UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk MAGISTRSKO DELO Saša Fras Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk MAGISTRSKO DELO Saša Fras Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk Magistrsko delo VPLIV PROJEKTA»ZDRAVA ŠOLA«NA ZNANJE IN RAVNANJE PTUJSKIH OSNOVNOŠOLCEV Mentorica: doc. dr. Martina Rajšp Kandidatka: Saša Fras Maribor, 2017

Lektorica: Aleksandra Papež, prof. slov. in zgod. Prevajalka: Mojca Završnik, prof. ang. in nem.

»To, kar vemo, je kapljica; to, česar ne vemo, je morje.«(isaac Newton) ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Martini Rajšp, ki me je strokovno usmerjala in mi potrpežljivo svetovala pri pisanju tega magistrskega dela. Predvsem pa hvala za pomoč, številne spodbude in neizmerno pozitivno energijo. Iz vsega srca se zahvaljujem tudi svoji družini za podporo, potrpežljivost in razumevanje v času pisanja magistrske naloge. Zahvala velja predvsem mojemu partnerju Mateju. Hvala Aleksandri, ki me je podpirala in mi pomagala, ko sem jo potrebovala. Hvala prijateljicam Jani, Saši, Nini, Kaji M., Ane-Marie in Kaji J., ki so mi pomagale z nasveti, nudile pomoč in verjele vame. Hčerki Žani in sinu Mašu pa dolgujem opravičilo za čas, ki ga zaradi študijskih obveznosti nisem preživela z njima. Zahvaljujem se vodstvu in kolektivu Osnovne šole Mladika ter Osnovne šole Olge Meglič. Hvala pa predvsem učencem, ki so bili pripravljeni izpolniti anketo.

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Saša Fras, rojena 9. 2. 1993, študentka Pedagoške fakultete v Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom VPLIV PROJEKTA»ZDRAVA ŠOLA«NA ZNANJE IN RAVNANJE PTUJSKIH OSNOVNOŠOLCEV pri mentorici doc. dr. Martini Rajšp avtorsko delo. V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorja. Maribor, 2017

POVZETEK Magistrsko delo Vpliv projekta»zdrava šola«na znanje in ravnanje ptujskih osnovnošolcev sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je natančneje opredeljen pojem zdravje in njegov pomen. Posebej poudarjeno je splošno ohranjanje zdravja otrok in možnost vpliva šole na zdrav način življenja celotne družine. Predstavljen je projekt Zdrava šola, njegov namen, cilji in Slovenska mreža zdravih šol. Predvsem pa so s stališča projekta predstavljene ptujske osnovne šole, katere so vanj vključene. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, pridobljeni s pomočjo ankete, naslovljene na učence, ki kažejo, da so le-ti že predhodno veliko vedeli o zdravju. Zavedajo se, da je njihova šola vključena v projekt Zdrava šola in prepoznajo znak (logotip) letega. Kljub znanju, ki ga imajo o zdravem načinu življenja, pa o tem ne razmišljajo preveč in se zanj tudi preveč ne potrudijo zobe si umivajo le dvakrat na dan, roke umijejo le štiri- do šestkrat dnevno, niso telesno aktivni, neredno obiskujejo zdravnika, tako tudi zobozdravnika in ne zajtrkujejo. Anketirani učenci sicer menijo, da dovolj skrbijo za higieno, dnevno zaužijejo zadostno količino vode, občasno jedo solato in ne jedo prigrizka, imenovanega»smoki«. Ključne besede: zdravje, projekt Zdrava šola, učenci, osnovna šola, Ptuj

ABSTRACT The Master's Thesis The impact of the project Healthy School on the knowledge and behaviour of primary school children in Ptuj consists of theoretical and empirical part. The theoretical part is identified by the concept of health and its importance. It emphasizes the general maintenance of children's health and the possibility of the school s influence to live a healthy life for the whole family. The project Healthy school is presented in its detail, especially its aims, goals, Slovenian network and primary schools, which are included in it. The empirical part presents the results of empirical research obtained through questionnaires addressed to pupils who show that they already know a lot about health. They are aware that their school is involved in the project Healthy school and can identify its logo. Despite the knowledge about healthy lifestyle, they do not think about it as often as they should and they do not put any additional effort in it as well. They wash their teeth just twice a day and their hands just four to six times. They are not physically active, attend physicians and dentists irregularly and skip breakfast. As a result, the pupils surveyed believe that they take enough care of their hygiene, drink plenty of water, occasionally consume lettuce and do not eat a snack, called Smoki. Keywords: health, the project Healthy School, elementary school, Ptuj

KAZALO I UVOD... 1 II TEORETIČNI DEL... 2 1 ZDRAVJE... 2 1.1 Opredelitev zdravja... 2 1.2 Ohranjanje zdravja otrok... 3 1.3 Zdravje v šolskem okolju... 5 2 PROJEKT ZDRAVA ŠOLA... 7 2.1 Opredelitev pojma Zdrava šola... 7 2.2 Slovenska mreža zdravih šol (SMZŠ)... 10 2.3 Namen Slovenske mreže zdravih šol... 11 2.4 Pogoji oz. merila za vstop v Slovensko mrežo zdravih šol... 11 2.5 Cilji projekta Zdrava šola... 13 2.6 Delovanje Slovenske mreže zdravih šol... 14 3 PTUJ IN PROJEKT ZDRAVA ŠOLA... 16 3.1 Mesto Ptuj... 16 3.2 Zdrave šole na Ptuju... 19 III EMPIRIČNI DEL... 26 1 NAMEN... 26 2 PREDSTAVITEV OSNOVNIH ŠOL... 26 2.1 Osnovna šola Olge Meglič... 26 2.2 Osnovna šola Mladika... 27 3 RAZČLENITEV, OPREDELITEV TER OMEJITEV RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ IN HIPOTEZ... 28 3.1 Raziskovalna vprašanja... 28 3.2 Raziskovalne hipoteze... 37 3.3 Spremenljivke... 46

3.4 Preizkušanje odvisnih zvez med spremenljivkami... 48 4 METODOLOGIJA... 52 4.1 Raziskovalna metoda... 52 4.2 Raziskovalni vzorec... 52 4.3 Postopki zbiranja podatkov... 54 4.3.1 Organizacija in izvedba zbiranja podatkov... 54 4.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti anketnega vprašalnika... 54 a) Vsebinsko-formalna stran anketnega vprašalnika... 54 4.4 Postopki obdelave podatkov... 54 5 REZULTATI OBDELAVE PODATKOV IN NJIHOVA INTERPRETACIJA... 55 5.1 Analiza odgovorov anketiranih učencev o poznavanju zdravja... 55 5.1.1 KAJ JE ZDRAVJE?... 55 5.1.2 POJASNI, KAJ JE TO RAZNOVRSTNA HRANA!... 57 5.1.3 KOLIKO OBROKOV BI BILO PRIMERNO DNEVNO ZAUŽITI?... 59 5.1.4 ZAPIŠI TRI STVARI, KI SLABO VPLIVAJO NA ZDRAVJE ČLOVEKA!... 61 5.1.5 ALI JE TVOJA ŠOLA VKLJUČENA V PROJEKT ZDRAVA ŠOLA?. 63 5.1.6 KAJ SO MOTNJE HRANJENJA?... 65 5.1.7 KAJ POMENI ZNAK NA SLIKI?... 67 5.2 Analiza odgovorov anketiranih učencev o zdravem načinu življenja... 70 5.2.1 KAKO POMEMBNO JE ZATE ZDRAVJE?... 70 5.2.2 KJE SE NAJPOGOSTEJE POGOVARJAŠ O ZDRAVEM NAČINU ŽIVLJENJA?... 71 5.2.3 KAJ SAM NAREDIŠ ZA SVOJE ZDRAVJE DOMA?... 74 5.2.4 V PREGLEDNICI OZNAČI Z X, KATERE OBROKE NAVADNO (VSAJ PETKRAT TEDENSKO) ZAUŽIJEŠ.... 86 5.2.5 ALI SE V ŠOLI DOBRO POČUTIŠ?... 95 5.2.6 S ŠTEVILKO ZAPIŠI, KOLIKOKRAT TO DEJANJE (PRIBLIŽNO) POČNEŠ OZ. NAPRAVIŠ.... 97

