MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIKA SLOVENIJA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE POROČILO O METEOROLOŠKI DEJAVNOSTI v RS ZA LETO 2009 Junij 2010 Pripravili: Urad za meteorologijo Generalni direktor: Dr. Silvo Žlebir direktor: dr. Klemen Bergant Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 www.arso.gov.si, gp.arso@gov.si
Namen dokumenta: Vsebina: Oznaka dok.: Status: Verzija: Datum verzije: Lastnik: Avtorji: Dostavljeno: Ta dokument služi kot Poročilo o meteorološki dejavnosti za leto 2009. Glej KAZALO. PMetD-2009/1.0 Osnutek. 1.0 18.10.2010 ARSO/UMet odgovorni za pripravo letnega poročila o meteorološki dejavnosti v organizacijah zavezanih po ZMetD; Državna meteorološka služba - ARSO - člani kolegija Urada za meteorologijo, ARSO/UHO; zbral in uredil Aleš Poredoš Zgodovina verzij: Verzija Datum zadnje spremembe Opombe 0.1 osnutek 22/03/10 poziv zavezancem k pripravi poročila 0.2 osnutek 14/04/10 prvi prispevki zavezancev 0.3 osnutek 22/04/10 dopolnitve - DMetS/kolegij UMet 0.5 osnutek 25/05/10 zadnji prispevki zavezancev 0.7 osnutek 23/06/10 prvi zbirni osnutek DMetS 0.8 osnutek 09/07/10 drugi zbirni osnutek DMetS (vključeno URSZR) 0.9 osnutek 16/08/10 prvi zbirni dokument DMetS in zavezancev 1.0 končna 18/10/10 drugi zbirni dokument DMetS in zavezancev Stopnja zaupnosti: /
Kazalo 1 UVOD... 4 1.1 Namen... 4 1.2 Ozadje... 4 1.3 Vsebinski sklopi... 5 2 OPIS VREMENA IN PODNEBNIH RAZMER V LETU 2009 TER NJIHOVEGA VPLIVA6 2.1 Podnebne značilnosti leta 2009 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk... 6 3 IZREDNI VREMENSKI DOGODKI V LETU 2009... 19 3.1 Dogodki... 19 3.1.1 Obilne padavine 29. in 30. marca... 19 3.1.2 Neurja s točo, nalivi in močnimi sunki vetra 19. in 25. maja, 16. junija in 22. avgusta... 19 3.1.3 Obilno deževje od 6. do 10. julija... 19 3.1.4 Neurja in obilne padavine 3. in 4. avgusta... 19 3.1.5 Obilne padavine od 3. do 5. septembra... 20 3.1.6 Karavanški fen od 12. do 14. oktobra... 20 3.1.7 Obilne padavine in povodenj od 23. do 27. decembra... 20 3.2 Poročilo o izdanih opozorilih in obvestilih o vremenskih ujmah... 21 3.3 Poročilo o intervencijah ob naravnih nesrečah (vir: URSZR)... 22 4 PREGLED IZVAJANJA METEOROLOŠKE DEJAVNOSTI V LETU 2009... 23 4.1 Državna meteorološka služba... 23 4.1.1 Kratek opis izvajalca... 23 4.1.2 Ključne naloge... 23 4.1.3 Redne naloge - povzetek dejavnosti v letu 2009... 23 4.1.3.1 Operativne meteorološke napovedi... 24 4.1.3.2 Prizemna meteorološka mreža... 26 4.1.3.3 Vzdrževanje in razvoj merilnih mrež... 26 4.1.3.4 Informatika merilnih mrež... 27 4.1.3.5 Daljinske meritve... 28 4.1.3.6 Meteorološke tehnike in modeliranje... 29 4.1.3.7 Aplikativna meteorologija... 30 4.1.3.8 Storitve za uporabnike... 31 4.1.4 Nedoseganje planiranega in razlogi za nedoseganje... 32 4.1.5 Razvojno raziskovalni projekti... 32 4.1.6 Mednarodno sodelovanje... 32 4.2 Druge ustanove s področja meteorološke dejavnosti... 33 5 PRILOGE... 34 5.1 Poročila ustanov o meteorološki dejavnosti za leto 2009... 34 Junij 2010 ARSO 3 / 34
1 UVOD 1.1 Namen Namen letnega Poročila o meteorološki dejavnosti v RS je celovita predstavitev dogajanj na področju meteorološke dejavnosti v državi v preteklem letu. 1.2 Ozadje Zakon o meteorološki dejavnosti (ZMetD, Ur.l.RS 2006/49) v svojem 8. členu namreč narekuje Ministrstvu za okolje, da vsako leto, v sodelovanju z Ministrstvom za promet, Ministrstvom za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za obrambo, pripravi poročilo o meteorološki dejavnosti v preteklem letu. Poročilo, ki ga sprejme vlada, mora biti pripravljeno do 31. julija. V nadaljevanju ZMetD v 9. členu podaja tudi smernice za vsebino poročila o meteorološki dejavnosti. Kot meteorološko dejavnost, katere pregled dela je potrebno povzeti v letnem poročilu, ZMetD že v drugem odstavku 1. člena, med splošnimi določbami, opredeli»opravljanje državne meteorološke službe in izvajanje meteoroloških opazovanj na registriranih meteoroloških postajah«. ZMetD v 20. členu tudi povzema, kateri upravljavci objektov in naprav morajo zaradi varnosti in omogočanja njene uporabnosti zagotavljati opravljanje meteoroloških storitev, zlasti izvajanje meteoroloških opazovanj. Zaradi navedenega smo k pripravi celostnega poročila o meteorološki dejavnosti v letu 2009 pozvali tudi ostale relevantne akterje meteorološke dejavnosti v RS, kot je navedeno v nadaljevanju. V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZMetD in na podlagi izkušenj in dobrega sodelovanja v preteklosti, smo na Agenciji RS za okolje pripravili okvirni seznam upravljavcev objektov ali naprav, ki bi morali, in po naših podatkih tudi že zagotavljajo izvajanje meteoroloških storitev, predvsem meteoroloških opazovanj. Nuklearna elektrarna Krško NEK Termoelektrarna Šoštanj TEŠ Termoelektrarna Trbovlje TET Luka Koper LK Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS Direkcija Republike Slovenije za ceste - DRSC Kljub temu, da meteorološke postaje vseh zgoraj navedenih upravljavcev še niso vpisane v register meteoroloških postaj (25. člen ZMetD), smo bili mnenja, da bi navedene institucije morale prispevati k pripravi poročila o meteorološki dejavnosti v letu 2009. K pripravi poročila smo pozvali tudi vse upravljavce, ki imajo svoje meteorološke postaje že vpisane v register meteoroloških postaj (glej prilogo). K pripravi poročila smo pozvali tudi pristojna ministrstva, oziroma njihove strokovne službe, ter službe vlade, ki s svojim delom posegajo na področje meteorološke dejavnosti: Ministrstvo za promet Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za gospodarstvo Ministrstvo za obrambo Ministrstvo za zdravje Služba vlade za podnebne spremembe Prispevek ministrstev ni zakonsko prepisan, je pa koristna informacija za celosten pregled meteorološke dejavnosti v letu 2009. Junij 2010 ARSO 4 / 34
