Akcjsk načrt za Krajnsk park Ljubljansko barje 28. marec 2019, Ljubljana
Prpravl: Dr. Al Vrezec Dr. Davorn Tome Dr. Nataša Mor Andrej Kapla Naconaln nšttut za bologjo Večna pot 111 1000 Ljubljana
VSEBINA Executve Summary... v 1 Uvod... 5 2 Predstavtev Krajnskega parka Ljubljansko barje... 6 2.1 Naravne značlnost... 6 2.2 Zgodovnsk pregled naravovarstvenh aktvnost na območju KP Ljubljansko barje... 8 2.3 Analza Uredbe o KP Ljubljansko barje... 9 3 Poznavanje bodverztete v KP Ljubljansko barje... 11 3.1 Kratek zgodovnsk pregled razskav... 11 3.2 Pregled organzacj, k so vključene v zbranje, shranjevanje n uporabo podatkov o bodverztet na območju KP Ljubljansko barje... 12 4 Predstavtev Akcjskega načrta... 14 4.1 Izdelava celovtega seznama vrst za KP Ljubljansko barje n analza vrzel v poznavanju bodverztete... 14 4.1.1 Ops metodologje... 15 4.1.2 Dodatne nformacje... 16 4.2 Omogočen spletn dostop do seznama vrst za KP Ljubljansko barje... 16 4.2.1 Ops metodologje... 17 4.2.2 Dodatne nformacje... 17 4.3 Izdelava prednostnega seznama vrst za KP Ljubljansko barje... 17 4.3.1 Ops metodologje... 18 4.3.2 Dodatne nformacje... 18 4.4 Izdelava prporočl ukrepov za zboljšanje upravljanja z naravo v KP Ljubljansko barje... 18 4.4.1 Ops metodologje... 19 4.4.2 Dodatne nformacje... 19 4.5 Plotna akcja: testranje metodologje Revzja vrst v KP Ljubljansko barje... 20 4.5.1 Ops metodologje... 20 4.5.2 Dodatne nformacje... 20 5 Zahvala... 22 6 Vr... 23
Executve Summary ACTION PLAN for mproved polcy nstrument»regulaton on Ljubljana Marsh Nature Park" was developed wthn the European Interreg Europe project "From bodversty data to decsons" (BID-REX), whch deals wth the problem of bodversty data use n decson-makng processes. BID-REX ams to encourage the use of relevant nformaton on bodversty n order to more effcently use the resources of the European Regonal Development Fund (ERDF) to conserve the European natural hertage. The project ncludes 9 partners and 7 dfferent polcy nstruments from sx European countres: Span, Great Brtan, Italy, Belgum, Hungary and Slovena. In Slovena, testng nstrument s the Regulaton on Ljubljana Marsh Nature Park". The project s dvded nto two phases. Durng the preparatory phase, whch lasted from Aprl 2016 to the end of March 2019, partners developed acton plans to mprove selected polcy nstruments. A support for Acton plan development was exchange of good practces between BID-REX partners and nterregonal learnng process that was carred out durng fve thematc workshops each organzed by one BID-REX partner. In the next phase, endng n March 2021, the mplementaton of Acton plans wll follow. In the plot regon the Ljubljana Marsh Nature Park, we dentfed that bodversty data are scattered among varous experts and organzatons, and are often dffcult to access for nature conservaton purposes. The Insttute of the Republc of Slovena for Nature conservaton, whch s the central governmental organzaton for nature conservaton, has access to lmted amount of data that relate exclusvely to Natura 2000 speces and habtats. The purpose of Acton Plan s () to lnk experts and organzatons collectng data on speces n the area of Ljubljana Marsh, e.g., to buld knowledge network, () to collate all avalable bodversty nformaton for Ljubljana Marsh, () to provde on-lne access to bodversty nformaton, (v) to dentfy and prortze speces that are mportant for ths area, and lastly, (v) to propose conservaton measures that wll protect prorty speces.
1 Uvod»AKCIJSKI NAČRT za zboljšano varstvo narave v Krajnskem parku Ljubljansko barje«je nastal v okvru evropskega Interreg Evropa projekta "Od podatkov o bodverztet do odločanja" (BID-REX). BID-REX se ukvarja s problematko uporabe podatkov o bodverztet v procesh odločanja na področju varstva narave. Splošn clj projekta BID-REX je zboljšat varovanje naravnh vrednot s pomočjo zboljšanh regonalnh razvojnh poltk tako, da se okrep povezava med obstoječm podatk o bodverztet n proces odločanja. BID-REX žel spodbudt uporabo ustreznh nformacj o botsk raznovrstnost za bolj učnkovto porabo sredstev Evropskega sklada za regonaln razvoj (ESRR), namenjenh za ohranjanje evropske naravne dedščne. V projekt je vključenh 9 partnerjev n 7 razlčnh nstrumentov upravljanja z 6 evropskh držav: Španje, Velke Brtanje, Italje, Belgje, Madžarske n Slovenje. V Slovenj je testn nstrument Uredba o Krajnskem parku Ljubljansko barje. Projekt je razdeljen v dve faz. V prpravljaln faz, k je trajala od aprla 2016 do konca marca 2019, smo partnerj razvjal akcjske načrte za zboljšanje zbranh nstrumentov upravljanja. V naslednjem dvoletnem obdobju, k se zaključ konec marca 2021, bo sledla mplementacja akcjskh načrtov. Na plotnem območju KP Ljubljansko barje smo kot problem prepoznal razpršenost podatkov o bodverztet med razlčnm strokovnjak n organzacjam, kater so, za namene varstva narave, velkokrat težko dostopn. Zavod Republke Slovenje za varstvo narave, k je osrednja državna organzacja za ohranjanje narave, razpolaga z omejenm obsegom podatkov, k se nanašajo zključno na vrste v okvru Nature 2000. Slabost je tud, da so v trenutne načrte varovanja narave vključene skoraj zključno le vrste z seznama Nature 2000, čeprav so za prepoznavnost prostora, za naconaln nvo, v nekaterh prmerh pa tud za mednarodn nvo pomembne tud druge vrste. Namen predloženega Akcjskega načrta je povezat strokovnjake n organzacje, k zbrajo podatke o vrstah na območju KP Ljubljansko barje, sestavt celovt, javno dostopen seznam vrst za barje, ga ovrednott n poskat prednostne vrste, k so pomembne za Ljubljansko barje, ter predlagat ukrepe, k bodo te vrste varovale.
