DIPLOMSKO DELO Tehnično varovanje garažnih hiš april 2013 Venčeslav Novak
DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Tehnično varovanje garažnih hiš april 2013 Venčeslav Novak Mentor: pred. Igor Zupančič
KAZALO 1 Uvod... 9 2 Metodološki uvod... 10 2.1 Cilji in namen diplomske naloge... 10 2.2 Opredelitev predpostavk... 10 3 Garažne hiše... 11 4 Kazniva dejanja po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije... 13 4.1 Kaznivo dejanje... 14 4.2 Kazniva dejanja zoper premoženje... 14 4.2.1 4.2.2 4.2.3 4.2.4 4.2.5 4.2.6 4.2.7 Tatvina... 14 Velika tatvina... 14 Rop... 15 Roparska tatvina... 15 Odvzem motornega vozila... 15 Poškodovanje tuje stvari... 16 Požig... 16 5 Statistični podatki na področju kriminalitete... 16 6 Kako lahko sami preprečimo krajo in vlome v vozila... 18 7 Zakonodaja na področju tehničnega varovanja... 19 7.1 Zakon o zasebnem varovanju... 19 7.2 Zakon o graditvi objektov... 21 7.3 Zakon o varstvu pred požarom... 22 7.4 Pravilnik o požarnem redu... 24 7.5 Zakon o varstvu osebnih podatkov... 26 7.6 Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite... 27 7.7 Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb... 28 8 Varnostni sistemi tehničnega varovanja... 29 8.1 Mehansko varovanje... 29 8.1.1 8.1.2 8.1.3 8.1.4 Protivlomna vrata... 30 Mehansko varovanje oken... 30 Dvižna vhodna vrata... 30 Zapornica... 31 9 Protivlomni sistemi... 31 9.1 Alarmna centrala... 32 3
9.2 Senzorji... 33 9.2.1 Notranji infrardeči senzorji premika... 33 9.2.2 Notranji infrardeči 360-stopinjski senzor gibanja... 34 9.2.3 Notranji senzorji premika dvojne tehnologije... 34 9.2.4 Senzorji loma stekla... 34 9.2.5 Magnetni kontakti... 34 9.2.6 Tipkovnice... 35 9.2.7 Sirene... 35 9.3 Videonadzorni sistemi... 36 9.3.1 Kamere... 36 9.3.2 IP videonadzorni sistemi... 37 9.3.3 AVL Robotiziran videonadzorni sistem... 37 9.3.4 Vrtljive videokamere... 37 9.3.5 Fiksne videokamere... 38 9.4 Monitor... 38 9.5 Snemanje in arhiviranje... 38 9.6 Požarni red in požarna varnost... 38 10 Javljalniki požara... 40 11 Gasilna sredstva... 42 11.1 Gasilni aparati... 42 11.1.1 Ročni gasilniki z ogljikovim dioksidom CO2... 43 11.1.2 Ročni gasilniki s prahom... 43 11.1.3 Gasilni aparati s peno... 44 11.1.4 Gasilni aparati z vodo... 44 11.1.5 Hidranti... 44 11.1.6 Šprinkler sistemi... 46 11.2 Ventilacijski sistemi... 46 11.2.1 Javljalniki ogljikovega monoksida in javljalniki eksplozivnih plinov... 47 11.2.2 Detekcijske in indikacijske enote... 48 12 Garažne hiše v Sloveniji... 50 13 Opis garažne hiše... 50 14 Primeri tehničnega varovanja garažne hiše... 51 14.1 Prvo nadstropje garažne hiše... 52 14.2 Drugo nadstropje garažne hiše... 52 14.3 Tretje nadstropje garažne hiše... 53 4
15 Primer varovanja garažne hiše... 54 15.1 Primer varovanja... 54 16 Zaključek... 56 17 Uporabljeni viri... 57 18 Priloge... 60 5
KAZALO SLIK Slika 1: Garažna hiša Europark v Mariboru... 12 Slika 2: Zapornica... 31 Slika 3: Alarmna centrala... 33 Slika 4: Zunanja sirena z LED-bliskavico... 35 Slika 5: Posnetek fiksne kamere v garažni hiši... 37 Slika 6: Znak za smer evakuacije v garažni hiši... 40 Slika 7: Požarni javljalniki... 41 Slika 8: Ročni gasilnik s prahom... 43 Slika 9: Hidrantna omarica pritrjena na zid... 45 Slika 10: Novejši potisni sistem prezračevanja garažnih hiš... 47 Slika 11: Javljalnik ogljikovega monoksida in drugih plinov... 48 Slika 12: Detekcijska in indikacijska enota za lažje parkiranje... 49 Slika 13: Garažna hiša... 51 Slika 14: Tehnično varovano prvo nadstropje garažne hiše... 52 Slika 15: Tehnično varovano drugo nadstropje garažne hiše... 52 Slika 16: Tehnično varovano tretje nadstropje garažne hiše... 53 KAZALO TABEL Tabela 1: Kazniva dejanja zoper premoženje za leti 2010 in 2011... 17 Tabela 2: Katero gasilno sredstvo bomo uporabili je odvisno od gorljivega materiala42 6
Povzetek Pri gradnji garažne hiše gre za izjemno zahteven projekt, ki obsega projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objekta. Projekt je eden osnovnih elementov vsake gradnje, kar velja posebej za projekte tehničnega varovanja: mehansko varovanje, protivlomni sistem, videosistem, kontrolo pristopa, odkrivanje hlapov eksplozivnih plinov in protipožarni sistem. Varovanje premoženja postaja v današnjih časih naraščajočega kriminala vse bolj pomembno. Najučinkovitejše varovanje garažne hiše je kombinacija mehanskega in tehničnega varovanja. Sistemi tehničnega varovanja so skoraj v celoti zamenjali prisotnost varnostnika, vendar bo njegovo posredovanje v primeru nezaželenih dogodkov vedno potrebno. Zaradi čedalje večjega razvoja tehnologije, težnje po čim večji zanesljivosti in dostopni ceni pa v mnogih primerih človeka odlično nadomesti tehnično varovanje. Sistem tehničnega varovanja mora biti ustrezno načrtovan, nevpadljivo vključen v objekt ali okolje, uporaba le-tega pa učinkovita. Kljub uporabi tehničnih sredstev za uspešno varovanje potrebujemo strokovne in odgovorne osebe. V Sloveniji obstaja več kot sto podjetij zasebnega varovanja, ki imajo licenco za varovanje objektov, med katere sodijo tudi garažne hiše. Garažne hiše so opremljene z najsodobnejšo parkirno tehnologijo, barvne etaže omogočajo boljšo orientacijo, široka parkirna mesta pa zagotavljajo udobno parkiranje njihovim uporabnikom. Tehnično varovanje garažnih hiš je v času gospodarske krize še toliko bolj pomembno, saj število kaznivih dejanj narašča. Za zmanjšanje kriminalitete pa lahko veliko storimo sami s samozaščitnimi ukrepi, ko pustimo svoje vozilo parkirano v garažni hiši. Ključne besede: sistemi tehničnega varovanja, garažna hiša, zakonodaja, kriminaliteta, kazniva dejanja, tehnična sredstva. 7
Summary Technical security of parking houses The building of a parking house is a very demanding project that includes projecting, building and maintaining of the object. Project is one of the key elements of each construction, and that applies especially for the project of technical security: mechanical security, anti-burglary systems, video systems, access control, detection of the fumes of explosive gases and fire protection systems. Property protection is becoming even more crucial in today's times with the increasing criminal rate. The most effective security for parking houses is a combination of mechanical and technical security. Systems of technical security have almost completely replaced the presence of a security guard, but his intervention will be always necessary in the events of unwanted events. But because of the development of technology, aspiration for greater reliability and price efficiency, we can perfectly replace the human with systems of technical security. The system of technical security has to be efficiently developed, imperceptible included in the object or surroundings and its use has to be efficient. Regardless of the use of technical systems, we also need expert and responsible personnel. There are over one hundred security firms in Slovenia, that have a license for building security, which includes also parking houses. Parking houses are equipped with the latest parking technology, different colors through floors give us better orientation and broad parking spaces assure easy parking for the costumers. Technical security of parking houses is even more important in the times of economic crisis, because we see a growth of criminal activity. But also we can do a lot for decreasing of criminal activity with self-protection measures, when we leave our car in the parking house. Keywords: systems of technical security, parking house, law, criminality, criminal act, technical means. 8
1 Uvod Že skoraj vsak član v družini ima lasten avto, zato pa kaj hitro nastane problem, kje parkirati jeklenega konjička. Mesta, ki so želela zmanjšati gostoto avtomobilov v svojih mestnih središčih in odpraviti problem pomanjkanja parkirnih mest, so bila prisiljena uvesti nove rešitve v zagotovitvi le-teh. V teh primerih se je kot najustreznejša rešitev izkazala gradnja garažnih hiš, ki so povečala število parkirnih mest in pripomogla k odstranitvi velikega števila avtomobilov iz samih centrov ter pripomogla k večji prepustnosti prometa v mestih. S tem ko smo razbremenili mestna jedra pred problemom parkiranja, pa je potrebna toliko večja previdnost pri izvajanju tehničnega varovanja garažnih hiš. Varovanje ljudi in premoženja pomeni varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, ki so na varovanem območju, ter premičnega in nepremičnega premoženja z varnostniki in sistemi tehničnega varovanja. V Sloveniji je več kot sto podjetij zasebnega varovanja (Varnost Maribor, Sintal, Prosignal...), ki imajo licenco na področju zasebnega varovanja. Ker vrednosti vozil presegajo tudi vrednost nekaterih nepremičnin in ker vozila vozimo ljudje, se je treba zavedati, da je treba tehnično varovanje zaupati tistim, ki to stvar zares obvladajo. Tu predvsem mislim na zasebna podjetja, ki delujejo v skladu s pooblastili in licencami zasebnega varovanja. K varnosti v garažnih hišah lahko veliko pripomoremo tudi sami. Zato je potrebno dvigniti varnostno kulturo voznikov, ki se odločajo za parkiranje v garažnih hišah. Saj mislim, da za preprečitev neljubih dogodkov, ki se lahko pripetijo zaradi naše malomarnosti, lahko največ storimo sami. Današnja izvedba varovanja mora biti kvalitetna, kar pomeni, da mora biti skrbno in strokovno načrtovana, uporabljena pa morajo biti primerna tehnična sredstva. Strokovno načrtovanje vključuje izbiro oblike varovanja in kvalitetno projektiranje. V diplomski nalogi bom opisal pojem garažne hiše, statistične podatke kriminalitete v garažnih hišah, zakonodajo, varnostne sisteme mehanskega in tehničnega varovanja in na koncu naredil primer tehničnega varovanja garažne hiše. 9
