OŠ DOMŽALE ANKETA O ZADOVOLJSTVU S ŠOLSKO PREHRANO REZULTATI IN ANALIZA Domžale, avgust2015 Analizo pripravila: DAŠA SOJER, org. šolske prehrane

OŠ DOMŽALE ANKETA O ZADOVOLJSTVU S ŠOLSKO PREHRANO REZULTATI IN ANALIZA Domžale, avgust2015 Analizo pripravila: DAŠA SOJER, org. šolske prehrane

OSNOVNI PODATKI O ANKETI: Priprava ankete: organizatorica prehrane v sodelovanju s skupino za prehrano Analiza ankete: organizatorica šolske prehrane v sodelovanju s skupino za prehrano Čas izvedbe: 12. 6. in 24. 6. 2015 Način izvedbe: elektronska anketa, izvedena s pomočjo spletne strani 1ka ankete. Povezava do ankete je bila objavljena na spletni strani šole in na oglasnih deskah šole. Število izpolnjenih anket: - anketa za starše: 97 od 784 vpisanih = 12 % - anketa za učence: 116 od 784 = 15 % POVZETEK: Večina učencev in staršev je s šolsko prehrano zadovoljna. Starši menijo, da so njihovi otroci s kakovostjo in količino obrokov zadovoljni. Delež nezadovoljnih je manjši od 12 %. Nekoliko večji je delež nezadovoljnih s količino kosila in znaša 21 %. Starši so s ceno šolskih obrokov zadovoljni. Zadovoljstvo učencev s šolsko prehrano z razredi upada. Starejši učenci so manj zadovoljni od mlajših. Večina učencev je s količino in kakovostjo šolskih obrokov zadovoljna. Nižje je edino zadovoljstvo s količino kosila, saj 35 % učencev navaja, da za kosilo dobijo premalo. Priljubljene jedi učencev so predvsem t.i. nezdrave jedi (sladka pekovska peciva, pica, hrenovke itd). Rezultati so primerljivi z lanskoletnimi. 1

ANALIZA ANKETE ZA STARŠE 1. Število vrnjenih anket: razred Št. vseh učencev Št. vrnjenih anket Odstotek vrnjenih anket 1. 102 10 10 2. 100 8 8 3. 91 17 19 4. 84 7 8 5. 82 5 6 6. 92 22 24 7. 83 14 17 8. 71 8 11 9. 79 6 7 vsi 784 97 12 20 15 10 5 0 % izpolnjenih anket 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Anketo za starše je izpolnilo 97 staršev, kar predstavlja 8 % vseh vpisanih otrok. Starši so izpolnjevali anketo za vsakega otroka posebej. Anketo so v večjem odstotku izpolnjevali starši učencev predmetne stopnje, kar je ravno nasprotno lanskoletnim rezultatom. V preteklem letu je po številu izpolnjenjih anket izstopal drugi razred, letošnji rezultati pa prikazujejo odstopanje tretjega razreda. V preteklem šolskem letu je anketo za starše izpolnilo 61 % staršev. Upad je na račun načina anketiranja. 2. Kako pogosto spremljate šolski jedilnik? Kje spremljate šolski jedilnik? Št. odgovorov % Redno 34 37 Občasno 53 58 Nikoli 5 5 kako pogosto spremljate šolski jedilnik nikoli 5% Večina staršev šolski jedilnik spremlja občasno. Večina staršev (81 %) šolski jedilnik spremlja na spletni strani. občasno 58% redno 37% 2

3. Ali je vaš otrok zadovoljen s kakovostjo šolskih obrokov? Na kakovost obroka vplivajo osnovne sestavine, mehanska in termična obdelava ter priprava jedi. Za nabavo osnovnih sestavin smo v veliki meri zavezani na ponudnike izbrane z javnimi razpisi. To so predvsem večja priznana slovenska podjetja in obrati. V prehrano vključujemo tudi biološko pridelana živila, vendar je pri nabavi le teh velika omejitev njihova visoka cena, pri določenih artiklih pa tudi dostopnost količin. Vključujemo tudi lokalno pridelana živila, predvsem pri delitvah sadja in zelenjave v okviru projekta Shema šolskega sadja. Priprava jedi vključuje zdrave postopke. Izpostavila bi pripravo iz svežih sestavin, izogibanje predpripravljenim jedem ter pripravi v velikih količinah maščobe (cvrtja), zmerno soljenje in sladkanje ter ne uporabo umetnih arom in drugih umetnih dodatkov jedem. Sama priprava pa je zagotovo odvisna tudi od kuharskega osebja. Poleg tega pa je okus zelo subjektiven. Na vprašanje o zadovoljstvu s kakovostjo malice je odgovorilo 89 staršev (11 %), s kakovostjo kosila pa 78 staršev (10%). Pri analizi smo kot 100 % upoštevali samo izpolnjene odgovore. kakovost MALICA KOSILO DA 53 % 26 % Delno 42 % 62 % NE 6 % 12 % MALICA KOSILO ne 6% ne 12% Da 26% delno 42% Da 52% delno 62% Več kot polovica staršev meni, da je njihov otrok zadovoljen s kakovostjo šolske malice. Rezultat je popolnoma enak lanskoletnemu. Večina staršev meni, da so njihovi otroci delno zadovoljni s kakovostjo kosila. Delež zadovoljnih s kakovostjo kosila je nekoliko nižji (-12 %) kot v preteklem letu, nekoliko pa se je povišal delež nezadovoljnih (+4 %). Nezadovoljstvo s kakovostjo kosila izkazujejo predvsem starši predmetne stopnje, delež znaša 25 %. Vendar so rezultati primerljivi z lanskoletnimi, kjer delež nezadovoljnih na predmetni stopnji zanašal 23 %. Torej je porast nezadovoljstva lahko povežemo z načinom anketiranja. 3

