomalies. The aim of the research conducted among the students of 5 th class of the Primary school in Delnice in January 2009, was to ascertain the influence of healthy and appropriate nutrition on the health and development of school-aged children and find the risk factors, which affect the weight of school-aged children. The research results show that the school children are fond of dry, uncooked food, especially meat products and sweets. They don t eat enough fruits and vegetables and don t drink enough liquids. Exactly that sort of nutrition has a negative effect on the growth and development of school-aged children, because it causes overweight. We came to that conclusion with the help of the fact that more than 60% of the children eat unhealthy and consume too many fats and sweets, and that more than half of the children s BMI is higher than normal for about 10%. The results confirm the hypotheses that children are not active enough and don t do enough sports. According to that, the nutrition of school children is closely connected with the manner of living, race and culture. In respect to that, we have to mention inappropriate nutrition, at first glance appealing, but very unhealthy and harmful when observing the ingredients and way of preparation. Keywords: school-aged child, parents, school, nurse, nutrition, nutrition factors iii
KAZALO 1 UVOD...1 2 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA RAST IN RAZVOJ ŠOLSKIH OTROK..2 2.1 PREHRAMBENI DEJAVNIKI...2 2.2 SOCIALNI DEJAVNIKI...7 2.3 OSTALI DEJAVNIKI...9 3 PREHRANA...10 3.1 ZDRAVA IN URAVNOTEŽENA PREHRANA ŠOLSKEGA OTROKA...10 3.1.1 Piramida zdrave hrane...16 3.2 NEPRAVILNA PREHRANA...19 3.2.1 Vzroki nepravilne prehrane...20 3.2.2 Posledice nepravilne prehrane...22 3.2.2.1 Odklanjanje hrane...22 3.2.2.2 Anoreksija...22 3.2.2.3 Bulimija...24 3.2.2.4 Prekomerno hranjenje v adolescenciji...26 3.2.2.5 Debelost...26 4 PREVENTIVA IN EDUKACIJA...30 4.1 VLOGA MEDICINSKE SESTRE KOT VZGOJITELJICE V DISPANZERJU ZA ŠOLSKE OTROKE...30 4.2 TEORIJE SAMOOPSKRBE DOROTEJE E. OREM...36 4.3 VLOGA ŠOLE IN STARŠEV PRI IZOBRAŽEVANJU OTROK O PRAVILNI PREHRANI...38 5 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA...43 5.1 NAMEN...43 5.2 CILJI...43 5.3 HIPOTEZE...43 5.4 MATERIALI IN METODE DELA...44 5.5 RAZISKOVALNI VZOREC...44 5.6 ETIČNI VIDIK...44 5.7 OBDELAVA PODATKOV...44 iv
5.8 REZULTATI RAZISKAVE...45 5.9 REZULTATI MERENJA TELESNE TEŽE IN INDEKSA TELESNE MASE.53 6 RAZPRAVA...55 7 SKLEP...58 ZAHVALA...60 8 LITERATURA IN VIRI...61 9 PRILOGE - ANKETNI VPRAŠALNIK...1 - SOGLASJE...5 - SOGLASJE...6 v
1 UVOD Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdravje je več kot izostanek bolezni in moramo nanj misliti pravočasno. Prevzeti kontrolo nad zdravjem pomeni, da se posamezniki in skupine naučijo, kako se osvoboditi ovir, ki preprečujejo izboljšanje zdravja. Pri tem ima pomembno vlogo prehrana kot osnovna življenjska potreba in eden izmed dejavnikov dobrega zdravja. Posebej pomembna je v obdobju odraščanja. Zagotavljanje ustreznega psihofizičnega razvoja in zdravih prehranjevalnih navad, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vpliva na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. Med ukrepe za zagotavljanje zdravja prebivalstva sodi tudi zagotavljanje čim boljših pogojev za zdravo prehranjevanje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, zavodih za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter dijaških domovih (Ministrstvo za zdravje, 2005). Na vprašanje kaj, kako in zakaj jemo, bo vsak od nas dal nek odgovor in ta bo zagotovo opravičljiv in sprejemljiv. Če postavimo vprašanje, kako se prehranjujejo naši otroci, kako zdrava je njihova prehrana, se jih bo mnogo vzdržalo odgovora, saj ni lahko odgovoriti na to vprašanje. Veliko število dejavnikov vpliva na prehrano. Osnovni razlog, zakaj jemo, je seveda ta, da bi zadovoljili telesne in fiziološke potrebe. Pogosto jemo zaradi občutka ugodja, veselja in sreče, ki nam jo nudi zaužita hrana oz. hrana, ki jo jemo. Včasih se zgodi, da jemo iz obupa, žalosti in zato v hrani iščemo uteho. Dokazano je, da nepravilna in nezadostna prehrana lahko pomembno vpliva na rast in razvoj otrok in mladostnikov ter začasno oz. trajno ogrozi njihovo zdravstveno stanje. Težje oblike pomanjkanja hrane ali posameznih prehranjevalnih snovi lahko privedejo tudi do pojava klinične oblike prehranjevalnega deficita in negativno vplivajo na zdravstveno in funkcionalno stanje organizma. To se v prvi vrsti nanaša na rast in razvoj otrok, telesno sposobnost, funkcioniranje imunskega sistema, kakor tudi mentalne funkcije (Janković, 2004). 1
2 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA RAST IN RAZVOJ ŠOLSKIH OTROK Prehrana šolskih otrok je v tesni povezavi z načinom življenja, raso in kulturo. Šolski otroci imajo na voljo širok izbor prehranjevalnih izdelkov. Sodobno moderno življenje, hkrati pa tudi hitri tempo življenja, vsekakor vpliva na kakovost in način prehrane. Na njihov izbor močno vpliva oglaševanje in kupna moč staršev. Veliko časa preživijo zunaj doma, s svojimi vrstniki, od katerih pogosto prevzamejo vrednote in okuse. Največkrat se sami lahko odločajo glede izbora hrane. Ugotovljeno je, da jih najbolj pritegne hitra hrana in raznobarvni, na prvi pogled privlačni, prigrizki. Taki izdelki so ponavadi pretirano začinjeni, z malo prehranskih vlaknin, preveč mastni ali sladki. Današnji šolski otroci zaužijejo zadosti energije in beljakovin, vendar je količina maščob v dnevni prehrani prevelika na račun ogljikovih hidratov. Med ogljikovimi hidrati prevladujejo sladkorji, tako da je dnevni vnos čistih sladkorjev prevelik na račun škroba in sestavljenih ogljikovih hidratov (Ministrstvo za zdravje, 2005). 2.1 PREHRAMBENI DEJAVNIKI Pomembne so predvsem uravnotežene kombinacije pestro izbranih živil v obrokih, ki so vir energije. Le-te omogočajo otrokom in mladostnikom normalno rast in razvoj ter polno storilnost, na podlagi raziskav in izkušenj pa tudi varujejo pred prehransko pogojenimi zdravstvenimi težavami in obolenji. Zdrava je tista prehrana, ki vsebuje vsa hranila v ustrezni, priporočljivi količini. Zato je zelo pomembno, da se seznanimo s sestavo živil. Otroci se morajo naučiti osnovna dejstva o prehrani, vendar najpomembnejše od vsega pa je to, da oni sami spoznajo osnovna pravila, ki jim bodo omogočila, da samostojno odločajo o načinu hranjenja in izbiri hrane. Pri tem je treba upoštevati le en cilj: hraniti se tako, da v sebe vnašamo tisto hrano, ki nam bo nudila oz. omogočila zadovoljitev telesnih in emocionalnih potreb, pa vendar ne bo škodovala našemu zdravstvenemu stanju. Priča smo vsakodnevnemu povečevanju števila bolezni, povzročenih prav zaradi nepravilne prehrane. Če otroci že v zelo zgodnjem otroštvu usvojijo oz. dojamejo 2