2 Predstavtev Krajnskega parka Ljubljansko barje 2.1 Naravne značlnost Ljubljansko barje je vlažen ravnnsk svet, k se razteza južno od Ljubljane (Slka 1). Lež na nadmorsk všn med 288 n 290 m n je v smer vzhod-zahod dolgo prblžno 20 km. Celotna površna Ljubljanskega barja obsega okol 180 km 2, kar je blzu 1 % celotne površne Slovenje (Perko & Orožen Adamč, 1998). Slka 1. Območje Krajnskega parka Ljubljansko barje. Vr prostorskh podatkov: GURS n ZRSVN. Pred več 1000 let je blo na tem območju jezero, k so ga prtok počas zapolnjeval z rečnm nanos. Postopoma se je razvlo vsoko barje z značlnm šotnm mahom. Sčasoma so ljudje praktčno vso šoto zkorstl za kurjavo, tako da je danes Ljubljansko barje mozačna kulturna krajna. Gosta hdrografska mreža n redne poplave so danes ena od značlnost, k Ljubljansko barje loč od drugh podobnh ravnc v Slovenj. Vsako leto poplave zajamejo prblžno 2.364 hektarjev, kar je skoraj 15 % površne (Slka 2). Občajno so poplavljen najnžj del, v trkotnku med Snjo Gorco, Plešvco n Ljubljanco. Poplave nso dolgotrajne.
Tr četrtne poplav traja manj kot tr dn, le v 1% prmerov ostane območje poplavljeno več kot teden dn. Redne poplave so še edna ovra, k preprečuje šrjenje ntenzvnega kmetjstva n urbanzacje na območja Ljubljanskega barja, kjer žvjo števlne ogrožene vrste žval n rastln (Kolbezen, 1984; Tome s sod., 2005). Slka 2. Poplavna območja v KP Ljubljansko barje z 10 letnm ntervalom. Vr prostorskh podatkov: GURS n ZRSVN. Najznačlnejša, v preteklost prevladujoča habtata na Ljubljanskem barju sta barje n vsoko barje. Ostank barja, k danes predstavlja 0.1% površne so majhne površne trstčja n šaša, k preraščajo odvodne kanale. Vsoko barje je ohranjeno v Gorčc, ter v okolc Bevk n Črne vas n je v zadnj sukcesjsk faz, preraščeno z gozdom. Površna vsokega barja zavzema 0.4% celotne površne. Podobno zgnjajo tud ekstenzvn travnk, kljub temu, da je travšč 43% površne Ljubljanskega barja. Večna travšč je ntenzvno obdelovano (košnja, gnojenje), kar ne omogoča ohranjanja tpčnh travnškh vrst. 18% barja je blo, po podatkh z leta 1999 zasajenega s koruzo, okol 20% je gozdnath površn, kjer prevladujejo jelše (Alnus glutnosa). Naravovarstveno pomembn habtatn tp so mejce n odvodn kanal, k nudjo žvljenjsk prostor števlnm ogroženm vrstam (povzeto po Kotarac, 1999 n Tome s sod., 2005).
2.2 Zgodovnsk pregled naravovarstvenh aktvnost na območju KP Ljubljansko barje Ljubljansko barje je blo že od začetka razvoja cvlzacje podvrženo dramatčnm spremembam okolja. Spremnjanje barja zarad človekovh vplvov je povzeto v monografj o Ljubljanskem barju (Gester and Tome, 1995). Zarad zrazth sprememb v zadnjh dveh stoletjh je blo Ljubljansko barje eno zmed prvh območj v Slovenj, o katerh so začel razmšljat, da b jh zavaroval. Leta 1920 je skupna naravoslovcev prpravla dokument, z naslovom»spomenca«, k ga je objavla v časopsu Glasnk muzejskega društva za Slovenjo Bulletn de l assocaton du Musee de Slovene. V tem dokumentu so predlagal, da b država odkupla del Ljubljanskega barja n ga zaščtla v dobro zanmvega žvalstva n rastlnstva, k naseljuje to območje. Naravoslovc so v Spomenc predlagal tud zaščto drugh območj, kot je na prmer Dolna sedmerh jezer, danes del Trglavskega narodnega parka, gorsk masv Snežnk, predele Karavank n Kamnško Savnjskh Alp, vseh jam, td. Kljub zgodnjm pozvom, je Ljubljansko barje v celot postalo zakonsko zaščteno šele leta 2008. Pred tem so bl zavarovan samo majhn del, kot na prmer Naravn rezervat Kozlarjeva gošča (najobsežnejš ostank z gozdom poraščenega nzkega barja), naravn spomenk Dolna Drage pr Igu (zarad pestrost ptc), barje Mal plac pr vas Bevke (najjužnejše vsoko barje v Evrop), jezero Jezero pr Podpeč n vsoko barje Jurčevo šotšče (Preglednca 1). Preglednca 1: Zgodovnsk pregled zavarovanh območj na Ljubljanskem barju. Ime Tp Leto zavarovanja Koslerjeva gošča - Kozlarjeva gošča Draga pr Igu Naravn rezervat 1951 Uradn lst LRS 24/51 Naravn spomenk 1986 Uradn lst SRS 23/86, Uradn lst RS 61/02 Jezero pr Podpeč Naravn spomenk 1988 Uradn lst RS 13/88 Mal plac Naravn rezervat 1995 Uradn lst RS 5/95 Jurčevo šotšče Naravn spomenk 1995 Uradn lst RS 20/95 Ustanovtev krajnskega parka Ljubljansko barje so pospešle dejavnost nevladnh naravovarstvenh organzacj, k so začele v 90 leth prejšnjega stoletja sstematčno zbrat podatke o rastlnstvu, žvalstvu n kulturn dedščn območja. Obenem je Evropska unja začela prpravljat novo zakonodajo na področju varstva narave n Slovenja se je zavezala, kot bodoča država članca EU, da bo varovala n ohranjala svojo naravo n botsko raznovrstnost ter uskladla svojo zakonodajo z evropsko. Leta 1992 se je Drektv Sveta 79/409/EGS o ohranjanju prosto žvečh ptc z leta 1979 prdružla Drektva o habtath (Drektva Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnh habtatov ter prosto žvečh žvalskh n rastlnskh vrst), s seznamom žvalskh n