Ker na področju meteorološke dejavnosti poteka večina raziskovalnega in tudi del razvojnega dela na znanstveno-izobraževalnih ustanovah, smo k pripravi poročila pozvali tudi: Univerzo v Ljubljani - Fakulteto za matematiko in fiziko, Katedrao za meteorologijo; Biotehniško fakulteto, Katedra za agrometeorologijo Univerzo v Novi Gorici - Center za raziskave atmosfere Univerzo v Mariboru - Fakulteto za gradbeništvo Ker so različne ustanove prispevale svoje vsebine v poročilo o meteorološki dejavnosti, smo zaradi večje preglednosti vnaprej predpisali osnovno strukturo vsebine poročila,. Pri pripravi prispevkov smo prosili, da se je meteorološko dejavnost opisalo čim bolj jedrnato. 1.3 Vsebinski sklopi Poročilo o meteorološki dejavnosti v RS za leto 2009 je sestavljeno iz vsebinskih sklopov: I. del OPIS VREMENA IN PODNEBNIH RAZMER V LETU 2009 TER NJIHOVEGA VPLIVA A. OPIS VREMENA IN PODNEBNIH RAZMER Pripravi Agencija RS za okolje I. splošen opis podnebnih razmer v letu 2009 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem II. podnebna spremenljivost v zadnjih 10-letih in več (trendi, ipd) III. neugodne vremenske razmere v letu 2009 B. VPLIV VREMENA NA OBRATOVANJE POMEMBNIH OBJEKTOV IN NAPRAV Kratko poročilo o tem, kako je vreme v letu 2009 vplivalo na obratovanje objektov in naprav pripravijo upravljavci objektov, ki po 20. členu ZMetD morajo izvajati predpisane meteorološke storitve. C. POSLEDICE NEUGODNIH VREMENSKIH RAZMER NA DRUŽBO, GOSPODARSTVO IN OKOLJE Pripravijo URSZR, Ministrstvo za gospodarstvo in Agencija RS za okolje. D. GLAVNI UKREPI VAROVANJA PRED NEUGODNIMI VREMENSKIMI RAZMERAMI IN NJIHOVO IZVAJANJE Pripravi predvsem URSZR, svoj del dodata tudi Agencija RS za okolje, predvsem z vidika opozarjanja pred izrednimi dogodki in sanacijami po izrednih dogodkih, ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. II. del PREGLED IZVAJANJA METEOROLOŠKE DEJAVNOSTI V LETU 2009 Ločeno pripravijo vsi upravljavci objektov in naprav po 20. členu ZMetD, vendar le za del njihove dejavnosti, ki je neposredno povezan z izvajanjem zakonsko prepisane meteorološke dejavnosti. Dodan je tudi prispevek ministrstev ter znanstveno-raziskovalnih ustanov, ki pri svojem delu posegajo na področje meteorološke dejavnosti, čeprav ne gre za njihovo zakonsko obvezo. A.»IZVAJALEC METEOROLOŠKE DEJAVNOSTI«1. KRATEK OPIS IZVAJALCA 2. REDNE NALOGE (samo za področje meteorologije - v alilnejah) 3. RAZVOJNO RAZISKOVALNI PROJEKTI (samo na področju meteorologije - v alinejah) 4. MEDNARODNO SODELOVANJE (samo na področju meteorologije kratek opis s seznamom institucij/združenj/projektov in vlogo v njih). 5. GLAVNI DOSEŽKI (seznam glavnih dosežkov na prej navedenih področjih v alinejah). 6. PREGLED FINANCIRANJA METEOROLOŠKE DEJAVNOSTI (kdor želi) Končno poročilo je pripravilo vodstvo državne meteorološke službe,na podlagi odzivov, ki smo jih prejeli od zaprošenih institucij in organov državne uprave ter na podlagi našega prispevka tako za I. kot za II del. Junij 2010 ARSO 5 / 34
2 OPIS VREMENA IN PODNEBNIH RAZMER V LETU 2009 TER NJIHOVEGA VPLIVA 2.1 Podnebne značilnosti leta 2009 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk Glavne podnebne značilnost leta 2009 glede na povprečja referenčnega obdobja 1961 1990 so bile: nadpovprečna temperatura, nadpovrečna osončenost in z izjemo jugovzhoda in juga države tudi nadpovprečna namočenost. Za razliko od nekaj predhodnih milih zim je bila zima 2008/09 bogata s snežno odejo, čeprav število dni s snežno odejo v nižinah ni doseglo dolgoletnega povprečja. Nadpovprečno topla je bila pomlad, ko je z izjemo skrajnega severozahoda države temperatura povsod presegla dolgoletno povprečje za več kot 2 C. Tudi poletje je bilo nadpovprečno toplo. Nadpovprečno topla poletja se pojavljajo zaporedoma že dve desetletji. Kot v preteklih letih so bila tudi to poletje pogosta neurja, ki so povzročala veliko škodo. Tudi v jeseni je bila povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem. V Ljubljani so bile do sedaj le štiri jeseni toplejše od jeseni 2009, vse najtoplejše jeseni so bile v zadnjih 10 letih. Od mesecev so leta 2009 po visoki temperaturi najbolj izstopali april, maj, avgust in november, ko je bila povprečna temperatura v osrednjem delu države in visokogorju za okoli 3 C nad dolgoletnim povprečjem, drugod pa le za stopinjo manj. Opazno hladnejši so bili le februar, december in oktober v visokogorju, na severovzhodu države pa so bili vsi meseci nadpovprečno topli. Primerjava s povprečjem zadnjih 10 let seveda ne kaže tako izrazitega odstopanja, vendar je z izjemo visokogorja tudi to leto bilo glede na povprečje zadnjih 10 let nadpovprečno toplo. Glede na povprečje zadnjih 10 let so bili najtoplejši meseci april, maj, avgust in november. Na vseh slikah letnih temperaturnih potekov sta prikazani obe povprečji, referenčno 1961-1990 in povprečje zadnjih 10 let, 1999 2008. Povprečje zadnjega desetletja je povsod za več kot 1 C nad povprečjem 1961 1990. Čeprav je bil december povsod nadpovprečno topel, so bile v drugi polovici meseca v večjem delu države dosežene najnižje temperature. 20. decembra so se celo na Primorskem temperature spustile na okoli 10 C. 1 C leto 2009 0 C Junij 2010 ARSO 6 / 34
1 C 0 C 2 C 1 C zima 2008/2009 pomlad 2009 2 C 1 C 1 C poletje 2009 jesen 2009 0 C Slika 1: Odklon povprečne temperature zraka leta 2009 od povprečja obdobja 1961 1990 odklon od povprečja (ºC) 4 3 2 1 0 LJUBLJANA odklon od povprečja (ºC) 4 3 2 1 0 MURSKA SOBOTA -1 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec -1 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povprečja (ºC) 4 3 2 1 0 PORTOROŽ odklon od povprečja (ºC) 4 3 2 1 0-1 KREDARICA -1 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec -2 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Slika 2: Mesečni odkloni temperature leta 2009 od povprečja obdobja 1961 1990 Povprečne temperature so bile višje na račun višjih minimalnih in še nekoliko bolj na račun višjih maksimalnih dnevnih temperatur. Junij 2010 ARSO 7 / 34
Murska Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Murska Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce 0.0 ºC 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 0.0 ºC 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 Slika 3: Odklon povprečne minimalne dnevne temperature leta 2009 od povprečja obdobja 1961 1990 Slika 4: Odklon povprečne maksimalne dnevne temperature leta 2009 od povprečja obdobja 1961 1990 13 Povprečna letna temperatura zraka v Ljubljani 12 11 10 9 8 7 1876 1883 1890 1897 1904 1911 1918 1925 1932 1939 1946 1953 1960 1967 1974 temperatura ( C) 1981 1988 1995 2002 2009 povprečje 1961-1990 povprečje 1999-2008 15 PORTOROŽ 12 11 MURSKA SOBOTA temperatura (ºC) 14 13 12 temperatura (ºC) 10 9 8 11 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 7 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 temperatura (ºC) 8 7 6 5 RATEČE temperatura (ºC) 1 0-1 -2 KREDARICA 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005-3 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 5: Povprečna temperatura zraka v letih 1951 2009 in povprečji obdobja 1961 1990 ( 1999 2008 ( ) ) in Junij 2010 ARSO 8 / 34