medsebojni odnos hrana zdravje, potem bodo zmožni vedno samostojno in odgovorno odločati v zvezi z lastno prehrano, ki bo vplivala na njihovo zdravje. Otroke je treba že od malega spoznavati z dejstvi, vezanimi za hrano, o sprejemanju pravilnih odločitev pri izbiri hrane, s čimer bomo ustvarili navado prevzemanja odgovornosti za lastno zdravje (Maučec Zakotnik et al., 2005). Da bi otroci imeli zdravo telo in ga takega tudi ohranili, moramo upoštevati enostavna pravila pravilne prehrane, a ta so, da otrok dobiva skozi obroke različne vrste živil. S pomočjo hrane se pridobivajo nutrienti (hranljive snovi), potrebni za izgradnjo tkiva (beljakovine, železo, kalcij), energija za metabolizem in telesno aktivnost (maščobe, ogljikovi hidrati) ter nutrienti, potrebni za fiziološke funkcije organizma (vitamini, minerali). S tem pripomoremo k ohranjanju zdravja, tj. mentalnemu, telesnemu razvoju in sposobnosti otroka. Živila, ki jih uporabljamo za vsakdanjo prehrano, so sestavljena iz pet vrst temeljnih hranil: beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in mineralov. Poleg tega vsa v naravni, nepredelani obliki vsebujejo še vodo. Skoraj vsa živila vsebujejo več skupin hranil in le redka so sestavljena samo iz ene vrste npr. olja, masti, sladkor (Janković, 2004). Beljakovine Beljakovine so izrednega pomena, ker brez njih telo ne more rasti, razvijati se ali obnavljati. Potrebe po beljakovinah se s starostjo sicer spremenijo, vendar jih človek nujno potrebuje vse življenje. So sestavni del vseh živih organizmov, rastlin in živali, vendar jih nekatera živila vsebujejo več, druga manj. Za človeka so nadvse dober vir beljakovin živila živalskega izvora: meso, ribe, jajca, sir, mleko. Tudi med živili rastlinskega izvora so nekatere vrste, ki vsebujejo več beljakovin predvsem zrna stročnic (npr. fižol, grah, soja), nekaj malega beljakovin premorejo tudi žita in jedrca oreškov (Gabrijelčič, 2000). Temeljne sestavine beljakovin so aminokisline. Vsaka od 22 aminokislin ima značilno kemično zgradbo in svoje ime. Več medsebojno povezanih aminokislin tvori beljakovino, zaradi različnih kombinacij aminokislin pa se beljakovine med seboj razlikujejo. Med njimi je precej takšnih, ki jih telo nujno potrebuje. Imenujemo jih esencialne aminokisline. Za otroke je potrebnih 10 esencialnih, za odrasle 8 tovrstnih aminokislin. Beljakovine, ki 3
vsebujejo vse esencialne aminokisline, imajo visoko biološko vrednost. To so mesne, jajčne, sirove in mlečne beljakovine torej vse, ki jih dobimo z uživanjem živil živalskega izvora. Če imajo nizko biološko vrednost, so nepopolne beljakovine (vse so rastlinskega izvora in jih moramo dopolnjevati z visokovrednimi beljakovinami). V zdravi prehrani naj bi beljakovine zadostile 10-15 % dnevnih energijskih potreb. 1g beljakovin sprosti 17 kj (4 kcal) energije (Furlan, 1997). Ogljikovi hidrati Ogljikovi hidrati oskrbujejo telo predvsem z energijo, vendar so s svojimi sestavinami vključeni tudi v vsako telesno celico. Nastajajo predvsem v rastlinah s fotosintezo, zato so glavna sestavina živil rastlinskega izvora. Najmanj polovica vsakodnevne energije, ki jo pridobimo s hrano, bi morala izvirati iz ogljikovih hidratov. Najdemo jih v žitaricah, kruhu, testenini, rižu, sadju, zelenjavi, mleku, mlečnih izdelkih, sladkorju in sladicah. Skupino ogljikovih hidratov sestavlja izredno veliko število različnih snovi, ki jih po kemični zgradbi na splošno delimo v tri skupine: monosaharide (enostavne sladkorje), disaharide (dvojne sladkorja) in polisaharide (sestavljene ogljikove hidrate). Z njimi bi morali zadostiti od 55-60 % dnevnih energijskih potreb. 1 g ogljikovih hidratov sprosti 17 kj (4 kcal) energije. Med prebavo se ogljikovi hidrati v telesu razgradijo na enostavne sladkorje. Monosaharidi izmed vseh sestavin hrane tudi najmanj obremenijo prebavila (Capak, 2005). Monosaharide in disaharide imenujemo sladkorji, ker so sladkega okusa. Mednje uvrščamo kuhinjski sladkor in sladkorje, ki so naravne sestavine mleka, sadja in zelenjave. Med polisaharidi so pomembni predvsem škrob (npr. v kruhu, krompirju, korenasti zelenjavi, rižu, grahu) in snovi, ki se med prebavo ne razgradijo in jih imenujemo vlaknine. Največ vlaknin vsebujejo žitni izdelki, sadje in zelenjava. Vlaknine ugodno vplivajo na prebavo in presnovo, hkrati pa ne dajejo energije. Energija, ki jo dobimo z ogljikovimi hidrati omogoča organizmu energijo potrebno pri večjih telesnih naporih, če je ne porabimo, se uskladišči kot maščevje (Furlan, 1997). 4