5.2.7 KAKŠNO JE TVOJE MNENJE O ŠOLSKI PREHRANI?... 115 LITERATURA... 122 PRILOGA... 124

KAZALO SLIK Slika 1: Žana in Maš na sprehodu... 2 Slika 2: Bistveni elementi promocije zdravja v šolah... 8 Slika 3: Znak Slovenske mreže zdravih šol... 10 Slika 4: Mesto Ptuj... 16 Slika 5: Ptujski grad... 17 Slika 6: Dominikanski samostan Ptuj... 17 Slika 7: Samostan sv. Petra in Pavla... 18 Slika 8: Proštijska cerkev sv. Jurija... 18 Slika 9: Zemljevid osnovnih šol na Ptuju... 20 Slika 10: Osnovna šola Olge Meglič... 27 Slika 11: Osnovna šola Mladika... 28

KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Osnovne šole na Ptuju in v okolici, ki so vključene v Slovensko mrežo zdravih šol... 20 Preglednica 2: Aktivnosti ptujskih osnovnih šol v okviru projekta Zdrava šola... 22 Preglednica 3: Numerična preglednica aktivnosti ptujskih osnovnih šol v okviru projekta Zdrava šola... 25 Preglednica 4: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkami po raziskovalnih vprašanjih, vezanih na znanje o zdravju in zdravem načinu življenja... 48 Preglednica 5: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih učencev glede na osnovno šolo... 53 Preglednica 6: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih učencev glede na spol... 53 Preglednica 7: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih učencev glede na razred... 53 Preglednica 8: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KAJ JE ZDRAVJE?... 55 Preglednica 9: Mnenje o zdravju glede na osnovno šolo, spol in razred anketiranih učencev... 56 Preglednica 10: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KAJ JE TO RAZNOVRSTNA HRANA?... 57 Preglednica 11: Mnenje o raznovrstni hrani glede na osnovno šolo, spol in razred 58 Preglednica 12: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKO OBROKOV BI BILO PRIMERNO DNEVNO ZAUŽITI?... 59 Preglednica 13: Primerno število obrokov glede na osnovno šolo, spol in razred anketiranih učencev... 60 Preglednica 14: Število (f) strukturni odstotki (f %) odgovorov: TRI STVARI, KI SLABO VPLIVAJO NA ZDRAVJE ČLOVEKA.... 61 Preglednica 15: Tri stvari, ki slabo vplivajo na zdravje človeka glede na osnovno šolo, spol in razred... 62 Preglednica 16: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: ALI JE TVOJA ŠOLA VKLJUČENA V PROJEKT ZDRAVA ŠOLA?... 63 Preglednica 17: Mnenje o vključenosti šole v projekt Zdrava šola glede na osnovno šolo, spol in razred... 64 Preglednica 18: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KAJ SO MOTNJE HRANJENJA?... 65

Preglednica 19: Motnje hranjenja glede na osnovno šolo, spol in razred... 66 Preglednica 20: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KAJ POMENI ZNAK NA SLIKI?... 67 Preglednica 21: Znak na sliki glede na osnovno šolo, spol in razred... 68 Preglednica 22: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KAKO POMEMBNO JE ZATE ZDRAVJE?... 70 Preglednica 23: Pomembnost zdravja glede na osnovno šolo, spol in razred... 70 Preglednica 24: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KJE SE NAJPOGOSTEJE POGOVARJAŠ O ZDRAVJU, ZDRAVI PREHRANI, HIGIENI IPD.?... 71 Preglednica 25: Najpogostejša lokacija pogovora o zdravem načinu življenja glede na osnovno šolo, spol in razred... 73 Preglednica 26: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odločitev... 74 Preglednica 27: Zdravo prehranjevanje glede na osnovno šolo, spol in razred... 75 Preglednica 28: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odločitev... 76 Preglednica 29: Zajtrkovanje glede na osnovno šolo, spol in razred... 77 Preglednica 30: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odločitev... 78 Preglednica 31: Zadostna količina popite vode glede na osnovno šolo, spol in razred... 78 Preglednica 32: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odločitev... 79 Preglednica 33: Aktivnost anketiranih učencev glede na osnovno šolo, spol in razred... 80 Preglednica 34: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odločitev... 81 Preglednica 35: Skrb za higieno glede na osnovno šolo, spol in razred... 82 Preglednica 36: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odločitev... 83 Preglednica 37: Primerno dolgo spanje glede na osnovno šolo, spol in razred... 83 Preglednica 38: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odločitev... 84 Preglednica 39: Redno obiskovanje zdravnika in zobozdravnika glede na osnovno šolo, spol in razred... 85 Preglednica 40: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: ALI VSAJ PETKRAT TEDENSKO ZAUŽIJEŠ ZAJTRK?... 86 Preglednica 41: Zajtrkovanje glede na osnovno šolo, spol in razred... 87 Preglednica 42: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: ALI VSAJ PETKRAT TEDENSK) ZAUŽIJEŠ DOPOLDANSKO MALICO?... 88

Preglednica 43: Uživanje dopoldanske malice glede na osnovno šolo, spol in razred... 88 Preglednica 44: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: ALI VSAJ PETKRAT TEDENSKO ZAUŽIJEŠ KOSILO?... 90 Preglednica 45: Uživanje kosila glede na osnovno šolo, spol in razred... 90 Preglednica 46: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: ALI VSAJ PETKRAT TEDENSKO ZAUŽIJEŠ POPOLDANSKO MALICO?... 91 Preglednica 47: Uživanje popoldanske malice glede na osnovno šolo, spol in razred... 92 Preglednica 48: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: ALI VSAJ PETKRAT TEDENSKO ZAUŽIJEŠ VEČERJO?... 93 Preglednica 49: Uživanje večerje glede na osnovno šolo, spol in razred... 94 Preglednica 50: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovora na vprašanje: ALI SE V ŠOLI DOBRO POČUTIŠ?... 95 Preglednica 51: Počutje v šoli glede na osnovno šolo, spol in razred... 96 Preglednica 52: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKOKRAT NA DAN SI UMIJEŠ ZOBE?... 97 Preglednica 53: Pogostost umivanja zob na dan glede na osnovno šolo, spol in razred... 98 Preglednica 54: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKOKRAT NA TEDEN SE TUŠIRAŠ ALI KOPAŠ?... 99 Preglednica 55: Pogostost tuširanja ali kopanja na teden glede na osnovno šolo, spol in razred... 100 Preglednica 56: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKOKRAT NA DAN SI UMIJEŠ ROKE?... 101 Preglednica 57: Pogostost umivanja rok na dan glede na osnovno šolo, spol in razred... 102 Preglednica 58: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKO KOZARCEV VODE DNEVNO POPIJEŠ?... 103 Preglednica 59: Pogostost pitja kozarcev vode na dan glede na osnovno šolo, spol in razred... 104 Preglednica 60: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKO UR DNEVNO SPIŠ?... 105 Preglednica 61: Količina ur spanja glede na osnovno šolo, spol in razred... 106 Preglednica 62: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKO UR DNEVNO PREŽIVIŠ OB RAČUNALNIKU/TELEFONU?... 107