4. Ali je vaš otrok zadovoljen s količino šolskih obrokov? Energetske potrebe so pogojene s starostjo otroka, spolom, njegovimi aktivnostmi, metabolizmom in drugimi dejavniki. Količino šolskih obrokov prilagajamo energetskim potrebam učencev. Optimalno je, da otrok zaužije pet dnevnih obrokov. V šoli nudimo zajtrki, dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico. Šolska -dopoldanska malica predstavlja premostitveni obrok med zajtrkom in kosilom in ne nadomešča zajtrka. Dopoldanska malica pokriva 10 do 15 % energetskih potreb, kosilo pa 35 40 %. Šolski obroki so skrbno načrtovani in vsebujejo različna živila oz. jedi. V kolikor se učenec zaužije vse potrebne obroke, torej ne izpušča zajtrka in poje vse ponujene jedi, morajo obroki količinsko zadostovati. Količina MALICA KOSILO DA 63 % 53 % Delno 28 % 26 % NE 9 % 21 % malica kosilo ne 9% ne 21% delno 28% da 63% delno 26% da 53% Analiza podatkov kaže, da večina staršev meni, da so njihovi otroci zadovoljni s količino šolskih obrokov. Delež zadovoljstva je višji pri malici. Rezultati malenkostno odstopajo od lanskoletnih v negativnem smislu, kar pa ponovno lahko povežemo z načinom anketiranja. Saj je v letošnjem letu nezadovoljnih s količino kosila 2 % več staršev učencev predmetne stopnje (skupno 37 %). Nezadovoljstvo s količino obrokov upada po razredih. Rezultati niso presenečenje, saj je tudi v preteklih leti stopnja nezadovoljstva s količino obrokov, predvsem kosil, naraščala z razredi. Vzroki so lahko različni, izpostavila pa bi to, da učenci mnogokrat ne vzamejo oz. ne pojedo vsega kar jim je ponujeno predvsem z razlogom, ker jim to ni všeč. Če je učenec še lačen lahko dobi dodatek (repete), opažamo pa da po dodatek (predvsem meso, svaljke in druge priloge, sladico itd.) prihajajo učenci, ki za kosilo pojedo le glavno jed. Če bi učenci pojedli vse jedi (tudi juho, zelenjavne priloge, solato, sadje, polnozrnate izdelke itd.) bi jim moralo zadostovati. Za lačne otroke, pa imamo v šolski jedilnici tudi Lakotni kotiček, kjer je na voljo kruh, sadje ali druga živila, ki so ostala od obrokov. 4

5. Ali ste zadovoljni s ceno šolskih obrokov? Zakon o šolski prehrani predvideva za vse šole obvezno ponudbo dopoldanske malice, zato je tudi cena šolske malice fiksna za vse šole in je predpisana s strani ministrstva. Cena že nekaj let ostaja nespremenjena in znaša 0,8 evra na obrok. Ostali obroki, ki jih nudi šola niso zakonsko zapovedani in jih šola lahko ponudi glede na povpraševanje in zmožnosti šole. Zajtrk, kosilo in popoldanska malica predstavljajo tržno dejavnost šole, zato je organizacija popolnoma prepuščena posamezni šoli in tudi cene se med šolami razlikujejo. Količina MALICA KOSILO DA 88 % 72 % NE 12 % 28 % Malica Kosilo NE 12% NE 23% DA 88% DA 77% Večina staršev je s ceno obrokov zadovoljna. Zadovoljstvo s ceno malice ostaja na enaki ravni kot preteklo šolsko leto. Nekoliko je upadlo zadovoljstvo s ceno kosila, saj je nezadovoljnih 23 % staršev (lani 12 %.) 6. Ali menite, da šolska prehrana ustreza kriterijem zdrave prehrane? Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah so osnovno vodilo, ki se ga moramo držati pri načrtovanju šolske prehrane. Smernice zdravega prehranjevanja v VIZ je izdalo Ministrstvo za zdravje. Mnenje staršev o omenjenem vprašanju je poglavitno za naše nadaljnjo delo. Povezava do omenjenega dokumenta je ustvarjena tudi na šolski spletni strani. Vprašanje je zastavljeno nekoliko drugače kot lansko leto, ko smo spraševali ali šolska prehrana ustreza smernicam zdravega prehranjevanja, vendar je bistvo vprašanja enako. 5