Maščobe Prisotnost določenega deleža maščob v hrani je pomembna predvsem zaradi esencialnih maščobnih kislin in razpoložljivosti v maščobah topnih vitaminov ter okusa, ki ga maščobe dajejo hrani. Poleg tega imajo maščobe veliko energijsko vrednost, saj sprosti 1 g maščob 37 kj (9 kcal) energije. Skupen vnos maščob naj znaša največ 30-40 % dnevnega energijskega vnosa za otroke, ter pri starejših starostnih skupinah največ do 30% dnevnega vnosa. Deleža maščob ne povečujemo preko priporočenih vrednosti, ker je znano, da že v otroški dobi obstajajo tesne povezave med prevelikim deležem. Maščobe se v prehrani pojavljajo v vidni in nevidni obliki. V vidni obliki so kot olje za kuho in zabelo ter kot del mesa ali mesnega izdelka, v nevidni obliki pa v siru, jajčnem rumenjaku, čokoladi, omakah, ocvrti hrani itd. (Furlan, 1997). Vitamini Vitamini so skupina kemično različnih snovi, ki jih telo nujno potrebuje, vendar v majhni količini. Vnašamo jih s pravilno prehrano. Vplivajo na telesno in duševno stanje posameznika. Če vitaminov ne dobimo dovolj, nas lahko pestijo neprijetne, ali celo hude zdravstvene posledice. Po topnosti ločimo vitamine na: topne v vodi in topne v maščobah. Med slednje spadajo vitamini A, D, E, K. Ustrezen vnos vitaminov v telo zagotavlja uživanje sadja in zelenjave. Ker so vitamini nestabilne snovi, ki se pod vplivom zunanjih dejavnikov (npr. toplote, svetlobe) izgubljajo, je pomembno, da sadje in zelenjavo uživamo sveže in surovo. Na kaj vse vitamini in minerali vplivajo, je razvidno iz tabele 1 (Furlan, 1997). Minerali Vsa živila vsebujejo mineralne snovi, ki so za telo nujne kot pomembni gradilniki kostnega tkiva. Minerale delimo na makro in mikroelemente. Med prvimi, ki jih telo potrebuje sorazmerno veliko, so: železo, kalcij, fosfor, kalij, žveplo, klor, natrij in magnezij. 5
Med mikroelementi, ki jih potrebujemo malo, pa so jod, baker, mangan, fluor, nikelj, cink, krom in selen. Mešana, količinsko zadostna in pravilno pripravljena, prehrana vsebuje tudi zadostno količino mineralov (Capak, 2005). Voda Voda je bistvena sestavina človeškega organizma. Pri odraslih predstavlja dve tretjini telesne mase, pri majhnih otrocih pa celo do tri četrtine. V vodi potekajo vsi presnovni procesi v telesu in že manjša izsušitev pomembno vpliva na telesne in duševne zmožnosti otroka. Z uživanjem zadostnih količin tekočine preprečujemo (v našem okolju predvsem) blage izsušitve, ki pa lahko vplivajo na telesne in duševne zmožnosti otrok. Voda pomembno zniža kislost v ustni votlini in z izpiranjem se zmanjšuje nastajanje zobnih oblog in novih gnilobnih procesov (Capak, 2005). Žeja je zavestno zaznavanje, povezano s potrebo telesa po vodi, torej želja po pitju vode, ki zagotavlja odpravo primanjkljaja telesnih tekočin. Ponavadi pijemo iz navade in tako v običajnih okoliščinah zadostimo telesnim potrebam po vodi. Prvi znaki žeje so povezani s suhimi usti: to je nekakšno opozorilo in zavestna mera za vnos vode. Minimalna količina vode, ki jo telo nujno potrebuje je 0,5 l na dan. Med telesnimi napori se potreba za vodo izredno poveča, pri čem telo potrebuje več kot 2 l na dan. Potrebe po vodi so odvisne od vnosa vode s tekočinami in hrano, nekaj vode nastane tudi pri presnovi hrane. Potreba po vnosu sovpada s potrebami po energiji, torej večje, kot so potrebe po energiji, večje so tudi potrebe po vodi. Tako je priporočljiv vnos vode pri otrocih je med 1-2 litra dnevno, pri mladostnikih pa približno 2,5 litra dnevno. Potreba po tekočini narašča predvsem s povečano telesno dejavnostjo, s povečanim potenjem in s povišano temperaturo v okolju (Furlan, 1997). 6
Tabela št. 1: Vitamini in minerali VITAMINI Vloga Živila Vitamin A (retinol) Pomemben za gradnjo celic kože, las ter vidnega pigmenta, okrepi funkcijo odpornosti oz. imunskega sistema. Ribje olje, jetra, jajca, polnomastno mleko, maslo, temnozelena in oranžna zelenjava Vitamin B Spodbujajo pretvarjanje ogljikovih Temnozelena listnata zelenjava, skupine hidratov, maščob in proteinov v grah, mleko i mlečni izdelki, meso, riboflavin(b2), energijo. Pomembni so za funkcijo ribe, jajca, žitarice. piridoxin(b6), niacin, B 12 živčnega sistema, prebavnega sistema ter krvi kostnega mozga. Folna kislina Preprečuje razvoj anemij Temnozelena listnata zelenjava, drobovje. Vitamin C Spodbuja tvorbo kolagena in pospešuje celjenje ran, izboljšuje absorpcijo železa ter antioksidantov. Sadje (agrumi, kivi), zelenjava (krompir) Vitamin D Izboljšuje trdnost kosti in zob Mlečni izdelki, ribje olje. Vitamin E Antioksidant Žitarice, jajca, mleko, rastlinska olja. Vitamin K Zgoščevanje krvi Zelenjava in žitarice. Minerali Kalcij Izboljšuje trdnost strukture kosti in Zob Fluoridi Okrepitve zob zobne sklenine Riba, flovirana voda Železo Sestavni del eritrocitov (rdečih krvnih telesc) Vir: Janković (2004, str. 12). Zelena zelenjava, mleko in mlečni izdelki, modra riba Temnozelena listnata zelenjava, Žitarice, meso 2.2 SOCIALNI DEJAVNIKI Zdrav otrok, ki zraste v zdravega človeka, je cilj vsake družbe in vseh določil zdravstveno socialnih služb. Prehrana je predvsem stvar okusa, hotenja in možnosti posameznika v družini. Kakovost posameznih obrokov hrane je odvisna od socialnoekonomskih, kulturnih in geografskih razmer v okolju ter osebnih navad in razvad, zdravja in ozaveščenosti o prehrani. Obstajajo predsodki povezani s hrano, proti katerim se moramo boriti z ozaveščanjem o le-teh in popravljanjem napačnih navad. Tako se na primer pojem 7
zdravega otroka nanaša na njegov izgled in apetit. To verovanje je deloma točno, a tudi zabloda. V zvezi z apetitom, le-ta je zares pravi pokazatelj zdravja, se kakršnakoli motnja splošnega stanja opazi najprej z zavračanjem hrane ali nezmožnostjo zadrževanja hrane (bruhanje, diareja driska). Po drugi strani pa je izgled dobro hranjenega (debelejšega) otroka vezan na napačno pojmovanje zdravja. Dobro hranjen otrok oz. otrok hranjen z nekvalitetnimi živili je tisti, pri katerem v prehrani dominira moka in koncentrirani ogljikovi hidrati, a manjkajo adekvatne hranilne snovi (vitamini, minerali). Človekova prehrana ni samo zadovoljenje osnovnih fizioloških in bioloških potreb. Uživanje jedi v skupini, je bilo in je še danes ena najpomembnejših prvin družabnega življenja. Psihosocialni dejavniki in odziv človeka na le-te (subjektivni vpliv) lahko zmotijo prehranjevalne navade in s tem škodujejo zdravju. Zato lahko trdimo, da je zdrava prehrana povsem odvisna od družbenih dejavnikov. Posledico nezdrave prehrane, na primer debelost, lahko povsem razložimo z vplivom socialnega okolja na zdravje človeka (Maučec Zakotnik et al., 2005). 2.3 OSTALI DEJAVNIKI Prehranjevalne potrebe so odvisne od starosti, spola, telesnih aktivnosti in klimatskih pogojev, v katerih otrok živi. Pri tem obstajajo prehranjevalna priporočila o potrebnih količinah energije in posameznih hranilnih snoveh, za katere je potrjeno, da v popolnosti lahko zadovoljijo prehranjevalne potrebe zdravega otroka. V skladu s tem je potrebno izdelati nove standarde in normative, upoštevajoč sodobna znanstvena spoznanja o prehranjevalnih potrebah otrok, nove tehnologije priprave živil ter regionalne razlike v prehranjevalnih navadah in ponudbi živil (Muhleib, 1999). Prehranjevalni standardi in normativi morajo vsebovati: - priporočene dnevne količine energije in hranljivih snovi za otroke in mladostnike določene starostne dobe, 8