35 LJUBLJANA 25 temperatura ( C) 15 5-5 -15-25 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg 1.sep 1.okt 1.nov 1.dec Slika 6: Dnevna minimalna, povprečna dnevna in dnevna maksimalna temperatura zraka leta 2009 (tanke črte) in povprečja za obdobje1961 1990 (debele črte) Vsota padavin v letu 2009 je bila le na jugu in jugovzhodu države malo pod dolgoletnim povprečjem, drugod je bilo povprečje preseženo, najbolj na severovzhodu, na severu in skrajnem severozahodu države. Najbolj namočena je bila zima, ko je bilo povprečje povsod preseženo za več kot 20 %, najbolj suha pa jesen. Med letom padavinske razmere niso bile v celi državi enake. Na severovzhodu je po nadpovprečnih padavinah močno izstopal januar, drugod december. Relativno najmanj padavin je dobilo Primorje. Tam je bilo kar 7 mesecev, ko padavine niso dosegle dolgoletnega povprečja, drugod je bilo takih mesecev 5, na Kredarici le 4. Razlika med povprečjem referenčnega obdobja 1961 1990 in povprečjem zadnjih 10 let je pri padavinah največja v Primorju, nekoliko manjša na severovzhodu, v osrednjem delu države značilnih razlik med povprečjema ni, na Kredarici pa je povprečje zadnjih 10 let celo nekoliko nad povprečjem referenčnega obdobja. Povprečje zadnjih 10 let je bilo tudi na Primorskem doseženo. V letu 2009 so bile obilne padavine, ki so lokalno povzročale poplave, najprej v marcu, nato v avgustu, septembru in še v decembru. Med 29. in 30. marcem so se predvsem v jugozahodni Sloveniji pojavljali nalivi, lokalno je padlo tudi preko 180 mm dežja v dveh dneh. V visokogorju Julijcev je zapadlo skoraj meter novega snega. Na severu Štajerske so bila 3. in 4. avgusta huda neurja, spremljana z intenzivnimi padavinami in viharnim vetrom. Na merilnem mestu Maribor Tabor je v 24 urah padlo 188 mm dežja, kar je največ od pričetka meritev in predstavlja dogodek s povratno dobo nad 100 let. Veliko škode je v večjem delu države povzročilo tudi dolgotrajno deževje med 3. in 5. septembrom in ob koncu decembra. Tedaj je ponekod na zahodu države v petih dneh padlo nad 500 mm dežja. Junij 2010 ARSO 9 / 34
120% 110% 100% 90% leto 2009 200% 180% 160% 140% 110% 100% 90% zima 2008/2009 pomlad 2009 150% 100% 100% 75% poletje 2009 jesen 2009 Slika 7: Padavine leta 2009 v primerjavi s povprečjem 1961 1990 Junij 2010 ARSO 10 / 34
Veliki Dolenjci Lendava Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Logarska dolina Celje Črnomelj Novo mesto Lisca Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Jezersko Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mangr. 80% 90% 100% 110% 120% 130% Slika 8: Padavine leta 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961 1990 odklon od povprečja 150% 100% 50% 0% -50% LJUBLJANA odklon od povprečja 150% 100% 50% 0% -50% MURSKA SOBOTA -100% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec -100% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec odklon od povprečja 150% 100% 50% 0% -50% PORTOROŽ odklon od povprečja 150% 100% 50% 0% -50% KREDARICA -100% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec -100% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Slika 9: Padavine po mesecih v letu 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961 1990 Junij 2010 ARSO 11 / 34
2000 LJUBLJANA 1500 MURSKA SOBOTA višina padavin (mm) 1500 1000 500 višina padavin (mm) 1000 500 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1500 PORTOROŽ 3000 2500 KREDARICA višina padavin (mm) 1000 500 višina padavin (mm) 2000 1500 1000 500 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 10: Letne vsote padavin v letih 1951 2009 in povprečji obdobja 1961 1990 ( ) in 1999 2008 ( ) Višina snežne odeje je bila na Kredarici do sredine marca pod dolgoletnim povprečjem, od sredine aprila do konca maja pa je bila tam snežna odeja višja kot ponavadi. Povprečje obdobja 1961 1990 je v celotnem trajanju snežne odeje malo nad povprečjem zadnjih 10 let, z izjemo zadnje tretjine aprila, ko je v povprečju na Kredarici snežna odeja najvišja. Tedaj povprečje zadnjih 10 let presega povprečje obdobja 1961 1990. višina snežne odeje (cm) 500 400 300 200 100 KREDARICA 0 1.nov 1.dec 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul Slika 11: Višina snežne odeje na Kredarici v zimi 2008/2009 in povprečji obdobja 1961 1990 ( zadnjih 10 zim ( ) ) in Trajanja sončnega obsevanja v letu 2009 je bilo povsod nad dolgoletnim povprečjem. Relativna osončenost posameznih mesecev ne kaže homogene slike. Največ nadpovprečno osončenih mesecev je bilo v osrednjem delu države in v Primorju, najmanj v visokogorju, na Kredarici. Junij 2010 ARSO 12 / 34
110% 100% Slika 12: Trajanje sončnega obsevanja leta 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961 1990 50% LJUBLJANA 50% MURSKA SOBOTA odklon od povprečja 25% 0% -25% -50% odklon od povprečja 25% 0% -25% -50% -75% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec -75% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec 50% PORTOROŽ 50% KREDARICA odklon od povprečja 25% 0% -25% -50% odklon od povprečja 25% 0% -25% -50% -75% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec -75% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Slika 13: Sončno obsevanje po mesecih leta 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961 1990 Povprečna osončenost zadnjih 10 let je povsod večja od povprečja 1961 1990, vendar je na Kredarici razlika komaj zaznavna, nekoliko večja je v Primorju, drugje pa desetletno povprečje presega referenčno za okoli 10 %. Junij 2010 ARSO 13 / 34
2500 2000 LJUBLJANA 2500 2000 MURSKA SOBOTA sončno obs. (ure) 1500 1000 sončno obs. (ure) 1500 1000 500 500 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 3000 2500 PORTOROŽ 2500 2000 KREDARICA sončno obs. (ure) 2000 1500 1000 sončno obs. (ure) 1500 1000 500 500 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13: Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951 2009 in povprečji obdobja 1961-1990 ( 1999 2008 ( ) ) in Agrometeorološki pregled leta 2009 Leto 2009 se je pričelo z izrazito hladnim vremenom. Celo na Obali so minimalne temperature zraka padle do 7 C, na Goriškem pa do 9 C. Bilanca vode v tleh je bila sicer pozitivna, a je bila voda v tleh zaradi zmrznjenih tal občasno nedostopna, na Goriškem do globine 10 centimetrov, drugod po Sloveniji pa do globine 20 cm. Na Vipavskem so bili januarski dnevi dobro prepihani. V zatišnih dnevih, ko se je ogrelo na 10 do 12 C, pa so se vinogradniki že podali v vinograde in zarezali v trse. V Primorju so v drugi polovici januarja zacveteli prvi zvončki, najprej v Goriških brdih (15. januarja), kmalu nato še v Vipavski dolini. V primerjavi s povprečjem je zvonček s cvetenjem za 7 dni prehitel povprečje (1971 2000). V drugih delih Slovenije je rastlinstvo še ves februar ostalo v globokem mirovanju. Prebudile so se le rastline znanilke pomladi poleg malega zvončka še leska in jelša. Pomlad se je v osrednji Sloveniji pričela oglašati v zadnjih dneh februarja s pomladnimi temperaturami, ki so vztrajale še vso prvo polovico marca. Na Obali so temperature zraka po prvem marcu prešle temperaturni prag 5 C. Fenološki razvoj zgodnjih vrst koščičarjev je