2 Metodološki uvod 2.1 Cilji in namen diplomske naloge Namen diplomske naloge je prikazati, zakaj je s stališča varnosti pomembno dobro varovanje garažnih hiš z različnimi sistemi tehničnega varovanja. Raziskal bom, kdo lahko pri nas sploh izvaja tehnično varovanje, kakšne so omejitve na področju zakonodaje in same sisteme tehničnega varovanja. Cilj diplomske naloge je prikazati, kako pomembno je dobro organizirano varovanje garažnih hiš, in raziskati prednosti in pomanjkljivosti sistemov tehničnega varovanja. 2.2 Opredelitev predpostavk V Sloveniji vsako leto na novo zgradijo garažno hišo. Ker gre za zelo velik in zahteven projekt, je potrebno upoštevati zakonodajo. S sistemi tehničnega varovanja poskušamo zmanjšati in preprečiti marsikakšen neprijeten dogodek. V diplomski nalogi bom poskušal raziskati, kako s pravilno vgraditvijo sistemov tehničnega varovanja izkoristimo največjo mero varnosti. S tem pa tudi zadovoljstvo strank, ki se odločijo za parkiranje v garažni hiši. 1. Predpostavka: Veliko garažnih hiš v Republiki Sloveniji je pomanjkljivo tehnično varovanih. 2. Predpostavka: Z varnostnimi sistemi zmanjšamo kriminaliteto v garažnih hišah. 3. Predpostavka: Lastniki in uporabniki zaprtih garaž v garažnih hišah kopičijo gorljivo blago in požarno ogrožajo garažne hiše zaradi nevarnosti vžiga in hitrega širjenja požara. 10
3 Garažne hiše Zaradi vedno večjega števila avtomobilov in pomanjkanja parkirišč je bila nujna izgradnja garažnih hiš. Tako lahko na manjši površini izkoristimo višino gradnje ali gradnjo v podzemlje. Danes imamo v Sloveniji veliko različnih garažnih hiš v sklopu nakupovalnih centrov, drugih pomembnejših objektov in v mestnih središčih. Garažne hiše ponujajo prijazne, visokokakovostne in raznovrstne storitve, ki jih prilagajajo različnim potrebam strank in hkrati zagotavljajo udobna in varna parkirna mesta za vozila. Obiskovalcem nudijo s tem optimalno rešitev težav pri parkiranju vozil. Garažne hiše so opremljene z najnovejšimi, tehnološko podprtimi informacijskimi, varnostnimi in prometnimi nadzornimi sistemi, ki omogočajo neprekinjeno delovanje in ponudbo različnih možnosti uporabe garažne hiše. Garažne hiše se razlikujejo po velikosti in sami gradnji. Poznamo takšne, ki so grajene v nadstropjih in izkoristimo višino gradnje, ter takšne, ki so grajene pod zemljo. V tujini pa se vedno bolj uveljavljajo robotske garaže, ki vam vaš avto same parkirajo in nato tudi dostavijo. Pri nas je veliko garažnih hiš v sklopu velikih nakupovalnih centrov in na ta način kupcem trgovci omogočijo parkiranje svojih vozil. Te garaže so po navadi tudi brezplačne. Veliko pa je takšnih, kjer uporabnik garažne hiše na vhodu vanjo vzame parkirni listek, odpelje z vozilom in poišče prosto parkirno mesto ter parkira. Ko zapusti garažno hišo, poravna svojo obveznost na avtomatski ali ročni blagajni. Ura parkiranja je od mesta do mesta različna. Garažne hiše omogočajo parkiranje tudi invalidom in mamicam z vozički na zato označenih parkiriščih in se po navadi nahajajo čim bliže vhodu v objekt. Prav tako lahko najamete parkirno mesto mesečno ali letno. To je zanimivo predvsem za tiste, ki nimajo garaž in s tem zavarujejo svoje vozilo pred točo in drugimi vremenskimi nevšečnostmi. Kot zanimivost naj omenim, da je v Sloveniji največja garažna hiša v sklopu nakupovalnega centra Europark v Mariboru z 2600 parkirnimi mesti. Največja na svetu pa je garažna hiša v Kanadi, ki premore kar 20 tisoč parkirnih mest.»po VDI 1 smernicah 2053, delimo garažne hiše po velikosti tlorisne površine na: majhne garažne hiše do 100 m/2, srednje garažne hiše do 1000 m/2 in velike garažne hiše nad 1000m/2«. (Zakonjšek in Knez, 2000) 1 Društvo nemških inženirjev za oblikovanje novih smernic. 11
Slika 1: Garažna hiša Europark v Mariboru (Vir: www.europark.si) Za lažje razumevanje bom v nadaljevanju opisal temeljne pojme, ki se nanašajo na garažne hiše: Garaža je zaprt prostor ali objekt za parkiranje motornih vozil, v bivalni stavbi ali samostojni zgradbi. Hiše, zgrajene po letu 1970, imajo največkrat garaže že v zazidalnem načrtu. Pri starejših hišah garaže dograjujejo ali zanje uporabljajo kletne prostore hiše ali del gospodarskega poslopja. Sodobno načrtovanje v mestih pozna tudi samostojno stoječe garaže v dolgih nizih ali v zasnovi trinivojskega tipa, postavljene v bližino stanovanjskih blokov ali sodobnih sosesk. V večjih mestih se v zadnjih letih vedno bolj poslužujejo gradenj velikih garažnih hiš. Avtomobil je cestno prevozno sredstvo z lastnim pogonom, ki ga poganja bencin ali plinsko olje. Poznamo osebna vozila, tovorna vozila ter vse mogoče kombinirane verzije. Prvi avtomobil, ki ga je gnal parni stroj, je leta 1769 predstavil Nicolas-Joseph Cugnot. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja motor z notranjim izgorevanjem. 12
Velika problema množične uporabe avtomobilov sta: žrtve v prometu zaradi neupoštevanja prometnih predpisov in onesnaževanje z ogljikovim dioksidom ter drugimi ostanki izgorevanja naftnih derivatov, kar proizvajalce sili k iskanju alternativnih goriv oziroma tipov pogona. (Avtomobil, 2012) Tehnična sredstva sistemi tehničnega varovanja so posamezna ali funkcionalno povezana tehnična sredstva in mehanske naprave za varovanje, naprave za protivlomno in protiropno varovanje, kontrolo vstopa, izstopa ali gibanja, pregled oseb, prevoznih sredstev, tovora in prtljage, preprečevanje nasilnega vstopa, samodejno odkrivanje in javljanje nepooblaščene prisotnosti, prenos alarmnih sporočil ter sredstva za obdelavo in arhiviranje teh sporočil (video- in avdionadzor, varnostni alarmi, senzorji in detektorji gibanja, sistemi za nadzor alarmov, kamer in senzorjev), električne, elektromagnetne, magnetne ali biometrične naprave za pristopno kontrolo ter drugi sistemi in naprave, ki so namenjeni varovanju po tem zakonu. Za sisteme tehničnega varovanja po tem zakonu se štejejo tudi drugi sistemi, ki se neločljivo povezani s sistemi tehničnega varovanja po tem zakonu in bi poseg v te sisteme pomenil poseg v sisteme tehničnega varovanja po tem zakonu (varstvo pred požarom, javljanje eksplozivnih in drugih plinov, socialni alarmi, sistemi za detekcijsko merjenje eksplozivnih in strupenih snovi, plinov in par, varnostne blagajne, varnostna vrata, ključavnice, trezorji in sefi) (Zakon o zasebnem varovanju, 2011). 4 Kazniva dejanja po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije V tem poglavju bom predstavil pojem kaznivo dejanje in navedel, katera so kazniva dejanja po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije, ki se lahko pojavijo na področju garažnih hiš. Tu mislim predvsem na kazniva dejanja zoper premoženje in druga kazniva dejanja. 13
4.1 Kaznivo dejanje Kazenski zakonik Republike Slovenije 2 : Kaznivo dejanje- 16. člen Kaznivo dejanje je človekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca. 4.2 Kazniva dejanja zoper premoženje 4.2.1 Tatvina 204. člen (1) Kdor vzame komu tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, se kaznuje z zaporom do treh let. (2) Če je vrednost ukradene stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (3) Pregon za dejanje iz prejšnjega odstavka se začne na predlog. (4) Če je storilec vrnil oškodovancu ukradeno stvar, preden je zvedel, da je uveden kazenski postopek, se mu sme kazen odpustiti. 4.2.2 Velika tatvina 205. člen Storilec tatvine iz prvega odstavka prejšnjega člena se kaznuje z zaporom do petih let: 1) če je storil tatvino tako, da je z vlomom, vdorom ali drugačnim premagovanjem večjih ovir prišel v zaprto stavbo, sobo, blagajno, omaro ali druge zaprte prostore; 2) če sta storili tatvino dve ali več oseb, ki so se združile zato, da bi kradle; 3) če je storil tatvino na posebno predrzen način; 2 Uradni list RS, (55/08). 14
4) če je imel pri sebi kakšno orožje ali nevarno orodje za napad ali obrambo; 5) če je storil tatvino ob požaru, povodnji ali podobni naravni nesreči; 6) če je storil tatvino tako, da je izrabil nemoč ali nesrečo drugega. 4.2.3 Rop 206. člen (1) Kdor vzame tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, tako da uporabi silo zoper kakšno osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Če sta storili rop dve ali več oseb, ki so se združile zato, da bi ropale, ali če je vrednost ukradene stvari velika in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. (3) Če je bilo dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. 4.2.4 Roparska tatvina 207. člen (1) Kdor je zaloten pri tatvini, pa zato, da bi ukradeno stvar obdržal, uporabi proti komu silo ali mu zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Če je vrednost ukradene stvari velika in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. 4.2.5 Odvzem motornega vozila 210. člen (1) Kdor vzame tuje motorno vozilo z namenom, da ga protipravno uporabi za vožnjo, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Poskus je kazniv. (3) Če storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena motorno vozilo uniči, ga napravi nerabnega, ali ga zapusti na neznanem kraju, se kaznuje z zaporom do treh let. 15