- priporočene dnevne količine posameznih ali skupnih živil, s katerimi se zagotovijo prehranjevalne potrebe v skladu s prehranjevalnimi smernicami, - priporočene količine energije in hranljivih snovi za posamezne obroke v šoli npr. za zajtrk 10-15%, za malico 20-25%, kosilo 25-30%, popoldansko malico 10-15%, - prilagojenost jedilnika (Antonić Degač, 2004). Prednosti načrtov in normativa pravilne prehrane: - pravilna načrtovana prehrana pripomore k dobremu zdravju, telesni sposobnosti in sposobnosti za učenje, - načrtom se lažje prilagodi različne prehranjevalne potrebe in želje otrok, vključujoč in upoštevajoč kulturne in religijske načrte. Možnost večjega nadzora prehrane v šoli, - starši imajo pravico vedeti oz. izvedeti, katero hrano njihov otrok dobiva v šoli in tako lažje prilagoditi s prehrano doma, - prilagojene športne aktivnosti vplivajo na razvoj otroka, na vzdrževanje fizične aktivnosti, psihološke sposobnosti, preventive debelosti (Capak, 2005). Pred naporom je priporočljiva prehrana, ki vsebuje velik delež ogljikovih hidratov. Živila, ki obremenjujejo prebavila, niso priporočljiva, ker se v njih zadržujejo dalj časa ali povzročajo napenjanje. Med naporom moramo vedno nadomeščati izgubo vode in soli (Furlan, 1997). Na razvoj in stanje prekomerne hranjenosti prav gotovo vplivajo hormoni, ki s svojim okrepljenim delovanjem posredujejo signale organizmu glede zaužitja hrane. Ne smemo izpustiti navade v družini, psihična stanja sproščenosti ali napetosti, ki izhajajo iz povečanega vnosa ali izogibanja hrani. 9
3 PREHRANA Hrana je osnovna življenjska potreba in pomemben ekološki dejavnik zdravja skozi celotno življenjsko obdobje. V času šolanja, t.i. šolski dobi otrok, ki zajema obdobje najbolj intenzivne rasti in razvoja slednjih, je primerna in pravilna prehrana izjemno pomembna. Prehrana vpliva na telesno in mentalno sposobnost, kognitivne funkcije ter odpornost (imunost) organizma na bolezni kot tudi občutek zadovoljstva. Posebno pomembno je spremljanje prehrane in stanja prekomerne hranjenosti otrok in mladostnikov glede na to, da so ogrožene skupine v obdobju najhitrejše rasti in razvoja in hkrati dober pokazatelj prehranjevalnega stanja v določeni družbeni sredini ali okolju. To nam omogoča ocenjevanje telesnega razvoja posameznega otroka tekom določenega časovnega obdobja (Janković, 2005). V skladu s tem so izdelane prehranjevalne smernice o priporočljivi količinski zastrupljenosti posameznih ali skupnih živil v dnevni prehrani. Načrtovanje prehrane šolskih otrok in mladostnikov je zelo pomembno, saj bi s tem usmerili njihove prehranjevalne potrebe ter zagotovili pravilno rast in razvoj. 3.1 ZDRAVA IN URAVNOTEŽENA PREHRANA ŠOLSKEGA OTROKA Poznavanje hranljivih snovi in njihovih funkcij v organizmu je, za razumevanje pomembnosti pravilne prehrane, neizogibno. Vse hranljive snovi (ogljikovi hidrati, proteini, maščobe, vitamini, minerali in voda) morajo biti zastopane v vsakodnevni prehrani in v različnih količinah, da bi mlademu organizmu zagotovile osnovne fiziološke procese v intenzivni fazi rasti in razvoja (Janković, 2005). Redno uživanje glavnih obrokov je temelj zdrave prehrane. Pojem zdrave prehrane kaže na skupine živil, ki bi morala biti najpogostejša v dnevnem obroku, predvsem njihov skupek energije in posameznih prehranjevalnih snovi. Ko govorimo o uravnoteženi prehrani, mislimo na redno uživanje obrokov, rasporejenih v pravilnih časovnih razmikih. V zdravi 10
prehrani se priporoča uživanje do pet obrokov dnevno. Znano je, da pogosti in manjši dnevni obroki hrane znižajo vsebnost maščob v krvi in tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja ter ugodno vplivajo na raven glukoze v krvi in s tem na boljšo storilnost. Zdrava prehrana ohranja in krepi zdravje ter preprečuje nastanek bolezni. Dnevno naj otroci in mladostniki dobijo tri glavne obroke (zajtrk, kosilo, večerja) ter dva med obroka (dopoldanska in popoldanska malica) (Janković, 2005). Vzgojno izobraževalne ustanove naj prilagodijo režim in organizacijo prehrane tako, da bodo zagotovljeni posamezno vsi obroki, glede na redni čas pouka, dejavnosti oz. varstva. Združevanje obrokov se odsvetuje. Med posameznimi obroki naj se zagotovi najmanj 2 uri presledka. Zagotoviti je potrebno ustaljen čas uživanja obrokov. Glede na organiziranost prehrane naj se za uživanje malice nameni najmanj 15 minut, medtem ko naj se za uživanje kosila nameni najmanj 30 minut časa. Čas telesne dejavnosti in čas obrokov morata biti načrtovana tako, da se telesna dejavnost (športna vzgoja) načeloma ne izvaja dve uri po glavnem obroku, zagotovo ne vsaj eno uro po glavnem obroku (kosilu). Priporočeni čas za posamezne obroke glede na redni čas pouka, dejavnosti oz. varstva je: - zajtrk 7 7.30, - dopoldanska malica 9.30 10, - kosilo 12.30 13, - popoldanska malica 15-15.30, - večerja 18 19 (Antonić Degač, 2004). Zajtrk Posebej pomemben je zajtrk, ki lahko pri otrocih in mladostnikih v prvih šolskih urah pomembno izboljša njihove kognitivne funkcije. Pri otrocih, ki niso zaužili zajtrka se lahko delovna storilnost, tako telesne kakor duševne zmožnosti, v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki so zajtrkovali, zmanjša za oz. do 20% (Muhleib, 1999). 11