Preglednica 63: Število preživetih ur ob računalniku/telefonu glede na osnovno šolo, spol in razred... 108 Preglednica 64: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKO UR DNEVNO GLEDAŠ TELEVIZIJO?... 109 Preglednica 65: Preživeti čas ob gledanju televizije glede na osnovno šolo, spol in razred... 110 Preglednica 66: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKOKRAT SI V ZADNJIH TREH DNEH JEDEL SOLATO?... 111 Preglednica 67: Pogostost uživanja solate v zadnjih treh dneh glede na osnovno šolo, spol in razred... 112 Preglednica 68: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKOKRAT SI V ZADNJIH TREH DNEH JEDEL PRIGRIZEK, IMENOVAN»SMOKI«?... 113 Preglednica 69: Pogostost uživanja prigrizka, imenovanega»smoki«, v zadnjih treh dneh glede na osnovno šolo, spol in razred... 114 Preglednica 70: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KAKŠNO JE TVOJE MNENJE O ŠOLSKI PREHRANI?... 115 Preglednica 71: Mnenje o šolski prehrani glede na osnovno šolo, spol in razred... 116

I UVOD Živimo v svetu polnem dobrin. V svetu, kjer imamo vsega na pretek. Številne dobrine se nam posledično zdijo samoumevne predvsem voda, hrana in zdravje. Šele, če nam je kakšna dobrina le za hip odvzeta, se začnemo zavedati njenega pomena oz. o njem sploh razmišljati.»kapljico bolezni občutimo bolj kot sod zdravja.«(hipokrat) Pomena telesnega in duševnega zdravja se zavemo, ko zbolimo mi ali nekdo izmed bližnjih. Na zdravje človeka nasploh pa vpliva več dejavnikov način življenja, navade, prehranjevanje, higiena ipd. Tempo življenja nam pogosto ne dopušča razmišljati o prej naštetih dejavnikih, zato enostavno ponavljamo vzorce, ki so nam jih privzgojili oz. smo jih usvojili že v zgodnjem otroštvu. Čeprav»moderni«svet z veseljem oglašuje zdrav način življenja na sto in en način, pa le redki odrasli spreminjajo svoje navade nasploh, način prehranjevanja oz. tempo življenja v prid svojemu zdravju. Zato je toliko bolj pomembno, da starši otrokom že v predšolskem obdobju dajejo zgled s svojim načinom življenja, jih navajajo na zdravo prehranjevanje in pitje zadostnih količin tekočine, redno higieno in navade nasploh. Ni dovolj samo razlaga o prej naštetem, temveč dober zgled. Zgoraj našteto pa ne vpliva samo na naše in otrokovo telesno stanje, temveč tudi na pozitivno in umirjeno duševno naravnanost. Asklepij je nekoč zapisal:»svež veter je bolj zdravilen kot tisoč odmerkov zdravila.«igra na prostem, sprehodi, gibalne dejavnosti na prostem, druženje z vrstniki, spoštovanje sočloveka ipd., vse to lahko otrok povzame po svojih starših. Šele v vrtcu in kasneje v šoli del dobrega zgleda prevzamejo pedagoški delavci, katere lahko starši s svojim posnemanjem dodatno podprejo. Posledično tako starši poskrbijo za pozitivno naravnano družinsko ozračje in dobre medsebojne odnose, kar je dodatna prednost za otrokovo zdravje. Tudi sama nisem bila dovolj pozorna na zdrav življenjski slog, kot ga tako radi imenujemo, dokler nisem postala ena izmed staršev. Vzgoja skozi številne, čeprav 1

dobronamerne besede je premalo, potrebno je delo na sebi, šele potem dosežemo želeni učinek tudi pri otroku. Slika 1: Žana in Maš na sprehodu Vir: osebni arhiv Zdravega načina življenja smo se v Sloveniji pričeli vidneje zavedati šele pred nekaj leti, zato so uzakonili zdrav življenjski slog tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in nekaterih podjetjih. Tako morajo v šolah nekaj sredstev nameniti in del aktivnosti posvetiti zdravemu življenjskemu slogu svojih zaposlenih ter otrok. Šele zdravi in zadovoljni delavci bodo lahko privzgojili zdrave navade otrokom. Odločila sem se, da bom v svoji magistrski nalogi raziskala stopnjo ozaveščenosti osnovnošolcev ter njihov življenjski slog in mnenje o zdravju nasploh. Ker sem doma v okolici Ptuja in bodo moji otroci obiskovali lokalne šole, sem se odločila, da bom obravnavala osnovne šole prav na Ptuju in v njegovi okolici. 2

II TEORETIČNI DEL 1 ZDRAVJE 1.1 Opredelitev zdravja Področje zdravja je zelo obsežno, v literaturi najdemo več podobnih definicij in opredelitev pojma zdravje. V Slovenskem zdravstvenem besednjaku je»zdravje telesno, duševno, naravno in družbeno ravnovesje; trdnega in rahlega zdravja (Slovenski zdravstveni besednjak, 1987, str. 412).«Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje»stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega ugodja in ne samo stanje bolezni in poškodb (Veliki splošni leksikon v osmih knjigah: Osma knjiga, 1997, str. 4880).«Zdravje ne pomeni samo odsotnosti bolezni in invalidnosti, temveč pomeni stanje čim boljše telesne in duševne kondicije ter socialno blaginjo, dosegljivo v danem okolju (Hajdinjak & Hajdinjak, 2000).»Zdravje je stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. Prvotno so zdravje označevali kot odsotnost bolezni ali onemoglosti. Po novejših spoznanjih in stališčih Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje celovit in dinamičen sistem, ki je sposoben prilagajanja vsem vplivom okolja ter omogoča posamezniku in skupnosti opravljati vse biološke, socialne in poklicne funkcije in preprečevati bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt (Enciklopedija Slovenije, 2001, str. 120).Zdravje je stanje telesnega in duševnega počutja, brez motenj v delovanju organizma (Jakopin, 2015).«Iz teh opredelitev lahko sklepamo, da zdravje ni povezano samo z boleznijo in bolezenskim stanjem posameznika, ampak je v veliki meri odvisno od vsakega posameznika, njegovega ravnanja in načina življenja. 2

1.2 Ohranjanje zdravja otrok»leta 1996 je Evropska unija sprejela program o promociji zdravja, informiranosti, o izobraževanju in usposabljanju, ki mora zagotoviti zdravju pomembno mesto na vseh področjih družbenih dejavnosti, na nacionalni in mednarodni ravni (Čeh F., 2014, str. 78).«Med temeljne cilje programa sodi pravičnost za vse v možnostih do zdravja in zdravstvenega varstva. Sem spadajo tudi odstopanja v znanju, sposobnostih in veščinah glede varovanja in krepitve zdravja. Odgovornost za doseganje tega cilja prevzema družina, zraven nje pa tudi vrtec in šola. Šola mora otroke tudi vzgajati, privzgojiti jim mora različne kompetence, tudi kompetenco o zdravju. Evropska unija je sprejela program o promociji zdravja, da bi v družbi prišlo do nekih sprememb. Te pa lahko pričakujemo, če se bodo za to trudili tako starši kot strokovno usposobljeni vzgojitelji in učitelji (Čeh F., 2014). Zdravje je proces, na katerega lahko vplivamo in to na različne načine. Starši se vedno bolj srečujejo s težavo, ki se imenuje prekomerna teža. Ta je v razvitih državah postala velika težava. V Veliki Britaniji se srečujejo s problemom prekomerne teže otrok, ker je po statistiki kar tretjina otrok pretežkih. Pri tem se otroci srečujejo z nizko samopodobo in samozavestjo ter zdravstvenimi težavami (Gavin idr., 2007). Zaradi tega je pomembno, da že otroci ozavestijo načine, s katerimi lahko skrbijo za zdravje. Velikokrat otroci postavljajo vprašanja, ki se nanašajo na zdravje. Nanizali smo jih le nekaj: - ZAKAJ JE TREBA ZAJTRKOVATI? Pomembno jim je razložiti, da hrana, ki jo pojedo, da telesu energijo za igranje, delo in snovi za rast. Zjutraj ima telo zelo malo energije, zato je potrebno zajtrkovati, da telo pridobi potrebno energijo (Zdravje: s prvo malo enciklopedijo do učenosti, 1997). - ZAKAJ JE VODA POMEMBNA? Otroci morajo vedeti, da brez vode ni življenja. Dve tretjini človeškega telesa sta sestavljeni iz vode. Zato je pomembno, da zaužijejo dovolj tekočine (prav tam). - ALI MORAM JESTI ZELENJAVO? 3