4.2.6 Poškodovanje tuje stvari 220. člen (1) Kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi neuporabno, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. (2) Če je povzročena škoda velika, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. (3) Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog. 4.2.7 Požig 222. člen (1) Kdor požge tujo hišo ali drugo stavbo, namenjeno za prebivanje, gospodarsko poslopje ali poslovno stavbo, stavbo ali drugo nepremičnino, ki je v javni rabi, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. (2) Če so požgane stvari iz prejšnjega odstavka last tistega, ki je požgal, ravnal pa je iz zlobnih ali drugih nizkotnih nagibov, se kaznuje z zaporom do petih let. (3) Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. (4) Če sta dejanje iz prvega odstavka tega člena storili dve ali več oseb ali če je požgana stvar posebnega kulturnega pomena, naravna vrednota ali velike vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let. 5 Statistični podatki na področju kriminalitete Konec leta 2011 je bilo v Sloveniji 1.066.500 3 registriranih osebnih avtomobilov, to je 4.849 ali 0,5 % več kot konec leta 2010. Če upoštevamo samo osebne avtomobile, ki so jih uporabljale fizične osebe (1.011.421), je bilo v letu 2011 v Sloveniji 492 registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev. V Sloveniji letno ukradejo okoli 1500 motornih vozil, od tega ji več kot 60% na območju Policijske uprave Ljubljana. Večina avtomobilov je v Sloveniji ukradenih med 23. uro zvečer in 5. uro zjutraj. Za tatove so najbolj zanimiva vozila znamk 3 Podatek Statističnega urada Republike Slovenije. 16
Volkswagen in Renault, bistveno pa ne zaostajajo tudi vozila znamk Audi, Mercedes, BMW, Opel in drugih. Dražji avtomobili praviloma končajo v tujini, najbolj priljubljene so vzhodnoevropske države in države Bližnjega vzhoda. Vozila nižjega in srednjega cenovnega razreda, ki v 80 % ostajajo v Sloveniji, pa po podatkih policistov kradejo predvsem slovenski državljani in jih prodajajo po delih. Policiji uspe izslediti le četrtino ukradenih vozil. Če upoštevamo, da je letno registriranih vozil približno 1.000.000, je možnost, da storilci vzamejo prav vaše vozilo, majhna, kar potrjuje tudi podatek, da je delež ukradenih in odvzetih motornih vozil na 100.000 prebivalcev v Sloveniji eden najnižjih v Evropski uniji. Tabela 1: Kazniva dejanja zoper premoženje za leti 2010 in 2011 4 Vrsta kaznivega dejanja Št. kaznivih dejanj Porast /upad (v %) Št. preiskovanih KD Delež preiskanih KD (v %) 2010 2011 2010 2011 2010 2011 Poškodovanje tuje stvari 4.713 4.548-3,5 1.041 965 22,1 21,2 Tatvina skupaj 5 42.292 44.009 4,1 7.439 7.432 17,6 16,9 vlom 13.085 13.363 2,1 1.854 1.799 14,2 13,5 drzna tatvina 588 716 21,8 177 226 30,1 31,6 tatvina motornega vozila 529 522-1,3 76 85 14,4 16,3 druge tatvine 28.090 29.408 4,7 5.332 5.322 19,0 18,1 Rop 463 402-13,2 182 168 39,3 41,8 Roparska tatvina 89 81-9,0 55 49 61,8 60,5 Zatajitev 1.410 1.616 14,6 765 852 54,3 52,7 Klasična goljufija 3.807 2.894-24,0 3.576 2.554 93,9 88,3 Požig 53 49-7,5 17 16 32,1 32,7 Druga kazniva dejanja 1.490 1.483-0,5 1.296 1.273 87,0 85,8 SKUPAJ 54.317 55.082 1,4 14.371 13.309 26,5 24,2 Tabela 1 prikazuje število kaznivih dejanj zoper premoženje, ki jih je bilo leta 2011 55.082 (54.317) ali za 1,4 % več kot leta 2010, preiskanih pa 24,2 %. Leta 2010 pa je bil delež preiskanih kaznivih dejanj 26,5 %. Prav posebne evidence, koliko kaznivih dejanj se je zgodilo v garažnih hišah, policija ne vodi. Tovrstna kazniva dejanja postajajo tudi zahtevnejša za preiskovanje. 4 Kazniva dejanja zoper premoženje, brez istovrstnih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. 5 Kazniva dejanja po 204. in 205. čl. Kazenskega zakonika. 17
Statistični podatki obsegajo samo policiji znana (prijavljena in odkrita) kazniva dejanja in zato ne odražajo v celoti varnostnih razmer v določenem obdobju. Obstaja namreč t. i. temno polje kriminalitete, o katerem policijska statistika ne govori. Storilci dobro poznajo metode in tehnike prikrivanja ter uničevanja sledi, njihova vse večja mobilnost še dodatno otežuje preiskovanje (Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, 2012). 6 Kako lahko sami preprečimo krajo in vlome v vozila Vgrajevanje raznih varnostnih sistemov in naprav za zaklepanje v vozilo je lahko samo dobro, če so pravilno montirani. Vendar je še mnogo drugih načinov, kako si pomagate sami in vlomilcu preprečite njegovo delovanje. Kar 20 % tatvin se zgodi na javnih površinah. Število kraj vozil narašča, raziskave pa ne kažejo na trend upadanja tovrstnega kriminala. Statistika kaže, da je vozilo z vgrajenim avtoalarmom zelo redka tarča tatov. To kaže na pomembnost avtoalarma v vozilu. Še bolj kot alarmne naprave se mi zdi pomembno človekovo zavestno ravnanje pri zapuščanju vozila. Zato je pomembno, da lahko za varnost svoje lastnine storimo največ sami. Nekaj samozaščitnih nasvetov, ko zapustite vaše vozilo v ali ga parkirate izven garažne hiše:»kadar zapustite svoje vozilo, vedno zaklenite vse ključavnice, tudi tisto na pokrovčku za natakanje goriva. Vedno, celo v svoji garaži, izvlecite ključ za vžig in se prepričajte, ali je volan blokiran. Vedno s premislekom parkirajte tam, kjer je dobra razsvetljava in mnogo ljudi. Če že ne morete odnesti iz vozila vseh vrednih predmetov, jih vsaj skrijte ali pa jih dajte v prtljažnik. Nikdar ne puščajte v vozilu kreditnih kartic, čekovnih knjižic in avtomobilskih dokumentov. 18
Vedno vključite alarmno napravo, četudi zapustite svoje vozilo le za kratek čas. Po možnosti vedno odnesite s seboj radijski aparat ali ga vsaj prekrijte. Če to ni mogoče, vgradite posebno alarmno napravo. Potisnite navznoter radijsko anteno, ki je zelo privlačna za vandale«. (Pollard, 1994: 20) In zapomnite si nekaj: Vlom v vaš avto lahko storilec izvrši v manj kot desetih sekundah. Vozilo vam lahko ukradejo v manj kot petih minutah. 7 Zakonodaja na področju tehničnega varovanja V naslednjem poglavju bom predstavil zakonodajo, ki se nanaša na področje tehničnega varovanja garažnih hiš. Tu sta potrebna striktno izvajanje zakonov in kontrola posameznih inšpekcijskih služb na svojem področju. Ker lahko zaradi malomarnega izvajanja zakonov pride do nepotrebnih žrtev in poškodovanja lastnine. Zakonodaja na področju tehničnega varovanja je dobro urejena. 7.1 Zakon o zasebnem varovanju Zakon o zasebnem varovanju 6 ureja pravice in obveznosti gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, državnih organov, zavodov, javnih agencij ter drugih pravnih in fizičnih oseb na področju varovanja, ki ga ne zagotavlja država. Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja na varovanem območju, določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, ki se opravlja v oblikah, določenih s tem zakonom. Zasebno varovanje opravlja, ga ponuja ali o njem svetuje v okviru svoje usposobljenosti kot pridobitno dejavnost za naročnike na podlagi pogodbenega odnosa gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima registrirano dejavnost, ima veljavno licenco in izpolnjuje pogoje za opravljanje zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom. 6 Uradni list RS, (17/11). 19
Zasebno varovanje se lahko opravlja v naslednjih oblikah varovanja (vrste licenc): varovanje ljudi in premoženja, varovanje oseb, prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, varovanje javnih zbiranj, varovanje prireditev v gostinskih lokalih, upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, načrtovanje sistemov tehničnega varovanja, izvajanje sistemov tehničnega varovanja. Imetnik licence ima pravico opravljati določeno obliko zasebnega varovanja z dnem vročitve certifikata o licenci. Obliko, ceno in vsebino certifikata o licenci določi minister. Imetnik licence sme opravljati zasebno varovanje samo z varnostnim osebjem, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu. Z varnostnim osebjem mora biti sklenjeno delovno razmerje pred opravljanjem zasebnega varovanja. Zasebno varovanje je treba opravljati v skladu s sprejetimi in objavljenimi slovenskimi nacionalnimi standardi. Varnostno osebje je strokovno usposobljeno glede na vrsto dela, ki ga opravlja po tem zakonu, če ima: - opravljen izobraževalni program s področja zasebnega varovanja, v skladu s predpisi, ki urejajo javne izobraževalne programe; - opravljeno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, kot ga določa ta zakon, in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja zasebnega varovanja v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije, ali na drugi način pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja zasebnega varovanja v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije, če opravljeno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, kot ga določa ta zakon, ni obvezno. 20