zaostajal. Mandljeve vejice so se na Obali zašibile pod težo cvetov šele sredi marca (16. marca), vsaj deset dni kasneje kot v nekaterih preteklih letih. Podobno tudi na Goriškem. Kasnejše vrste koščičarjev (breskve, 28. marca) so zacvetele v povprečnem času (1985 2006). Tudi v osrednjih delih države je bil temperaturni prag 5 C presežen v začetku marca, v višjih predelih pa šele zadnje dni marca. V Primorju in na Goriškem so bila tla v drugi polovici marca dovolj suha, da so se pridelovalci krompirja odločili za sadnjo zgodnjih sort, kar so kasneje obžalovali, saj so bila tla vso prvo polovico aprila zaradi padavin čezmerno zasičena z vodo. Kalitev in vznik krompirja sta bila zato marsikje nepopolna. Aprila je bilo zelo toplo, še posebno v urbanih predelih, kjer so povprečne dnevne temperature zraka do 6 C presegle povprečje (1961 1990). V posameznih dneh se je ogrelo nad 20 C, na Goriškem celo do 25 C. Konec aprila je akumulacija temperature zraka že dosegla vrednosti, ki jih normalno zabeležimo v zadnjih dneh maja. Bilanca vode v tleh je bila konec aprila že negativna, primanjkljaji vode pa so bili največji na osrednjem Štajerskem, v severovzhodni Sloveniji, na Goriškem in v Vipavski dolini. Žita, ki so v tem času izoblikovala zasnove žitnih klaskov, so se znašla v vodnem stresu. Kmetijski tehnologi so Junij 2010 ARSO 14 / 34
ugotavljali okrnjen razvoj prvih dveh klaskov. Obilje akumulirane toplote je močno pospešilo fenološki razvoj rastlin. Zabrisal se je značilni fenološki vrstni red. Vzbrstelo in zacvetelo je skoraj vse hkrati. V drugi polovici maja je Slovenijo zajel vročinski val. Temperature zraka nad 30 C so pognale izhlapevanje iz tal in rastlin čez 7 mm vode dnevno. Iz Vipavske doline in z Goriškega so poročali, da je bil vznik koruze zaradi izsušenih tal v prvi polovici maja precej neenakomeren. Izjema je bilo mariborsko območje in deloma tudi severovzhodna Slovenija, kjer so močne padavine v zadnji tretjini maja primanjkljaj uravnovesile. V Primorju se je preskrbljenost z vodo vztrajno slabšala. Na Goriškem je v drugi tretjini maja zaloga vode v tleh že padla na raven težje dostopne vode vse do globine 30 cm. Fenološke faze pri drevju so bile vsaj sedem dni zgodnejše (v Ljubljani je bil začetek cvetenja divjega kostanja 16. aprila, povprečje 1971 2000 je 29. aprila). Zgodnejše so bile tudi travniške rastline. Nasprotno pa je bilo zaradi pomanjkanja vode v tleh na Obali in na Goriškem opaziti vsaj teden dni kasnejše cvetenje ivanjščice (18. maja, povprečje 1971 2000 je 5. maja) in trav. Ob koncu maja se je po vsej državi ohladilo in če so bili posevki do tedaj pogosto v vročinskem stresu, so bili zadnje dni maja v stresu zaradi prenizkih temperatur zraka. Tabela 1: Vodna bilanca v letu 2009 in v vegetacijskem obdobju 2009 (**od 1. aprila do 30. septembra 2009), izračunana za glavne meteorološke postaje v Sloveniji Opazovalna postaja Padavine (mm) Potencialna evapotranspiracija (ETo) (mm) Vodna bilanca (mm) Padavine (mm) Potencialna evapotranspiracija (ETo) (mm) Vodna bilanca (mm) v letu 2009 v vegetacijskem obdobju 2009** Bilje 1409 991 418 453 773 320 Ljubljana Bežigrad 1405 814 591 651 666 15 Novo mesto 1054 781 274 523 635 113 Celje 1088 833 254 529 660 68 Maribor letališče 1078 841 236 694 672 21 Murska Sobota - Rakičan 989 820 169 617 655 38 Portorož - letališče 932 1339 207 295 869 574 Nenavadno hladno vreme je ponovno presenetilo v zadnji tretjini junija. Toploto je pogrešala predvsem koruza, ki je upočasnila dinamiko rasti. Tudi pšenica je zorela v zelo neugodnih vremenskih razmerah. Vinska trta se je slabo oprašila. Na Goriškem je pokal obilen pridelek češenj. Veliko škode so povzročila številna neurja in toča. Najhujše razdejanje je povzročil prehod hladne fronte, 16. junija. Močan veter, nalivi in toča so prizadeli večji del Pomurja, mariborsko območje, Gornjo Radgono in okolico ter Podravje in Koroško. Toča je poškodovala poljščine, ječmen in pšenico tik pred žetvijo, koruzo in buče v fazi intenzivne rasti, krompirjeve nasade sredi cvetenja. Poškodovani so bili tudi vinogradi in sadovnjaki. Še vso prvo polovico julija so bila tla v večjem delu države obilno založena z vodo. Ob prehodih hladnih front čez pregreto ozračje so se tudi avgusta razvila številna neurja z močnim vetrom in nalivi. Toča ni bila pogosta, tudi o škodi niso poročali. V Pomurju je bila konec julija kumulativna vegetacijska bilanca vode pozitivna, kar se na območju, kjer so poletne suše pogoste, zgodi razmeroma redko. Obilne padavine in razmočena tla so ovirali spravilo ječmena, pšenice in oljne ogrščice. Zrnje v klasih je pričelo kaliti. Pridelek žit je bil slabe kakovosti, po večini uvrščen le v krmni razred. Ocenjena škoda zaradi Junij 2010 ARSO 15 / 34
preobilja padavin in moče (slika x) je bila v severovzhodnem delu Slovenije velika. Vlada je morala ukrepati. Prišlo je do spremembe in dopolnitve uredbe, ki se nanaša na dva nova ukrepa, ki se izvajata kot pomoč de minimis. Prvi ukrep je»podpora kmetijskim gospodarstvom pri pridelavi pšenice zaradi težke ekonomske situacije, katera je nastala zaradi slabih vremenskih razmer moče, v letu 2009«. Namen ukrepa je ohranitev pridelave pšenice v Sloveniji v obsegu zadnjih petih let. Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na hektar za tista kmetijska gospodarstva kjer so gojili pšenico na območju, na katerem je bila po podatkih Agencije RS za okolje v obdobju od 15. junija pa do 15. julija 2009 količina padavin za 50 ali več odstotkov večja od dolgoletnega poprečja padavin, ne glede na sedež gospodarstva. Slika 14: Osnova ukrepa de minimis nadpovprečne padavine v severovzhodnem delu države (ARSO, 2009). Povsem drugače je bilo na obalnem območju, kjer je vode v tleh ves čas primanjkovalo. Julija je na tem območju padlo komaj četrtino povprečnih padavin. Vegetacijski vodni primanjkljaj je znašal je bil ob kocu julija 372 mm, kar je blizu vrednostim v primerljivem obdobju leta 2003, ko je državo pestila huda suša. Na Goriškem je bila razporeditev padavin ugodnejša, zato hujšega vodnega stresa ni bilo opaziti. Kmetijske rastline je na tem območju ogrožal vročinski stres. Nadpovprečno vroče in nemirno poletno vreme se je končalo v začetku septembra. 4. in 5. septembra se je močno ohladilo in v večjem delu države je obilno deževalo. Le Primorska je ostala suha. Grozdje je dozorelo vsaj teden dni prej kot običajno. Od sušnega stresa so bile izčrpane tudi oljke in vse druge kmetijske rastline, ki niso bile namakane. Vegetacijski primanjkljaj vode je konec septembra na Obali presegel 500 mm. Junij 2010 ARSO 16 / 34