Pomembno je, da otroci ozavestijo, da so v hrani hranilne snovi, ki jih telo potrebuje. Dobro je, da jemo raznovrstno hrano, saj tako zaužijemo več pomembnih snovi za naše telo. Prav je, da vsak dan jemo raznovrstno hrano, tudi zelenjavo. Pomembno pa je, da se starši in vzgojno-izobraževalni zavodi držimo smernic, ki nas vodijo (npr. Koliko obrokov od vsake skupine živil bi bilo potrebno pojesti vsak dan ipd.). Pri otrocih je pomembno omejevanje uživanja prigrizkov, da jim ne zmanjšamo teka za bolj zdravo hrano (prav tam). - KAJ SO VITAMINI IN MINERALI? Vitamini in minerali so snovi, ki jih dobimo z vnosom raznovrstne hrane (prav tam). - ZAKAJ PREVEČ DOBREGA ŠKODI? Otroci morajo vedeti, da so sladkarije in drugi priboljški energijsko bogati, primanjkuje pa jim hranilnih snovi. Telo pa hranilne snovi potrebuje za zdravje in rast (prav tam). - ZAKAJ MORAM HODITI K ZOBOZDRAVNIKU? Otroci morajo ozavestiti, da je zobe potrebno redno čistiti in obiskovati zobozdravnika. Če tega ne počnejo, se med zobe ujamejo koščki hrane in nastajajo obloge (prav tam). - ZAKAJ SI MORAM UMIVATI ROKE? Otroci morajo ozavestiti, da je roke potrebno umivati pred obrokom in ob odhodu iz stranišča, ker z umivanjem odstraniš mikrobe, ki lahko povzročijo bolezenska stanja (prav tam). - KOLIKO SPANJA POTREBUJEM? Pomembno je, da otroci vedo, da morajo dovolj spati, da si telo odpočije in se okrepi (prav tam). - ZAKAJ JE GIBANJE KORISTNO? Otroci morajo vedeti, da je gibanje koristno. Po gibalnih aktivnostih se bolje počutimo, pridobimo si mišice, telo dobi moč, izboljša se zdravstveno stanje in gibčnost telesa (prav tam). V večini se majhni otroci veliko gibljejo, z odraščanjem pa so vedno manj dejavni. Pri otrocih je pomembno, da jim že v zgodnjih letih razvijemo veselje do gibanja, do telesnih dejavnosti. Najbolje je, da spodbujamo telesne dejavnosti, ki so otrokom všeč. Dobro je, da redno vadbo vključimo v otrokov dnevni urnik, tako jih najlažje pripravimo do gibanja. S telesno dejavnostjo si otroci izboljšajo zdravstveno stanje in tako lažje opravljajo 4

vsakodnevna opravila ter druge aktivnosti. Prav tako pa redno gibanje otrokom pomaga rasti, ustvariti močne mišice in kosti ter razviti motorične sposobnosti (Gavin idr., 2007). Pomembno je, da otroci živijo zdravo, ker tako ohranjajo svoje zdravje. Bolj zgodaj v otroštvu se privadijo na zdrav slog življenja, lažje jim je skozi življenje. Današnji slog življenja pa tistega, ki skuša zdravo živeti, ovira na tri načine (prav tam): - na voljo je veliko hrane, - veliko sedimo, - prenatrpani dnevni urniki. Pri šolarjih imata velik pomen zdrava prehrana in dovolj telesne dejavnosti. Starši morajo otroke še vedno usmerjati pri prehranjevanju, prav tako pa ima pri tem velik pomen šola. Šola mora otrokom ponujati raznovrstno prehrano in ta mora izpolnjevati zahteve zdravstvenih standardov (prav tam). 1.3 Zdravje v šolskem okolju Na področju zdravja in oglaševanja le-tega v šolah so bile med letoma 1995 in 2010 opazne spremembe. Šole so se začele vedno bolj obračati k zdravju naklonjenemu okolju. To pa lahko pripišemo težnji, da se izboljša zdravje in počutje učencev ter učiteljev, posredno tudi staršev. Vse to pa vpliva na boljšo učinkovitost in tudi aktivnost učencev (Bevc, Promocija zdravja v šolskem okolju, 2010). Zdravi učenci so bolj kredibilni v šoli in v življenju nasploh. V prvi vrsti je potrebno v šolah skrbeti za higieno. Otroke je potrebno naučiti, zakaj so določene higienske navade pomembne.»higiena je nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja (Jakopin, 2015).«Če hoče posameznik vzdrževati dobro telesno pripravljenost, mora skrbeti za higieno. Higienske navade se privzgajajo in pri tem imajo starši najpomembnejšo vlogo. Ob njih pa tudi vzgojitelji in učitelji (Čeh F., 2014). 5

Otroci imajo pravico, da se v okolju šole učijo, kako izboljšati in varovati svoje zdravje. Učitelji bi morali obvladati spretnosti motivacije zdravih za zdravje in pri tem upoštevati določene predpise ter pravila. S promocijo zdravja lahko veliko naredimo. Ljudi poučimo in jim omogočimo, da se vsak dan bolj zavestno odločajo v prid zdravju. Promocija zdravja pa so vse aktivnosti, ki vodijo k preprečevanju bolezni in pospeševanju zdravja. Osnovne aktivnosti promocije znanja so zagovarjanje, omogočanje in posredovanje zdravja. Dokazano je, da si življenjske navade pridobimo v otroštvu in mladostništvu. Kasneje jih je težko spreminjati. Sistematična vzgoja, s katero sprejemamo zdrav življenjski slog, je zelo pomembna. Za šole je pouk o zdravju odgovornost, prav tako je to tudi odgovornost družine in širše družbene skupnosti. Te naloge so tudi zakonsko določene. Učitelji otrokom in mladostnikom predajo informacije ter spretnosti za krepitev in varovanje zdravja. V družini in šoli se razvija kompetenca posameznika, ki bo prevzel odgovornost za svoje zdravje in zdravje drugih. Obenem bo imel znanje, s katerim se bo lahko boril proti boleznim s pomočjo lastnih aktivnosti in naporov; znal in hotel ter zmogel bo izvajati samopomoč in vzajemno pomoč ter poiskati zdravniško pomoč. Učitelji morajo poznati tudi motnje hranjenja. Te se lahko pojavijo že v zgodnjem otroštvu in se kažejo v različnih oblikah. Motnje hranjenja so: odklanjanje hrane, pretirana ješčnost ali izrazita izbirčnost (Čeh F., 2014). Iz zapisanega lahko sklepamo, da sta družina in šola zelo pomembni pri oblikovanju zdrave osebnosti. Posameznik si sam izoblikuje svoje higienske navade, slog življenja in prehranjevalne navade. Pri tem ga družina in učitelji samo vodijo ter mu posredujejo pomembne informacije za krepitev in varovanje zdravja. Zelo pomembno je, da stremimo k temu, saj je vedno več otrok prekomerno težkih. Prekomerna teža pa je lahko posledica pomanjkanja telesne aktivnosti, prekomernega uživanja sladkarij, prenajedanja s hrano in bolezni. 6