UKREPI VARNOSTNIKA Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik, če so ogroženi življenje, osebna varnost, premoženje, če je kršen red ali javni red na varovanem območju, uporabiti naslednje ukrepe: opozorilo, ustna odredba, ugotavljanje istovetnosti, površinski pregled, preprečitev vstopa oziroma izstopa z varovanega območja, zadržanje osebe, uporaba fizične sile in uporaba sredstev za vezanje in vklepanje. INŠPEKCIJSKI NADZOR Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja inšpektorat ministrstva, pristojnega za notranje zadeve. Inšpektorji samostojno opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora, izdajajo odločbe in sklepe v upravnem postopku in odrejajo druge ukrepe v skladu z zakonom. Inšpektorji imajo pri svojem delu pravico vpogleda v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost ali tajnost. Pri tem so zavezani k varovanju teh podatkov. 7.2 Zakon o graditvi objektov Zakon o graditvi objektov 7 ureja pogoje za graditev vseh objektov, določa bistvene zahteve in njihovo izpolnjevanje glede lastnosti objektov, predpisuje način in pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so v zvezi z graditvijo objektov, ureja organizacijo in delovno področje dveh poklicnih zbornic, ureja inšpekcijsko nadzorstvo, določa sankcije za prekrške, ki so v zvezi z graditvijo objektov, ter ureja druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov. Graditev objekta po tem zakonu obsega projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objekta. V nadaljevanju bom razložil nekaj temeljnih pojmov, povezanih z gradnjo objektov, med katere sodijo tudi garažne hiše. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi 7 Uradni list RS, (102/04 in 14/05). 21
pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in ne stanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina. Po prebiranju zakona sem ugotovil, da je garažna hiša nestanovanjska stavba na javni površini. Pri gradnji gre za zahteven objekt, ki se lahko začne graditi po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Tu bi predvsem poudaril, da je pomembno že pri samem projektiranju gradnje objektov vključiti podjetja na področju zasebnega varovanja. Tako lahko že na samem začetku izkoristimo največje prednosti tehničnega varovanja. Podjetja s svojim znanjem in izkušnjami nudijo specializirane projektantske rešitve na področju tehničnega varovanja. 7.3 Zakon o varstvu pred požarom Ta zakon 8 ureja sistem varstva pred požarom. Sistem varstva pred požarom obsega organiziranje, načrtovanje, izvajanje, nadzor ter financiranje dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom. Dejavnosti varstva pred požarom po tem zakonu so raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje ukrepov varstva pred požarom, nadziranje, požarno zavarovanje, gasilstvo, tehnični nadzor vgrajenih sistemov požarne zaščite, dimnikarstvo, požarno varovanje premoženja in druge. Cilj dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom je varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja pred požarom in eksplozijo. Za uresničevanje ciljev iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti: načrtovanje in upoštevanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom; 8 Uradni list RS, (3/07 in 9/11). 22
odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara; varen umik ljudi in živali s požarno ogroženega območja; preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara in eksplozije za ljudi, živali, premoženje in okolje; vzpostavitev ekonomskih razmerij med predpisanimi preventivnimi ukrepi varstva pred požarom in pričakovano požarno škodo. Požar je proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano širi v prostoru in času. Za požar je značilno sproščanje toplote skupaj z dimom, strupenimi plini in plameni. Posledica zelo hitrega gorenja je lahko eksplozija. Pri pripravi prostorskih aktov je treba upoštevati prostorske ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotoviti: pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja; potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev; dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila; vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov, razen eno in dvostanovanjskih stavb, ter lastniki ali uporabniki poslovnih in industrijskih objektov morajo določiti požarni red, ki vsebuje: 1. organizacijo varstva pred požarom; 2. ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne in bivalne razmere, kot so prepoved kajenja, uporabe odprtega ognja ali orodja, ki se iskri, tam, kjer je to prepovedano, odstranjevanje vseh gorljivih snovi, ki niso potrebne za nemoten potek dela, iz požarno ogroženih prostorov in druge ukrepe ter način in kontrolo izvajanja teh ukrepov; 3. navodila za ravnanje v primeru požara; 4. način usposabljanja. V poslovnih, stanovanjskih in industrijskih objektih mora biti del požarnega reda iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena izobešen na vidnem mestu. 23
V objektih iz prejšnjega odstavka morajo biti za primer požara pripravljeni oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom, ki jih je treba vzdrževati v skladu s tehničnimi predpisi in navodili proizvajalca. Evakuacijske poti in prehodi, dostopi, dovozi ter delovne površine za intervencijska vozila morajo biti proste in prehodne. Dostop do opreme, naprav in sredstev za varstvo pred požarom mora biti prost. Za požarno bolj ogrožene objekte in za objekte, v katerih se zbira več ljudi, je treba izdelati tudi požarne načrte in načrte evakuacije ob požaru. Lastnik ali uporabnik takega objekta mora en izvod požarnega načrta izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju, kjer je tak objekt. Gasilska enota lahko požarni načrt uporablja izključno za opravljanje operativnih gasilskih nalog. Za izvajanje splošnih ukrepov varstva pred požarom, določenih za poslovne, industrijske in druge delovne prostore, je odgovoren delodajalec, če ni lastnik objektov ali prostorov, ki jih uporablja. Nadzor nad izvajanjem tega zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Neupoštevanje tega zakona ima lahko katastrofalne posledice za zgradbo in ljudi, ki se nahajajo v njej. Zato je potrebno striktno upoštevanje in izvajanje tega zakona. 7.4 Pravilnik o požarnem redu Ta pravilnik 9 določa objekte, za katere je treba izdelati požarni red, požarni načrt in načrt evakuacije ter vsebino in pogoje za izdelavo požarnega reda 10, požarnega načrta ter načrta evakuacije. Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov in lastniki ali uporabniki poslovnih oziroma industrijskih objektov, v katerih izvajajo dejavnosti skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti, morajo izdelati požarni red za objekte. Lastniki ali uporabniki objektov morajo določiti požarni red, da preprečijo nastanek požara in izboljšajo požarno varnost, ki vsebuje: 9 Uradni list RS, (52/07, 34/11 in 101/11). 10 Glej primer izvlečka požarnega reda v prilogi. 24
1. organizacijo varstva pred požarom, zlasti naloge in odgovornosti zaposlenih oziroma stanovalcev pri preprečevanju nastanka požara; 2. ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne in bivalne razmere, kot so prepoved kajenja, uporaba odprtega ognja ali orodja, ki iskri, tam, kjer je to prepovedano; 3. odstranjevanje vseh gorljivih snovi, ki niso potrebne za nemoten potek dela iz požarno ogroženih prostorov; 4. podatek o predvidenem številu uporabnikov glede na namembnost stavbe oziroma prostorov v njej; 5. ukrepe zaradi nevarnosti eksplozije, gorljivih odpadkov, električnih, plinskih naprav in drugih virov vžiga; 6. ukrepe za varno evakuacijo in hitro intervencijo; 7. druge preventivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom, način in kontrolo izvajanja teh ukrepov; 8. navodila za ravnanje v primeru požara, zlasti naloge in postopke za ukrepanje zaposlenih, obiskovalcev ali gostov oziroma stanovalcev ob nastanku požara, podatke o službah, ki jih je treba obvestiti o požaru, ter naloge in odgovornosti zaposlenih oziroma stanovalcev po požaru; 9. vrste in načine usposabljanja zaposlenih oziroma stanovalcev. Načrt evakuacije je grafični prikaz objekta ali delov objekta s podatki, ki prikazujejo možnost urejenega gibanja oseb na varno mesto ob požaru ali drugi nevarnosti. V njem mora biti vrisan položaj posamezne sobe ali posameznega prostora oziroma točka nahajanja, evakuacijska pot, zbirno mesto, mesta, kjer so nameščene naprave, oprema in sredstva za gašenje ter položaj ročnih javljalnikov požara. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega pravilnika izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. 25
7.5 Zakon o varstvu osebnih podatkov S tem zakonom 11 se določajo pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Varstvo osebnih podatkov je zagotovljeno vsakemu posamezniku ne glede na narodnost, raso, barvo, veroizpoved, etnično pripadnost, spol, jezik, politično ali drugo prepričanje, spolno usmerjenost, premoženjsko stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, državljanstvo, kraj oziroma vrsto prebivališča ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Osebni podatki se lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Videonadzor Določbe tega poglavja se uporabljajo za izvajanje videonadzora, če drugi zakon ne določa drugače. Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje informacije (Videonadzor, 2012): da se izvaja videonadzor; naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja; telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Videonadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb. 11 Uradni list RS, (94/07). 26