rastlnskh vrst ter naravnh habtatov, pomembnh za ohranjanje botske raznovrstnost v Evrop. Slednja vsebuje člen, k zavezuje države člance, da določjo potrebne ohrantvene ukrepe za zaščto naravnh habtatov pred poslabšanjem n ocenjo posledce kakršnh kol človeškh posegov v njhovo naravno okolje. Prva posledca teh dogajanj je bla, leta 1998 sklentev Sporazuma o sodelovanju pr razglastv Naravnega parka Ljubljana n scer med občnam Ljubljanskega barja (Ljubljana, Brezovca, Vrhnka, Borovnca n Škofljca) ter mnstrstv, prstojnm za kmetjstvo, okolje n kulturo. Maja 2004 se je Slovenja prdružla EU kot polnopravna članca z vsem pravcam n obveznostm. Glede na obstoječo botsko raznovrstnost n njen ohrantven status je blo leta 2004 Ljubljansko barje v celot vključeno v sstem Natura 2000 območj (Uradn lst RS 49/04). Po zdelav strokovnh podlag za zavarovanje, po strokovnh n poltčnh usklajevanjh, po javn obravnav osnutka Uredbe o Krajnskem parku Ljubljansko barje, po enajsth javnh predstavtev v krajh na območju Ljubljanskega barja, ter po dopolnjevanju n usklajevanju n obravnav v vlad RS, je vlada leta 2008 deklarrala 135 km2 Ljubljanskega barja kot krajnsk park (IUCN kategorja V, Uradn lst RS 112/08). Danes je Ljubljansko barje Območje posebnega varstva (SPA) za 25 vrst ptc, varuje pa se tud 28 rastlnskh n žvalskh vrst ter 7 habtatnh tpov zavarovanh na podlag habtatne drektve. Tukaj se nahaja 59 naravnh vrednot, 9 naravnh spomenkov, ter 6 naravnh rezervatov. Na območju se nahajata tud dve nahajalšč prazgodovnskh naselbn, obe sta vključen v UNESCO svetovno dedščno. 2.3 Analza Uredbe o KP Ljubljansko barje Krajnsk park Ljubljansko barje je bl ustanovljen z Uredbo o krajnskem parku Ljubljansko barje (UL RS, 112/08). V Uredb so clj zavarovanja območja opredeljen kot: 1) Varovanje naravnh vrednot, ohranjanje botske raznovrstnost ter ohranjanje n kreptev krajnske raznolkost. 2) S spodbujanjem trajnostnega razvoja v skladu z ohranjanjem lokalne tradcje tega območja prebvalcem omogočt kakovostne žvljenjske razmere. To vključuje przadevanja za zboljšanje žvljenjskh razmer prebvalstva, spodbujanje novh zaposltvenh n razvojnh možnost, zboljšanje javne nfrastrukture, zmanjšanje obstoječega n preprečevanje nadaljnjega onesnaževanja okolja ter omogočanje razskav, zobraževanja, sprosttve n duhovne obogattve ljud. 3) Doseč okoljske standarde, trajnostno rabo naravnh vrov, ohranjanje kulturne dedščne n kulturnh vrednot ter ohranjanje posebnost prostora. 4) Varovanje n ohranjanje naravnh vrednot, posebnh varstvenh območj (Natura 2000) n botske raznovrstnost, ohranjanje ugodnega statusa ogroženh n
mednarodno zaščtenh prostožvečh rastlnskh n žvalskh vrst ter njhovh habtatov, ohranjanje velkost n kakovost habtatnh tpov, k so po možnost vzdrževan v ugodnem stanju n ohranjanje krajne n njenh značlnh mozačnh struktur. Celotno območje KP Ljubljansko barje je razdeljeno na tr varstvena območja, poleg tega je na območju šest naravnh rezervatov n devet naravnh spomenkov. Glavn namen prvega varstvenega območja (33% celotne površne) je varovanje n ohranjanje dragocenh naravnh danost, ohranjanje ugodnega stanja rastlnskh n žvalskh vrst ter njhovh habtatov ter varovanje prlagojenh kmetjskh praks. Največj poudarek je dan tpčnm žvalskm n rastlnskm vrstam, katerh prežvetje je odvsno tud od človekovh dejavnost. Drugo varstveno območje (19% celotne površne) je pomembno za ohranjanje narave n je namenjeno varovanju naravnh vrednot, botske raznovrstnost n krajnske raznolkost ter trajnostnm oblkam kmetjstva n uporab drugh naravnh vrov. Glavn namen tretjega varstvenega območja (48% celotne površne) je ohranjanje krajnske raznolkost n spodbujanje trajnostnega razvoja. Predlog za varstvena območja je zdelal Zavod RS za varstvo narave. Groba razdeltev na območja je bla narejena na podlag podatkov o porazdeltv ptc n kartranju habtatov. T dve strokovn študj sta bl takrat edna razpoložljva sstematčna pregleda Ljubljanskega barja n sta omogočl grobo določtev varstvenh območj. Za natančnejšo opredeltev so bl uporabljen drug razpoložljv vr podatkov, npr. znanstven člank, dplomske, magstrske n doktorske naloge n razlčna poročla. T podatk so večnoma vseboval geografsko omejene podatke o metuljh, kačjh pastrjh n rastlnah. Nazadnje so ble meje varstvenh območj usklajene z zemljškm katastrom. V celot je bla razdeltev narejena na podlag podatkov o razšrjenost ptc, dvožvk n nekaterh drugh Natura 2000 vrst, vrst z rdečega seznama ter podlag, k so ble rezultat kartranja habtatnh tpov. V letu 2009 je bl ustanovljen upravn organ Krajnskega parka Ljubljansko barje - Javn zavod krajnsk park Ljubljansko barje (UL RS, 55/09). Naloga Javnega zavoda je prpravt dolgoročne načrte upravljanja, letne delovne programe na podlag načrta upravljanja, zvajat naravovarstvene naloge, sodelovat z lokalnm skupnostm, Zavodom RS za varstvo narave, nevladnm organzacjam, lastnk zemljšč td. z namenom uresnčevanja cljev ohranjanja narave v parku. V letu 2010 je JZ KP Ljubljansko barje zdal Program prprave Načrta upravljanja Krajnskega parka Ljubljansko barje za obdobje 2012-2022, kjer je blo predvdeno, da bo predlog Načrta upravljanja parka prpravljen, usklajen z deležnk, ter potrjen s stran strokovnega sveta JZ KP LJB v letu 2012. Trenutno načrt upravljanja še n sprejet n potrjen s stran Vlade RS, je pa blo v letu 2018 načrtovano dokončanje predloga n dokončna uskladtev z Mnstrstvom za okolje n prostor n Mnstrstvom za kulturo. Do potrdtve upravljavskega načrta za 2012-2022 veljajo začasne, splošne upravljavske smernce (http://www.ljubljanskobarje.s/uploads/datoteke/zus%20kplb%202011.pdf).