Za zajtrk so najbolj primerna ogljikohidratna živila, ki počasi in zmerno dvigajo raven glukoze v krvi. Možgani za svoje delovanje namreč nujno potrebujejo glukozo in se ob normalnem dvigu glukoze v krvi izboljšajo spominske zmožnosti, reakcijski čas, pozornost in tudi aritmetične zmožnosti. Živila, ki na ugoden način dvignejo glukozo v krvi, so predvsem različne vrste kruha iz polvredne moke, različne žitne kaše in podobno. Če zajtrku dodamo še beljakovinsko živilo, se ugodni učinek pri reševanju kompleksnih mentalnih nalog še poveča, izboljša pa se tudi raspoloženje. Izpuščanje tega obroka kot tudi nepravilen izbor hrane za zajtrk posledično povzročijo zvišanje indeksa telesne mase in nepravilne prehranjevalne navade. Izpuščanje zajtrka povzroči: - zaspanost in razdražljivost, - slabšo koncentracijo, - slabšo odpornost, - motnje prebavnega sistema, - slabšo termoregulacijo, - motnje stopnje količine sladkorja v krvi, - nenadne napade lakote skozi dan, - povečanje telesne teže. Zajtrk je izjemno pomembnem obrok, katerega se ne sme izpustiti. S slednjim se v organizem vnese 40% dnevnih energijskih potreb. Uravnotežen zajtrk sestavljen iz polnozrnatih žitaric ne redi, kar je še posebej pomembno poudariti starejši (adolescentni) šolski populaciji, ko dekleta iz želje po hujšanju (ne rejenju), izpustijo prav ta obrok (Muhleib, 1999). Dopoldanska malica Drugi važen obrok, ki ima pomembno vlogo v rasti in razvoju, tvori dopoldanska malica, ki mora biti sestavljena iz hrane visoke prehranjevalne vrednosti, a manj energije. Dopoldansko malico ponudimo šele po 2. šolski uri, tako da šolskim otrokom in mladostnikom omogočimo zdravo navado zajtrkovanja pred poukom (Ministrstvo za zdravje, 2005). 12
Bogat oz. obilen zajtrk, ki vključuje polnozrnate žitarice, pomaga pri zdravi rasti in zdravem razvoju šolskih otrok. Te žitarice so bogate z vitamini B-kompleksa, vitaminom E ter minerali kot so železo, magnezij in cink. Pod nobenim pogojem se ne priporočajo kakršnekoli sladkarije, slani prigrizki, hitra hrana»hot dog, hamburger«in gazirane pijače. Takšni produkti vsebujejo nizke prehrambene vrednosti, z visoko vsebnostjo maščob in koncentriranih ogljikovih hidratov, kar lahko povzroči prekomerno telesno težo. Debelost postane rizični faktor za nastanek niza kroničnih bolezni v kasnejši dobi in je pomemben dejavnik za nastanek psihičnih motenj, še posebej v pubertetni dobi. Nepravilna prehrana je lahko rezultat tudi prenizke telesne teže, razvoja anemije, zaradi pomanjkanja železa in zmanjšane odpornosti organizma. Dopoldanska malica predstavlja v režimu prehrane obrok med zajtrkom in kosilom, ki zagotovi 20-25% dnevnih prehrambenih potreb organizma (Muhleib, 1999). Kosilo Kosilo predstavlja osrednji dnevni obrok, ki naj bo vedno sestavljen pestro, iz vseh skupin živil. Živila iz skupine sadje in zelenjava so obvezni sestavni del kosila, tu lahko najdemo različne vrste mesa, ribe, stročnice ter proizvode žitaric za konec kosila se lahko postreže tudi kakšna sladica. Ta obrok pokriva 25-30% dnevnih prehranjevalnih potreb. Namenjeno je učencem, ki ostanejo v šoli dlje, kot na primer učenci vozači, otroci v podaljšanem bivanju in podobno. Popoldanska malica Popoldanska malica poveča psihično in fizično zmožnost otrok in mladostnikov. Priporočamo, da je sestavljena predvsem iz sadja, sadnih sokov, suhega sadja, z dodatkom živil iz (polnozrnatih) žitnih izdelkov. 13
Večerja Večerja naj bo lahko prebavljiv obrok. Naj bo postrežena načeloma do 19. ure, tako da prebava in presnova bistveno ne motita nočnega počitka. Izvajanje dobre ustne higiene, ki naj ji sledi, odločujoče vpliva na ohranitev zobnega zdravja. Poleg tega je treba poskrbeti za ustaljen čas uživanja obrokov, relativno konstanten energijski in volumenski obseg obrokov ter stalno kakovost obrokov (Ministrstvo za zdravje, 2005). Zdrava prehrana obsega: - čim več žit in žitnih izdelkov (40%), torej črnega kruha, testenin, riža, kašastih jedi; - sadje in zelenjava (35%), pri čemer naj bo najmanj ena tretjina svežega sadja in svežih solat; - mlečnih izdelkov, rib, jajc, perutnine; - čim manj sladic, maščob in sladkorjev. Pravila za prehranske navade (Muhleib, 1999): Otroci morajo jesti veliko svežega sadja in zelenjave, čimbolj pa se morajo izogibati sladkorju, sladkarijam in drugim sladkim jedem, le-te nadomestiti s sadjem. Uživati morajo škrobne jedi (npr. polnozrnat kruh, testenine, riž in krompir). Od mesa izbirati najbolj pusto (puranje in piščančje belo, kunčje) in izogibati se mesnim izdelkom (salamam, klobasam, hrenovkam, pečenicam, krvavicam). Meso ne bi smeli uživati vsak dan, ampak ga dvakrat ali trikrat na teden nadomestiti z ribami ali stročnicami. Otrokom je potrebno za žejo ponuditi vodo, izogibati se gazirani pijači kot tudi umetni pijači z visoko količino sladkorja. Pred naporom je priporočljiva prehrana, ki vsebuje velik delež ogljikovih hidratov. Živila, ki obremenjujejo prebavila, niso priporočljiva, ker se v njih zadržujejo dalj časa ali povzročajo napenjanje. Med naporom moramo vedno nadomeščati izgubo vode in soli. Zelo pomembno je, da starši razumejo važnost razvijanja pozitivnega stališča do gibanja in vključevanja otrok v športne aktivnosti. Prilagojene športne aktivnosti lahko služijo preventivi debelosti in vzdrževanju fizične kondicije ter psihološke sposobnosti npr: - zmanjšanje napetosti, - zmanjšanje stresa, 14
- povečanje razpoloženja, - vpliv na povečanje samospoštovanja, - odklanjanje depresije. Tabela št. 2: Prikaz priporočenih dnevnih količin živil za šolske otroke SKUPINA ŽIVIL KRUH ŽITARICE IN KROMPIR SADJE IN ZELENJAVA MLEKO I MLEČNI IZDELKI MESO, PERUTNINA, RIBE, JAJCA IN NADOMEST KI (stročnice, orehi, semenke) OSTALO: MAŠČOBE. OLJE, SLADKOR IN SLADICE ŠTEVILO OBROKOV 5 do 7 5 in več 3 do 4 2 do 3 VELIKOST ENEGA OBROKA KOLIČINA ŽIVIL -ena rezina kruha ali pol peciva /30-40 g -3 žlice ali pol skodelice žitnih kosmičev /30-40g -3 velike žlice kuhanega riža, testenine ali krompirja /100g -1 pomaranča, jabolko, hruška ali banana /100-150g -1 manjša skledica jagod, ribeza, češenj ali grozdja /100-120g -1 kozarec sadnega soka /1,5-2 dcl -1 skledica solate iz sveže zelenjave /100-120 g -1 skledica ali krožnik do spodnjega roba kuhane zelenjave /100-150 g -1 skodelica mleka, jogurta /2 dcl -2 rezini sira ali 1 trikotni / 30 g -2 žlici svežega sira / 100 g -1 manjši zrezek kuhanega ali pečenega mesa / 60 g -1 kos kuhane ali pečene perutnine ali ribe / 90-100 g -1-2 jajca /50 100 g -1 skledica(4-5 žlic) kuhanega graha ali leče / 180-200 g -1 manjša skledica orehov, mandeljnov, lešnikov in semenk / 60 g Živila bogata z maščobo in sladkorjem morajo sestavljati le majhen delež dnevne prehrane. Lahko se jih je občasno v manjših količinah OPOMBE Priporoča se za integralne izdelke iz žitaric Priporoča se vsaj enkrat dnevno sveže sadje in zelenjava, bogata z vitaminom C (agrumi, solate) in zeleno listnato ali rumenooranžna korenasta zelenjava Priporočajo se izdelki iz deloma posnetega mleka Priporoča se grobo (kruto) meso, perutnina brez kože ter manj mastne ribe 15