Za opravljanje inšpekcijskega nadzora po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, v kolikor ta zakon ne določa drugače. 7.6 Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite S tem pravilnikom 12 se določajo obseg preizkusa, način izdaje potrdila o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, postopek tehničnega nadzora ter pogoji za fizične in pravne osebe, ki preizkušajo vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite. Vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite po tem pravilniku so: sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje; naprave za odkrivanje, javljanje in gašenje v transportnih cevovodih; naprave za odkrivanje, javljanje prisotnosti gorljivih plinov ali par v zraku; vgrajeni gasilni sistemi s tekočimi gasili, plini ali praški; naprave za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem; vgrajene naprave za znižanje koncentracije kisika; avtomatski sistemi za nadzor nad dimom in produkti zgorevanja ter odvod dima in toplote; sistemi za vzpostavljanje nadtlaka zraka v prostorih, katerih osnovni namen je aktivna požarna zaščita; varnostna razsvetljava v celotnem objektu; naprave in oprema, ki služi za pogon in krmiljenje požarnih ali gasilskih dvigal; drugi vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite. S preizkusom vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite se ugotovi, ali sistem izpolnjuje zahtevane značilnosti in kapacitete, ki morajo biti skladne s predpisi in standardi, po katerih je bil sistem projektiran in vgrajen, ter namembnostjo oziroma tehnologijo, kot je bila upoštevana pri izdelavi projektne oziroma tehnične dokumentacije. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega pravilnika izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. 12 Uradni list RS, (45/07). 27
7.7 Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb Ta pravilnik 13 določa tehnične zahteve za prezračevanje in klimatizacijo stavb ter tehnične zahteve za mehanske prezračevalne sisteme, če se ti vgradijo v stavbo. Prezračevalni sistem mora biti projektiran in izveden tako, da pri normalnem vzdrževanju racionalno in nemoteno deluje ves čas uporabe in da je omogočen lahek dostop za čiščenje, vzdrževanje in popravila tega sistema. Nekaj osnovnih pojmov s področja prezračevanja: Prezračevanje je izmenjava odtočnega zraka z zunanjim zrakom v prostorih in doseganje njegove čistosti ter s tem povezanega ugodja oseb v prostorih. Naravno prezračevanje je prezračevanje, pri katerem se izkoriščajo naravne fizikalne lastnosti zraka pri različnih temperaturah v prostorih in zunaj njih, brez uporabe mehanskih naprav. Naravno prezračevanje poteka skozi odprta okna in zunanja vrata, prezračevalne odprtine in prezračevalne kanale ter čim manj nekontrolirano skozi pripire, zidove itn. Mehansko ali prisilno prezračevanje je prezračevanje, pri katerem se zamenjava odtočnega zraka z zunanjim doseže z mehansko napravo, pri klimatizaciji s klimatizacijsko napeljavo. Klimatizacijska napeljava je kombinacija vseh potrebnih komponent, ki zagotavljajo klimatizacijo prostora. Hibridno prezračevanje je prezračevanje, pri katerem se hkrati uporabljata naravno in mehansko prezračevanje. Prezračevalni sistem mora biti projektiran in izveden tako, da pri normalnem vzdrževanju racionalno in nemoteno deluje ves čas uporabe in da je omogočen lahek dostop za čiščenje, vzdrževanje in popravila tega sistema. Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega pravilnika izvajajo inšpektorji, pristojni za graditev. Za zagotavljanje kakovostnega zraka v garažnih hišah se na splošno uporabljata dva sistema prezračevanja, naravno in prisilno prezračevanje. Arhitektura garažnih hiš onemogoča zadostno naravno prezračevanje, kar je predvsem opaziti v starih in slabo vzdrževanih garažnih hišah. Zato so sodobne projektantske smernice usmerjene k 13 Uradni list RS, (42/02). 28
sistemom prisilnega prezračevanja garažnih hiš, ki učinkovito odvedejo onesnažen in dovedejo svež zrak po celotni prostornini garažne hiše.»pri naravnem zračenju morajo biti na obeh nasprotnih stenah (vratih) nameščene odprtine za prečno zračenje. Pri nadzemnih (večjih) morajo biti izvedene odprtine na stranskih stenah na 35 m, pri podzemnih pa na 20 m. Skupni odprti presek mora znašati najmanj 0,06 m2/neto parkirni prostor. Pri majhnih garažah (do 100 m2 površine) zadostujejo odprtine približno 150 cm2/neto parkirni prostor«. (Zakonjšek, Knez, 2000: 25) 8 Varnostni sistemi tehničnega varovanja Samo tehnično varovanje ne zagotavlja varnosti in nedotakljivosti prostorov. Učinkovito je skupaj z ustreznim mehanskim varovanjem, katerega namen je preprečiti fizični dostop v določen objekt. Vse bolj se storilci odločajo za izvrševanje»hitrih vlomov«, kljub temu da vedo, da je objekt tehnično varovan in bo na kraj prišla intervencijska služba. Pomembno je, da storilec že pred izvršitvijo kaznivega dejanja naleti na mehansko oviro. S tem mu podaljšamo čas vstopa v objekt, intervencijski službi pa nekaj sekund prihranimo v lovu na storilca. S ciljem rešitve opisane problematike v zvezi z varovanjem predlagam višjo stopnjo varovanja oziroma določitev ukrepov preventivnega ravnanja, s katerim občutno zmanjšamo možnost vloma poškodovanja ali celo odvrnemo storilca od namere. 8.1 Mehansko varovanje Sredstva mehanskega varovanja uporabljamo predvsem pri varovanju kompleksov in so največkrat prve ovire na poti napadalca oziroma osebe, ki namerava storiti kaznivo dejanje. V praksi jih uporabljamo za preprečevanje in oteževanje pristopa do varovanih oseb in premoženja. Njihova lastnost je, da funkcijsko in tehnološko preprečujejo, otežujejo in omejujejo neželene dogodke. Z razvojem tehnologij in spremenjenih družbenih razmerij so se nekoliko spremenile varnostne tehnologije, varnostna načela pa so v principu ostala enaka. Mehanske varnostne sisteme danes s pridom uporabljamo na primarnem 29
varnostnem nivoju kot standarde, ki opredeljujejo gradnjo objektov, in druge regulative, ki urejajo njihovo uporabnost v najširšem smislu. Klasični predstavniki mehanskih varnostnih naprav so danes (Sistem mehanske zaščite, 2012): varnostna vrata (protivlomna, protipožarna vrata...), cilindrična ključavnica, elektronske zakasnilne ključavnice, ki preprečujejo takojšen vstop, cilindrični vložek, varnostno okovje, okna, zavarovana z rešetkami in lesenimi ali kovinskimi roloji, varnostna protivlomna folija proti razbitju stekla, varnostne omare in trezorji, ograje in sistem ključev. Najlažji vstop v objekte je skozi vrata in okna, zato se pri protivlomni zaščiti osredotočimo predvsem na ta del. 8.1.1 Protivlomna vrata Protivlomna varnostna vrata so sestavljena iz okrepljenih, oziroma varjenih tečajev, elementov proti dvigovanju, jeklenih okvirjev, širokokotnega kukala, protivlomne ključavnice in jeklenih ter izolacijskih plošč v jedru vrat. Uporabljajo se za preprečevanje nepooblaščenega vstopa v prostor in v tem smislu morajo biti odporna proti udarcem, raztezanju, lomljenju in dvigovanju. Prav tako morajo zagotavljati preprečevanje širjenja požara. 8.1.2 Mehansko varovanje oken Za dodatno zaščito oken lahko na stekla nalepimo varnostno folijo ali uporabimo protivlomno steklo. Pri bolj ogroženih objektih uporabimo tudi rešetke, običajno za kletne in pritlične prostore. 8.1.3 Dvižna vhodna vrata Dvižna vhodna vrata so vez med zunanjim in notranjim delom garažne hiše. Dvižna vrata se dvignejo pod strop s celotno površino vratnega krila. 30
8.1.4 Zapornica Zapornica se uporablja za nadzor prometa na območjih parkirišč, garaž in tudi na domačem dvorišču ali posestvu. Pri vhodu v garažno hišo pa predstavlja prvi sistem mehansko-tehničnega varovanja. Za garažne hiše so primerne avtomatske zapornice, ki omogočajo intenzivno uporabo. Vgrajena krmilna elektronika pa omogoča varno in enostavno rokovanje z njimi. Slika 2: Zapornica (Vir: www.minikon.si) 9 Protivlomni sistemi»termin alarmni sistem je v pogovornem jeziku zelo razširjen, vendar z njim pogosto napačno označujemo vsa sredstva, ki jih uporabljamo v sistemih varovanja, ali pa sredstva za signalizacijo in opozarjanje (utripajoče luči, sirene). V resnici med alarmne sisteme uvrščamo naprave, ki omogočajo nadzorovanje dogajanja v varovanem prostoru oziroma odkrivanje sprememb ter posredovanje tako sproženih signalov na vnaprej določene lokacije (po navadi v varnostne operativno-nadzorne centre)«. (Golob, 1997: 190) Protivlomni sistemi se uporabljajo za javljanje nepooblaščenega vstopa na območje, ki se varuje s sistemi tehničnega varovanja. Alarmna centrala sproži alarmni signal, ki 31