Ali je šolska prehrana ustreza kriterijem zdrave prehrane? DA 61 % NE 16 % Ne vem 23 % Ali menite, da šolska prehrana ustreza kriterijem zdrave prehrane? ne vem 23% ne 16% da 61% Večina staršev meni, da šolska prehrana ustreza kriterijem zdrave prehrane. Razlike med posameznimi razredi niso očitne. Za nikalne odgovore je vprašanje v nadaljevanju zahtevalo obrazložitev. Deset staršev je svoje odgovore tudi utemeljilo. Nekateri so zapisali obsežne odgovore. Največ navedb se je nanašalo na preveč sladkih jedi in preveč škrobnatih izdelkov ter premalo zelenjave. Starši navajajo tudi konkretne primere in sicer, da hrana ne ustreza kriterijem zdrave prehrane, ker: - Ni pripravljena v šoli, saj prevoz zniža kvaliteto - Hrana je preveč zdrava - Vključujemo premalo polnozrnatih jedi - Hrenovke ne sodijo na listo zdrave prehrane - Ribe niso dovolj raznovrstne - Sladoled sredi zime je neprimeren - Sladoled v kombinaciji s čufti je neprimeren - Jedilnik je vsako leto enak - Preveč škroba: ne upoštevamo nove prehranske piramide, ki zmanjšuje pomen ogljikovih hidratov v prehrani - krof kot samostojen obrok ni primeren Ogljikovi hidrati naj bi v prehrani zagotavljali več kot 50 % dnevnega energijskega vnosa. Ogljikove hidrate delimo na sestavljene (škrob, celuloza ) in enostavne (sladkorji). Delež sladkorjev naj bi predstavljal do 10 % energijskega vnosa, preostalo naj bi pokrili iz sestavljenih ogljikovih hidratov. Polnozrnata živila so zelo priporočljiva, vendar jih otroci ne jedo. 6

7. Kako pogosto doma uživate določene jedi? Namen vprašanja je bil raziskati odnos do uživanja določenih jedi v šoli v primerjavi s pogostosti uživanja doma. V sklopu juh smo povprašali po juhah: zelenjavna, kamor smo uvrstili vse juhe razen korenčkove in fižolove ter goveja juha. Vzrok za razmejitev korenčkove od zelenjavnih so opažanja, da je korenčkova juha v šoli sorazmerno priljubljena, vzrok za razmejitev v fižolovi, pa ker jo učenci pogosto enačijo s fižolovo enolončnico in kot naša tradicionalna jed. Rezultati prikazujejo pogostost uživanja juh: KAKO POGOSTO D OMA JESTE JUHE? zelenjavna korenčkova fižolova goveja 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% vsak dan večkrat tedensko tedensko mesečno redko nikoli Skoraj tri četrtine vprašanih (72 %) vprašanih trdi, da govejo juho uživajo vsak enkrat tedensko. Da zelenjavne juhe uživajo vsaj enkrat tedensko trdi 57 % vprašanih. V sklop zelenjavnih juh smo zajeli več vrst juh. Učenci v šoli zelo radi jedo govejo juho. Radi jedo tudi korenčkovo juho in prežganko. Zelenjavne juhe niso tako priljubljene. Povprašali smo tudi po prehranskih navadah staršev in dobili sledeče rezultate: 7

Kako pogosto uživate? 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% vsak dan večkrat tedensko tedensko mesečno redko nikoli ocvrte jedi gazirane pijače salame solato sadje mleko polnozrnat kruh bio živila Prehranske navade anketirancev so v redu. Večina anketirancev ocvrte jedi in gazirane pijače uživa manj pogosto, medtem ko sadje, solato in mleko uživajo pogosto. Spodbuden je tudi rezultat uživanja polnozrnatih izdelkov in bio živil. Tedensko ali pogosteje uživa polnozrnat kruh kar 81 % anketirancev, bio živila pa 62 % anketirancev. 8. Predlogi, mnenja in pobude o šolski prehrani: Zbranih je bilo 36 predlogov, mnenj oz. pobud o šolski prehrani, nekatera mnenja so zelo obsežna in so v nadaljevanju razčlenjena. PREDLOGI: - Starši smo z jedilnikom zadovoljni, a na žalost so otroci izbirčni (2x) - Uporabljajte nepredelana živila, živila lokalnega izvora. (3X) - Nadaljujte s promocijo zdrave hrane, - Manj sladkorja v hrani (2x) povečujte delež lokalno pridelane hrane (2x) - Otroke naučite prepoznavati pasti sodobne prehrane. Vključujte več vsebin o zdravi prehrani v šoli. - Upoštevajte tudi želje otrok. Če otrok česa ne mara naj se ga ne sili. - Zelenjava je zdrava, vendar je prevečkrat vmešana v glavni obrok. - Bolj zrelo sadje. - Uvesti dan brez mesa. - Doplačilo za večje porcije. - Kosilo naj bo cenejše. - Več enolončnic. 8

