Arhitektura, raziskave Architecture, Research UDK COBISS * * Lučka Ažman Momirski 54-55 Mednarodna arhitekturna in urbanistična delavnica graditi krajine International Architectural and Urban Design Workshop Constucting Landscapes Inštitut za arhitekturo in prostor Ljubljana 2012 ISSN 1580-5573
AR Arhitektura, raziskave Architecture, Research 2012/2+3 Inštitut za arhitekturo in prostor Ljubljana 2012
AR Arhitektura, raziskave / Architecture, Research ISSN 1580-5573 ISSN 1581-6974 (internet) http://www.fa.uni-lj.si/ar/ revija izhaja trikrat letno / published three times a year urednik / editor prof dr Borut Juvanec regionalna urednika / regional editors prof dr Grigor Doytchinov, Avstrija prof dr Lenko Pleština, Hrvaška uredniški odbor / editorial board prof dr Vladimir Brezar prof dr Peter Fister prof dr Borut Juvanec prof dr Igor Kalčič doc dr Ljubo Lah znanstveni svet / scientific council prof dr Paul Oliver, Oxford prof Christian Lassure, Pariz prof Enzo d Angelo, Firence recenzentski svet / supervising council prof dr Kaliopa Dimitrovska Andrews akademik dr Igor Grabec prof dr Hasso Hohmann, Gradec prof mag Peter Gabrijelčič, dekan FA tehnični urednik / technical editor doc dr Domen Zupančič prelom / setting Damjan Hidič klasifikacija / classification mag Doris Dekleva-Smrekar, CTK UL uredništvo AR / AR editing Zoisova 12 1000 Ljubljana Slovenija naročanje / subscription cena številke je 17,60 EUR / price per issue 17,60 EUR za študente 10,60 EUR / student price 10,60 EUR dekanat@fa.uni-lj.si revija je vpisana v razvid medijev pri MK pod številko 50 revija je dosegljiva in ali indeksirana na naslednjih mestih: Cobiss, ICONDA, MIT digital library, Ulrich, DOAJ, CEEOL, DLib, UL FA AR za vsebino člankov odgovarjajo avtorji / authors are responsible for their articles tisk / printing Tiskarna Bograf AR, Arhitektura raziskave, Architecture Research Ljubljana 2012 2
2012/2+3 AR Vsebina / Contents Uvodnik / Editorial 4 Članki / Articles 8 Tadeja Zupančič 10 Arhitekturna praksa kot znanstveno raziskovalni laboratorij / Research through design practice in architecture Mevludin Zečević, Amir Čaušević, Nerman Rustempašić 12 Preservation of a traditional timber roof: the case of the Handanija mosque / Ohranitev lesenega ostrešja: primer mošeje Handanija Jeronima Kastelic, Tomaž Novljan, Aleš Vodopivec 18 Učinek sence pri snovanju, zaznavanju in doživljanju arhitekturnega prostora / The Shadow effect in the conception, perception and experience of architectural space Delavnice / Workshops 28 Lučka Ažman Momirski 30 Žiri, 2012 Andreja Benko 32 Goražde, 2012 Andreja Benko 36 Lipica, 2012 Gregor Čok 40 "MLINSKA CESTA", PTUJ, 2012 Aljoša Dekleva, Vasa J. Perović, Anja Vidic 44 Guma3, 2012 Or Ettlinger, Lovrenc Košenina 46 Občutenje Arhitekture, Ljubljanski otok, 2012 Gašper Skalar 48 Črna na Koroškem, 2012 Rok Žnidaršič 50 Zlato polje v Kranju, 2012 Domen Zupančič 52 OŠ France Bevk, 2012 Lučka Ažman Momirski 54 GRADITI KRAJINE, 2011 Živa Deu, Jerneja Kranjec 56 Lemberg, 2011 Alenka Fikfak 60 ZELENA URBANOST, 2011 Miloš Florijančič, Ana Kučan, Mitja Zorc 64 ARBORETUM VOLČJI POTOK, 2011 Jurij Kobe, Rok Žnidaršič, Paul Robinson, Karin Rožman 