Slika 15: Potek vodne bilance tal v vegetacijskem obdobju v Murski Soboti in v Portorožu od aprila do septembra 2009. Setev ozimin v drugi dekadi oktobra je potekala v idealnih vremenskih razmerah. Posevki so vzkalili že do konca oktobra. O slabši založenosti tal z vodo so vse do sredine oktobra poročali iz nekaterih delov Dolenjske. Pomanjkanje vode je povzročilo preglavice poljedelcem: strniščni posevki deteljno travne mešanice, namenjene ozelenitvi, niso vzklili ali pa je bila kalitev počasna. Tudi to leto smo v oktobru opazili ponovno jesensko cvetenje rastlin, ki praviloma cvetijo spomladi. Zacvetele so češnje na Junij 2010 ARSO 17 / 34
Goriškem in v slovenski Istri, slive, divji kostanj v osrednji Sloveniji, jablane na Štajerskem ter številne samonikle zeli. V začetku novembra so povprečne dnevne temperature padle vsaj 6 C pod dolgoletno povprečje. Minimalne temperature zraka so padle do 5 C. Po slani je naglo odpadlo listje z dreves listavcev, ki so to jesen razmeroma pozno spremenili barvo in ogoleli. Mraz ni trajal dolgo, že v drugi polovici novembra se je ponovno ogrelo. Temperature zraka so se povzpele do 15 C, kar 12 C nad normalne vrednosti (1961 1990). Tudi povprečne dnevne temperature zraka so dolgo vztrajale nad 5 C. Pod to vrednost so se v osrednji in severovzhodni Sloveniji spustile šele v prvi tretjini decembra. Temperature zraka in vlažnost tal so bile do prestopa temperaturnega praga ugodne za razvoj ozimnih žit. Proti koncu novembra so se posevki že pričeli razraščati. V drugi tretjini decembra, ko je nenaden prodor hladnega zraka povzročil padec temperature vse do 20 C, je posevke pred zmrzaljo ščitila do 10 cm debela snežna odeja. Posevki so bili pod snegom tudi ob koncu leta. Junij 2010 ARSO 18 / 34
3 IZREDNI VREMENSKI DOGODKI V LETU 2009 V nadaljevanju bomo obravnavali izredne vremenske dogodke, ki so zajeli večje območje in povzročali škodo. Meteorološka prognoza je v vseh primerih ukrepala in izvajala naloge v skladu z Obveznim navodilom za izdajo opozoril in javljanje izrednih dogodkov. 3.1 Dogodki 3.1.1 Obilne padavine 29. in 30. marca Že dan prej je nad zahodnim Sredozemljem nastalo območje nizkega zračnega pritiska, ki se 29. marca približalo našim krajem. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak, 29. marca pa se je v nižjih plasteh ozračja veter obrnil na vzhodno smer. Obilne padavine so zajele zahodno Slovenijo, od Krasa in Posočja do Polhograjskih Dolomitov. V nekaterih krajih v zahodni Sloveniji so bile izmerjene rekordne 24 urne količine padavin. Meteorološka prognoza je pravočasno izdala ustrezno opozorilo. 3.1.2 Neurja s točo, nalivi in močnimi sunki vetra 19. in 25. maja, 16. junija in 22. avgusta V vseh primerih so se v nestabilnem ozračju ob ugodnih pogojih razvili kopasti oblaki in nastajale so krajevne nevihte bodisi v bližini hladne fronte, bodisi zaradi pregretega ozračja. Nevihte je spremljal močan veter, nalivi in lokalno tudi toča. Meteorološka prognoza je obvestili o pojavu vremenske ujme sproti obveščala CORS. 3.1.3 Obilno deževje od 6. do 10. julija V omenjenem obdobju se je končalo za tisti del leta nenavadno dolgo obdobje nestabilnega vremena. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal topel in vlažen zrak. Ozračje je bilo nestabilno, pogoste so bile padavine in nevihte, ki so jih spremljali močnejši nalivi in močni sunki vetra. Na nekaterih postajah v hribovitem svetu zahodne Slovenije so bili zabeleženi kratkotrajni nalivi z več kot 10-letno povratno dobo. Meteorološka prognoza je že dan prej izdala opozorilo o možnosti nastopa močnejših, lokalnih nalivov. 3.1.4 Neurja in obilne padavine 3. in 4. avgusta Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska, zadnji dan obdobja pa se je iznad severne Evrope proti jugu širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je v noči na 4. avgust nad severnim Jadranom nastalo jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je zelo počasi pomikalo naprej proti vzhodu in vplivalo na vreme pri nas. Prvi dan je do večera dež zajel vso Slovenijo. Vmes so bile tudi nevihte z nalivi in močnejšimi sunki vetra. Nato se je ozračje stabiliziralo in naslednji dan je predvsem v vzhodni Sloveniji močno deževalo. Deževje je bilo zlasti na območju Dravsko-Ptujskega polja in Slovenskih goric nenavadno obilno. Na nekaterih meteoroloških postajah je bila izmerjena do sedaj najvišja dvodnevna vsota padavin. Obilno deževje je predvsem v vzhodni Sloveniji povzročilo znatno gmotno škodo. Meteorološka prognoza je sicer izdala opozorilo, ki pa glede lokacije najbolj obilnega dežja ni bilo najbolj natančno. Junij 2010 ARSO 19 / 34
3.1.5 Obilne padavine od 3. do 5. septembra Takrat je bilo nad severozahodno Evropo in Skandinavijo območje nizkega zračnega pritiska, ki je segalo tudi proti srednji Evropi. Hladna fronta se je ob zahodnih do jugozahodnih višinskih vetrovih bližala Sloveniji in se v noči na 5. september pomikala prek naših krajev. Za njo se je nad srednjo Evropo krepilo območje visokega zračnega pritiska. Obilne padavine so se pojavljale predvsem v severozahodni Sloveniji in na Koroškem. Pred prehodom hladne fronte so bile tudi nevihte z nalivi, močno je deževalo tudi ob prehodu hladne fronte. V gornjesavski dolini je bila 5. septembra zjutraj izmerjena 24-urna količina padavin okoli 200 mm, kar je več kot 100 letna povratna doba. Meteorološka prognoza je v opozorilu, izdanem 4. septembra zgodaj zjutraj opozarjala na možne nalive in obilne padavine v naslednjih 24 urah. 3.1.6 Karavanški fen od 12. do 14. oktobra V noči na 12. oktober je Slovenijo prešla izrazita hladna fronta, za njo se je nad zahodno Evropo okrepilo območje visokega zračnega pritiska. Nad vzhodno Evropo pa je bilo ciklonsko območje. Z okrepljenimi severnimi vetrovi je k nam pritekal precej hladen zrak, pihal je Karavanški fen. Največja hitrost vetra je na Bovškem in Gorenjskem dosegla vrednosti okoli 100 km/h. Meteorološka prognoza je pravočasno izdala ustrezno opozorilo. 3.1.7 Obilne padavine in povodenj od 23. do 27. decembra Nad zahodno in deloma srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem je bilo obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska. Nad nami se je krepil jugozahodni veter, pritekal je vse toplejši zrak, ki je počasi izpodrival hladen zrak prejšnjih dni. Tako je 21. decembra v zahodni in osrednji Sloveniji še snežilo, nato pa je sneg prehajal v dež, nastajala je poledica. 