- Prej objavljen jedilnik. - Za dopoldanske malico dajte tudi hladno mleko. - Ponujate nenavadna kosila, ki jih odrasli kot otroci nismo uživali, uporabljate čudne kombinacije živil. - Manj moderne hrane otroci doma jedo klasične jedi. - Vrnite šoli lastno kuhinjo. POHVALE: - Hrana v šoli je raznolika. - Naj ostane še tako naprej (2x) - Hrana vključuje veliko zelenjave. - Sadnje je vedno na razpolago. - Pohvala za shemo šolskega sadje. - Pohvala kuharicam (čeprav ne dajo repete). GRAJE: - Lazanja ni dobra. - Premajhne količine ali premajhne količine kosila (6x) - Premalo mesnih jedi. - Popoldanske malice vsebujejo preveč predelanih živil. - Večkrat sladice pri kosilu. - Glede na ceno obrokov so porcije premajhne - Preveč paštet - Postrežba je neprijazna - Pri kosilu je hrana hladna (2x) - Premalo pic, burekov, paštet in poli salame. ZAKLJUČEK za starše Anketo je vrnilo 12 % staršev. Rezultati so primerljivi s preteklim letom. Malenkostno je slabše zadovoljstvo s količino obrokov v primerjavi s preteklim letom, vendar je večina staršev mnenja, da so njihovi otroci s količino in kakovostjo zadovoljni. Starši menijo, da je šolska prehrana zdrava. 9

ANALIZA ANKETE ZA UČENCE 9. Število rešenih anket: razred Št. vseh učencev Št. rešenih anket Odstotek 1. 102 2 2 % 2. 100 2 2 % 3. 91 3 3 % 4. 84 3 4 % 5. 82 25 30 % 6. 92 38 41 % 7. 83 15 18 % 8. 71 22 31 % 9. 79 6 7 % vsi 784 116 15 % Anketo je rešilo 116 učencev, kar predstavlja delež 15 % vseh učencev. Anketirancev v prvem do četrtem razredu je malo, zato bodo podatki za te razrede v nadaljnji analizi združeni v eno skupino ali pa izpuščeni. V lanskem šolskem letu smo anketo izvedli v šoli v času razrednih ali drugih ur in je tako bila zajeta večina učencev (80 %). Ocenjujem, da način izvedbe ankete v tem šolskem letu ni najboljši. Predvsem nam manjka mnenje nižjih razredov OŠ, zato se bomo v prihodnjem letu poslužili enakega sistema anketiranja kot je bil prejšnja leta, s katerim bomo zajeli celotno populacijo. 10. Spol anketirancev: Anketo je rešilo 44 fantov (38 %) in 72 deklet (62 %). 10

11. Ali zajtrkuješ? 80 60 40 20 0 1. do 4. r 5. r 6.r 7.r 8.r 9.r Ali zajtrkuješ? redno vsak dan Ali zajtrkuješ? skoraj vsak dan Ali zajtrkuješ? včasih Ali zajtrkuješ? nikoli 70 60 50 40 30 20 10 0 redno vsak dan skoraj vsak dan včasih nikoli 1. do 4. r 5. r 6.r 7.r 8.r 9.r Iz grafa je razviden trend, da v višjih razredih osnovne šole učenci ne zajtrkujejo redno. Redno oz. skoraj redno zajtrkujejo večinoma učenci nižjih razredov. Vsak dan zajtrkuje 36 % učencev (lansko leto 53 %). Upad je na račun učencev nižjih razredov, ki ankete niso reševali, večinoma pa zajtrkujejo vsak dan. Učenci nižjih razredov večinoma zajtrkujejo, učenci višjih razredov občasno zajtrkujejo. Dolgoročen plan: poiskati vzroke zakaj učenci višjih razredov ne zajtrkujejo in zmanjšati odstotek učencev, ki ne zajtrkujejo. 12. Ali za šolsko malico vzameš vse jedi, ki so ti ponujene? Ali za malico vzameš vse ponujene jedi? nikoli 6% vedno 27% včasih 67% 11

Četrtina učencev (27 %) trdi za šolsko malico običajno vzamejo vse jedi, ki so jim ponujene. Skoraj dve tretjini (67 %) jih trdi, da včasih vzamejo vse jedi, 6 % pa pri malici običajno ne vzame vseh jedi. Pomembne statistične razlike med posameznimi razredi ni zaznati. Rezultati so primerljivi z lanskoletnimi. Večina učencev v šoli za malico občasno vzame vse ponujene jedi. Plan: raziskati katere so jedi, ki jih učenci ne vzamejo in vzroke. 13. Oceni šolsko malico: Razred Povprečna 2013- ocena 14 1. 4,0 4,3 2. 3,5 4,3 3. 3,7 3,8 4. 4,3 4,0 5. 3,4 3,7 6. 3,3 3,5 7. 4,0 2,9 8. 2,7 2,9 9. 3,3 3,1 vsi 3,6 3,7 5 4 3 2 1 0 M povprečna ocena 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Večina učencev je šolsko malico ocenila z dobro (32 %), prav dobro (36 %) in odlično (10 %). Največ učencev je mnenja, da si šolska malica zasluži oceno prav dobro. Z negativno oceno bi šolsko malico ocenilo 10 učencev (od 105, ki so izpolnjevali vprašanje) ali 9,5 %. Delež je višji kot pretekla leta, kar lahko v prvi vrsti povezujemo predvsem z načinom anketiranja. Z boljšo oceno malico navadno ocenijo učenci nižjih razredov, ki pa letos ankete niso izpolnjevali masovno. Je pa tudi letos nakazan trend slabše ocenjene malice v višjih razredih. Razlogov za upad zadovoljstva v višjih razredih je več: domače prehranjevalne navade, večina učencev z leti postane bolj izbirčna, vzpodbudna beseda učitelja je zmanjšana, mnenje posameznika začne zelo vplivati na mnenje večine, spremenijo se okusi učencev v skladu z njihovim razvojem, ipd. 12