66 Radovljica, 2011 Vasa J. Perović, Anja Vidic 74 Krpanje mesta, 2011 Vasa J. Perović, Anja Vidic 76 Začasne, mobilne bivalne enote, 2011 Ajda Primožič 78 Pripeljimo gozd v mesto, 2011 Domen Zupančič 80 Suhi zid na Krasu, 2011 Alenka Fikfak 84 Črnomelj, 2010 Matevž Juvančič, Špela Verovšek 88 DIVE, 2010 Tomaž Krušec 90 Jelovica, 2010 / 2011 Aleš Vodopivec, Anja Planišček 94 Šola za prihodnost JAR, 2010 / 2011 Anja Jutraž 98 PBL, Globalno projektno timsko delo, 2009 Igor Seljak 100 Oblazinjeno sedežno pohištvo, 2009 Igor Seljak 102 Tektonika v stavbni kulturi II, 2009 Špela Verovšek, Matevž Juvančič 104 DIVE, 2009 Mitja Zorc 106 MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA SEVER, 2009 Domen Zupančič 108 Modri stol, 2009 Andreja Benko 110 Lenart, 2008 Gregor Čok 114 Škofja Loka, Kamnitnik, 2008 / 2009 Matevž Juvančič, Špela Verovšek 116 DIVE, 2008 Ajda Primožič 118 Krpanje mesta Reka, 2008 Aleš Vodopivec, Anja Planišček 120 Nova Gorica, 2008/2009 Andrej Mahovič 124 PARK ŠKOCJANSKE JAME, 2007 Mitja Zorc 126 IDRIJSKA ULICA V LJUBLJANI, 2005 Vsebinsko kazalo delavnic / Workshop Index 128 Tomaž Krušec 70 Križevci pri Ljutomeru, 2011/2012 3
GRADITI KRAJINE, 2011 Mentor: Lučka Ažman Momirski Pripravila: Lučka Ažman Momirski 2012/2+3 AR Mednarodna arhitekturna in urbanistična delavnica graditi krajine / International Architectural and Urban Design Workshop Constucting Landscapes Organizator UL Fakulteta za Arhitekturo. Kraj, datum Goriška brda, 25. 10. 2011-30. 10. 2011; konferenca z javnimi predavanji: 25.10. 2011; javna predstavitev rezultatov: 29. 10. 2011. Sodelujoči Vodstvo: prof. dr. Lučka Ažman Momirski; mentorji: prof. dr. Lučka Ažman Momirski, Nicoline Loeper, Matthias Ott; predavatelji: prof. dr. Lučka Ažman Momirski, doc.dr. Blaž Komac, Tanja Gomiršek, Nicoline Loeper; študenti: Mato Blatančić, Chely Bramiana, Sharon Casteel, Wander Hendriks, Marlieke Janssen, Anja Jemec, Peter Jerše, Maša Kambič, Matic Kržan, Bernard Leferink, Ruud van der Maas, Roel van der Marck, Andrej Panker, Mahdi Poosti, Klas Skarlovnik, Nathanael Taekema, Taja Verčič, Jeroen de Vries. Sredstva, pokrovitelji Občina Brda, Vinska klet Goriška Brda, School of Urban Design, Saxion University of Applied Sciences Deventer, Nizozemska. Gradivo Izvirni znanstveni članek: Ažman Momirski, L., Loeper, N., Ott, M., 2013. Terraced Landscapes / New design solutions within the transformation of articifial landscapes (v tisku). Časopisni članek: Ažman Momirski, L., 2012. Terasirana pokrajina Goriških brd vsebina mednarodne delavnice. Briški časnik. Tema delavnice Dvojica umetno - naravno je izginila. Njene meje so zabrisane... Naravne krajine so lahko tako naravne (nedotaknjene) kot umetne... Naravnoumetno je nov način oblikovanja: preobrazba koncepta kraja / prostora. [The metapolis dictionary of advanced architecture. 