2 PROJEKT ZDRAVA ŠOLA 2.1 Opredelitev pojma Zdrava šola Osnutek, kateri je povezal šole, ki promovirajo zdravje, se je razvil že v 80. letih 20. stoletja. Pri tem so pomagali strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), Sveta Evrope in Evropske komisije. Ti so se zavedali, da lahko z načrtno in sistematično zasnovanimi programi bistveno vplivajo na zadovoljstvo učencev, njihovo samopodobo, odnos in vedenje do zdravja ter življenja na splošno (Slovenska mreža zdravih šol, 2016). Tako se je oblikovala Evropska mreža zdravih šol, ki se imenuje tudi SHE mreža (Schools for Health in Europe). Ta se odziva na težave, ki so povezane z zdravjem otrok in mladostnikov (prav tam).»zdrave šole so šole, ki zavestno, načrtno in usmerjeno promovirajo zdravje. Prostovoljno so se odločile, da bodo z različnimi dejavnostmi spodbujale, omogočale in krepile zdravje učencev, učiteljev in staršev na vseh področjih zdravja telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem) (Bevc idr., 2016, str. 6).«Evropska mreža zdravih šol se je osredotočila na razvojne programe za promocijo zdravja. V zadnjem času pa se vedno bolj usmerja na področje zdrave prehrane; k spodbujanju gibanja; razumevanju duševnega zdravja; k vrednotenju učinkov preventivnih programov, ki jih izvajajo šole. Zanimata jo konceptualni razvoj mreže ter kvaliteta standardov. V program vključujejo učence, učitelje ter lokalno in regionalno skupnost. V SHE mreži članice sledijo splošnim vrednotam in stebrom (prav tam). Vrednote Evropske mreže zdravih šol (prav tam): - ENAKOST Enakost pomeni enake standarde in dostop do zdravstvenih ter izobraževalnih možnosti za vse učence. Na daljši rok to odločilno vpliva na zmanjševanje neenakosti na zdravstvenem področju in izboljšanje kvalitete v znanju za boljši trajnostni razvoj na regionalni in nacionalni ravni. - STABILNOST Zdravje vpliva na izobraževalne dosežke, kar se posledično odraža na razvoju družbe. Zdravi učenci bolje funkcionirajo, posledično so bolj uspešni. Le zdravi lahko v polni meri razvijajo svoje potenciale. Rezultati so dolgoročni. 7

- VKLJUČEVANJE Vključevanje vseh v vse dejavnosti, ki lahko kakorkoli pripomorejo h krepitvi zdravja na šoli. Učenci so v dejavnosti aktivno in enakopravno vključeni. S tem prevzamejo svoj del odgovornosti. - OPOLNOMOČENJE ALI AKCIJSKA KOMPETENCA Za učence je pomembno pridobivanje informacij, urjenje veščin, oblikovanje stališč, dozorevanje kritičnega odnosa do življenjskih problemov ter odkrivanje situacij in strategij za njihovo reševanje. - DEMOKRACIJA»Zdrave šole ozaveščajo enakovredno tako o demokratičnih vrednotah in pravicah kot prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja (Slovenska mreža zdravih šol, 2016).«V šolskem priročniku Evropske mreže zdravih šol (2013) je opisanih šest elementov celostnega šolskega pristopa. POLITIKA ZDRAVJA V ŠOLAH ZDRAVSTVENE SLUŽBE ŠOLSKO FIZIČNO OKOLJE ELEMENTI INDIVIDUALNE VEŠČINE/ SPRETNOSTI IN AKCIJSKA KOMPETENCA ŠOLSKO SOCIALNO OKOLJE Slika 2: Bistveni elementi promocije zdravja v šolah Vir: Slovenska mreža zdravih šol, 2016 8

Slovenska mreža zdravih šol deluje v smeri reševanja problemov v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov. Razvija razvojne programe za promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju zdravja za vse faktorje, ki so povezani s šolo (učenci, učitelji in starši) (Slovenska mreža zdravih šol, 2016).»Šola, ki promovira zdravje, je šola, ki je uvedla strukturiran in sistematičen načrt za zdravje, dobro počutje in razvoj družbenega kapitala vseh učencev in zaposlenih (Slovenska mreža zdravih šol, 2016).«Promocija zdravja je dejavnost, ki se izvaja za izboljšanje zdravja vseh na šoli in je hkrati proces krepitve zdravja med ljudmi in okoljem (Bevc idr., 2016). Dokazano je, da šole, ki promovirajo zdravje, izboljšujejo zdravje in blagostanje vseh na šoli (Slovenska mreža zdravih šol, 2016). Zdravi otroci so uspešnejši pri učenju, bolj zadovoljni in manj nagnjeni k tveganemu vedenju. Na vse to vpliva prav promocija zdravja (Bevc idr., 2016). Šole, ki promovirajo zdravje, skušajo zmanjševati neenakosti na zdravstvenem področju. Podpirajo in razvijajo sodelovanje med različnimi področji, ki so povezana z zdravjem otrok in mladostnikov. Sodelovalni in akcijsko usmerjeni pristop k zdravju se zagotavlja na podlagi treh značilnosti programa Zdrave šole: z obveznim učnim načrtom, s skritim učnim načrtom ter z dobrimi povezavami z in med domom ter skupnostjo (Slovenska mreža zdravih šol, 2016).»Vzgoja za zdravje je proces, ki usposablja ljudi, da imajo večji nadzor nad življenjem in nad svojim zdravjem je opolnomočenje, krepitev potencialov in usmerjanje v opuščanje nezdravega vedenja (Bevc in dr., 2016, str. 11).«Je pomemben del promocije zdravja. Z različnimi programi posamezniku omogoči pridobivanje znanja, oblikovanje vrednot in vedenj za zdrav življenjski slog. Z vzgojo za zdravje je potrebno pričeti zelo zgodaj, ker se ta oblikuje tekom celotnega življenja (Bevc idr., 2016). Celostno delovanje Zdrave šole pomeni zdravje na vseh področjih za vse v ustanovi. Na različne načine lahko vplivamo na delovanje. Pri tem so pomembne vsebine zdravja v učnem načrtu, neprekinjeno izobraževanje učiteljev, zdravju naklonjene aktivnosti na šoli, dobra organizacija, pravila, dobra komunikacija med delavci šole, učenci, starši in lokalno skupnostjo. Velik pomen ima vse, kar 9

lahko vpliva na izboljšanje življenja na šoli. Pri tem je zelo pomembna pozitivna šolska klima, ta pa vpliva na oblikovanje vrednot posameznika in njegovo obnašanje. Odnos do šole, učni uspeh in vedenje v zvezi z zdravjem so močno povezani dejavniki izoblikovanja odraščajočih osebnosti v zrele osebe. V raziskavah ugotavljajo, da mladi, ki so bolj dovzetni za šolo oz. izobraževanje v manjši meri razvijejo tvegano vedenje (Slovenska mreža zdravih šol, 2016). 2.2 Slovenska mreža zdravih šol (SMZŠ) Slovenska mreža zdravih šol (SMZŠ) je pričela delovati leta 1993. Vključevala je dvanajst šol. Sledile so štiri širitve. V Slovenski mreži zdravih šol od oktobra 2011 deluje že 324 ustanov, od tega 257 osnovnih šol, 60 srednjih šol in 7 dijaških domov. To je 57 % vseh slovenskih osnovnih šol (Slovenska mreža zdravih šol, 2016). Od samega začetka Slovensko mrežo zdravih šol podpirata Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za šolstvo in šport. Za nacionalne povezave in usklajevanja skrbi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), območne povezave pa so prevzele območne enote NIJZ (prav tam). Šole poskušajo z načrtnim delom ohranjati in izboljševati zdravje svojih učencev, učiteljev in staršev (prav tam). Slovenska mreža zdravih šol ima svoj znak oz. logotip (Slika 3). Prikazuje sonce in napis ZDRAVA ŠOLA. Simbol sonca pomeni vir življenja, zdravja, svetlobe in pozitivne energije. Slika 3: Znak Slovenske mreže zdravih šol VIR: Osnovna šola Notranji odred Cerknica, b. l. 10