aktivira na objektu nameščene opozorilne sirene in informacijo o vlomu sporoči v varnostno nadzorni center. Ta po sprejemu signala obvesti intervencijske skupine in jih usmeri na varovano območje, po želji pa se lahko centrala programira tako, da se ob sproženem alarmu pokliče izbrano telefonsko številko. Na tržišču je veliko kvalitetnih in nekvalitetnih protivlomnih sistemov. Ker gre v primeru garažnih hiš za velike vrednosti vozil in varnost vseh, ki se odločijo za parkiranje v njih, je to potrebno prepustiti strokovnjakom. 9.1 Alarmna centrala Alarmna centrala je glavna enota profesionalnega varnostnega sistema. Njene naloge so obdelava signalov, ki jih sprejema od senzorjev in tipkovnic, krmiljenje siren ter prenos alarmnega signala. Za svoje delovanje vedno potrebuje omrežno napajanje, transformator za prilagoditev napetosti in akumulator. Vsak alarmni sistem je neodvisen od mrežnega napajanja. V primeru izpada centrala, in s tem celoten sistem, deluje normalno. Običajno je elektronika alarmne centrale skrita v kovinski omarici, kjer je mesto tudi za transformator in akumulator. V primeru novogradnje je možno kovinsko omarico vgraditi tudi podometno in s tem še povečati stopnjo mehanske zaščite. Alarmne centrale se razlikujejo po številu področij in številu particij. Področje alarmne centrale pomeni vhod, na katerega se veže senzor alarmnega sistema, particija pa je ločen sistem, tako da lahko posamezen del alarmnega sistema deluje povsem samostojno (Alarmne centrale kanadskega proizvajalca DSC, 2009). Danes imajo alarmne centrale vgrajen komunikator, ki omogoča vezavo na telefonsko linijo. Kam pa bo alarmna centralna naprava klicala, je odvisno od nastavitve naprave. Centrala lahko pokliče nadzorni center, lahko pa je programirana tudi tako, da pokliče privatno telefonsko linijo ali mobilni telefon. 32
Slika 3: Alarmna centrala (Vir: www.conrad.si) 9.2 Senzorji Z alarmnim sistemom varujemo objekt in vršimo nadzor na objektu. Za odkrivanje gibanja nezaželenih oseb v prostorih se v sklopu alarmnega sistema najpogosteje uporabljajo senzorji, ki zaznavajo gibanje in spremembo temperature, ki jo oddaja človeško telo v prostor. Senzorji se najpogosteje montirajo na vhodih v objekt, hodnikih (kjer preprečujejo prehod iz prostora v prostor) in v najbolj ogrožene oz. od zunaj najbolj dostopne prostore. Ločimo več vrst senzorjev, ki se razlikujejo glede na uporabljeno tehnologijo zaznavanja. 9.2.1 Notranji infrardeči senzorji premika So najbolj razširjen način za zaščito prostorov (skoraj 90 % notranjih prostorov se varuje z vgradnjo infrardečih senzorjev premika, ki omogočajo enostavno vgradnjo in veliko polje pokritja). Senzor uporablja infrardečo energijo, signal, ki sproži alarm, je tako sprememba temperature znotraj žarka pokritja. Pri senzorjih je treba pozornost posvetiti uporabljenemu infrardečemu elementu, neobčutljivosti senzorja na zunanje motnje (mobiteli, oddajniki...), temperaturni kompenzaciji, možnosti prilagajanja polja pokritja z menjavo leč, digitalni obdelavi signala, ki zagotavlja stabilnost in zanesljivost delovanja, sabotažni zaščiti senzorja, ki preprečuje nepooblaščeno odpiranje. Infrardeči senzorji se razlikujejo glede na način vgradnje 33
in polje zaznavanja. Polja pokritja senzorjev se razlikujejo glede na uporabljeno lečo in vrsto IR elementa (Senzorji, 2012). 9.2.2 Notranji infrardeči 360-stopinjski senzor gibanja Infrardeči stropni senzor gibanja je senzor za komercialno uporabo. Uporablja se pri zgradbah s spuščenimi stropi. Stropna gradnja omogoča izredno enostavno pokritje celotnega prostora brez mrtvih kotov. Izredna imunost pred radiofrekvenčnimi, statičnimi in drugimi vplivi omogoča delovanje brez lažnih alarmov. Večnivojsko procesiranje signala, temperaturna kompenzacija in širok razpon žarkov, omogočajo brezhibno delovanje tudi v vročih poletnih dneh. 9.2.3 Notranji senzorji premika dvojne tehnologije Pri zahtevnejših aplikacijah, kjer je zahtevana večja zanesljivost delovanja se uporabljajo senzorji dvojne tehnologije en senzor združuje v sebi dva elementa infrardečega in mikrovalovnega. Imunost pred nezaželenimi alarmi je veliko večja, saj je za alarmni signal potrebno proženje z obeh senzorjev infrardeči zazna spremembo temperature, mikrovalovni pa vstop objekta v polje varovanja. Velika prednost senzorjev dvojne tehnologije je tudi možnost uporabe»antimasking«tehnologije. Senzor sproži alarm v primeru prekrivanja senzorja, ne glede na to, ali je sistem vključen ali ne (Senzorji, 2012). 9.2.4 Senzorji loma stekla Ko imamo na objektu večje steklene površine, je priporočljivo vgraditi senzor loma stekla. Senzor povzroči alarm ob zaznavi specifične frekvence loma stekla, ravno tako pa je občutljiv tudi na rezanje steklenih površin. Vgradnja senzorja ni potrebna na stekleno površino, ampak v prostor. Prednost omenjenega senzorja je ta, da je lahko aktiven tudi v nočnem režimu delovanja, alarmni signal pa je sprožen še pred vstopom v varovani objekt. 9.2.5 Magnetni kontakti Pred uporabo infrardečih senzorjev premika, ki lahko zaznajo premik v celotnem področju zaznave, so se za zaščito vrat in oken uporabljali magnetni kontakti. Ti uporabljajo za zaznavo magnetno polje, ki je v primeru odpiranja prekinjeno, kar 34
proži alarm. Prednost magnetnih kontaktov je cenovno ugodna rešitev, preprost način uporabe v nočnem režimu delovanja ko senzorji premika zaradi prisotnosti oseb v objektu ne pridejo v poštev. V primeru novogradnje, ko nismo omejeni z razpletom ožičenja, je njihova vgradnja v katera izmed vrat in oken v objektu smiselna. Naknadna vgradnja je kljub puščenim kablom lahko zelo problematična. 9.2.6 Tipkovnice S pomočjo nje komuniciramo z alarmno centralo. S tipkovnico se srečujemo vedno, kadar želimo izvesti neki postopek v sistemu zaščite z alarmom (vnos gesel za vklop in izklop sistema, testiranje naprav ). Iz tega razloga se tipkovnica običajno montira ob vhodu v objekt. V primeru večjega števila vhodov je treba montirati ustrezno število tipkovnic. Bistvene razlike med različnimi izvedbami tipkovnic ni. Pomembno je, da je tipkovnica pregledna in enostavna za uporabo. 9.2.7 Sirene Ločimo notranje in zunanje sirene. Notranje sirene so manjše, z manjšo stopnjo moči zvoka. Uporabljajo se predvsem na objektih, kjer je vedno nekdo prisoten. Zunanje sirene imajo lahko vgrajeno tudi svetilko. To je zlasti primerno v stanovanjskih naseljih, kjer bi bilo brez svetilke težko locirati mesto sprožitve alarma. Zunanja sirena se nahaja v dvojnem ohišju in ima lasten vir napajanja. S tem omogočimo normalno delovanje tudi v primeru prekinitve povezave z alarmno centralo. Prekinitev povezave, poizkus odpiranja sirene ali poizkus nasilne odstranitve sirene sproži takojšen alarm (Žični alarmni sistemi, 2012). Slika 4: Zunanja sirena z LED-bliskavico (Vir: www.xastor.si) 35
9.3 Videonadzorni sistemi Videonadzorni sistemi predstavljajo nadgradnjo klasičnih sistemov varovanja alarmnih sistemov. Alarmni sistem odžene vlomilca, videonadzor pa kasneje pomaga izslediti vlomilca. Oprema videonadzora je postala dostopna vsem uporabnikom. Analogno tehnologijo, ki je bila razširjena pred leti, danes uspešno zamenjuje digitalna. Včasih so bili posnetki shranjeni na videokasetah, danes pa za arhiviranje uporabljamo veliko zmogljivejše digitalne snemalnike. Videonadzorni sistemi nam omogočajo pregled dogajanja na objektu s pomočjo kamer v živo ali pregledovanje videoposnetkov o dogodkih, ki so se zgodili v preteklosti. Prav tako nam služijo za odkrivanje napak na objektih, nadzor fizičnih oseb, preprečevanju poškodb in dokumentiranju dogodkov. Ker gre pri izvajanju videonadzornega sistema za globok poseg v človekovo osebnost, je pri tem treba striktno upoštevati določila 74. člena 2. odstavka Zakona o varstvu osebnih podatkov: Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Poznamo tri vrste videonadzornih sistemov: klasične analogne sisteme, pri katerih so uporabljene kamere z analognim prenosom videosignala; IP-videonadzorne sisteme, pri katerih se uporabljajo IP- ali IP-megapiksel kamere; hibridni sistem, ki je kombinacija analognega in IP-videonadzornega sistema. Z videonadzornimi sistemi tako povečamo nadzor nad premoženjem, povečamo nadzor na oddaljenih lokacijah, preprečimo vandalizem na varovanem območju in varujemo vozni park. 9.3.1 Kamere Kamere so ena izmed najpomembnejših elementov videonadzornega sistema, saj so neposredno odgovorne za kvaliteto prikazane slike. Treba jih je skrbno izbrati glede 36
na prostor in zahteve uporabnika. Na tržišču se pojavljajo črno bele, barvne, fiksne, vrtljive in z zoom objektivi. Zelo uporabne so IR kamere, saj IR elementi omogočajo delovanje tudi ponoči brez dodatne osvetlitve. Slika 5: Posnetek fiksne kamere v garažni hiši (Vir: vecer.com) 9.3.2 IP videonadzorni sistemi IP kamera za videonadzor je vrsta digitalne videokamere, ki se v splošnem uporablja za videonadzor in ki za razliko od analognih kamer TV zaprtega kroga (CCTV) lahko pošiljajo in prejemajo podatke preko računalniškega omrežja in interneta. 9.3.3 AVL Robotiziran videonadzorni sistem Advanced Video Lanes (AVL) je robotiziran sistem za izvajanje videonadzora, ki uporabniku prinaša več koristi (Video nadzorni sistem, 2012): premična nadzorna enota z brezžičnim pošiljanjem zvoka in slike iz varovanega objekta v nadzorni center; odprava "mrtvih kotov" varovanja; integracija z javljalniki vloma na objektu; možnost nadgradnje z različnimi tipali (merjenje plinov, radiacija...); psihološki vpliv na potencialne izvršitelje kriminalnih dejanj, saj je nemogoče določiti pozicijo kamere. 9.3.4 Vrtljive videokamere Nadomeščajo lahko več fiksnih kamer in imajo možnost črno-bele, barvne ali dnevnonočne izvedbe. Kamere odlikujejo optična in digitalna povečava ter možnost shranjevanja pogledov in vzorcev gibanja. Upravljajo se s pomočjo posebnega upravljalca, ki omogoča upravljanje do 16 vrtljivih kamer. 37
