PROJEKTI DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO Portorož, 26.3.2019
CESTNO OMREŽJE V SLOVENIJI Direkcija RS za infrastrukturo je upravljalec glavnih in regionalnih cest, kar pomeni, da izvaja naloge rednega vzdrževanja omrežja, nadgrajuje obstoječe omrežje in načrtuje ter izvaja novogradnje na tem omrežju. Kategorija ceste Upravljavec Avtoceste in hitre ceste 789 DARS d.d. Glavne ceste 807 DRSI Regionalne ceste 5.130 DRSI
KOLESARSKO OMREŽJE V SLOVENIJI Direkcija RS za infrastrukturo vzpostavlja tudi državno kolesarsko omrežje, ki ga tvorijo tako označene povezave po obstoječi infrastrukturi (kolesarji so vodeni s prometno signalizacijo) kot tudi ločene, posebej grajene kolesarske površine. V obdobju 2015 2018 je bilo vzpostavljeno državno kolesarsko omrežje v dolžini 318 km, v gradnji je 20 km kolesarskih povezav, pripravlja se dokumentacijo za vzpostavitev nadaljnjih 230 kilometrov državnega kolesarskega omrežja. Kolesarsko omrežje.
ŽELEZNIŠKO OMREŽJE V SLOVENIJI Omrežje javne železniške infrastrukture obsega 1.207 km železniških prog s pripadajočimi objekti. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) izvaja vlaganja v to omrežje, upravljalec omrežja pa so Slovenske železnice. 1.207,70 km 607,79 km 599,91 km 605,30 km 333,54 km 874,16 km
MIO EUR DIREKCIJA RS ZA INFRASTRUKTURO Za izvedbo vlaganj v cestno, kolesarsko in železniško omrežje Direkcija RS za infrastrukturo vodi več kot 800 različno obsežnih NRP projektov (projektov, ki so del Načrta razvojnih programov RS). 800 700 600 500 400 Realizacija DRSI v letih 2015 2018 in rebalans ter veljavni plan 2019 719 407 504 622 627 706 300 200 100 0 2015 2016 2017 2018 Rebalans 2019 Veljavni plan 2019
MIO EUR CESTNO OMREŽJE V SLOVENIJI Vlaganja v cestno infrastrukturo za obdobje 2008 2019 350 300 290 250 247 247 221 213,7 247,1 200 189 178 170 150 147 146 149 134 100 50 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 rebalans 2019 reb+prenos
Število kilometrov Število objektov CESTNO OMREŽJE V SLOVENIJI VLAGANJA V CESTNO INFRASTRUKTURO Preplastitve in obnove voziščnih konstrukcij ter modernizacije cest Premostitveni objekti 180 160 164,5 146,4 35 30 29 29 140 120 100 91,7 125,43 25 20 20 26 80 60 40 20 8,3 30,12 15 10 5 6 12 0 2014 2015 2016 2017 2018 Plan 2019 0 2014 2015 2016 2017 2018 Plan 2019
DIREKCIJA RS ZA INFRASTRUKTURO v 2018 CESTNO OMREŽJE Rekordno število hkrati odprtih gradbišč Rekordna višina vlaganj v cestno omrežje Rekorden obseg izvedenih del ŽELEZNIŠKO OMREŽJE Projekt nadgradnje proge na odseku Pesnica Šentilj državna meja v 50 dneh: 11 kilometrov popolne obnove proge, obnovljen železniški predor v Šentilju, zgrajena nova podhoda železniških postaj Pesnica in Šentilj. Dela so potekala 24 ur/ dan, na gradbišču pa je bilo 400 delavcev in več kot 200 kosov gradbene mehanizacije
PLAN VLAGANJ V CESTE Z obstoječo dinamiko vlaganj v cestno infrastrukturo, bodo do leta 2023 v znatnem obsegu obnovljene glavne in regionalne ceste, hkrati pa bo z novogradnjami (predvsem z obvoznicami) narejen tudi korak naprej v razvoju omrežja, izboljšanju pretočnosti omrežja, krajšanju potovalnih časov in povečanju prometne varnosti. Načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2018-2023, v okviru katerega je bil za področje cest pripravljen 6 letni operativni program (drsni plan), ki bo zagotavljal stabilen in bolj enakomeren obseg investicij v cestno infrastrukturo med drugim obsega: 154 projektov ureditev cest skozi naselja 79 ureditev križišč 27 modernizacij odsekov cest 73 odsekov za obnovo vozišč 88 rekonstrukcij odsekov cest 166 obnov, sanacij, nadomestnih gradenj premostitvenih objektov 43 geotehničnih projektov 30 projektov vezanih na izgradnjo kolesarskih poti 72 novogradenj cest
PLAN VLAGANJ V CESTE OBVOZNICE IN NOVOGRADNJE Obvoznica Murska Sobota Obvoznica Kidričevo Zahodna obvoznica Maribor (Streliška Kardeljeva) Cesta Proletarskih brigad Limbuška v Mariboru Slovenske Konjice Oplotnica Navezovalna cesta na obvoznico Ilirska Bistrica Novogradnja Zidani most Hrastnik Navezovalna cesta Ljubečna AC priključek Celje Obvoznica Bled..