Vir: Ministrstvo za zdravje (2005, str. 23). Za pripravo jedi se priporoča uporaba rastlinskega olja, dnevno do 25g. 3.1.1 Piramida zdrave hrane Z obrokom moramo v telo vnesti točno določeno količino prehranjevalnih snovi. Za to obstajajo številne vrste živil prikazanih v»piramidi zdrave prehrane«. Nekatere vrste hrane je treba jesti pogosto, drugo spet v omejenih količinah, obstajajo pa tudi takšna živila, katerim se gre raje izogibati in njihovo uporabo omejiti na samo posamezne priložnosti. S pravilnim vnosom hranilnih sestavin telo skuša ohraniti učinkovitost in aktivnost ter zagotovi energijsko aktivnost in odpornost proti boleznim. Hrana, ki jo otroci jedo mora biti uravnotežena s telesnimi potrebami in vsebovati zadostno količino kalorij, beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in mineralov. Otroci v šolski dobi potrebujejo oz. morajo imeti najmanj tri oz. največ pet obrokov na dan, tri glavna (zajtrk, kosilo, večerja) in dva med obroka. Obroke je treba zaužiti v pravilnih časovnim razmikih (Mühleib, 1999). Za pravilno prehrano šolskih otrok je izjemnega pomena vsakodnevna pravilna izbira živil iz navedenih štirih skupin v piramidi zdrave prehrane: Žitarice in izdelki iz žitaric, riž, krompir. Sadje in zelenjava. Mleko in mlečni izdelki. Meso, perutnina, ribe, jajca. 16
Slika št. 1: Piramida zdrave prehrane Vir: Požar (2003, str. 44). Dno prehranske piramide tvorijo žita in živila iz žit (skupaj s stročnicami in krompirjem). Temelj piramide tvorijo izdelki iz žitaric, vključujoč riž (rjavi in bel), kosmiče, testenino in kruh, najbolje črni in integralni, ker je bogat z vlakninami. Ti izdelki so izvrsten izvor vitamina-b. Zelo bogate oz. cenjene so tudi stročnice (fižol, grah, leča, bob). Navedena živila bi morala biti sestavni del vsakega obroka. Žita vsebujejo okoli 75% škroba, od 7 do 13% beljakovin in precej prehranskih vlaknin. Obdelava žit, predvsem odstranjevanje delcev zunanjega ovoja, siromaši njihovo prehransko sestavo. Izgubljajo se elementi, vitamini in vlaknine. Zato je priporočljivo uporabljati izdelke iz celega žitnega zrna. Drugo stopnjo prehranjevalne piramide tvorita sadje in zelenjava. Vsakodnevno je treba jesti veliko sadja in zelenjave, še posebej zelene listnate kot na primer špinača, blitva in sveže sadje. Ta živila so bogat vir vitaminov in mineralov ter rastlinskih vlaken, poleg tega 17
pa vsebujejo tudi majhno količino maščob. Glede na reference, naj bi se sadje konzumiralo 2x dnevno in zelenjava 3x dnevno. Sadje je lahko prebavljiva hrana, ki ima zaradi velike vsebnosti vode (od 70 do 95%) majhno energijsko vrednost. Sadje pomembno vpliva na ohranjanje zdravja in s tem na zmanjšanje bolezenskega tveganja. Varovalno deluje oz. vpliva na uravnavanje telesne teže tudi prehranske vlaknine v sadju. Zelenjava in stročnice vsebujejo veliko vode (od 65 do 95%). Vsebnost vitaminov s kuhanjem upada, zato je priporočljivo, da zaužijemo čim več presne zelenjave. Tretjo stopnjo te piramide tvorijo mlečni izdelki (mleko, jogurt, sveži sir), meso, perutnina, ribe in jajca. Ta živila so bogata z beljakovinami, ki so osnovna prehranjevalna snov za gradnjo celic, proizvajanje hormonov in encimov. Mleko in mlečni izdelki so glavni vir kalcija, ki vpliva na rast in razvoj, povečuje polnost kosti in ščiti od osteoporoze v zrelejši dobi. V 6 dcl mleka je količina kalcija enaka kot v 7 jajcih. Mleko vsebuje uravnotežena hranila za uravnoteženo delovanje telesnih funkcij. Lahko ga predelamo v različne mlečne izdelke (Percl, 2004). Ribe so biološko polnovredna živila, idealna za prehrano vseh starostnih skupin, posebej za otroke v obdobju rasti in razvoja. V svojem sestavu vsebuje najkvalitetnejše beljakovine, vitamine in minerale. Ponaša se z omega 3 maščobnimi kislinami, ki ugodno vplivajo oz. delujejo na možganske funkcije ter zmanjšujejo utrujenost. Sam vrh piramide tvorijo živila, ki vsebujejo velik odstotek maščob, sladkorja in soli, katere pa je treba zaužiti v majhnih količinah (Percl, 2004). 18
3.2 NEPRAVILNA PREHRANA Človek je v prehrani najbolj domiseln in ustvarjalen. Možnosti, ki mu jih odpira um, pogosto presegajo njegove potrebe. Tako se zgodi, da mu hrana ne koristi več, ampak škoduje. To ne velja le za sestavo, temveč tudi za količinska razmerja v prehrani. Zelo pomembno je spoznanje, da lahko tudi tisto, kar je sicer zdravo, v pretirani količini vodi v debelost in druge bolezni ter ogroža zdravje. Dnevna energijska potreba je odvisna od energijske porabe: dela, gibanja, posredno tudi temperamenta. Strategija za varovanje zdravja temelji na zdravem slogu življenja. Ta je odvisen od prehrane, gibanja in odsotnosti zdravju škodljivih razvad. Skrb za ustrezno se začne v družini in že v najzgodnejših letih. To je nadsve pomembno, kajti težo je zelo lahko pridobiti, a jo je nadvse težko zmanjšati. Za vsakogar, ki zna in je voljan, je prehrana lahko vir zdravja v nasprotnem vir bolezni (Pokorn, 2003). Zaradi prehranskih navad, priučenih v mladosti, se lahko pri človeku ukorenini nezdrav režim prehrane. Posledice so podhranjenost, prenahranjenost, prekomerno hranjenje, anoreksija in bulimija ter številne bolezni, povezane z neustrezno prehrano. Motnje hranjenja so tretja najpogostejša kronična bolezen pri adolescentih in se mora razumeti kot zelo hud problem. Doma so otroci veliko sami, se ne gibajo, ure in ure presedijo pred računalnikom ali televizorjem, jedo hitro hrano, manjvredne slaščice in prigrizke. Takšna prehrana povzroča zvišanje telesne teže, slabšo krvno sliko kar pomeni anemijo (slabokrvnost), to pa je posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov v organizmu, ki so osnova zdrave in pravilne prehrane (Pokorn, 2003). Vključevanje sadja in zelenjave je pomembno za zdravje, saj vsebujeta za normalno rast in razvoj nujno potrebne snovi, ki varujejo pred infekcijskimi obolenji in različnimi kroničnimi nenalezljivimi bolezni. V prehranskem smislu so živila iz skupine sadja in zelenjave pomembna, ne le zaradi vsebnosti številnih esencialnih hranil in prehranskih vlaknin, ampak tudi zato, ker učinkovito redčijo energijsko gostoto sestavljenih obrokov (Gabrielčič, 2000). 