3 Poznavanje bodverztete v KP Ljubljansko barje 3.1 Kratek zgodovnsk pregled razskav Ljubljansko barje je zarad zredne pestrost rastlnstva n žvalstva, števlnh karzmatčnh vrst n blžne mesta Ljubljana, prvlačlo naravoslovce že od konca 18. stoletja naprej. Med prvm, katerega zaps so se ohranl, je bl Govann Antono Scopol (1723-1788), taljansk zdravnk n naravoslovec. Prv sstematčn pops ptc n drugh vrst z Ljubljanskega barja so v zapsh s sredne n konca 19. stoletja. Leta 1842 je Henrch Freyer v znan publkacj»fauna n Kran bekannt Sangethere, Vogel, Reptla und Fsche«, k se smatra kot prv celovt seznam žvalskh vrst za Slovenjo (seveda, samo dela današnje celotne Slovenje), navedel tud nekaj opažanj z Ljubljanskega barja. Za dve vrst ptc sta navedena tud datuma. Velka bela čaplja (Egretta alba) n lopatasta govnačka (Stercorarus pomarnus) sta bl opažen na Barju 20. n 27. septembra 1841. Lopatasta govnačka je bla po tem zabeležena samo še enkrat, n scer je bl mrtev osebek najden leta 1999 (Rubnč, Vrezec 1999). Podatke o bodverztet Barja je prspeval tud grof Žga Zos, k je objavljal prspevke v Orntologsches Journal. Zanmv je podatek o čebelarju (Merops apaster) k je bl opažen aprla 1795 v blžn Iga. Zelo natančen pops ptc na območju»kranjske«, k vključuje tud podatke za Barje, je prkazan v knjg z leta 1890, z naslovom»verzechns der bsher and Kran beobachteten Vogel«, k jo je napsal Ferdnand Schultz. Zanmva so opažanja o velkem škurhu (Numenus arquata), k je danes ena zmed najbolj ogroženh vrst na Barju n se smatra kot neuraden smbol naravovarstva na Ljubljanskem barju. Schultz poroča o gnezdenju 6 parov te vrste leta 1889. Ptce so najbolj sstematčno razskana skupna na Barju. Večna podatkov je objavljenh n prosto dostopnh. Izredno dragocen so zaps z leta 1892, k jh je skrbno zbral Gvdon Sajovc n objavl v revj»carnola - glasnk Muzejskega društva za Kranjsko«. Najbolj zanmva je kronologja zbranh podatkov o ustreljenh osebkh male droplje (Tetrax tertax) z Ljubljanskega barja. Poleg že omenjenega zapsa Sajovca z leta 1892 obstajajo tud zaps o tej vrst z leta 1860, 1863 n 1902. V revj je velko objavljenh prspevkov o pojavljanju ujed na Barju, k jh je napsal dr. Janko Ponebšek. V teh prspevkh je velko zelo dragocenh podatkov ne samo o vrstah ptc, temveč tud o datumu n natančn lokacj opazovanj. Korstne nformacje o ptcah z Ljubljanskega barja so objavljene tud v knjgah»ptce Slovenje«(Krečč n Šušteršč, 1963),»Naše ptce«(gregor n Krečč, 1979),»Ptč Slovenje«(Božč, 1983). Kryštufek (1982) je objavl seznam sesalcev Ljubljanskega barja. Po letu 1980 je bla večna pomembnejšh podatkov o ptcah na Ljubljanskem barju objavljena v revjah Acrocephalus, Scopola n Varstvo narave. Leta 1994 je Trontelj podrobneje predstavl
ptce kot ndkatorje stanja okolja na Ljubljanskem barju (Trontelj, 1994). Leta 2005 je DOPPS objavl monografjo o ptcah Ljubljanskega barja s števlnm neobjavljenm podatk o gnezdtvah, prezmovanju n seltv ptc (Tome s sod., 2005). Na podoben, sstematčen načn, kot ptce so bl razskan tud habtatn tp Barja (Kotarac, 1999). Izsledk so objavljen n tako prosto dostopn. Bolj al manj sstematčno prdobljen, vendar ne tako zčrpno predstavljen, so podatk za nekatere druge skupne žval n rastln, to so kačj pastrj, metulj, nekatere zbrane rastlnske vrste, rbe, dvožvke n plazlce ter zbrane vodne nevretenčarje (rak, lčnke žuželk). Pregled razskav večne teh skupn je predstavljen v monografj Ljubljansko barje, nežv svet, rastlnstvo, žvalstvo, zgodovna n naravovarstvo (Pavšč s sod., 2008), velko podatkov se nahaja v poročlh razlčnh naročnkov (MOP, ZRSVN, KP LJB) al v poročlh, k so nastala v okvru drugh projektov. 3.2 Pregled organzacj, k so vključene v zbranje, shranjevanje n uporabo podatkov o bodverztet na območju KP Ljubljansko barje Naravoslovc, k popsujejo rastlnstvo n žvalstvo na območju KP Ljubljansko barje prhajajo z razlčnh sektorjev - razskovalnh ustanov, nevladnh organzacj, unverz, državnh nšttucj, zasebnh zavodov al podjetj (slka 4). Bolj al manj sstematčno zbrajo podatke predvsem o glvah, všjh rastlnah, kačjh pastrjh, metuljh, hroščh, koblcah, rbah, dvožvkah, plazlch, ptčh n sesalch. Namen zbranja podatkov so razlčn, od specfčno usmerjenh razskovalnh nalog n montorngov stanja populacj do popsovanja kot prostočasne aktvnost. Vladne organzacje zbrajo podatke večnoma preko naconalnh al mednarodnh shem spremljanja stanja vrst al habtatov v okvru Natura 2000 omrežja al v okvru montorngov v sklopu Evropske Vodne drektve. Podatk se zbrajo v razlčnh podatkovnh zbrkah. Najobsežnejšo podatkovno zbrko ma vzpostavljen Center za kartografjo favne n flore. Zbrka vsebuje podatke o razšrjenost nad 27.000 rastlnskh n žvalskh vrst n obsega 1.764.125 podatkov na 70.358 lokaltetah (vr: spletna stran http://www.ckff.s/zbrka.php, 21.3.2019). Obsežnejše podatkovne zbrke za posamezne skupne organzmov so: zbrka BIOS, vzdržuje jo Zavod za rbštvo Slovenje, vsebuje podatke o rbah n pškurjh, podatke zbra Zavod v sklopu njhovega rednega terenskega dela (http://www.bosweb.org/), DOPPS podatkovna zbrka, do katere majo dostop član n nečlan društva (http://atlas.ptce.s/atlas/ndex.php?r=user/logn), podatkovna zbrka glv Boletus nformatcus (https://www.zdravgozd.s/b_ndex.aspx), k jo vzdržuje Zavod za gozdove Slovenje, dgtalzrana zbrka Prrodoslovnega muzeja Slovenje,