PLAN VLAGANJ V CESTE REKONSTRUKCIJE Bovec Kobarid (osn. Žaga in Kobarid) Ribnica Podvelka Bohinjsko jezero Jereka Regionalne ceste R1-210/1108 Kranj (Primskovo Labore) Rekonstrukcija ceste Kranj Škofja Loka Ljubljana Polhov Gradec Postojna Jelšane Pivka Zagorje Gonjače-Šmartno R2-425/1265 Mežica Črna na Koroškem Šentjur Dobovec Rekonstrukcija Trbovlje Most čez Savo.
PLAN VLAGANJ V CESTE PREMOSTITVENI OBJEKTI Inundacija Ljutomer Most čez Tolminko v Tolminu Most čez Oplotnišnico v Oplotnici (MB0141) Most čez Mlinco v Krajah Most čez Črnec v Počehovi Viadukt čez Cenovo gubo pri Tržiču Most čez Savinjo v Letušu Most čez Veliko Krko pri Krplivniku Most preko hudournika pri Šubci Most čez Savo v Tacnu Most čez Pesnico v Senarski Most čez Bolsko v Brodeh
PLAN VLAGANJ V CESTE RAZLIČNI UKREPI NA VOZIŠČIH Vrhnika Borovnica Podpeč Zidani Most Radeče Ljubljana Polhov Gradec Livek Livške Ravne Polhov Gradec Dobrova Sveti Anton Gračišče Branik Štanjel Cesta na Kope Livek Idrsko Razdrto - Podnanos Dobliče Sv. Ana Stari trg Spuhlja Ormož Solčava Logarska dolina
PLAN VLAGANJ V CESTE REKONSTRUKCIJE KRIŽIŠČ Krožišče pri KPD na Igu Krožišče Kozje-industrijska cona Krožišča Iskra, ABK in Bazara Krožišče v Šentilju Križišče Tupaliče Rekonstrukcija križišča Poljane v Gorenji vasi Moravske toplice Krožišče Reška in Titova v Postojni Križišče pri osnovni šoli Škofljica Bistrica ob Sotli Črnolica: Krožišče Kozje
MIO EUR ŽELEZNIŠKO OMREŽJE V SLOVENIJI Vlaganja v železniško infrastrukturo za obdobje 2008 2019 450 427,5 400 350 334,2 335,2 300 290,2 250 200 150 138 132 168 135 199,9 136,7 171,5 222,1 100 100,8 50 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 rebalans 2019 reb+prenos
INVESTICIJE V ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO V FP 2007 2013 V letih ob 2008 do 2015 je bilo za investicije in investicijsko vzdrževanje železniške infrastrukture namenjenih 1,6 milijarde evrov, od tega je bilo 416,2 milijona evrov sredstev pridobljenih iz EU.