2003. p 63.] Namen delavnice je primerjava dveh krajin in njunih podobnih/ različnih prostorskih prvin: nizozemske (umetne) krajine in terasirane krajine. Izbrani kriteriji, med drugim obravnava povezav med krajino in naselji, so bili osnova za intenzivno in sistematično raziskavo antropogenih krajin. Na tem izhodišču je temeljilo oblikovanje scenarijev prihodnjega razvoja naselij ter zasnove povezav novih energetskih krajin z obstoječo slikovito terasirano pokrajino Goriških brd. Terase so celoviti sistemi, sestavljeni so iz različnih podsistemov (vključno z vodami, biotsko raznovrstnostjo, prstjo, stabilnostjo kmetijskih sistemov, itd.) Te značilnosti ali podsistemi so med seboj povezani in zelo tenkočutno uravnoteženi. Terase so tudi edinstveni sistemi. Med seboj se razlikujejo (tako v bližnjih geografskih regijah kot v oddaljenih geografskih regijah) zaradi fizične pojavnosti, rabe, prvin, ki jih sestavljajo. Vsako terasirano območje pripoveduje svojo zgodbo. Prav zato je potrebno razviti večjo občutljivost in pozornost o terasiranih območjih. Brez razumevanja edinstvenosti pojava ne moremo oceniti prihodnosti teras. Terasirane pokrajine imajo različne kulturne, socialne, ekonomske in krajinske pomene. Še posebej je pomemben pomen teras za ljudi, ki v terasiranih pokrajinah živijo in katerih življenje je s tovrstnimi krajinami tesno povezano. Tako kot vse ostalo, se tudi terasirane pokrajine spreminjajo. Obstajajo globalni vzroki, ki vplivajo na te spremembe, kot so globalna ekonomija in podnebne spremembe, ter lokalni vplivi, kot so odseljevanje, spremembe v načinih kmetovanja in razvoj novih pristopov pri ohranjanju in izgradnji teras. Posledično se terasni sistemi preobražajo v oblikah terasiranja, vlogah, ki jih imajo v posamezni kulturi oziroma v socialnem omrežju ter tudi v proizivodnji, ki se spreminja iz samooskrbne v tržno in obratno. Nujna je natančna ocena sprememb, ki bo predvidevala, kako bodo ljudje živeli, delali in bivali v terasiranih pokrajinah. Terase bodo preživele v svoji raznovrstnosti in enkratnosti le, če se bodo ljudje, ki živijo v terasirani pokrajini odločili, da terasirana pobočja naseljujejo ter v njih živijo tudi v prihodnosti. Rezultati V študentskem projektu z naslovom Nova energetska krajina, je Ruud van der Maas razvil strategijo za naselje Kojsko v Goriških brdih, ki naj bi v letu 2062 v celoti postalo samooskrbno. Nove stavbe so zasnovane na opuščenih terasah nekdanjih vinogradov, njihovo obliko in lokacijo pa deloma pogojujejo programske zahteve samoskrbe vasi (v tem primeru z osredotočanjem na treh vidikih: energiji, preskrbi s hrano in prevozu). S takim pristopom predlog uspe razlikovati obstoječe kakovosti opuščenih teras in oblikuje nove povezave ter razvoj grajenih struktur med krajino in obstoječimi vasmi. Strategija razvoja naselja in integracije nove energetske krajine v obstoječo terasirano krajino je postopna. Časovno razviti scenariji omogočajo vpogled v razvitost samooskrbe. Naselje Kojsko je sledeč tem scenarijem lahko neodvisno samooskrbno z upoštevanjem izbranih treh kriterijev že v letu 2042. 54
Lučka Ažman Momirski GRADITI KRAJINE, 2011 Slika 2: Notranji in zunanji prostor ob terasah [Skupina Unifying]. Slika 1: Terasirana krajina Goriških brd - naselje Kozana [Tomaž Berčič, Lučka Ažman Momirski]. Slika 3: Terasirana krajina Goriških brd - naselje Kozana. Slika 4: Širitev grajene zazidave na območje teras [Skupina Unifying]. Slika 5: Širitev grajene zazidave na območje teras: pogled [Skupina Unifying]. 55