2.3 Namen Slovenske mreže zdravih šol Šola z vstopom v Slovensko mrežo zdravih šol pridobi: veliko novega na področju vsebin zdravja; znanja o promociji zdravja v šolskem okolju; znanja aktivnih metod in oblik dela; spretnost spodbujanja dejavnega vključevanja učencev v načrtovanje in delo šole; sposobnost boljšega sodelovanja s starši, lokalno skupnostjo, zdravstveno službo in drugimi iniciativami. To vse pa v prispeva k bolj učinkovitemu delu in zadovoljstvu učiteljev ter učencev. Šola v mreži ima na voljo strokovno vodenje in podporo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) z območnimi enotami. Mednje spadajo usmeritve in informacije s področja promocije zdravja, gradiva za učitelje, starše in učence, strokovna literatura ipd. Znotraj mreže se organizirajo brezplačna redna srečanja vodij timov vključenih šol. Ta redna srečanja vključujejo predavanja, strokovna vodenja, izmenjavo izkušenj in primerov dobrih praks ipd., organizirana pa so vsaj trikrat na leto. Šole tudi seznanjajo z drugimi aktivnostmi na področju promocije zdravja. Šole se vključujejo v skupne programe oz. dejavnosti članic Evropske mreže zdravih šol (SHE mreže). Šole, ki so v mreži, lahko za svoje dejavnosti pridobijo dodatna sredstva s sodelovanjem na razpisih. Šole, ki dosegajo zastavljena merila uspešnosti prejmejo potrdila (za vodjo tima in aktivne člane). Vstop v Slovensko mrežo zdravih šol je brezplačen in tako vsem šolam dosegljiv (Bevc idr., 2016). 2.4 Pogoji oz. merila za vstop v Slovensko mrežo zdravih šol Šola, ki se želi dejavno vključiti v Slovensko mrežo zdravih šol, mora izpolnjevati pogoje. Od 1. do 3. že ob prijavi, preostalim pa mora ustrezati z naslednjim šolskim letu. (Bevc idr., 2016). Pogoji oz. merila za vstop so: 1. Več kot polovica kolektiva se mora strinjati z vstopom v mrežo in usmeritvami projekta. 2. Projekt mora podpirati vodstvo šole. Svojo podporo izrazi s pridobivanjem oz. zagotavljanjem sredstev za dejavnosti s področja zdravja, promocije zdravja ipd. Na šoli se mora oblikovati tim (skupina) projekta Zdrava šola, ki ga sestavljajo predstavniki vodstva ustanove, učiteljev, učencev, staršev, zdravstvene službe in lokalne skupnosti. Ta tim vodi vodja tima. Pomagajo mu člani. 3. Oblikovati se mora skupina učencev, ki aktivneje sodeluje pri dejavnostih in spreminjanju stanja na šoli. 11

4. Šola organizira oz. udejanji vsaj eno izobraževanje letno s področja promocije zdravja oz. vsebin zdravja. V izobraževanje mora biti vključen ves kolektiv. Vodja tima in sodelavci redno obiskujejo regijska izobraževalna srečanja, ki jih organizirajo območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). 5. Šolski tim projekta mora oblikovati celostno politiko zdravja v ustanovi. Ta pa mora ustrezati ciljem in kriterijem projekta Zdrava šola ter biti vpisana v Letni delovni načrt ustanove. V le-tem se predvidi različne možnosti vključevanja zdravja in pobude za aktivnosti v rednem ter skritem učnem načrtu. Šola mora načrtovati vsaj en program, ki se navezuje na izboljšanje zdravja na šoli. Letega mora spremljati in ga ovrednotiti. Šole morajo vsaka tri leta izpolnjevati vprašalnik Kriterij Zdravih šol. Ta jim pomaga pri spremljanju napredka. Vsako leto mora šola načrtovati vsaj eno nalogo, ki je povezana z aktualno»rdečo nitjo«projekta, določeno za tisto šolsko leto. 6. Šola s svojim aktivnim delom in ukrepi spoštuje, omogoča in promovira direktive zdravega načina življenja na različnih področjih: medsebojni odnosi, zdrava prehrana, duševno zdravje, preprečevanje nasilja, preprečevanje zlorabe alkohola, drog, tobaka, zdravo okolje in druga področja zdravja. 7. Šola mora dosegati pogoje oz. ustrezati merilom. Ustreznost in izpolnjevanje preverjajo člani nacionalne in regijske koordinacije Slovenske mreže zdravih šol vsaki dve leti. V primeru neustreznosti, nepravilnosti oz. neizpolnjevanja šola izgubi imenovanje Zdrava šola. Šole, ki se hočejo vključiti v Slovensko mrežo zdravih šol in tiste, ki so vanjo že vključene, morajo upoštevati smernice. Le-te so zelo jasno zastavljene, kar vključenim šolam olajša samo načrtovanje dejavnosti v okviru tega programa. Vključenost šole v projekt približa strokovnim in drugim delavcem ter osnovnošolcev dotlej še neznana ali manj znana področja zdravja in zdravega načina življenja. Smernice jasno nakazujejo vključenost otrok v samo jedro projekta. Tako projekt ni le nekaj, kar izraža kakovost same ustanove (šole), vpliva na ugled oz. dobro zunanjo podobo šole in se gradi izključno na plečih učiteljev. Vključenost učencev je nujna, spodbuja samostojnost, samoiniciativnost pri vnosu»zdravega«v vsakdan, omogoča lastno presojo, poučuje in ozavešča teoretično in praktično. Zelo pozitivno je, da se mora s pristopom k projektu 12

strinjati več kot polovica kolektiva, kar v prvi vrsti vpliva na dobre medosebne odnose in sam odnos zaposlenih do projekta. Le s sodelovanjem vseh v projektu lahko projekt zaživi v polni meri, saj že same smernice določajo izobraževanje za vse. Le z dobrim zgledom lahko namreč projekt doseže svoj namen otroke največ naučimo prav z zgledom. Tudi nadzor SMZŠ nad izvedbo projekta je pozitiven, saj tako delavce šole opomni, da z dejavnostmi ne prenehajo oz. jih izvajajo v polni meri. Zdravje bi moralo prevevati celotno šolsko delo in spodbujati otroke, predvsem ob praktičnih primerih, k zavestnemu odločanju med zdravim in nezdravim. 2.5 Cilji projekta Zdrava šola Bistveno je, da vključijo promocijo zdravja v prav vse vidike vsakdanjega življenja, v kurikulum in tudi v prikriti kurikulum (Slovenska mreža zdravih šol, 2016). Cilji (Bevc idr., 2016, str. 13): 1. Aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli. 2. Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci. 3. Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem. 4. Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bomo oblikovali raznovrstne pobude. 5. Izkoristili bomo vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja. 6. Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo. 7. Skrbeli bomo za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta vzgoje za zdravje. 8. Aktivno bomo podprli zdravje in blaginjo svojih učencev ter učiteljev. 9. Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled zdravega obnašanja. 10. Upoštevali bomo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu vzgoje za zdravje. 13