5 14% M ocene 1 9% 2 11% 40,0 35,0 30,0 M ocene 25,0 20,0 4 35% 3 31% 15,0 10,0 5,0 0,0 1 2 3 4 5 Večina učencev je z malico zadovoljna. Zadovoljstvo s šolsko malico v višjih razredih upada. Plan: povečati zadovoljstvo s šolsko malico v višjih razredih. 14. Ali za šolsko malico dobiš dovolj? Ali za malico dobiš dovolj? premalo 28% preveč 7% ravno prav 65% 100 80 60 40 20 0 Ali za malico dobiš dovolj? 1.r-4.r 5.r 6.r 7.r 8.r 9.r preveč ravno prav premalo Učenci menijo, da za šolsko malico dobijo dovolj (oz. ravno prav) (65 %). 28 % učencev, večinoma višjih razredov, je mnenja, da malica količinsko ni ustrezna in da so po malici še lačni. Rezultati delno primerljivi z lanskoletnimi oz. so za nekaj odstotnih točk 'slabši'. Spet, bi poudarila, da verjetno na račun načina anketiranja. Če primerjamo povezavo z vprašanjem 'Ali za šolsko malico vzameš vse ponujene jedi?' dobimo sledeče povezave: 13

Ali za malico vzameš vse ponujene jedi? Ali za malico dobiš dovolj? premalo dovolj preveč da 37 % 63 % 0 % včasih 23 % 29 % 9 % ne 50 % 33 % 17 % Polovica učencev (lansko leto 38 %), ki za šolsko malico ne vzame vseh jedi navaja, da so po malici še lačni. Če primerjamo povezavo z vprašanjem 'Ali zajtrkuješ?' dobimo sledeče povezave: Ali zajtrkuješ? Ali za malico dobiš dovolj? premalo dovolj preveč Vsak dan 36 % 59 % 5 % Skoraj vsak dan 20 % 70 % 10 % včasih 22 % 69 % 3 % nikoli 50 % 50 % 0 % Povezava z uživanjem zajtrka nam nakazuje, da so učenci, ki zajtrka ne uživajo pri malici običajno bolj lačni. 50 % učencev, ki običajno ne zajtrkujejo po malici ostaja tudi lačnih. Večina učencev meni, da dobi ustrezno količino šolske malice. Da je malica količinsko premajhna navajajo predvsem učenci, ki ne vzamejo vseh ponujenih jedi ali ne zajtrkujejo. Obrazložitev: Količine malice so ustrezne. Skoraj pri vsaki malici ostane še precej nerazdeljene hrane. Težava je, ker učenci ne jedo vseh jedi ali izpuščajo obroke. 15. Ali si zadovoljen s kulturo obnašanja pri malici? Si zadovoljen s kulturo obnašanja pri malici? ne 41% Da 59% 14

Večina učencev (59 %) je zadovoljnih s kulturo obnašanja pri malici. 41 % je nezadovoljnih. Nezadovoljstvo utemeljujejo z naslednjima vzrokoma: - med malico je preglasno - neprimerno ravnanje s hrano Nekateri so dodali tudi, da reditelji prepozno razdelijo malico, prtičke (3x) in da v jedilnici nekateri vzamejo že dve malici, medtem ko drugi niso dobili še niti ene (1x). Večina učencev je zadovoljnih s kulturo obnašanja pri malici. 16. Kaj najraje ješ pri šolski malici? Učenci so na vprašanje prosto odgovarjali. Za odgovor so bila predvidena tri mesta. Skupno je bilo zabeleženih 281 odgovorov. Odgovori so bili zelo raznoliki, prevladuje pa mnenje, da za šolsko malico učenci najraje jedo: - pico - hot dog - čokoladni namaz - burek - čokoladni žepek - mlečni zdrob - ribji namaz Priljubljene malice drugo 19% pica 15% salama, pašteta 4% tunin namaz 4% med 2% hot dog 13% sadje in zelenjava 4% mlečne jedi 8% burek 9% čokoladni namaz 10% sladko pekovsko pecivo 12% Največ otrok kot najljubšo malico navaja pico. Zapisani delež predstavlja 15 % zbranih zapisov, sicer pico kot najljubšo jed navaja 40 % otrok. Med priljubljene jedi z večjim številom vpisov so učenci zapisali tudi : maslo in med, maslo in marmelada, mlečni riž in druge mlečne jedi, kosmiči, čokoladne kroglice, sirova štručka, makova štručka, salama, pašteta, sir itd. Da je sadje in zelenjava na splošno oz. konkretno sadje ali 15