zbrka Oddelka za bologjo Unverze v Ljubljan, Katedra za speleobologjo (http://subbo.net/db/). Zbrka Zavoda RS za varstvo narave - podatkovna zbrka, k vsebuje večnoma podatke montorngov nekaterh Natura 2000 vrst. Velko podatkov je pr posameznh strokovnjakh n so težko al tud ne-dostopn, nekatere zbrke še celo nso dgtalzrane. Slka 3. Organzacje, k so vključene v zbranje, shranjevanje n uporabo podatkov o bodverztet na območju KP Ljubljansko barje
4 Predstavtev Akcjskega načrta Naravovarstven ukrep v KP Ljubljansko barje so usmerjen predvsem v varovanje vrst n habtatov evropskega varstvenega pomena (v okvru Nature 2000). Ljubljansko barje pa je tud nahajalšče števlnh vrst pomembnh za Slovenjo, kot so redke vrste, vrste z ozko geografsko razšrjenostjo al vrste povezane z zgnjajočm habtat zven Habtatne Drektve. Kljub ntenzvnm razskavam, k postavljajo Ljubljansko barje med najbolj razskana območja v Slovenj so podatk o vrstah n njhovh nahajalščh razpršen med razlčnm organzacjam al posameznk n velkokrat težko dostopn al celo nedostopn upravljalcem n odločevalcem. Namen predlaganega akcjskega načrta je zboljšat dostop do obstoječh nformacj o botsk raznovrstnost za Krajnsk Park Ljubljansko barje. Načrt je sestavljen z več korakov n vključuje: zdelavo enovtega seznama vseh vrst, za katere obstajajo podatk za Barje, zdelava kataloga obstoječh organzacj n strokovnjakov, k zbrajo podatke na Barju, omogočt spletn dostop do seznama v dgtaln oblk, opredelt prednostne vrste za Ljubljansko barje, zdelat pregled obstoječh naravovarstvenh ukrepov, k se trenutno zvajajo n predlog zboljšav. 4.1 Izdelava celovtega seznama vrst za KP Ljubljansko barje n analza vrzel v poznavanju bodverztete Ideja za zdelavo celovtega seznama vrst se je porodla že med prpravo predloga za projekt BID-REX. Prstop, kako to zpeljat, smo podrobneje zdelal tekom projekta, v okvru razprav s partnerj n deležnk na lokaln n mednarodn ravn. Na prv mednarodn delavnc smo partnerj n deležnk z vseh regj bl enotn, da je prdobvanje/zagotavljanje podatkov prv, začetn korak v procesu pretoka nformacj o bodverztet ozroma narav do odločevalcev. Izpostavl smo tud, da so podatk o bodverztet ključnega pomena za odločanje n zvajanje ukrepov v varstvu narave, kot tud za zdelavo načrtov razvoja območj. Izpostavl smo, da samo en podatek ne pove velko, medtem, ko podatkovn nz, k zajemajo celotno regjo n več let, lahko podajo nformacje o porazdeltv, stanju n trendh vrst n habtatov. Udeleženc delavnce smo se strnjal, da b morala bt razpoložljvost zanesljvh n svežh podatkov ključna zahteva za zvajanje poltk, strategj n ukrepov, k se ukvarjajo s
spremljanjem upadanja bodverztete, ter ocenjevanjem stanja n prhodnjh trendov botske raznovrstnost. Prav tako smo se strnjal, da sta zagotavljanje kakovost podatkov n njena znanstvena nterpretacja zelo pomembna za pravlno uporabo pr odločanju. Zelo pomembno je tud defnrat, kaj manjka (npr. podatk, znanje, strokovnjak) n kakšne so potrebe uporabnkov, da se przadevanja usmerjo v pravo smer. Zato je eden od elementov te akcje tud analza vrzel v poznavanju bodverztete KP Ljubljansko barje. Nekater partnerj v projektu že majo dobro zastavljene ssteme za hranjenje n organzranje podatkov, k so enostavno dostopn uporabnkom. T prmer dobre prakse so navdh, da se v prhodnost podoben sstem vzpostav tud v Slovenj. Partnerj v Velk Brtanj, majo vzpostavljen dobro delujoč nformacjsk sstem, k vsebuje nformacje o vrstah, geologj, habtath n zaščtenh območjh za okrožje Norfolk (https://www.nterregeurope.eu/polcylearnng/goodpractces/tem/2346/norfolk-bodversty-nformaton-servce/) n služ kot vr nformacj naravovarstvenm n okoljskm službam. Strošek vzdrževanja sstema je okol 90 000 EUR na letnem nvoju (osebje n drug strošk). Podoben nformacjsk sstem so razvl v Baskj, v Španj (https://www.nterregeurope.eu/polcylearnng/goodpractces/tem/1887/nature-nformaton-system-of-the-basque-country/). V razvoj sstema so vložl okol mljon evrov, za vzdrževanje n dopolnjevanje podatkov pa porabjo 200 do 400 tsoč evrov na letnem nvoju. Informacje o narav so organzrane v medsebojno povezane sloje, k vključujejo vrste, habtate, lokacje, reference, pojavljanje, kazalnke, nsttucje, ljud - mreže znanja). Eden zmed glavnh zaključkov BID-REX delavnc je, da so ključne sestavne uspešne uporabe bodverztetnh podatkov ozroma podatkov o narav naslednje: vzpostavtev mreže znanja ozroma povezovanje strokovnjakov za razlčne taksonomske skupne, usmerjanje podatkov od razlčnh zbralcev v en sstem/zbrko podatkov, dentfkacja potreb uporabnkov n dentfkacja, katere nformacje manjkajo. Z vključtvjo teh elementov bo tud raba fnančnh sredstev učnkovtejša. 4.1.1 Ops metodologje Analza stanja na področju razskav n zbranja podatkov o vrstah za KP Ljubljansko barje je pokazala, da trenutno podatke na tem območju zbra skoraj 70 strokovnjakov z 23 vladnh, nevladnh al razskovalnh organzacj, unverz al zasebnh zavodov.