22. decembra čez dan je hladen zrak dokončno izpodrinilo iz kotlin in nižin. Meja sneženja se je postopoma dvigala, snežna odeja se je pričela taliti. Ob močnem jugozahodnem vetru so se nato do 24. decembra manjša ciklonska območja z vremenskimi frontami hitro pomikala iz smeri Pirenejskega polotoka in zahodnega Sredozemlja proti Italiji in Jadranu. V obdobju med posameznimi ciklonskimi območji so padavine prehodno ponehale ali vsaj oslabele. Tak primer je bil 23. decembra v drugi polovici dneva. V noči na 25. december je bilo središče ciklonskega območja nad srednjo in zahodno Evropo in je segalo nad Jadran in zahodni Balkan. Ob močnem višinskem jugozahodniku se je ozračje zaradi dotoka hladnejšega zraka v višjih plasteh ozračja in dotoka toplega zraka v nižjih plasteh še dodatno labiliziralo, pojavljati so se začele krajevne nevihte in z njimi nalivi. Meja sneženja se je za krajši čas dvignila celo do 2500 m nadmorske višine. Tekom dneva se je ciklonsko območje pomikalo proti severovzhodu in v njegovem zaledju je k nam 25. decembra popoldne začel pritekati hladnejši zrak, Slovenijo je prešla hladna fronta. Največ padavin od 250 do dobrih 500 mm je v omenjenem obdobju padlo v hribovitem in gorskem svetu zahodne Slovenije. Reke so poplavljale. V vzhodnih krajih je deževalo le občasno. V notranjosti Slovenije je pogosto pihal južni do jugozahodni veter, ob morju pa jugo. Morje je ob plimi poplavljalo nižje predele obale. To je bil medijsko najbolj odmeven izredni dogodek. Meteorološka prognoza je izdala izjemno točno napoved pričakovane količine padavin že več dni pred dogodkom, hkrati pa je opozarjala tudi na poledico, močan veter (jugo), nevihte z nalivi in povečano nevarnost proženja snežnih plazov. Sklicani sta bili dve tiskovni konferenci, na katerih sta meteorološka in hidrološka prognoza podrobno obveščali javnost o izrednem dogodku. Na spletnem portalu meteoalarm.eu je meteorološka prognoza za regije, katere naj bi zajel izredni dogodek, razglasila najvišjo (rdečo) stopnjo vremenske ogroženosti. V meteorološki prognozi smo okrepili operativno dežurno službo, uvedli smo tudi nočno izmeno. Junij 2010 ARSO 20 / 34
3.2 Poročilo o izdanih opozorilih in obvestilih o vremenskih ujmah V letu 2009 je meteorološka prognoza izdala 37 opozoril. Posamezno opozorilo je lahko vsebovalo enega ali več izrednih (nevarnih) dogodkov, lahko je bilo tudi večkrat obnovljeno. V skladu z Obveznim navodilom za izdajo opozoril in javljanje izrednih dogodkov smo opozorila pošiljali na CORS (Center za obveščanje RS) in v vednost vodstvu ARSO. Pri opozorilih, vezanih na obilne in/ali dolgotrajne padavine, smo sodelovali s hidrološko prognozo. Za posamezne vrste izrednih dogodkov je bilo število izdanih opozoril sledeče: nevarnost obilnih padavin: 9 možnost močnega sneženja: 3 (od tega enkrat sneg ob morju) nevarnost poledice ali žleda: 3 možnost nastopa močne burje ali tramontane s sunki nad 25 m/s: 11 možnost močnega vetra - nad 20 m/s v katerem koli delu države, razen na območjih z burjo, tudi jugo ob morju: 15 nevarnost slane in/ali pozebe: 0 možnost neviht s točo ali brez, nalivi in/ali močnimi sunki vetra: 11 nevarnost proženja snežnih plazov: 4 V tabeli 2 je prikazano število izdanih opozoril po posameznih mesecih, v tabeli 2 pa verifikacija izdanih opozoril. Tabela 2: Število izdanih opozoril za navedene nevarne pojave po posameznih mesecih v letu 2009: J F M A M J J A S O N D SKU P Obilne padavine 1 2 2 1 1 1 1 9 Nevihte 2 3 2 2 1 1 11 Močno sneženje 1 1 1 3 Poledica / žled 1 1 1 3 Močna burja (+tram.) 1 1 1 1 1 1 1 1 3 11 Močan veter (+ jugo) 2 1 1 1 1 1 3 3 1 14 Slana / pozeba 0 Snežni plazovi 1 2 1 4 Skupaj 4 5 7 0 4 7 3 3 4 4 5 9 55 Tabela 3: Verifikacija izdanih opozoril v letu 2009 Opozorilo z dogodkom Opozorilo brez dogodka Burja Močan veter Obilne padavine Močno sneženje Močne nevihte Žled oz. poledica Pozeba 8 11 8 3 10 3 0 3 3 1 0 1 0 0 Iz tabele 3 je razvidno, da je izdanemu opozorilu večinoma sledil izredni dogodek. Očiten napredek v primerjavi s prejšnjimi leti je pri napovedovanju izrednih dogodkov povezanih z močnimi nevihtami. Zelo redki so bili primeri, ko opozorilu ni sledil dogodek, po prvih ocenah Junij 2010 ARSO 21 / 34
pa tudi ni bilo veliko dogodkov, za katere opozorila ni bilo izdanega. To gre pripisati predvsem dostopnosti do novih produktov in izobraževanju prognostikov na tem področju. Po Obveznem navodilu za izdajo opozoril in javljanje izrednih dogodkov mora meteorološka prognoza takrat, ko je izredni dogodek (vremenska ujma) v toku, sproti obveščati CORS o nastopu le-te. Večinoma se obvešča o vremenski ujmi, povezani z močnimi nevihtami, ko na podlagi radarske odbojnosti prognostik oceni, da je prisotna nevarnost toče. Tovrstnih obvestil o pojavu vremenske ujme je bilo leta 2009 izdanih 34, od tega največ v mesecu maju. 3.3 Poročilo o intervencijah ob naravnih nesrečah (vir: URSZR) Neurja in obilne padavine 3. in 4. avgusta 2009: zaradi obilnih padavin sta razmeroma veliko škode naredili dve zaporedni naravni nesreči, predvsem v Severovzhodni Sloveniji. Pri odpravljanju posledic je bilo vključenih 131 gasilskih enot z 2.892 operativnimi člani. Nekatere občine so aktivirale štabe CZ v operativni sestavi, nekatere tudi enote in službe CZ. V odpravljanje posledic se je vključilo 22 javnih služb z 62 delavci, 31 gradbenih podjetij in samostojnih podjetnikov z 136 zaposlenimi ter 235 občanov - prostovoljcev. Po sklepu Vlade RS je za povračilo ocenjenih stroškov intervencije URSZR sklenila pogodbo z JZZPR Maribor v višini 23.578,00 ter z Gasilsko zvezo Slovenije v višini 66.532,68. Za preostanek sredstev v višini 10.000,00 so bile dopolnjene zaloge PE gradbene folije v državnih rezervah materialnih sredstev zaščite in reševanja, katere so bile med neurjem izdane občinam oz. reševalnim enotam. Poplave med 22. in 26. decembrom 2009: božične poplave so obsegale območje 46 občin v Gorenjski, Obalni, Notranjski, Ljubljanski, Severno primorski, Zahodno Štajerski, Posavski in Zasavski regiji. S približevanjem vodostajev in pretokov rek h kritičnim so bile na posameznih območjih aktivirane poklicne in zlasti prostovoljne gasilske enote, komunalne, cestne in druge službe, vodna gospodarska podjetja, v najbolj prizadetih občinah štabi Civilne zaščite ter druge službe in organi, še posebej tisti, ki upravljajo z različno infrastrukturo (Telekom, Dravske in Savske elektrarne). Vse aktivnosti na terenu so potekale usklajeno v sodelovanju s štabi Civilne zaščite in URSZR, ki je ogroženim občinam predala tudi 44.600 protipoplavnih vreč. Poleg sodelujočih gasilcev v intervencijah je bilo v pripravljenosti za pomoč tudi večje število gasilcev iz drugih delov RS, ki tokrat niso bili poplavno ogroženi, ter 2.000 pripadnikov SV. V primeru potrebe bi bili lahko takoj aktivirani in napoteni na mesto, kjer bi bila pomoč potrebna. Na intervenciji je sodelovalo skupaj 2.365 gasilcev z 284 gasilskimi vozili. Dne 7.1.2010 je Vlada RS sprejela sklep o višini sredstev za delno kritje stroškov delovanja gasilske reševalne službe in nakup nujne reševalne opreme v višini 129.723,35. URSZR je z Gasilsko zvezo Slovenije sklenila pogodbo v višini 102.123,35. Za