11. Sodelovali bomo s specializiranimi službami v skupnosti, ki nam lahko svetujejo in pomagajo pri vzgoji za zdravje. 12. Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da nas bo dejavno podprla pri učnem načrtu vzgoje za zdravje. Prav je, da morajo šole dosegati določene cilje. Cilji so namenjeni bolj usklajeni pripravi dejavnosti in pripomorejo k učinkovitosti izvedbe. Ob doslednem upoštevanju ciljev lahko projekt res doseže svoj namen, v nasprotnem primeru so vse dejavnosti namenjene le dokazovanju šole kot ustanove. Če bi k doseganju ciljev stremeli vsi strokovni in drugi delavci, bi na šoli vladala res»zdrava«šolska klima, to bi ugodno vplivalo tudi na odnose med delavci in tudi na odnose med učitelji ter učenci, oboje pa bi zagotovo pripomoglo k boljši socializaciji otrok in njihovemu vedenju tudi zunaj šolskih klopi. K projektu skušamo, v skladu s cilji, pritegniti tudi tiste delavce in predvsem učence, ki za to sicer ne kažejo zanimanja. Zelo dobro je, da cilji predvidevajo sodelovanje z zunanjimi strokovnimi delavci in ustanovami gre za medgeneracijsko sodelovanje in spoznavanje večplastnosti skrbi za zdravje. Za dosego ciljev se pričakuje tudi sodelovanje domačega okolja, ki v šoli naučeno potrjuje (ali zavrača). Projekt Zdrava šola lahko ob upoštevanju zgoraj navedenega ciljev in smernic hitro preraste v nekaj zelo ugodnega za družinsko in krajevno okolje. 2.6 Delovanje Slovenske mreže zdravih šol Na vsaki šoli v sklopu projekta deluje tim. Vanj so vključeni vodja, predstavniki učiteljev, učencev, vodstva, staršev, zdravstvene službe in lokalne skupnosti. Tim se mora sestati najmanj trikrat letno. Na srečanjih vključene osebe razčlenjujejo stanje na šoli, prepoznavajo probleme in za šolo aktualne vsebine. Prav tako načrtujejo, vodijo, interpretirajo in vrednotijo naloge s področja zdravja glede na potrebe in možnosti šole (Bevc idr., 2016). Šolski tim mora načrtovati in vrednotiti naloge. Pri tem pa mora slediti kriterijem projekta. Najprej mora narediti posnetek stanja. Le-tega je najbolje izvesti z vprašalniki (za učence, starše, učitelje in zdravstveni tim) ter z razgovori in opazovanjem. Glede na pridobljene podatke oblikuje politiko celostne vizije promocije zdravja v šolskem okolju. To pa zapiše v Listino promocije zdravja na šoli. Le-ta vsebuje cilje, potrebe, prioritete dela, dejavnosti, datume, razne vire 14

ipd. V Vprašalnik za načrtovanje in Vprašalnik za evalvacijo nalog zapisujejo naloge, dejavnosti, izvajanje in uspešnost. Vsaka šola bi si naj zastavila samo eno glavno nalogo, pri kateri bi upoštevala celostni pristop (prav tam). V prejšnjem poglavju navedene cilje morajo šole upoštevati pri načrtovanju nalog. Zraven ciljev morajo upoštevati tudi lastne potrebe in možnosti, ki jim jih ponuja okolje. Z vsem tem pa šole načrtujejo naloge, programe in projekte (prav tam). Vsako leto se ob zaključku šolskega leta izbere enotna vsebinska»rdeča nit«, ki jo podrobneje obravnavajo šole v naslednjem šolskem letu. V zadnjih petih letih so bile obravnavane naslednje teme: Odnos-si (odnos do sebe, drugih, okolja, prehrane, gibanja, zasvojenosti, do življenja nasploh in zmanjševanje neenakosti); medgeneracijsko sodelovanje in tema o duševnem zdravju (izobraževanje in prenos programov v šolsko prakso). Šole vsebine vključujejo v predmetnik, ob tem pa pripravijo različne aktivnosti, delavnice, tabore, naravoslovne dni, pohode, projektne dni, dneve dejavnosti itd. Iz evalvacij razberemo, da so dejavnosti, ki jih ne izvajajo samo učenci, ampak tudi njihovi starši in učitelji, odlična priložnost za poglabljanje medsebojnih stikov. Gradnja in utrjevanje odnosov pa se odražata v počutju vseh sodelujočih občutijo večje zadovoljstvo, posledično pa se izboljša uspeh učencev (prav tam).»temelj projekta Zdrave šole predstavljajo stalno izobraževanje učiteljev in zdravstvenih delavcev s področja zdravja in promocije zdravja ter aktivnejših pristopov in metod dela (Bevc idr., 2016, str. 16).«15

3 PTUJ IN PROJEKT ZDRAVA ŠOLA 3.1 Mesto Ptuj Ptuj je najstarejše mesto v Sloveniji. Leži med Slovenskimi goricami in Halozami ter Dravskim in Ptujskim poljem (Krušič, M. idr., 2009). Mesto je ob reki Dravi in na strateško pomembnem križišču poti iz Sredozemlja v Podonavje (Brence, A. idr., 2003). Slika 4: Mesto Ptuj Vir: Š., A. Mesto Ptuj, b. d. Starejši del Ptuja (središče) je obravnavan pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (Krušič, M. idr., 2009). Naseljen je bil že v obdobju mlajše kamene dobe, o čemer pričajo številna arheološka raziskovanja (Ciglenčki, 2008). Najdene so bile skromne ostaline, na podlagi katerih domnevajo, da je prva naselbina tukaj stala že v bronasti dobi (Curk, 1974). Prvi vzpon je mesto doživelo v rimskem obdobju, kar potrjujejo številne arheološke najdbe (Brence, A. idr., 2003). V takratnem času se je mesto imenovalo Poetovio (Ciglenčki, 2008). Podoba mesta, ki jo vidimo danes, je nastala v srednjem veku (Brence, A. idr., 2003). Ptuj je, kljub vplivom industrializacije, središče agrarne pokrajine. V tej pokrajini je bistvenega pomena vinska trta, posledično pa pridelovanje grozdja in vina. Gojenje vinske trte v okoliških hribih mesta sega v preteklost, dva tisoč let nazaj. Začetke kletarjenja pa umeščajo v 13. stoletje. Tukaj se pridelujejo vrhunska vina (npr. Renski rizling in Sauvignon) (Krušič, M. idr., 2009). 16

Najpomembnejše zgradbe na Ptuju so: Ptujski grad, Dominikanski samostan Ptuj in Samostan sv. Petra in Pavla (minoriti) ter Proštijska cerkev sv. Jurija (Brence, A. idr., 2003). Slika 5: Ptujski grad Vir: Ptuj zakladnica tisočletij, b. d. Arheološke najdbe kažejo, da je bil Grajski grič poseljen že ob zaključku kamene oz. na začetku bakrene dobe. Grad, kakršen je danes, so izoblikovala stoletja prezidav in dozidav. V njem so vladale številne rodbine. Zadnji so vladali Herbersteini, vse do leta 1945. Takoj po vojni pa je bil grad spremenjen v muzej (Ptuj zakladnica tisočletij, b. d.). Slika 6: Dominikanski samostan Ptuj Vir: Ptuj zakladnica tisočletij, b. d. Dominikanci so bili prvi menihi, ki so se naselili na območju Ptuja in današnje Slovenije. Po požaru 1302, jim je do sredine 14. stoletja uspelo samostan obnoviti. V 17. in 18. stoletju je samostan dobil današnjo baročno podobo. Samostan je bil ukinjen z jožefinskimi reformami in je od leta 1928 mestni muzej (Ptuj zakladnica tisočletij, b. d.). 17