19
Znano dejstvo je, da večino stališč in predsodkov o hrani, kot tudi prehranjevalne navade, otroci prevzemajo v času otroštva in v družinskem krogu (posebno pomemben je reden in pravilen razpored obrokov, ponudba raznovrstnih živil ter da se hrana ne uporablja oz. izkorišča kot sredstvo za nagrajevanje, izsiljevanje ali kaznovanje otroka). Otroci se tekom odraščanja učijo hitrega življenjskega stila oz. hitrega načina življenja in hitre prehrane, kar ne zmanjša samo kvaliteto življenja, ampak dolgoročno in neugodno vpliva na zdravje. Pomembno je poudariti, da se s pravilno izbiro hrane lahko vpliva na sposobnost koncentracije in učenja. Od vse skupaj vnesene hrane in s tem posledično izdelane energije, bodo od tega možgani izkoristili okoli 20% (Janković, 2004). Poznamo primere otrok, ki sladice jedo med obroki ali kot zamenjavo za obrok. Sladkor hitro pride v obtok in s tem prihaja do prekomernega izločanja inzulina, kar v končni fazi povzroči oz. izzove hipoglikemijo (stanje znižane stopnje količine sladkorja v krvi). Hipoglikemija povzroča razdražljivost, nervozo in zaspanost, in prav takrat je sposobnost učenja dokaj nižja. To je dober pokazatelj, kako pomembno je vnašati ogljikove hidrate, ki v krvni obtok ne pridejo tako hitro in posledično ne povzročajo prekomerno izločanje inzulina. Ponavadi se priporoča vnos hrane, ki ugodno vpliva na delovanje možganov, in sicer med to prištevamo predvsem naslednje: sveže sadje, mleko, mlečni izdelki, polnozrnate žitarice, zelenjava, belo meso in ribe. Z upoštevanjem le nekaterih nasvetov glede prehrane se lahko poveča sposobnost učenja in koncentracije ter ohranjanje zdravja, nakar se bo dobrobit, ki jo prinaša pravilna prehrana ugodno opazila na zdravju v zrelejši oz. starejši življenjski dobi (Janković, 2004). 3.2.1 Vzroki nepravilne prehrane Nezdrave prehranjevalne navade, zlasti neprimerna izbira živil in neredna prehrana lahko povzročijo slabše počutje in slabšo delovno storilnost. Vplivajo na zmanjšano odpornost organizma in so dejavnik tveganja za nastanek kroničnih bolezni v poznejšem življenjskem obdobju. Ljudje, a hkrati tudi njihovi otroci, pojejo preveč nekakovostnih maščob (npr. pri svinjskem mesu in mlečnih izdelkih) in premalo varovalnih snovi, ki so v sadju, zelenjavi 20
in polnovrednih izdelkih iz žit. Ravno tako jemo premalo rib, ki so še posebej primerna varovalna hrana, predvsem takrat, ko z njimi nadomestimo meso. Odsvetovalna živila niso povsem prepovedana, v vsakdanji jedilnik jih vključujemo redko in v majhnih količinah ter v kombinaciji s priporočenimi živili (Maučec Zakotnik et al., 2005). Ob posebnih priložnosti (npr. ob praznovanju rojstnih dni, novega leta) priporočamo zmerno uporabo slaščic ter sladkih ali slanih prigrizkov. Pri tem skušajte otroke spodbuditi k uporabi priporočenih živil. Predlagamo npr. sveže sezonsko sadje ali sadne solate, manj sladke slaščice z dodatki sadja ali obložene kruhke iz polnozrnatega kruha, z dodatkom sira in zelenjave. Namestitev avtomatov s sladkimi in slanimi prigrizki ter sladkimi aromatiziranimi pijačami je v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ob organizirani prehrani in zagotovitvi pitne vode nepotrebna in neutemeljena z zdravstvenega, ekonomskega in socialnega vidika, zato jih odsvetujemo (Pokorn, 2003). Prav zaradi spremenjenega načina življenja se uživajo obroki, ki imajo izrazito visoko energijsko vrednost, po drugi strani pa ne vključujejo zadostno količino zaščitnih snovi, kot so vitamini in minerali. Tako zmanjšana telesna aktivnost ter način prehranjevanja vsekakor negativno vplivata na zdravje vsakega posameznika, predvsem na otroke. Otroci v veliki meri odklanjajo zelenjavo, prav tako ne uživajo dovolj sadja, po drugi strani pa sladkarije ter ostali prigrizki zavzemajo čedalje več prostora v njihovem jedilniku (Janković, 2004). Šolsko okolje naj ohranja in izboljšuje pogoje za zdravo prehranjevanje (ustreznost šolske kuhinje in jedilnice glede na tehnične pogoje in zmogljivost, dostop do pitne vode, uključevanje sofinancirane ponudbe priporočenih živil npr. mleka, sadja). Gotovo pa mora biti prisoten pozitiven odnos vzgojiteljev, učiteljev in ostalega osebja, ki lahko na kakršenkoli način vplivajo na prehrano šolskega otroka. Šolsko obdobje je obdobje otroka zaznamovano s hitro rastjo in pospešenim razvojem ter spremembami, tako telesnimi kakor tudi duševnimi. V tej dobi mlade osebe oz. mladi razvijajo lastna stališča glede načina prehrane in telesnega videza, h kateremu teže. Pri tem 21