preostanek sredstev v višini 27.600,00 so bile zanovljene zaloge protipoplavnih vreč v državnih rezervah materialnih sredstev zaščite in reševanja, katere so bile med neurjem izdane občinam oz. reševalnim enotam. V neurju s poplavami 30. marca 2009 je ocenjena škoda na stvareh v občinah Ajdovščina, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko in Vipava znašala 1.985.300,00 EUR. Neurje z deževjem, močnim vetrom in točo je 16. junija 2009 prizadelo večje število občin v Pomurski in Vzhodnoštajerski regiji ter manjše število občin v Podravski in Koroški regiji. Skupno je škodo na stvareh 16. junija 2009 prijavilo 2.451 oškodovancev, škoda pa je bila ocenjena v skupni višini 3.397.783,91 EUR. Neurje s točo 9. in 10. julija, ki je prizadelo tri občine v Ljubljanski in pet občin v Zahodno Štajerski regiji, je povzročilo za 2.043.939,35 EUR škode na stvareh in 3.400.603,02 EUR na vodotokih. Škodo je prijavilo 244 oškodovancev. Neurje z deževjem, močnim vetrom in točo z noči 3. na 4. avgust 2009 je prizadelo 42 občin v podravski, pomurski, vzhodnoštajerski in zahodnoštajerski regiji ter povzročilo škodo na stvareh. Škoda je bila ocenjena v višini 6.473.094,40 EUR pri 1.884 oškodovancih. Junij 2010 ARSO 22 / 34
4 PREGLED IZVAJANJA METEOROLOŠKE DEJAVNOSTI V LETU 2009 4.1 Državna meteorološka služba 4.1.1 Kratek opis izvajalca Naloge državne meteorološke službe in s tem posredno Urada za meteorologijo ter dela Urada za hidrologijo in stanje okolja določa Zakon o meteorološki dejavnosti (ZMetD) v svojem 10. in 11. členu, dodatno pa tudi Zakon o letalstvu (ZLet) v navezavi z Zakonom o zagotavljanju navigacijskih služb (ZZNS), ki opredeljuje vlogo državne meteorološke službe pri zagotavljanju varnosti v letalskem prometu ter Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN), ki opredeljuje obveščanje v primeru neugodnih vremenskih in hidroloških razmer. 4.1.2 Ključne naloge Ključne (zakonsko določene) sklope dejavnosti državne meteorološke službe lahko glede na zakonske predpise povzamemo kot: Spremljanje, analiziranje in napovedovanje vremena nad Slovenijo in njeno okolico Opozarjanje na izredne vremenske in vremensko pogojene dogodke Analiziranje in napovedovanje podnebne spremenljivosti Meteorološka podpora prometu in posledičen prispevek k varnosti v prometu Meteorološka podpora kmetijstvu, energetiki in ostalim gospodarskim panogam Vzdrževanje državne meteorološke infrastrukture (merilna mreža, itd.) Iz navedenih sklopov dejavnosti sledi poslanstvo državne meteorološke službe, ki je: Zanesljivo in učinkovito izvajanje nalog državne meteorološke službe z zagotavljanjem kakovostnih meteoroloških informacij in storitev. S tem državna meteorološka služba prispeva k večji varnosti in blaginji ter k zaščiti življenj, okolja in premoženja. 4.1.3 Redne naloge - povzetek dejavnosti v letu 2009 Na Uradu za meteorologijo in Uradu za hidrologijo in stanje okolja smo tudi v letu 2009 primarno izvajali naloge, ki jih državni meteorološki službi v svojem 9. in 10. členu prepisuje Zakon o meteorološki dejavnosti. Pri stalnem spremljanju vremena smo si pomagali s podatki naših samodejnih in javljajočih meteoroloških postaj, podatki radiosondažnih meritev v Ljubljani, podatki radarskih meritev na Lisci in podatki Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT). Dodatno smo od Elektroinštituta Milan Vidmar pridobivali podatke o razelektritvah na območju Slovenije. Meteorološke podatke pridobljene v okviru državne meteorološke mreže smo izmenjevali preko svetovne meteorološke mreže. Redno smo pripravljali vremenske napovedi za javnost in za posebne uporabnike. Osnova takšnim napovedim so izračuni numeričnega meteorološkega modela za omejeno območje, ALADIN SI, ki ga poganjamo na ARSO. V letu 2009 smo pričeli poskusno poganjati različico modela ALADIN SI v 4,5 km ločljivosti, prav tako pa smo pričeli s poskusnim gnezdenjem modela ALADIN SI v globalni model Evropskega centra za srednjeročno napoved vremena (ECMWF). Poleg rezultatov modela ALADIN SI, smo pri izdelavi vremenskih napovedi uporabljali tudi rezultate večjih meteoroloških centrov, predvsem ECMWF iz Readinga, Meteo France iz Toulousa in Nemške meteorološke službe (DWD) iz Offenbacha. Ob izrednih vremenskih dogodkih so bila izdana opozorila in posredovana tako URSZR kot javnosti. V primeru poletnih neurij in božičnih poplav so bile organizirane tudi tiskovne konference za medije in javnost. V letu 2009 se je v povezavi z opozarjanjem pred izrednimi vremenskimi dogodki Junij 2010 ARSO 23 / 34
izkazal kot izredno učinkovit sistem opozorilnih barv, uveden v okviru Evropskega opozorilnega vremenskega portala MeteoAlarm, ki smo se mu pridružili junija 2008. Pri analiziranju podnebnih razmer smo se naslonili predvsem na podatke državne meteorološke mreže in sicer na podatke mreže podnebnih in padavinskih postaj. V letu 2009 smo tudi pričeli z izvajanjem internega projekta»podnebna spremenljivost Slovenije«, katerega glavni namen je sistematično analizirati historične podnebne podatke tako z vidika spremenljivosti povprečnih razmer kot izrednih vremenskih dogodkov. Za potrebe kmetijstva smo pripravljali posebne informacije predvsem glede vodne bilance kmetijskih rastlin, od aprila do septembra je izhajal tudi»dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji«.. V okviru mreže fenoloških postaj smo spremljali tudi vpliv vremena na rast in razvoj rastlin. Prav tako smo v letu 2009 pripravljali strokovne podlage tudi za druge gospodarske dejavnosti, kot so energetika (sodelovanje z NEK, TEŠ in TET) oziroma učinkovita raba energije (predvsem podlage za pravilnike, ki jih pripravlja MOP), prostorsko planiranje, vodno gospodarstvo, gradbeništvo, turizem, ipd. Ena ključnih dejavnosti državne meteorološke službe je izvajanje nalog Službe letalske meteorologije, ki prispeva k zagotavljanju varnosti v letalskem prometu na območju Slovenije. Poleg tega smo za cestni promet pripravljali posebna vremenska poročila in napovedi. V sodelovanju z Uradom za hidrologijo in okolje je potekal razvoj novih orodij in produktov za potrebe pomorstva. Osnova vsem navedenim dejavnostim je kakovostna meteorološka infrastruktura. Zato smo tudi v letu 2009 posvetili dobršen del pozornosti vzdrževanju meteorološke mreže, vključujoč meteorološke postaje 1. reda, letališke meteorološke postaje, podnebne in padavinske postaje ter meteorološki radar. Sektor za vzdrževanje in razvoj merilnih mrež na Uradu za hidrologijo in stanje okolja je izvajal naloge vzdrževanja, obnov in izgradnje infrastrukture merilnih sistemov državne meteorološke mreže, v katero sta vključena tudi merilna mreža meteorološkega monitoringa in meteorološkega monitoringa na letališčih. Pripravljal je