zelenjava (breskev, jagode, jabolko, banana, korenček, orehi ) njihova priljubljena malica se je odločilo 6 otrok z 11 zapisi, kar predstavlja delež 4 % zapisov in je za 1,5 % višji kot lansko leto. T.i. bolj zdrave malice navaja le peščica otrok. Med učenci so priljubljene predvsem t.i. nazdrave jedi (pica, hot dog, čokoladni navihančki, čokoladni namaz ). 17. Česa pri šolski malici ne maraš? Učenci so na vprašanje prosto odgovarjali. Za odgovor so bila predvidena tri mesta. Skupno sta bila zabeležena 202 odgovora. Odgovori so bili zelo raznoliki, prevladuje pa mnenje, da za šolsko malico učenci ne marajo: - bureka - kislega mleka in kefirja - mesno zelenjavnega namaza - mlečnega riža (4 %), mlečnega zdroba, kaše in mlečnih jedi na splošno - sadja na splošno oz. določene vrste sadja (ananas, kivi, kaki, oreščki, suho sadje ) - zelenjave na splošno oz. določene vrste zelenjave (rukola, redkvica, paprika, kumarice, koruza, paradižnik ) - mesnih izdelkov: paštet in salam kosmiči z mlekom 2% kruh z orehi, semeni 3% topljeni sir 3% hrenovka, pica 3% namazi 4% tuna 4% žepki s sadjem 2% mleko 2% med 2% jogurt 4% skuta 2% salama 4% pašteta 4% drugo 6% burek 11% zelenjava 6% NEpriljubljene jedi sadje 7% kislo mleko, kefir 10% mesno zelenjavni namaz 10% mlečne jedi 7% Burek in mlečne jedi sta najbolj izstopajoči malici, ki ju nekateri učenci marajo, drugi ne marajo. Mlečne jedi so priljubljene v nižjih razredih, burek v višjih in nepriljubljene obratno. 16

18. Predlogi za šolsko malico: Zbrani predlogi za šolsko malico so raznoliki, vendar jih večina navaja željo po pogostejših malicah, ki bi vključevale pico, hot dog, burek, ribji namaz, čokoladni namaz in čokoladne žepke ipd. Bolj sladkan čaj, pri tuninem namazu z zelenjavo naj bo zelenjava posebej, malinovec in ne sok ali pa predlagajo zgolj boljšo hrano. Učenci navajajo tudi bolj zdravih predloge: več sadja, več mlečnih jedi ipd. Kot najpogosteje omenjene nove jedi učenci za malico predlagajo hamburger, toast, palačinke, sladoled, jajca ali zgolj hrano iz restavracije s hitro prehrano (McDonald's). 19. Ali za kosilo vzameš vse ponujene jedi? V šolskem letu je bilo na kosilo naročenih 480 otrok na matični šoli in 80 otrok na podružnici, skupaj torej 560 učencev. Na kosilo je naročenih 70 % vseh učencev (v primerjavi z lanskim letom 2 %). Odgovore, ki se navezujejo na šolsko kosilo je izpolnjevalo 62 učencev, kar predstavlja 11 % vseh naročenih na kosilo. Ali za kosilo vzameš vse ponujene jedi? Prevladujoč je sredinski odgovor, torej da učenci včasih vzamejo vse ponujene jedi, včasih pa ne vzamejo vsega. nikoli 11% vedno 13% Rezultati so primerljivi z lanskoletnimi in z enakim vprašanjem pri malici. včasih 76% Večina učencev v šoli za kosilo občasno vzame vse ponujene jedi. Plan: podrobneje raziskati katere so jedi, ki jih učenci ne vzamejo in vzroke. 17

20. Ali za šolsko kosilo dobiš dovolj? premalo 35% Ali za kosilo dobiš dovolj? preveč 7% Večina učencev (58 %) meni, da je šolsko kosilo količinsko ustrezno. Da po šolskem kosilu ostanejo lačni, meni 35 % učencev. Vsi učenci, ki navajajo, da za kosilo dobijo premalo, obiskujejo višje razrede. Med njimi jih 80 % navaja, da včasih ne vzamejo vseh ponujenih jedi ali pa da vseh ponujenih jedi sploh ne vzamejo. ravno prav 58% Količine kosila so ustrezne. Večje nezadovoljstvo s količino kosila je v višjih razredih. Plan: podrobno raziskati nezadovoljstvo s količino kosila v višjih razredih. 21. Oceni šolsko kosilo: Razred Povprečna 2013-14 ocena 1. 5 4,07 2. 4,5 4,14 3. 3,6 3,66 4. 4,5 3,55 5. 3,5 3,27 6. 3,0 3,40 7. 2,7 2,62 8. 2,8 2,84 9. 3,5 3,33 vsi 3,6 3,62 5 4 3 2 1 K: povprečna ocena 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Očiten je upad povprečne ocene z višanjem razredov. Razlogov za upad zadovoljstva je več: domače prehranjevalne navade, večina učencev z leti postane bolj izbirčna, vzpodbudna beseda učitelja je zmanjšana, mnenje posameznika začne zelo vplivati na mnenje večine, spremenijo se okusi učencev v skladu z njihovim razvojem, ipd. 18