Trenutno so podatk za Ljubljansko barje razpršen med nekaj večjm zbrkam podatkov (glej str. 8), medtem, ko so števln podatk shranjen v osebnh zbrkah al zbrkah razlčnh organzacj n so težje dostopn. K zdelav seznama vrst Ljubljanskega barja bodo povabljen vs strokovnjak za posamezne skupne, k zbrajo n hranjo podatke o bodverztet v KP Ljubljansko barje. Njhov prspevek bo prpomogel k zdelav posodobljenega celovtega seznama vrst za Krajnsk park Ljubljansko barje. Izhodščn seznam vrst bo zvoz z obstoječe podatkovne zbrke Centra za kartografjo favne n flore (CKFF), k je največja podatkovna zbrka o narav v Slovenj n vključuje največ razlčnh skupn organzmov. Strokovnjak bodo z okvrno oceno opredell tud vrzel v podatkh o vrstah - slabo al dobro poznana vrsta. Krterj za slabo poznano vrsto bodo: v KP n blo novejšh razskav (po l. 1970), n/al malo znanh podatkov za KP. Krterj za dobro poznano vrsto bo: vsaj en sstematčen pops v KP po l. 1970, velko podatkov, časovne serje, podatk o števlčnost populacje, vse za območje KP. Analzral bomo tud razloge za pomanjkanje podatkov (pomanjkanje strokovnjakov, pomanjkanje možnost fnancranja). Rezultat te akcje bo tud vzpostavtev mreže znanja, v oblk kataloga vseh organzacj n strokovnjakov, k zbrajo bodverztetne podatke na območju Krajnskega parka Ljubljansko barje. Rezultat prvega koraka Akcjskega načrta bo celovt seznam vrst za KP Ljubljansko barje, vzpostavljena mreža znanja n analza vrzel v poznavanju bodverztete. 4.1.2 Dodatne nformacje Vključen deležnk: Predstavnk nevladnh organzacj, naconalnh razskovalnh ustanov, unverz, zasebnh podjetj n vladnh nsttucj. Seznam vseh sodelujočh je podan v zahval. Časovn okvr: Oktober 2016 - junj 2019 Ta akcja se je začela v začetku prve faze projekta, v drugem semestru (oktober 2016), po zveden začetn analz stanja n dentfkacj vseh strokovnjakov. Okvrn strošk: 25 000 EUR. Strošk so vezan predvsem na stroške dela strokovnjakov, k bodo pregledoval n dopolnjeval seznam vrst, za organzacjo zbranh podatkov v celovt seznam n za analzo vrzel v poznavanju bodverztete.. Okvrn vr fnancranja: Strokovnjak bodo prspeval delovn čas, k ga fnancrajo razlčn program, odvsno od fnančnh vrov organzacje, v kater je sodelujoč strokovnjak zaposlen (Agencja za razskovalno dejavnost RS, državna fnancranja, zasebno fnancranje al prostovoljno delo). 4.2 Omogočen spletn dostop do seznama vrst za KP Ljubljansko barje
Na BID-REX delavncah smo prepoznal, da je dostop do nformacj o bodverztet, k so na voljo v prmern oblk za uporabnka, ključnega pomena za podporo učnkovtemu odločanju. Pr tem ma pomembno vlogo tehnologja, saj je z uporabo razlčnh orodj mogoče učnkovteje dostopat do podatkov, jh uporabljat, analzrat n razlagat. Pomembna so uporabnku prjazna orodja, na prmer razlčn spletn portal, uporabnku prjazn vmesnk al aplkacje. Na delavncah je bl predstavljen prmer SITxell (http://www.stxell.eu), portal, k omogoča odprt dostop do nformacj o bodverztet za namene prostorskega načrtovanja n razvojnh poltk v Barcelon. Podobno orodje je BoGeoNet (https://www.bogeonet.ulg.ac.be/) - podatkovna zbrka o vrstah n habtath v Belgj, k jo upravlja neproftno združenje Natagrwal n zagotavlja nformacje za spremljanje kmetjsko-okoljske sheme n podporo lastnkom zemljšč. 4.2.1 Ops metodologje Dejavnost v tem sklopu so tesno povezane s prejšnjm korakom, kjer bo, v sodelovanju n s podporo večne strokovnjakov, k zbrajo podatke na tem območju, zdelan celovt seznam vrst za KP Ljubljansko barje. Seznam vseh vrst, znanh za Ljubljansko barje, bo prosto dostopen na spletn stran Krajnskega parka Ljubljansko barje: http://www.ljubljanskobarje.s/. 4.2.2 Dodatne nformacje Vključen deležnk: Tehnčno podporo za organzacjo zbranh podatkov/seznama vrst v oblko, k bo dostopna na spletu bo zagotovl Center za kartografjo favne n flore (CKFF). Mesto dostopa bo omogočl Javn zavod KP Ljubljansko barje na svoj spletn stran. Časovn okvr: Julj 2019 december 2019 Okvrn strošk: 5000 EUR Strošk so vezan predvsem na stroške dela strokovnjakov s CKFF, k bodo tehnčno zvedl postopek. Okvrn vr fnancranja: Projektno fnancranje z naconalnh al evropskh sredstev. 4.3 Izdelava prednostnega seznama vrst za KP Ljubljansko barje Odločtev za zdelavo prednostnega seznama vrst je nastala kot posledca razprav o prednosth n slabosth v procesu pretoka bodverztetnh nformacj do odločevalcev n prepoznane dobre prakse»speces Audt«. V razpravah smo zpostavl, da je pomembno, da so nformacje o botsk raznovrstnost prlagojene potrebam n zahtevam noslcev odločanja. Informacje o botsk raznovrstnost v podatkovnh zbrkah so pogosto zelo zapletene n jh ne-strokovnjak težko razumejo. Splošen uporabnk občajno ne more zluščt, kaj je pomembno zanj n njegove potrebe. Zarad tega je podatke potrebno pretvort v uporabnku prjazno n nformatvno oblko. Eden zmed BID-REX partnerjev - Unverza v Vzhodn Anglj je razvla obetajočo metodologjo za uporabo v varstvu narave, k se ne osredotoča samo na Natura 2000 vrste, ampak temelj na nformacjah o dejansk razšrjenost vseh vrst n njhovem pomenu za ožje n šrše geografsko območje. Ta prstop vključuje sodelovanje zanteresranh deležnkov od začetka do konca procesa n z uporabo podatkov o