9.3.5 Fiksne videokamere Cenejša rešitev zajema slike. Dobavljive v črno-beli ali barvni izvedbi in so primerne za stalno pokritost specifičnega prostora. Pri zunanji montaži je treba dodati zunanje ohišje, ki kamero varuje pred vremenskimi pojavi. Kamero je možno skriti v protivlomni ali protipožarni senzor (VNS, 2012). 9.4 Monitor Je zelo pomemben element videonadzornega sistema, čeprav prevečkrat prezrt. Najpomembnejši element za operaterja je vsekakor velikost monitorja. Poleg velikosti sta pomembna še ločljivost in možnost prilagajanja. 9.5 Snemanje in arhiviranje S pomočjo videonadzornega sistema in njegovega arhiva lahko o vsem dogajanju dobimo tudi sliko. Ta nam je lahko v precejšnjo pomoč pri rekonstrukciji dogodkov. Povečini se uporablja digitalni sistem arhiviranja, to je, ko se slike zapisujejo v digitalni obliki na trdem disku. 9.6 Požarni red in požarna varnost Požarni red sem podrobneje opisal v poglavju zakonodaje pravilnika o požarnem redu, zato se bom tukaj osredotočil na varnost v garažni hiši s področja požarne varnosti. Požar je nevaren za življenje in zdravje ljudi. Za ljudi predstavljajo posebno nevarnost dim, vročina in strupeni plini, ki nastanejo pri izgorevanju. Za osnovno gorenje so potrebni naslednji elementi: toplota, kisik in gorljiva snov. Gorenje pogasimo tako, da ostranimo enega od naštetih elementov. Nenadzorovan požar lahko v objektu v zelo kratkem času uniči garažno hišo, vozila in ogrozi življenje ljudi, ki se nahajajo v njem. Da bi to možnost zmanjšali na najmanjšo možno mero, je treba področje požarne varnosti urediti v skladu z zahtevami zakonodaje. Ljudje v svojih garažah ali garažah, ki jih imajo v sklopu garažnih hiš, kopičijo nevarne vnetljive in gorljive snovi. Pri tem pa se ne zavedajo, da lahko zaradi njihovega malomarnega ravnanja pride do požara. Zato je v garažnih hišah prepovedano shranjevanje takšnih snovi. Vendar bi morali tisti, ki oddajajo garažo, to nadzorovati. 38
Prav tako je v nekaterih garažnih hišah prepovedano parkiranje vozil z LPG 14 -jem. Požarni red s predpisanimi prilogami je osnovni organizacijski predpis, s katerim podjetje ureja področje varstva pred požarom. Namen ocene požarne ogroženosti je ugotoviti požarno ogroženost objekta, v katerem podjetje opravlja svojo dejavnost. Ocena požarne ogroženosti je tudi nujna podlaga, da se izdela dober požarni red. Ocena je izhodišče za načrtovanje nekaterih ukrepov varstva pred požari, saj je od stopnje požarne ogroženosti odvisno izvajanje ukrepov varstva pred požarom. V garažni hiši izvaja zakonske predpisane naloge strokovni delavec za varstvo pred požari. Strokovnega delavca pooblastijo uporabniki objektov. Njegove naloge so: svetovanje na področju varstva pred požarom v zvezi z veljavno zakonodajo, usposabljanje delavcev za varno delo, opravljanje nadzora po objektih v zvezi z varstvom pred požarom, izdelava rednih pisnih poročil o stanju, vodenje predpisanih evidenc, določenih s požarnim redom, sodelovanje z inšpekcijskimi službami s področja varstva pred požarom, policijo in gasilci po požaru. V primeru, da v objektu pride do požara, je treba čim prej priti z objekta. Umikamo se po najhitrejši varni poti, ki je narisana v načrtu evakuacije. Evakuacijska pot je označena in nam kaže pot iz objekta. 14 Vozilo s pogonom na avtoplin. 39
Slika 6: Znak za smer evakuacije v garažni hiši (Foto: Venčeslav Novak) 10 Javljalniki požara Javljalniki požara so najpomembnejši del sistema za odkrivanje in javljanje požara. Glede na možnost lokalizacije alarma jih delimo na adresne in konvecionalne. Adresni javljalniki imajo vsak svojo adreso. Ob alarmu, motnji ali izpadu lahko požarna centrala lokalizira javljalnik, pri katerem je prišlo do spremembe, in njegovo adreso, skupaj z opisom njegove lokacije, prikaže na LCD prikazovalniku centrale. Konvencionalni javljalniki nimajo možnosti lokalizacije. Javljalniki so vzporedno priklopljeni na konvencionalno linijo (največ 30 na eno linijo), požarna centrala lahko ugotovi le, na kateri liniji je prišlo do spremembe. Po načinu delovanja se delijo na avtomatske in ročne. Avtomatski javljalniki dima javijo alarm požar brez posredovanja človeka. Najpogosteje uporabljeni so občutljivi na dim dimni javljalniki, na temperaturo temperaturni javljalniki, na sevanje plamena plamenski javljalniki. 40
Ročni javljalniki omogočajo človeku, da s pritiskom na tipko sprožijo alarm. Glede na razporeditev občutljivih tipal pa so lahko: točkasti javljalniki tipala so v enem manjšem ohišju, linijski javljalniki tipala so razporejena vzdolž črte, prostorski javljalniki javljalnik nadzira določen del celotnega prostora, npr. plamenski javljalnik ali sistem za detekcijo dima iz videoslike VSD. Najpogosteje se za javljanje požara v stavbah zaprtih prostorih uporabljajo točkasti javljalniki požara, ostale vrste so namenjene za primere, ko običajni točkasti javljalniki ne dajejo zanesljivih rezultatov. Lahko jih razvrstimo v kategorijo specialnih javljalnikov. Posebni (specialni) javljalniki (Javljalniki požara, 2012): plamenski različnih izvedb, linijski-termični kabel različnih izvedb, linijski žarkovni DDT, aspiracijski dimni in detekcija dima iz videoslike VSD. Slika 7: Požarni javljalniki (Vir: www.zarja.com) 41
11 Gasilna sredstva Z gasilnimi sredstvi v garažni hiši pogasimo manjši požar ali omejimo požar do prihoda gasilcev. V nadaljevanju bom opisal tiste, ki se v garažnih hišah pojavljajo najpogosteje. Tu predvsem mislim na gasilne aparate, hidrante in šprinkler sisteme. Za lažje informiranje bom podal tabelo, v kateri je navedeno, kako se ustrezno spopademo z požarom in katero gasilo bomo uporabili glede na gorljiv material. Tabela 2: Katero gasilno sredstvo bomo uporabili, je odvisno od gorljivega materiala 11.1 Gasilni aparati Gasilni aparati so naprave za gašenje začetnih požarov. V garažnih hišah mora biti na vsakih deset parkirnih mest nameščen najmanj en gasilnik. Aparati se namestijo na vidnih in dostopnih mestih, v bližini delovnih mest, tako da so varni pred poškodbami in vremenskimi vplivi. Namestijo se tako, da je glava ročnega gasilnika z mehanizmom za aktiviranje v višini 80 do 120 cm od tal. Na tržišču poznamo več gasilnih aparatov. 42
11.1.1 Ročni gasilniki z ogljikovim dioksidom CO2 Ročni gasilniki z ogljikovim dioksidom so namenjeni za gašenje električnih naprav nizke in visoke napetosti, električnih inštalacij, elektronskih naprav, telefonskih, radijskih in televizijskih naprav, dragocenosti, prehrambenih izdelkov, manjših količin vnetljivih tekočin in plinov, pa tudi začetnih požarov trdnih snovi. Ti gasilniki niso najbolj primerni za gašenje požarov na prostem. 11.1.2 Ročni gasilniki s prahom Največkrat se boste srečali z gasilniki s prahom. Z njimi lahko gasimo požare razreda ABC, kar pomeni, da lahko gasimo požare trdnih snovi (A), vnetljivih tekočin (B) in gorljivih plinov (C). Če je le možno, požare električnih naprav gasimo z gasilnikom s CO2, ker s tem zmanjšamo škodo, ki nastane ob gašenju. Slika 8: Ročni gasilnik s prahom (Foto: Venčeslav Novak) 43
11.1.3 Gasilni aparati s peno Pena je zmes vode, zraka in penila v določenem razmerju. S peno je možno gasiti tudi vnetljive tekočine, ker pena deluje dušilno in ima obenem manjšo gostoto od tekočin. Zaradi vsebnosti vode je tudi pena električno prevodna. Pena kot gasilno sredstvo hladi in duši. 11.1.4 Gasilni aparati z vodo Namenjeni so gašenju požarov razreda A trdne snovi. Gasilno sredstvo v teh aparatih je voda, ki se ji lahko dodajajo tudi različna sredstva za izboljšanje lastnosti gašenja. Izdelani so lahko kot aparati pod stalnim tlakom, vendar se običajno izdelujejo kot aparati z vgrajeno jeklenko s potisnim plinom CO2. Šoba aparata je oblikovana v obliki tuša. 11.1.5 Hidranti Za napajanje hidrantnega omrežja se uporablja vsak vir vode za gašenje, katerega zmogljivost lahko zagotovi potrebno količino vode take kakovosti, da jo je mogoče uporabiti za gašenje požara. Možnosti oskrbe z vodo za gašenje so: iz enega vodnega vira ali iz dveh vodnih virov, pri čemer je vsak vodni vir neodvisen od drugega in izpolnjuje vse zahteve za vodni vir za oskrbo z vodo. Gasilci v primeru gašenja največkrat odvzemajo vodo za gašenje iz hidrantov, vgrajenih na vodovodno omrežje. NADZEMNI HIDRANTI Za gasilce je nadzemni hidrant ugodnejši kot podzemni. Je viden na daleč, hitro uporaben in dobavlja več vode. Za investitorje je pogosto moteč, ker se vanj lahko kdo zaleti in ker je dražji. Nadzemni hidranti so označeni z belo-rdečo barvo in se odpirajo s standardiziranim ključem. PODZEMNI HIDRANTI Na javnih prometnih površinah so večinoma nameščeni podzemni hidranti. Za gasilce imajo to slabost, da jih ni lahko najti, priprava za uporabo je zamudna, ker je treba naprej namestiti nastavek in odmakniti kapo podzemnega hidranta. To je posebej 44