INVESTICIJE V ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO V FP 2014 2020 Z načrtovano dinamiko vlaganj v železniško infrastrukturo, bodo do zaključka tekoče finančne perspektive obnovljene vse železniške proge, ki ležijo na vseevropskih (TEN-T) koridorjih. Skozi Slovenijo od Kopra do Šentilja oz. Hodoša potekata dva mednarodna železniška transportna koridorja: Baltsko-jadranski koridor, ki je najpomembnejša cestna in železniška os v srednji in Mediteranski Evropi, in Mediteranskem koridorju. Z aktivnostmi, ki jih Direkcija vodi za zagotovitev pretočnosti potniškega in tovornega prometa, torej nadgradnjo in modernizacijo slovenskega železniškega omrežja, se hkrati zasleduje cilj povečanja konkurenčnosti mednarodnih koridorjev. Osnovni pogoj, da bo Slovenija tudi po letu 2023 zagotavljala konkurenčnost mednarodnih koridorjev, je namreč moderniziracija glavnih prog tako, da bo zagotovljena introperabilnost z evropskim železniškim omrežjem to pomeni enake prevozne standarde, kot so osna obremenitev, prosti profil, vozna mreža, operativno vodenje železniškega prometa ter poenotenje tehničnih sredstev za nadzor in vodenje vlakov.
NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE ZIDANI MOST CELJE PROJEKTI V IZVEDBI Nadgradnje treh odsekov železniške proge (Zidani Most Rimske Toplice, Rimske Toplice Laško in Laško Celje) Nadgradnje treh železniških postaj (Celje potniška in tovorna, Laško in Rimske Toplice) Gradnja novih peronov na postajah in izvennivojskih dostopov za potnike na peron Gradnja novega cestnega mostu čez Savinjo Ukinitev nivojskih prehodov ter gradnja 2 podvozov ter povezovalnih cesta Postavitev cca. 3,5 km novih protihrupnih ograj Nadgradnja signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os) Povečanje prepustne zmogljivosti proge iz 328 na 354 vlakov/dan Povečanje prevozne zmogljivosti proge iz 20,56 na 24,41 neto ton/leto FINANCIRANJE Ocenjena vrednost projekta: 282,4 mio EUR EU sredstva - Instrument za povezovanje Evrope: 90,6 mio EUR TRAJANJE PROJKETA 2016-2020
NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE MARIBOR ŠENTILJ PROJEKTI V IZVEDBI Nadgradnja obstoječega tira in vozne mreže na odsekih Maribor Počehova in Pesnica Šentilj državna meja Nadgradnja železniških postaj Maribor Tezno, Maribor, Pesnica, Šentilj in postajališča Cirknica Ureditev križanj cest z železnico Rekonstrukcija obstoječega predora Šentilj Ureditev protihrupne zaščite ob obstoječem tiru Gradnja nove trase za bodočo dvotirnost na odseku Počehova Pesnica: - gradnjo novega predora Pekel - gradnjo novega viadukta Pesnica Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os) Povečanje prepustne zmogljivosti proge iz 63 na 84 vlakov/dan, Povečanje prevozne zmogljivosti proge 7,1 na 8,89 neto ton/leto FINANCIRANJE Ocenjena vrednost projekta: 253,7 mio EUR EU sredstva - Instrument za povezovanje Evrope: 101 mio EUR TRAJANJE PROJKETA Obstoječa trasa: 2018-2020 Nova trasa (predor Pekel, nadvoz Pesnica): 2022
NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE POLJČANE SLOVENSKA BISTRICA PROJEKTI V IZVEDBI Nadgradnja odseka Poljčane Slovenska Bistrica v dolžini 3,19 km Nadgradnja železniških postaj Poljčane in Slovenska Bistrica Gradnja novih peronov na postajah in izvennivojskih dostopov za potnike na peron Ukinitev nivojskega prehoda na postaji Poljčane in gradnja novega podvoza Ukinitev dveh nivojskih prehodov v Sp. Brežnici na odseku Poljčane Slovenska Bistrica ter gradnja novega nadvoza Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os) Povečanje prepustne zmogljivosti proge iz 165 na 169 vlakov/dan Povečanje prevozne zmogljivosti proge na 11,95 neto ton/leto FINANCIRANJE Ocenjena vrednost del: 50,2 mio EUR EU sredstva - Instrument za povezovanje Evrope: 11,9 mio EUR TRAJANJE PROJKETA 2017-2019