5 10% K ocene 1 7% 2 17% 35% 30% 25% K ocene 4 33% 20% 15% 10% 3 33% 5% 0% 1 2 3 4 5 Natanko tretjina učencev bi šolsko kosilo ocenila s prav dobro, druga tretjina z dobro oceno, ocene 5, 2 in 1 pa si delijo preostalo tretjino. Povprečna ocena kosila je enaka lanskoletni, to je 3,6. Večina učencev je s šolskim kosilom zadovoljna. Zadovoljstvo pada z višanjem razredov. Plan: povečati zadovoljstvo v višjih razredih. 22. Kaj najraje ješ za šolsko kosilo? Učenci so na vprašanje prosto odgovarjali. Za odgovor so bila predvidena tri mesta. Odgovori so zelo raznoliki. Zavedenih je bilo 146 odgovorov. Kot najbolj priljubljene jedi pri šolskem kosilu učenci navajajo: - testenine (špageti, z bolonjsko omako, s smetanovo omako ) - čufti (mesne kroglice s paradižnikovo omako in pire krompir) - krompir (pire in pražen) - lazanja - sladoled - meso (meso na splošno, piščančja bedra, dunajski zrezek ) - sladice 19

špinača 2% Priljubljena kosila drugo 21% testenine 12% čufti 10% tortelini 2% palačinke 2% cmoki 3% krompir 8% solata 3% sladica 3% piščančja bedra 5% meso 8% goveja juha 6% sladoled 7% lazanja 8% 23. Česa pri šolskem kosilu ne maraš? Učenci so na vprašanje prosto odgovarjali. Za odgovor so bila predvidena tri mesta. Skupno je bilo zabeleženih 52 odgovorov. Nekateri učenci pri šolskem kosilu ne marajo: NEpriljubljena kosila drugo 19% juhe 13% solata 6% določena zelenjava 11% špinača 6% paradižnikova juha 6% lazanja 6% enolončnice 8% ribe 8% zelenjavna juha 9% zelenjava 8% 20

24. Napiši predloge za šolsko kosilo: Tudi predlogi za šolsko kosilo so raznoliki, sledijo pa trendu večkrat in večje količine bolj priljubljenih jedi, največkrat izpostavljeni so čufti, dunajski zrezek, pomfri, hamburger ter več sladic. 25. Ali si zadovoljen s kulturo obnašanja pri kosilu? Ali si zadovoljen s kulturo obnašanja pri kosilu? ne 45% da 55% Kot razloge za nezadovoljstvo učenci navajajo, da na kosilo predolgo čakajo, da je v jedilnici preglasno in da je v jedilnici prevelika gneča. Učenci so s kulturo obnašanja v jedilnici zadovoljni. 21

26. Kako pogosto spremljaš šolski jedilnik? Rezultati so primerljivi z lanskoletnimi. Rezultati tega vprašanja kažejo, dobra tretjina učencev dnevno spremlja šolski jedilnik, več kot druga tretjina ga spremlja tedensko, preostali učenci pa ga spremljajo redkeje oz. ga ne spremljajo. Bistvenih razlik med posameznimi razredi ni in ni zaznati nobenega trenda zanimanja ali upadanja. Kako pogosto spremljaš šolski jedilnik? ga ne spremljam 22% mesečno 8% dnevno 32% tedensko 38% 27. Kje spremljaš šolski jedilnik? na oglasni deski 58% Kje spremljaš šolski jedilnik? na spletni strani 42% Natisnjen šolski jedilnik spremlja več kot polovica učencev. Jedilnik je s strani učencev med najbolj branimi dokumenti v šoli. Plan: nova podoba jedilnika bo vsebovala tudi rubriko ALI VEŠ? S katero bomo osveščali učence o pomenu zdrave prehrane, o prehrani na splošno, o pripravi in pridelavi hrane ipd. 28. Ali imaš dovolj znanja o zdravi prehrani? Na vprašanje so odgovarjali samo učenci 6. do 9. razreda. Največ učencev (70 %) jih meni, da imajo o zdravi prehrani dovolj znanja. Vendar analiza te ankete, predvsem na račun priljubljenosti jedi in predlogov za izboljšanje obrokov njihovih trditev ne potrjuje. 18 % učencev trdi, da ne ve ali ima dovolj znanja o zdravi prehrani, 2 % učencev pa menita, da nima dovolj znanja. 22

29. Kje dobiš največ znanja o zdravi prehrani? Na vprašanje so odgovarjali samo učenci 6. do 9. razreda. Od ponujenih možnosti je največ (54 %, lansko leto 34 %) anketiranih učencev izbralo možnost, da o vsebinah zdrave prehrane dobi največ znanja dobi v šoli. Za omenjeno možnost se je odločilo največ učencev 6. razreda. Učenci višjih razredov pogosteje navajajo odgovor 'doma', za odgovor 'v medijih' so se odločali le učenci 8. in 9. razredov. Z vsebinami o prehrani se učenci v osnovni šoli zadnjič načrtno srečajo pri pouku gospodinjstva v 6. razredu. Te vsebine lahko učenci nadgrajujejo pri izbirnih predmetih, vendar se zanje odloči le del populacije oz. pri različnih dejavnostih v šoli, ki pa niso sistemsko urejene, temveč prepuščene angažiranosti posameznih učiteljev. Poznavanje vsebin zdrave prehrane pa je v današnji poplavi komercialnih prispevkov ter zavajajočih informacij še kako pomembno. Učenci v zadnji triadi so zanje še kako dovzetni, kar nenazadnje kažejo tudi rezultati naše ankete. Nekoč prehrani niso dajali takega pomena, nudila je zgolj potešitvi energetskih potreb. Danes je na tržišču mnogo različnih artiklov, ki pa niso nujno najboljši za organizem. Mnoge med njimi proizvajalci tudi agresivno oglašujejo. Žal pa vse preveč ljudi meni, da o tako osnovnih rečeh kot je prehrana, ve zadosti oz. imajo ljudje ustvarjeno neko svoje prepričanje. Plan 1: nova podoba jedilnika bo vsebovala tudi rubriko ALI VEŠ? S katero bomo osveščali učence o pomenu zdrave prehrane, o prehrani na splošno, o pripravi in pridelavi hrane ipd. Plan 2: Nadaljevali bomo z osveščanjem učencev o zdravi prehrani. ZAKLJUČEK za učence Na anketo je odgovorilo 15 % učencev. Redno zajtrkuje 36 % učencev naše šole. Nikoli ne zajtrkuje 11 % učencev. Ne zajtrkujejo oz. občasno zajtrkujejo predvsem učenci višjih razredov. Večina učencev za malico in kosilo včasih vzame vse ponujene jedi, včasih pa ne vzame vseh ponujenih jedi. 23