idejne rešitve, načrtoval in izdelal tehnično dokumentacijo za projektiranje, izvedbo in izvedena dela ter dokumentacijo za vzdrževanje merilnih sistemov. Prav tako je potekal stalen razvoj meteorološkega modela ALADIN, prirejanje sistema INCA za naše potrebe ter razvoj in vpeljava drugih podpornih tehnik in metod za učinkovitejše delovanje državne meteorološke službe. V preteklem letu smo tudi nadaljevali z razvojem in nadgradnjo spletnega portala državne meteorološke službe (www.meteo.si), ki je bil vzpostavljen ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU, januarja 2008. Na portalu smo v letu 2009 ponudili dodatne vsebine s področja letalske in kmetijske meteorologije, prav tako pa javnosti ponudili nekaj dodatnih informacij, kot sta trenutna verjetnost pojava toče nad območjem Slovenije ter desetdnevna napoved verjetnosti pojava padavin. Po vstopu v polnopravno članstvo v EUMETSAT in EUMETNET v letu 2008, smo v letu 2009 tudi pričeli s prvimi koraki za vstop v polnopravno članstvo v ECMWF. Prav tako smo skupaj s 25 drugimi državnimi meteorološkimi službami septembra 2009 ustanovili EUMETNET E.I.G, kot gospodarsko interesno združenje po belgijskem pravu. V letu 2009 smo nadaljevali tudi z aktivnostmi Centra za upravljanje suše v JV Evropi (DMCSEE), pri katerem ima Slovenija vlogi države gostiteljice. Za potrebe financiranja dela dejavnosti DMCSEE smo skupaj s partnerji iz JV Evrope uspeli pridobiti sredstva v okviru TCP SEE programa. V letu 2009 smo organizirali tudi Neformalno konferenco direktorjev meteoroloških in hidroloških služb JV Evrope (ICEED). V letu 2009 smo začeli s pripravo podzakonskih aktov vezanih na Zakon o meteorološki dejavnosti, kot tudi s pripravo 10-letnega programa razvoja državne meteorološke službe in 4-letnega operativnega načrta državne meteorološke službe. Podrobnosti o relevantnih aktivnostih po posameznih sektorjih Urada za meteorologijo (v nadaljevanju UMet) in Urada za hidrologijo in stanje okolja (v nadaljevanju UHO) so podane v nadaljevanju. 4.1.3.1 Operativne meteorološke napovedi V procesu meteorološkega bdenja in opozarjanja smo v UMet/Sektorju za operativne meteorološke napovedi izvajali redne operativne naloge: Priprava splošnih napovedi vremena: Na področju splošne napovedi vremena, smo v letu 2009 sistematično spremljali in analizirali vremenske procese na območju Evrope, redno izdajali Junij 2010 ARSO 24 / 34
vremenske napovedi za območje Slovenije in sosednje pokrajine. Skrbeli smo za medijsko odprt pristop do meteoroloških informacij, kar vključuje živa javljanja dežurnih prognostikov v programe radijskih postaj, možnost direktnega klica dežurnega prognostika na plačljivo telefonsko številko in sodelovanje pri podajanju vremenskih informacij na nacionalni TV. Priprava posebnih vremenskih poročil in napovedi: Pripravljali smo posebna vremenska poročila in napovedi za medije in druge posebne uporabnike kot so veliki energetski sistemi, komunalne službe, snežne službe, DARS, DRSC in podobno. Krog naročnikov smo razširili z nekaj novimi uporabniki. Opozarjanje ob izrednih vremenskih in vremensko pogojenih dogodkih: Sodelovali smo z državnim organom, ki izvaja dejavnosti civilne zaščite - URSZR. Ob napovedanih vremenskih ujmah smo izdajali predhodna opozorila ter obvestila o ujmah. Opozorila smo pripravljali tudi za javnost in ostale vpletene državne službe, ustanove in medije. V sodelovanju z URSZR smo skrbeli za operativno spremljanje in izračun indeksov požarne ogroženosti naravnega okolja. V okviru projektne skupine z URSZR smo izboljšali sisteme za obveščanje o vremenskih ujmah. o Aktivno smo sodelovali z URSJV, kjer smo bili del preverjanja sistemov obveščanja in napovedi v primeru nesreč z radioaktivnim materialom. Sodelovali smo pri vajah URSJV. o Operativno smo pripravljali opozorila v okviru enotnega evropskega opozorilnega sistema METEOALARM. Izvajanje lavinske službe: Zagotavljali smo strokovno delo na področju lavinske službe in v zimski sezoni trikrat tedensko pripravili bilten o stanju snežne odeje v gorah z oceno stopnje nevarnosti snežnih plazov. Izvajanje radiosondažnih meritev: Skrbeli smo za izvajanje radiosondažnih meritev v Ljubljani, za mednarodno izmenjavo meteoroloških podatkov preko GTS sistema Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in v okviru 24 urne službe v zbirnem centru nadzorovali delovanje različnih sistemov kot so: sistemi računalniških strežnikov ARSO, sistemi delovanja radarske in satelitske operative ter sistema požarnega in protivlomnega alarma na sedežu ARSO. Analize preteklega vremena: Skrbeli smo za sprotno dopolnjevanje internega arhiva klimatoloških podatkov in sodelovali pri rednem publiciranju mesečnega biltena ARSO. Pripravljali smo analize meteorološkega dogajanja po vremenskih ujmah. Izvajanje službe letalske meteorologije: Na področju letalske meteorologije smo opravljali redne naloge, ki zajemajo 24 urno neprekinjeno pripravo TAF napovedi za letališča J. Pučnika Ljubljana, E. Rusjana Maribor, Portorož in vojaško letališče Cerklje, Cerklje ob Krki. Izvajali smo 24 urno neprekinjeno meteorološko bdenje nad zračnim prostorom RS iz izdajanje ustreznih opozoril za udeležence v zračnem prometu, pripravo opozoril za let. J. Pučnika Ljubljana ter pripravo ostalih posebnih napovedi za potrebe zračnega prometa. Dnevno smo seznanjali posadke letal o vremenskih razmerah po telefonu ali osebno v prostorih meteorološke službe. Vse naloge so bile realizirane v celoti. Pripravili smo več analiz vremenskih razmer v času letalskih nesreč in incidentov za potrebe organov Ministrstva za promet, ki preiskujejo take dogodke. Sodelovali smo tudi pri izvajanju naslednjih dejavnosti: V okviru letalske šole smo izvedli šolanje novega opazovalca, ki je po koncu šolanja uspešno opravil izpit za pridobitev licence in sedaj opravlja naloge na letališču Cerklje, Cerklje ob Krki. Uspešno smo podaljšali veljavnost dovoljenja za delo letalske šole. Sodelovali smo pri projektu obnove vizibilimetrov na letališču J. Pučnika Ljubljana. Izdelali smo 5-letni poslovni načrt delovanja službe letalske meteorologije, ter finančna poročila o stroških delovanja službe za leto 2008. V okviru meteorološkega portala smo dodali vsebine iz letalske meteorologije, ki športnim letalcem ponujajo veliko informacij za načrtovanje letalskih operacij. Enotam kontrole zračnega prometa MORS/SV smo omogočili dostop do meteoroloških produktov, ki jih potrebujejo za svoje delo. V skladu z ISO standardom 9001/2008 smo v letu 2009 sodelovali pri izvajanju notranjih presoj, izvajali smo sprotno objektivno verifikacijo vremenskih napovedi in s pomočjo novih metod uspeli še izboljšati napoved ključnih vremenskih parametrov. Junij 2010 ARSO 25 / 34