GRADNJA ETCS SISTEMA PROJEKTI V IZVEDBI Nadgradnja signalnovarnostnih naprav s čimer bo vzpostavljen enoten in standardiziran podsistem, ki zagotavlja interoperabilnost signalizacije in komunikacij na evropskih železniških omrežjih. ETCS - European Train Control System - evropski sistem za nadzor in vodenje vlakov Vgradnja ETCS sistema nivoja 1 na odsekih železniških prog: - d.m. Dobova-Zidani Most - Pragersko Maribor - Maribor Šentilj d.m. Poenotenost evropskega železniškega sistema ter interoperabilno odvijanje železniškega prometa na teh odsekih železniških prog in s tem povečanje konkurenčnosti železniškega prometa. FINANCIRANJE Ocenjena vrednost projekta: 16,74 mio EUR EU sredstva - Instrument za povezovanje Evrope : 6,3 mio EUR TRAJANJE PROJKETA 2017-2023
NADGRADNJA VOZLIŠČA PRAGERSKO PROJEKTI V IZVEDBI Nadgradnja in posodobitev vozlišča Pragersko Nadgradnja tirov in tirnih naprav, signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav (SVTK) in vozne mreže Gradnja dveh peronov Ureditev dostopa potnikov na perone Gradnja cestnega podvoza skozi Pragersko Ureditev protihrupnih ograj Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os) Izboljšanje tehničnih in tehnoloških parametrov postaje in vozlišča Zagotovitev ustreznega priključevanja na modernizirano železniško progo Pragersko-Ormož- Hodoš FINANCIRANJE Ocenjena vrednost projekta: 88,9 mio EUR EU sredstva - Evropski sklad za regionalni razvoj : 40 mio EUR TRAJANJE PROJKETA 2019-2021
VARNOSTNO TEHNIČNA NADGRADNJA ŽELEZNIŠKEGA PREDORA KARAVANKE PROJEKT V PRIPRAVI Odstranitev dvotirne in izgradnja enotirne proge v predoru Izvedba sanacije poškodovanih delov konstrukcije predorske cevi Izvedba intervencijskega hodnika po celotni dolžini predora Ureditev vozne mreže in SV naprav Ureditev sodobnih TK sistemov med centri vodenja železniškega prometa v predoru na slovenski in avstrijski strani ter železniškimi vozili Izvedba ustreznih sistemov za zagotovitev varnosti železniškega prometa s področja požarne varnosti v predoru in varnega ter učinkovitega reševanja v primeru nesreč. Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os) Izboljšati varnostno - tehnične pogoje v predoru Karavanke Zagotovitev pogojev za doseganje hitrosti vsaj 100 km/h FINANCIRANJE Slovenije. Vrednost ukrepov je ocenjena na dobrih 100 mio EUR TRAJANJE PROJKETA Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije. Izvedbe del: 2020-2021
ŽELEZNIŠKA PROGA LJUBLJANA KRANJ JESENICE D.M. PROJEKTA V PRIPRAVI IZVEDBA UKREPOV NA ŽELEZNIŠKI PROGI LJUBLJANA JESENICE D.M. Izvedena bo obnova oz. nadgradnja odsekov obstoječe proge med železniškima postajama Ljubljana in Jesenice ter obnova oz. nadgradnja glavnih prevoznih tirov na postajah. Izvedba del na odsekih Kranj Lesce Bled Jesenice je predvidena v času zapore tekom nadgradnje železniškega predora Karavanke, predvidoma v letih 2020-21. NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA LJUBLJANA KRANJ JESENICE Poteka faza umeščanja nove železniške proge v prostor na trasi ob obstoječem tiru železniške proge Ljubljana Kranj Jesenice.
NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE LJUBLJANA DIVAČA PROJEKT V PRIPRAVI Vzpostavitev normalnega tehničnega stanja in odprava ozkega grla Povečanje varnosti in urejenosti železniškega prometa Zagotovitev interoperabilnosti in dvig kategorije na D4 Povečanje zmogljivosti proge in progovne hitrosti Povečanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo Odprava in preprečevanje negativnih vplivov na okolje Izvedba del se bo izvajala v več sklopih. Prvi sklop bo predvidoma zajemal: izvedbo nadgradnje železniške proge Ljubljana- Brezovica gradnja postajališča Vnanje Gorice izgradnjo izvennivojskih dostopov na perone na postajah Pivka, Preserje in Borovnica gradnjo dodatnih elektronapajalnih postaj (ENP) in povečanje moči obstoječih ENP ureditev 4 nivojskih prehodov, zavarovanih samo z Andrejevim križem TRAJANJE PROJKETA Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije.