problematično, če so tam parkirana vozila, lahko pa so kape tudi prekrite z ledom in snegom. Dobava vode je manjša kot pri nadzemnih hidrantih, ker je določen manjši svetli premer hidrantnih nastavkov. Podzemni hidranti so označeni z opozorilno tablico. HIDRANTNE OMARICE Po objektih, kjer se zadržuje več ljudi, pa se vgrajuje hidrantne omarice, ki jih delimo na mokre in suhe. Protipožarna napeljava je znotraj zgradbe instalirana kot mirujoča protipožarna vodna instalacija. Kot protipožarno odvzemno mesto so namenjeni zaprti zidni hidranti, ki so opremljeni za gašenje požara z gibljivimi tlačno priključnimi cevmi. Zidni hidrant ima za delovanje nameščeno tlačno spojko za privijanje, izdelano iz lahke kovine. Slika 9: Hidrantna omarica pritrjena na zid (Foto: Venčeslav Novak) Po zagotovilih gasilcev gre za zelo oteženo gašenje v garažnih hišah, ki so grajene pod zemljo in s prenizkimi stropi v primerjavi z visokimi gasilskimi vozili. Zaradi gostega dima, ki se nabere v garažni hiši, je dostop gasilcev do žarišča izjemno težak in navadno časovno precej dolg. 45
11.1.6 Šprinkler sistemi Šprinkler je aktivna požarna zaščita, ki je sestavljena iz vodovodnega sistema, ki preko šprinkler črpalk zagotavlja zadosten tlak in pretok v sistem. Sistem preko cevi distribuira vodo do šprinklerjevih šob. V zgodovini so se ti sistemi uporabljali le v tovarnah in velikih poslovnih stavbah, vendar se sedaj zaradi ugodnih cen vgrajujejo tudi v domove in v manjše stavbe. Vsaka šprinklerjeva glava je zaprta s toplotno občutljivo ampulo ali z dvodelno kovinsko povezavo. Steklena ampula ali dvodelna kovinska povezava zadržujeta vodo v glavni cevi, delujeta kot nekakšen čep, dokler temperatura okoli brizgalk ne doseže najvišje dovoljene temperature glede na vrsto ampule. Vsaka ampula reagira samostojno, ko je vnaprej določena toplotna raven dosežena. Zato je število šob, ki delujejo omejeno. To so tiste, ki so bližje ognju, kar poveča količino vode na območju požara. 11.2 Ventilacijski sistemi Zračenje garažnih hiš je zelo pomembno, saj izpušni plini vsebujejo strupene snovi - saje, žveplo, oljne hlape in v največji meri ogljikov monoksid. Zaradi dušilnih in strupenih koncentracij v odpadnih izpušnih plinih jih je treba hitro in učinkovito odvajati na prosto in pri tem razredčiti. Za zagotavljanje kakovostnega zraka v garažnih hišah se na splošno uporabljata dva sistema prezračevanja, naravno in prisilno prezračevanje. Arhitektura garažnih hiš onemogoča zadostno naravno prezračevanje, kar je predvsem opaziti v starih in slabo vzdrževanih garažnih hišah. Prezračevanje s kanalskim razvodom ima kar nekaj slabosti, kot so lokalno odsesavanje in vpihovanje zraka samo na mestih rešetk ter s tem možnost lokalnega povečanja koncentracije škodljivih snovi, veliki padci tlaka in s tem povezana večja poraba električne energije, zapletena, zamudna in neestetska izvedba kanalskega razvoda po garaži in podobno. Zato so sodobne projektantske smernice usmerjene k sistemom prisilnega prezračevanja garažnih hiš, ki učinkovito odvedejo onesnažen in dovedejo svež zrak po celotni prostornini garažne hiše. Zato se zadnje čase vse bolj uveljavlja potisni sistem prezračevanja garaž in je naslednik tunelskega prezračevanja. Potisni sistem namreč omogoča prezračevanje celotne prostornine in s tem zagotavlja gibanje zraka po vsej garažni hiši. Tako je onemogočeno lokalno povečanje izpusta škodljivih snovi, saj potisni ventilatorji 46
potiskajo zrak po garaži in ne prezračujejo samo lokalno na mestih rešetk. Tovrstni sistemi so postali stalnica tudi v slovenskih garažnih hišah, saj ima takšen sistem vrsto prednosti. Potisni sistem prezračevanja garažnih hiš omogoča zračenje celotne prostornine garažne hiše, ki je naravni sistem zračenja ne more doseči. Slika 10: Novejši potisni sistem prezračevanja garažnih hiš (Vir: Finance.si) 11.2.1 Javljalniki ogljikovega monoksida in javljalniki eksplozivnih plinov Ogljikov monoksid nastaja med delovanjem motorjev z notranjim zgorevanjem. Tako lahko povečane koncentracije ogljikovega monoksida najdemo v domačih garažah in v podzemnih garažnih hišah že med običajnim obratovanjem vozil. Detekcijo plina najpogosteje uporabljamo v garažah oziroma javnih parkirnih hišah, industrijskih objektih in plinskih kotlovnicah. V garažnih hišah je predvsem problem velikih koncentracij plina CO, ki ga povzročajo izpušni plini iz avtomobilov. Ogljikov monoksid je strupen, je nekoliko lažji od zraka in lahko doseže strop. Razširja se enakomerno v zraku, tako da se lahko koncentracija načeloma meri pri vsaki višini prostora. 47
Javljalnik plina CO (ogljikov monoksid) zadostuje za 400 450m2 površine. Ogljikov monoksid je težji od zraka, vendar pa je pri izpuhu iz motornega vozila močno segret, zato se do ohladitve celo dviga. Zaradi navedenega se javljalniki plina CO instalirajo na višino 1,60 m od tal, kar je približna višina dihal povprečnega človeka (Pogosta vprašanja, 2012). Sistemi za odkrivanje prisotnosti eksplozivnih in strupenih plinov ali par se že dolgo uporabljajo v nekaterih industrijskih obratih in garažnih hišah. Namen sistema za odkrivanje eksplozivnih in strupenih plinov je, da preprečimo nastanek eksplozivne ali nevarne koncentracije v prostoru. To lahko dosežemo v primeru izpusta plina z zapiranjem ventila dovoda plina, vklopom prezračevalnega sistema, izklopom električne instalacije in naprav, ki so potencialni vir vžiga. Slika 11: Javljalnik ogljikovega monoksida in drugih plinov (Vir: www.zarja.com) 11.2.2 Detekcijske in indikacijske enote Omogočajo izjemno natančno odčitavanje trenutnega stanja v garažni hiši. Vsak detekcijski del je opremljen z integriranim ali ločenim indikacijskim modulom, ki kaže na zasedeno ali prosto parkirno mesto. Ko je obarvan rdeče, nam kaže zasedenost parkirnega mesta, zelena barva pa nam omogoča prosto parkiranje. 48
Slika 12: Detekcijska in indikacijska enota za lažje parkiranje (Foto: Venčeslav Novak) Prednosti sistema: odličen izkoristek parkirne hiše, manj prometnih zamaškov na vpadnicah, večja disciplina voznikov, višja stopnja varnosti v parkirni hiši, enakomerno polnjenje parkirne hiše, povečana kapaciteta parkirne hiše, odličen pretok vozil, uporabnik v 60 sekundah najde parkirno mesto, prihrani dragocen čas, odlična vidljivost prostih in zasedenih parkirnih mest iz vseh strani (360 vidni kot), ni nervoze in stresa voznikov, posebej označena parkirna mesta za invalide, 49
prihranek emisij izpušnih plinov (do 65 ton na leto). (Prednosti sistema V Park, 2012) 12 Garažne hiše v Sloveniji Ko sem primerjal garažne hiše pri nas, lahko povem, da sem ugotovil nekaj razlik med starejšimi in novimi garažnimi hišami. Starejše imajo star kanalski razvod prezračevanja, pri novih je izkoristek naravnega in potisnega sistema prezračevanja. Starejše se mi zdijo preslabo osvetljene in nimajo urejenega sistema enosmernega prometa. Prav tako v starejših ni sistema detekcijskih enot, ki omogočajo hitro parkiranje in s tem zmanjšanje ogljikovega monoksida. Sem pa v vseh opazil, da so dobro opremljene s sistemi videonadzora, javljalniki požara in na splošno z varovanji pred požari. V kolikor gre za plačljivo garažno hišo, je smiselno uporabiti kamero tudi nad blagajno za plačilo parkirnine, saj se mi zdi to ena izmed možnih tarč vlomilcev. 13 Opis garažne hiše Garažna hiša se nahaja v sklopu gospodarske družbe, ki je zgrajena v sedmih nadstropjih. V prvih treh nadstropjih so tri približno enake garažne etaže, ki spadajo med velike garažne hiše. Garažna hiša se nahaja v samem centru mesta. V bližini se nahajata policija in gasilski dom. Vhod je s sprednje strani objekta. Ko se uporabnik odloči za parkiranje v njej, ga pred vhodom zaustavi avtomatska zapornica. Ko izvleče listek za parkiranje, se zapornica in dvižna vrata dvignejo in omogočijo, da svoje vozilo zapelje v garažno hišo. Ta je zelo dobro osvetljena in omogoča dobro preglednost nad parkirnimi mesti. Poskrbljeno je tudi za invalide in mamice z vozički. Parkirna mesta zanje so v neposredni bližini vhoda v dvigalo. Vsaka etaža je obarvana v različni barvi, kar pomaga pri boljši orientaciji in tako se lažje spomnimo, v katerem nivoju smo pustili svoje vozilo. Signalizacija nad parkirnimi prostori zagotavlja preglednost zasedenosti parkirišč, enosmerni prometni tok pa učinkovito prometno pretočnost. Prehod med nadstropji omogočajo dvigala. Urejena sta tudi dodatni uvoz in dodatni izvoz. 50
14 Primeri tehničnega varovanja garažne hiše Slika 13: Garažna hiša 51
14.1 Prvo nadstropje garažne hiše VNC Slika 14: Tehnično varovano prvo nadstropje garažne hiše 14.2 Drugo nadstropje garažne hiše Slika 15: Tehnično varovano drugo nadstropje garažne hiše 52
14.3 Tretje nadstropje garažne hiše Slika 16: Tehnično varovano tretje nadstropje garažne hiše LEGENDA VNC HIDRANT POŽARNI JAVLJALNIK NOTRANJA SIRENA JAVLJALNIK OGLJIKOVEGA MONOKSIDA VRTLJIVA VIDEOKAMERA FIKSNA VIDEOKAMERA VARNOSTNO NADZORNI CENTER ALARMNA CENTRALA TIPKOVNICA SENZOR LOMA STEKLA DETEKCIJSKA IN INDIKACIJSKA ENOTA 53