pa uporabljajo različne diete, stroge vegeterijanske življenjske navade oz. stile brez kakršnegakoli strokovnega nadzora in nepazljivega načrtovanja in združevanja oz. kombiniranja živil. Vse to lahko privede do zaviranja rasti, motnje mineralizacije kosti ter razvoja deficitnih bolezni, od katerih je najpogostejša sideropenijska anemija. Popolna restrikcija vseh živil živalskega porekla prestavlja pubertetsko pospeševanje rasti tudi do nekaj mesecev, a vse več pa se beleži motenj metabolizma spolnih hormonov zaradi nezadostnega vnašanja maščob. Pri tem je prehrana prikrajšana za pomembne nutriente kot so kalcij, železo, vitamin B2 in B3 ter za energijo. Izogibanje zaužitju nekaterih živil ali vegeterijanske prehrane v dobi adolescence zahteva strokovni nadzor v načrtovanju prehrane ter dodatne terapije z vitamini in minerali, med katerimi so najpomembnejši kalcij, železo, cink ter vitamina B12 in D (Maučec Zakotnik et al., 2005). 3.2.2 Posledice nepravilne prehrane 3.2.2.1 Odklanjanje hrane V resnici vsak otrok odklanja hrano zaradi številnih in zelo različnih vzrokov. Manjši otroci imajo v primerjavi z odraslimi visoke potrebe po hranljivih snoveh glede na njihovo telesno težo. Čeprav so potrebe velike, je manjšim otrokom težko pojesti obilne obroke. Siljenje otroka s hrano je v marsikateri družini zasnova mnogih nadaljnjih bojev za prevlado med starši in otroki. Takšna naravnanost oz. stališče starša lahko izzove ali povzroči pri otroku zavračanje hrane. Zavračanje in odklanjanje hrane je še bolj očitno pri pubertetnikih oz. adolescentih. Mladi v zvezi z odklanjanjem hrane zelo pogosto uporabljajo razne drastične mere, kot so na primer jemanje tablete za hujšanje, kar posledično privede do anoreksije in bulimije, ki se pojavi nekje v dobi od 12 18 let (Simčič, 2004). 3.2.2.2 Anoreksija Anoreksija nervoza je motnja, ki nastaja postopoma in gre torej za proces. "Anoreksija" pomeni izgubo apetita in želja po nadzoru zaužite hrane je pretirana. Je motnja, ki se 22
večinoma pojavi na prehodu iz otroštva v adolescenco (nekje od 8. do 12. leta starosti) in v povprečju traja nekaj let, preden obolela oseba poišče pomoč (Janković, 2004). Oseba z anoreksijo nervozo čuti intenziven strah pred debelostjo, ki se ne zmanjša niti ob zniževanju telesne teže. Nekatere osebe z anoreksijo nervozo se počutijo v splošnem pretežke in predebele. Druge spoznajo, da so suhe, a so še vedno preokupirane z določenimi deli svojega telesa: npr. z boki in stegni. Poslužujejo se raznih tehnik za merjenje svojega telesa: pretirano tehtanje, obsesivno merjenje delov telesa in uporaba ogledala za preverjanje tistih delov telesa, ki jih dojemajo kot debele. To prepričanje imenujemo motena predstava o lastnem telesu. Skrajna stopnja zavračanja hrane izzove anoreksijo ki je pogostejša pri dekletih, pri fantih pa izjemno redka. Poleg rigoroznega stradanja, je sestavni del tega sindroma tudi pretirano izvajanje telesnih vaj, ki naj bi še dodatno porabljale energijo in zmanjševalo težo, bruhanje ali celo pretirana uporaba odvajal. Anoreksična dekleta izgubijo tudi menstruacijo, shujšajo pa do take skrajnosti, da se domači ne bojijo le za njihovo zdravje, ampak celo življenje. Dekle telesno vse bolj propada, je ves čas v nekakšni evforiji, kot da z izgubljanjem telesne teže pridobiva energijo in vitalnost Diagnoza pa se postavi tudi tedaj, ko ima dekle tipično sliko anoreksije nervoze. Izguba telesne teže je dojeta kot izjemen dosežek in znak zunanje samodiscipline, medtem ko je povečanje telesne teže dojeto kot nesprejemljiv padec samokontrole, večji je občutek neustreznosti, neuspešnosti ter nižjega samospoštovanja (Mardešić, 2000). Zavajajoče in napačno je prepričanje, da ima tisti, ki bruha bulimijo, tisti, ki strada pa anoreksijo. Ločimo dva podtipa anoreksije nevroze: purgativni tip anoreksije nervoze in restriktivni tip anoreksije nervoze. Purgativni tip anoreksije nervoze: osebe vzdržujejo nizko telesno težo s pomočjo bruhanja (pogosto se tudi prenajedajo), jemanja odvajal ali diuretikov (75% oseb z anoreksično motnjo). Restriktivni tip anoreksije nervoze: osebe vzdržujejo nizko telesno težo z odklanjanjem vseh vrst hrane (s stradanjem), ali pa le ogljikovih hidratov in tiste hrane, za katero menijo, da je visoko kalorična. Obenem pogosto pretiravajo s telesno aktivnostjo, kar imenujemo 23
hiperaktivnost (25% oseb z anoreksično motnjo). Otroci so počasni, srce jim deluje počasi, kakor tudi črevesje. Podhlajeni so in obolevajo zaradi opstipacije. Podkožno maščobno tkivo jim povsem izgine, koža je suha in razpokana zaradi hipovitaminoze. Dekleta pa so psihično gledano popolnoma spremenjene osebe, obraz ne odraža nikakršnih čustev, v komunikaciji pa jim je edini cilj prepričati okolico, da so prav takšne edino lepe. Če se jih prisili jesti hrano, le-to skrivajo, vržejo stran ali izbruhajo. Celo do 20% takih bolnic umre, kljub velikemu trudu in najboljši zdravniški oskrbi (Mardešić, 2000). Pri anoreksičnih osebah je potrebno postopoma povečevati kvantiteto hrane ali dodajati posebne preparate in s tem povečati kalorično vrednost obroka (pri čem ima veliko in pomembno vlogo nutricionist). Naglo zvišanje telesne teže pa prav tako ni rešitev, saj bi se lahko mlada oseba začela patološko prenajedati, kar bi posledično pomenilo nastop bulimije. Preobilne porcije pri anoreksičnih ljudeh lahko izzovejo težke motnje metabolizma, obolelemu pa je potrebna tudi pomoč in podpora psihologa. V takšnem stanje je najpomembnejše vzpostaviti težo, ki ni zdravju škodljiva. Duševno dogajanje, ki je osnova te motnje, je dekletovo zavračanje odraslosti in spolne vloge. V družini anoreksičnih deklet veljajo čisto posebni odnosi in nenavedne medsebojne navezanosti, ki otežujejo odraščanje (Simčič, 2004). 3.2.2.3 Bulimija Bulimija je psihična motnja, ki se najpogosteje pojavi pri mladih dekletih. Motnjo je mogoče prepoznati po občasni potrebi po uživanju velikih količin hrane. Prenajedanje spremlja občutek nenadzorovanega uživanja hrane oz. to, da oseba ne more nehati jesti. Jesti preneha šele takrat, ko količina zaužite hrane postane organizmu v breme ter ko se pojavi občutek bolečine zaradi prenapolnjenega želodca. Takrat se pojavi strah, povezan z debelostjo in potreba po preprečitvi rejenja, kar pomeni posledično bruhanje, čiščenje z laksativi ali diaretiki. Prenajedanju sledi namerno povzročeno bruhanje, ki nastane iz strahu po debelosti in iz nezadovoljstva z videzom lastnega telesa (Mardešić, 2000). Istočasno se pojavi potreba po stradanju ali pretiranih telesnih aktivnostih, katerih namen je hujšanje. Takšno obnašanje se lahko označi kot bulimično, če do tovrstnega prihaja 24