DALJINSKO VODENJE PROMETA PROJEKT V PRIPRAVI Nadgradnja signalno varnostnih naprav za vzpostavitev povezave s centrom vodenja prometa. Pogoj za daljinsko vodenje prometa je gradnja izvennivojskih dostopov na peronsko infrastrukturo in nadgradnja signalno varnostnih naprav za vzpostavitev povezave s centrom vodenja prometa. Posodobitev centrov vodenja prometa Maribor, Postojna in Ljubljana, kar bo omogočalo daljinsko vodenje na vseh progah JŽI Predvidena je obnova SV naprav ter posodobitev zavarovanja nivojskih prehodov Gradnja izvennivojskih dostopov na perone in informacijska oprema na postajah in postajališčih za potnikom prijazne storitve TRAJANJE PROJKETA Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije. Uvedba daljinskega vodenja prometa: do konca leta 2023 na progi Zidani Most- Šentilj-d.m. in na odseku Zidani Most-Ljubljana (do postaje Laze), po letu 2023 na odseku d.m.-dobova-zidani Most ter druge proge JŽI.
PROJEKTI V PRIPRAVI Nadgradnja železniške postaje Ljubljana; Tivolski lok je v fazi priprave projektne dokumentacije. Projekt obsega gradnjo direktne povezave med dvotirno primorsko progo in med enotirnim delom gorenjske proge mimo glavne železniške postaje Ljubljana. Osnovni namen projekta je povečanje pretočnosti prometa, skrajšanje potovalnih časov, izboljšava stabilnosti voznega reda, razbremenitev železniške postaje Ljubljana. Nadgradnja železniške postaje Grosuplje je v fazi priprave projektne dokumentacije. Osnovni namen projekta je odprava ozkega grla železniške postaje Grosuplje po vzpostavitvi prometa vlakov Grosuplje Kočevje, zraven tega pa še skrajšanje potovalnih časov, izboljšava stabilnosti voznega reda, povečanje stopnje varnosti prometa, učinkovitejše vodenje prometa itd. Nadgradnja železniške proge Divača Sežana d.m. (Trst) je skupni slovensko-italijanski projekt. Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije za nadgradnjo obstoječe železniške proge Divača Sežana d.m., za zagotovitev interoperabilnosti in izpolnjevanja TEN-T standardov za jedrno omrežje. Predvideni cilji in ukrepi, ki bodo pripomogli k optimalnejšemu odvijanju železniškega prometa, so predvsem povečanje progovne hitrosti oz. krajši časi potovanja, možnost obratovanja daljših tovornih vlakov, povečanje pretočnosti prometa, skrajšanje potovalnih časov, izboljšanje stabilnosti voznega reda itd.
MIO EUR MIO EUR TVEGANJA IN IZZIVI TVEGANJA Stabilno financiranje vlaganj v daljšem časovnem obdobju Pridobivanje različnih soglasij potrebnih za začetek izvedbe Postopki javnega naročanja 350 300 250 200 150 100 50 Vlaganja v cestno infrastrukturo za obdobje 2008-2019 290 247 247 221 189 178 170 147 146 149 134 247,1 213,7 IZZIVI 0 V letu 2018 so bila izvedena rekordno visoka vlaganja v cestno omrežje. Za leto 2019 so za področje cestnega omrežja sklenjene pogodbe višini pričakovanih sredstev po sprejemu rebalansa, v teku je oddaja del za leto 2020 in priprava projektov za prihodnja leta. Na železniškem omrežju sta glavna izziva prihodnjega obdobja prenova predora Karavanke in hkrati dveh odsekov gorenjske proge. Že v kratkem bosta objavljena dva razpisa, v skupni vrednosti ca 100 mio EUR. 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Vlaganja v železniško infrastrukturo za obdobje 2008-2019 138 100,8 132 168 135 199,9 334,2 427,5 136,7 171,5 222,1 335,2 290,2
ZAKLJUČEK