Da je malica količinsko ustrezna navaja 72 % učencev, preostali (28 %) menijo da je malice količinsko premalo. Da je kosila količinsko premalo meni 35 % učencev in vsi prihajajo iz višjih razredov. Učenci, ki ne zajtrkujejo v 50 % navajajo, da za malico dobijo premalo hrane. Učenci, ki za malico ne vzamejo vseh ponujenih jedi, v 50 % navajajo, da za malico dobijo premalo. Povprečna ocena malice znaša 3,6 in je za 0,1 slabša kot preteklo leto. Povprečna ocena kosila je enaka preteklemu letu, to je 3,6. Večina učencev, bi malico ali kosilo ocenila z oceno 4 ali 3. Učenci si pri malici želijo predvsem več pice, hot doga, čokoladnih žepkov ali čokoladnega namaza in drugih t.i. manj zdravih jedi. Večina učencev šolski jedilnik redno spremlja. Nekoliko več ga spremljajo natisnjenega v šoli. Večina učencev 6. do 9. razreda (70 %) meni, da ima dovolj znanja o zdravi prehrani. Znanje o prehrani pridobivajo v šoli in doma. Večina učencev je s šolsko prehrano na osnovni šoli Domžale zadovoljna. CILJI ZA PRIHODNJE ŠOLSKO LETO: V šolskem letu 2015-16 bomo: - Poiskali vzroke zakaj učenci višjih razredov ne zajtrkujejo. - Zmanjšali odstotek učencev višjih razredov, ki ne zajtrkujejo. - Raziskali katere so jedi, ki jih učenci ne vzamejo na krožnik in poiskali vzroke. - Raziskali nezadovoljstvo s količino kosila v višjih razredih. - Povečali zadovoljstvo z malico in kosilom v višjih razredih. - Preoblikovali podobo jedilnika in vključili rubriko Ali veš? S katero bomo učence osveščali o pomenu zdrave prehrane, o prehrani na splošno, o pripravi in pridelavi hrane. 24

Kazalo OSNOVNI PODATKI O ANKETI:... 1 POVZETEK:... 1 ANALIZA ANKETE ZA STARŠE... 2 1. Število vrnjenih anket:... 2 2. Kako pogosto spremljate šolski jedilnik? Kje spremljate šolski jedilnik?... 2 3. Ali je vaš otrok zadovoljen s kakovostjo šolskih obrokov?... 3 4. Ali je vaš otrok zadovoljen s količino šolskih obrokov?... 4 5. Ali ste zadovoljni s ceno šolskih obrokov?... 5 6. Ali menite, da šolska prehrana ustreza kriterijem zdrave prehrane?... 5 7. Kako pogosto doma uživate določene jedi?... 7 8. Predlogi, mnenja in pobude o šolski prehrani:... 8 ZAKLJUČEK za starše... 9 ANALIZA ANKETE ZA UČENCE... 10 9. Število rešenih anket:... 10 10. Spol anketirancev:... 10 11. Ali zajtrkuješ?... 11 12. Ali za šolsko malico vzameš vse jedi, ki so ti ponujene?... 11 13. Oceni šolsko malico:... 12 14. Ali za šolsko malico dobiš dovolj?... 13 15. Ali si zadovoljen s kulturo obnašanja pri malici?... 14 16. Kaj najraje ješ pri šolski malici?... 15 17. Česa pri šolski malici ne maraš?... 16 18. Predlogi za šolsko malico:... 17 19. Ali za kosilo vzameš vse ponujene jedi?... 17 20. Ali za šolsko kosilo dobiš dovolj?... 18 21. Oceni šolsko kosilo:... 18 22. Kaj najraje ješ za šolsko kosilo?... 19 23. Česa pri šolskem kosilu ne maraš?... 20 24. Napiši predloge za šolsko kosilo:... 21 25. Ali si zadovoljen s kulturo obnašanja pri kosilu?... 21 26. Kako pogosto spremljaš šolski jedilnik?... 22 27. Kje spremljaš šolski jedilnik?... 22 28. Ali imaš dovolj znanja o zdravi prehrani?... 22 29. Kje dobiš največ znanja o zdravi prehrani?... 23 ZAKLJUČEK za učence... 23 CILJI ZA PRIHODNJE ŠOLSKO LETO:... 24 25