botsk raznovrstnost opredel clje varstva narave, vključuje znanost državljanov n strokovno znanje, opredeljuje ntegrrane upravljavske cehe organzmov n razvja stroškovno učnkovto podporo za prednostno razvrsttev vrst. 4.3.1 Ops metodologje Glavna aktvnost tega koraka bo zdelava prednostnega seznama vrst, k so pomembne za KP Ljubljansko barje. Seznam bo zdelan ob podpor strokovnjakov za razlčne taksonomske skupne, metodologja je bla zdelana ob podpor skupnskh razprav tekom lokalnh delavnc s strokovnjak deležnk, kjer je bl sklenjen dogovor o skupnem prstopu. Seznam bo brez razlkovanja vključeval Natura 2000 n vse druge vrste. Ta aktvnost bo potekala vzporedno z akcjo 1. Osnoven prstop za prepoznanje pomembnh vrst je, da strokovnjak vrste z seznama vrst za KP Ljubljansko barje uvrstjo v eno zmed naslednjh treh kategorj: specalst KP LJB - v Slovenj ste/so vrsto našl zključno na območju KP LJB, al pomembna vrsta za območje KP LJB vrsta je pogosta/števlčna v KP LJB n še na nekaterh območjh drugje po Slovenj (do 10 območj), al pogosta/števlčna vrsta po cel Slovenj, KP LJB le eno zmed območj kjer se vrsta pojavlja v Slovenj 4.3.2 Dodatne nformacje Vključen deležnk: Predstavnk nevladnh organzacj, naconalnh razskovalnh ustanov, unverz, zasebnh podjetj n vladnh nsttucj. Seznam vseh sodelujočh je podan v zahval. Časovn okvr: September 2018 - september 2019 Okvrn strošk: 21 000 EUR. Strošk so vezan predvsem na stroške dela strokovnjakov. Okvrn vr fnancranja: Strokovnjak bodo prspeval delovn čas, k ga fnancrajo razlčn program, odvsno od fnančnh vrov organzacje, v kater je sodelujoč strokovnjak zaposlen (Agencja za razskovalno dejavnost RS, državna al EU fnancranje). 4.4 Izdelava prporočl ukrepov za zboljšanje upravljanja z naravo v KP Ljubljansko barje Za uspešno ohranjanje bodverztete so na zavarovanh območjh potrebn jasn n znanstveno utemeljen ukrep n dejavnost ohranjanja, kot je pokazal na svojem prmeru partner BID-REX-a z Unverze v Vzhodn Anglj. Uspelo jm je dokazat, da
nekater ukrep za ohranjanje Natura 2000 habtatov ne ščtjo lokalne botske pestrost, še huje - majo unčujoče posledce za lokalno favno. V Krajnskem parku Ljubljansko barje je v nekaterh dokumenth, kot je Program upravljanja območj Natura 2000 že predvdenh več ukrepov za ohranjanje narave, vendar so večnoma povezan z aktvnostm, k so potrebne za ohrantev ugodnega stanja habtatov n vrst Nature 2000. Ukrep ne temeljjo na konkretnh podatkh o vrstah za Ljubljansko barje, so pa mednarodna obveznost kot v vseh drugh državah EU. Prmer z Velke Brtanje nas je spodbudl, da prpravmo celovt seznam prednostnh vrst za naravn park Ljubljansko barje, k ga bomo zdelal kot del akcje 3 našega akcjskega načrta v katerem bo zelo verjetno kar nekaj naconalnh, regonalnh n globalno pomembnh vrst, k nso vključene v EU sstem varovanja narave Natura 2000. Predvdevamo, da bodo za njh potrebn nov ohrantven ukrep al ukrep za zboljšanje njhovega stanja. Med zadnjo delavnco BID-REX smo dobl več predlogov, kako preprčat upravljalce n noslce odločanja, da sprejmejo te nove ukrepe. To bo potrebno, če želmo zaščtt vsoko botsko raznovrstnost na Ljubljanskem barju, k je pomembna za Slovenjo, regjo n celo v svetovnem merlu. Za uspešnost zvajanja predlaganh ukrepov je potrebno uporabt več prstopov, kot je uvedba konceptov endemčnh al karzmatčnh vrst al vrst pomembnh za ekosstemske stortve, odvsno od tega koga naslavljamo. Če n endemčnh vrst - potem se uporab koncept ogroženh al regonalno pomembnh vrst. 4.4.1 Ops metodologje Najprej bomo pregledal obstoječe trajnostne kmetjske prakse n ohrantvene ukrepe na Ljubljanskem barju. Te ukrepe bomo povezal z vsem prednostnm vrstam n zbral tste vrste, k so na ta načn že varovane. Za te vrste ne bomo razvl dodatnh al novh ohrantvenh ukrepov. Po drug stran pa prčakujemo, da bo več prednostnh vrst (še posebej ne-natura 2000) ostalo brez ustreznh obstoječh ukrepov, saj obstoječ ukrep zanje nso relevantn. Za te vrste bomo prpravl seznam novh ukrepov n predlog sprememb v praks upravljanja. Na koncu bodo mele vse prednostne vrste vsaj en ohrantven ukrep - al že obstoječ al na novo razvt v tem projektu. Izdelan bo prporočen seznam novh ukrepov n dejavnost za ohranjanje. V vsakem koraku bodo ključnega pomena udeležba lokalnh deležnkov, upravljalca Krajnskega parka Ljubljansko barje, strokovnjakov z bološkm znanjem n strokovnjakov za kmetjstvo. Ker so med zanteresranm stranm tud pomembn noslc odločanja, prčakujemo, da bodo novo razvt ukrep poztvno sprejet. 4.4.2 Dodatne nformacje Vključen deležnk: Zavod RS za varstvo narave, JZ KP Ljubljansko barje, Mnstrstvo za okolje n prostor, Kmetjska zbornca, NVO Časovn okvr: Oktober 2019 december 2020 Okvrn strošk: 10 000 EUR Okvrn vr fnancranja: EU sredstva n državno fnancranje.
4.5 Plotna akcja: testranje metodologje Revzja vrst v KP Ljubljansko barje V procesu medregonalnega učenja na mednarodnh delavncah projekta BID-REX smo prepoznal prstop revzje bodverztete, k jo je razvl n predstavl brtansk partner Unversty of East Angla, kot dobro prakso s potencalom uporabe v KP Ljubljansko barje. Revzja je prstop, k temelj na dejanskh podatkh o bodverztet na zbranem območju. Osnova tega prstopa je, da se zberejo vs obstoječ podatk o botsk raznovrstnost za zbrano območje, da se vrste prednostno razvrstjo na podlag pojavljanja n pomena za testrano območje n uporabjo strokovna znanja za opredeltev njhovh ekološkh zahtev, n končno, da se jh organzra v upravljalske cehe (skupne vrst z enakm ekološkm zahtevam). Ta prstop, k temelj na dokazh, lahko podpra sprejemanje odločtev v varstvu narave, kot so, kolko n katere vrste se bodo ohranle, če bomo sprejel določene ohrantvene ukrepe. Do sedaj se je prstop zvedel samo v Velk Brtanj n scer na treh območjh (Fens, Broads, Brecklands), vendar ma velk potencal za uporabo v drugh regjah. To dobro prakso smo prepoznal kot odlčno orodje za zboljšanje zvajanja našega akcjskega načrta, katerega clj je doseč bolj uravnotežen n učnkovt režm ohranjanja narave za ohranjanje ednstvenh značlnost botske raznovrstnost na tem območju. 4.5.1 Ops metodologje Plotna akcja bo vključevala prezkušanje uporabnost metode za območje KP Ljubljansko barje. Z zvedbo plotne aktvnost bomo preverl, al je metoda prenosljva na druge regje, k se razlkujejo po kakovost n kolčn podatkov o botsk raznovrstnost, stopnj degradacje okolja n vrstah varstvenh ukrepov. V plotnem poskusu bo najprej ocenjeno stanje vrst (prsotnost, porazdeltev n ogroženost) s pomočjo prostorskh podatkov, zbrane bodo prednostne vrste za KP Ljubljansko barje, nato pa bodo zagotovljene nformacje o njhovh ekološkh zahtevah s sodelovanjem strokovnjakov. Vrste, k potrebujejo podobne ekološke procese n razmere, se bodo združle v»upravljalske cehe«, nato se bo ocenl učnek trenutnh varstvenh ukrepov na celotno bodverzteto, ne samo tarčne Natura 2000 vrste. Postopek bomo zvedl tekom serje delavnc, kamor bomo povabl tud partnerja z Velke Brtanje, da podrobneje predstav metodo. Rezultat plotnega ukrepa bodo uporabne nformacje za noslce odločanja n upravljavce, kako učnkovt so ohrantven ukrep, k se trenutno zvajajo v KP Ljubljansko barje za celotno bodverzteto prsotno na zbranh habtath. Plotna akcja se bo osredotočla le na dva najbolj razšrjena varstvena ukrepa v KP Ljubljansko barje: ohranjanje travnškh habtatov metuljev n ohranjanje ptc vlažnh ekstenzvnh travnkov na območjh Natura 2000, k so fnancran z Programa razvoja podeželja 2014-2020 RS. S testranjem prstopa za revzjo vrst bomo noslcem odločanja pokazal, al ta przadevanja za ohranjanje učnkovto varujejo pomembne vrste, k naseljujejo KP Ljubljansko barje 4.5.2 Dodatne nformacje Vključen deležnk: Zavod RS za varstvo narave, JZ KP Ljubljansko barje, Mnstrstvo za okolje n prostor, Kmetjska zbornca, NVO, strokovnjak za posamezne skupne organzmov
Časovn okvr: aprl 2019 september 2020 Okvrn strošk: 67 240 EUR Strošk vključujejo delo razlčnh strokovnjakov za posamezne skupne organzmov, organzacjo delavnc, obske strokovnjakov z Velke Brtanje za prenos dobre prakse, potne stroške za potovanje n obsk v Velk Brtanj. Okvrn vr fnancranja: Program Interreg Evropa.
5 Zahvala Naconaln nšttut za bologjo se zahvaljuje vrst slovenskh strokovnjakov odločevalcev, naravovarstvenkov, razskovalcev n poznavalcev posameznh taksonomskh skupn, za podporo v tekočh projektnh aktvnosth, od udeležbe na mednarodnh n lokalnh delavncah, do števlnh povratnh nformacj o stanju na področju bodverztetnh podatkov n njhove rabe v Slovenj, ter za prspevanje svojega strokovnega znanja n seveda podatkov (mena so urejena po abeced): Al Šalamun, CKFF; Anamarja Žagar, NIB; Andrej Martnčč, UNI LJ, BF, Oddelek za bologjo; Andrej Gogala, PMS; Anton Brancelj, NIB; Bors Sket, UNI LJ, BO, Oddelek z bologjo; Brane Vreš, ZRC SAZU; Cene Fšer, UNI LJ, BF, Oddelek za bologjo; Franc Batč, UNI LJ, BF, Oddelek za agronomjo; Gabrjel Seljak, zasebn razskovalec; Gorazd Kos, NIB; Gregor Bračko, UNI LJ, BF, Oddelek za bologjo; Gregor Danev, ZRSVN; Janez Kastelc, KP LJB; Karn Gabrovšek, ZRSVN; Katja Poboljšaj, CKFF; Kazmr Tarman, upokojen; Luka Šparl, zasebn razskovalec; Maja Zagmajster, UNI LJ, BF, Oddelek za bologjo; Marjan Govedč, CKFF; Marten de Groot, GIS; Maša Bratna, KP LJB; Matjaž Gregorč, ZRC SAZU; Mojca Hrovat, zasebn razskovalec; Monka Poklukar, UNI KP; Nejc Jogan, UNI LJ, BF, Oddelek za bologjo; Nkca Ogrs, GIS; Peter Skoberne, MOP; Prmož Presetnk, CKFF; Rajko Slapnk, Zospeum s.p.; Sanja Behrč, TNP; Stane Gomboč, ENEA;Tatjana Čelk, ZRC SAZU; Tea Knapč, PMS; Teo Hrvoje Oršanč, ZRSVN; Tna Eleršek, NIB; Tom Trlar, PMS; Tone Novak, UNI MB;
6 Vr Božč I. 1983: Ptč Slovenje. LZS, Ljubljana. JZ KP Ljubljansko barje. 2010. Program prprave načrta upravljanja KP Ljubljansko barje (maj 2010). JZ KP Ljubljansko barje. 2011. Začasne upravljavske smernce za Krajnsk park Ljubljansko barje (oktober 2011) JZ KP Ljubljansko barje. 2018. Program dela n fnančn načrt Javnega zavoda Krajnsk park Ljubljansko barje za leto 2018. Kolbezen, M. 1984. Hdrografske značlnost poplav na Ljubljanskem barju. Geografsk zbornk XXIV. Kotarac, M. 1999. Kartranje habtatnh tpov na Ljubljanskem barju. CKFF, poročlo za MOP & MOL, Ljubljana. Kryštufek, B. 1982. Sesalc (Mammala) Ljubljanskega barja. Bološk vestnk 30(2): 33-56. Pavšč, J. 2008. Ljubljansko barje, nežv svet, rastlnstvo, žvalstvo, zgodovna n naravovarstvo. Društvo Slovenska matca, Ljubljana. Perko, D. & Orožen Adamč, M. 1998. Slovenja pokrajna n ljudje. Založba Mladnska knjga, Ljubljana. Ponebšek, J. 1917: Naše ujede: 1. del sove. Muzejsko društvo za Kranjsko. Ljubljana Rubnč, B. & Vrezec, A. (1999) Pojavljanje lopataste govnačke Stercorarus pomarnus v Slovenj. Acrocephalus 20 (97): 189 191. Schultz, F. 1890: Verzechns der bsher n Kren beobahten Vogel. Musealveran fur Kran. Ljubljana Tome, D. Sovnc, A., Trontelj, P. 2005. Ptce Ljubljanskega barja. DOPPS monografja, Ljubljana. Trontelj P. 1994. Ptce kot ndkator ekološkega pomena Ljubljanskega barja (Slovenja). Scopola 32.
Datum Podps Žg