Slika 7: Samostan sv. Petra in Pavla Vir: Župnija Sv. Petra in Pavla, b. d. Minoriti so na Ptuj prišli kmalu po dominikancih, leta 1239. Prva omemba samostana je iz leta 1280. Samostan so ustanovili gospodje Ptujski. V 13. stoletju je bil samostan skromen, v zadnji četrtini 17. stoletja pa so samostan baročno obarvali (Ptuj zakladnica tisočletij, b. d.). Slika 8: Proštijska cerkev sv. Jurija Vir: Discover Ptuj, 2015 Proštijska cerkev sv. Jurija stoji v starem mestnem jedru. Viri kažejo, da so na tem mestu bile cerkve že vse od 9. stoletja. V današnji cerkvi je ostanek cerkve, katera je bila žal uničena že v 11. stoletju. Na tem mestu je bila okoli leta 1125 postavljena nova cerkev, katere temelji in zidovi tvorijo osnovo sedanje cerkve. Prostor okrog nje je bil do 18. stoletja namenjen pokopališču. Po stenah so vzidani nagrobniki iz 16. in 17. stoletja ter preproste napisne table (Šamperl & Emeršič, b. d.). V mestu je tudi bolnišnica, več osnovnih šol, splošna gimnazija in tehniška srednja šola, poklicne šole, glasbeni šoli, knjižnica in muzej. Pokrajinski muzej Ptuj hrani bogato arheološko zbirko (Krušič, M. idr., 2009). Del muzeja je tudi 18

grad. Arheološki muzej in zgodovinski arhiv pa sta v nekdanjem Dominikanskem samostanu. V okolici Ptuja sta najdena Mitrova templja, ki sta tudi muzejski znamenitosti (Čeh & dr., 1975). Na dvorišču Samostana sv. Petra in Pavla se vrstijo glasbene in druge kulturne prireditve (Krušič, M. idr., 2009). Prav tako se številne prireditve odvijajo tudi v mestu: Kurentovanje, sejmi (Jurijev, 24. aprila; Ožbaltov, 6. avgusta in Katarinin, 25. novembra), Dnevi poezije in vina, Ptujski rimski festival (Brence, A. idr., 2003). Tradicija sejmov izhaja iz srednjega veka. V pustnem času se na ulicah Ptuja odvija tradicionalno Kurentovanje. V tem času mesto krasijo tradicionalne pustne maske. Med njimi je za to pokrajino najbolj značilna maska oz. oprava kurenta ali koranta. Lokalne maske pa so tudi orači, rusa in ploharji (Krušič, M. idr., 2009). 3.2 Zdrave šole na Ptuju V občini Ptuj deluje pet osnovnih šol: OŠ Breg, OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski vrt s podružnično OŠ Grajena in osnovna šola s prilagojenim programom, to je OŠ dr. Ljudevita Pivka. Vse naštete osnovne šole so javne osnovne šole in izvajajo pouk v skladu s smernicami učnih načrtov, ki so potrjeni s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na Ptuju deluje tudi več srednjih šol, visokošolsko središče in Ljudska univerza Ptuj. Ljudje, ki si želijo svoje znanje poglobiti ali ga razširiti, lahko to storijo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Za glasbeno izpopolnjevanje pa sta na voljo Glasbena šola Karol Pahor Ptuj ter Zasebna glasbena šola sv. Petra in Pavla. Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka izvaja vzgojno-izobraževalni proces za otroke z motnjo v duševnem razvoju. Osnovne šole na Ptuju in v okolici so se Slovenski mreži zdravih šol pridružile v različnih časovnih obdobjih. V nadaljevanju sledi časovni prikaz priključevanja šol in šol, ki se projektu niso pridružile. 19

Preglednica 1: Osnovne šole na Ptuju in v okolici, ki so vključene v Slovensko mrežo zdravih šol LETO OSNOVNA ŠOLA PRIDRUŽITVE NA PTUJU 1998 OŠ Breg OŠ Ljudski vrt OŠ Mladika OŠ Olge Meglič OKOLIŠKE OSNOVNE ŠOLE OŠ Cirkulane OŠ Destrnik- Trnovska vas OŠ Majšperk OŠ Videm OŠ Zavrč OŠ Hajdina 2008 OŠ Cirkovce 2011 OŠ Borisa Kidriča VIR: Slovenska mreža zdravih šol, 2016 Leta 1998 so se mreži pridružile tudi ptujske osnovne šole: OŠ Breg, OŠ Ljudski vrt, OŠ Mladika in OŠ Olge Meglič. V projektu ne sodeluje le Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, ki izvaja prilagojeni program (Slovenska mreža zdravih šol, 2016). Slika 9: Zemljevid osnovnih šol na Ptuju LEGENDA: Šola, ki je vključena v Slovensko mrežo zdravih šol. Šola, ki ni vključena v Slovensko mrežo zdravih šol. 20

Zgornja slika prikazuje lokacijo osnovnih šol na Ptuju, ki so vključene v projekt Zdrava šola, in tudi tisto, ki v omenjeni projekt ni vključena. 21

Preglednica 2: Aktivnosti ptujskih osnovnih šol v okviru projekta Zdrava šola Osnovna šola OŠ BREG OŠ LJUDSKI VRT OŠ MLADIKA OŠ OLGE MEGLIČ RDEČA NIT ZDRAVE ŠOLE Medgeneracijsko sodelovanje Duševno zdravje Duševno zdravje Duševno zdravje Aktivnosti na osnovni šoli ZDRAVSTVE NA PREVENTIV A - Spodbujanje nekajenja, - boj proti alkoholizmu. - Skrb za zobe, - projekt Promocija zdravja v šolskem okolju. - Zobna preventiva. ZDRAVJE - Načrtovanje zdrave prehrane, - kultura prehranjevanja, - delavnice na temo zdravje, - dan zdravja (razredne ure). ŠPORT - Medgeneracijski pohod, - rekreativni odmori. ODNOS - Sodelovanje v okoljevarstvenih akcijah, - aktivnosti ob Tednu otroka - svetovni dnevi, - sovražni govor na spletu, - razvijanje odgovornega odnosa do hrane, - spodbujanje medsebojne strpnosti in spoštovanja. POMOČ DRUGIM RAZVIJANJE POSAMEZNI KA - Zbiranje zamaškov za dvigalo na šoli, - sodelovanje v humanitarnih akcijah. - Razvijanje veščin komunikacije. - Akcija Zlati sonček in Krpan. - Aktivnosti ob tednu otroka, - sodelovanje s šolo iz Švedske, Nemčije (Burghausen) in Srbije (Pančevo), - projekt Mediacija, - dan zemlje. - Prostovoljstvo učencev, - Rdeči križ, - Prva pomoč, - pedagoška akcija Zveze delovnih invalidov Slovenije. - Zdrava prehrana (sadje, tradicionalni zajtrk, zeleni ponedeljki), - izboljšanje duševnega zdravja. - Kros. - Teden otroka, - pozdravljanje. - Tradicionalni slovenski zajtrk, - razvijanje odnosa do zdravja, - dan brez cigarete, - Svetovni dan otroka (delavnice za starše in učence), - svetovni dan hrane, - svetovni dan boja proti mučenju živali, - razvijanje vrednot: strpnost, poštenost, pripadnost, - spoštovanje drugih ljudi, - svetovni dan voda, - svetovni dan zemlje, - svetovni dan sonca. -Seznanitev z osnovnimi čustvi, - razvijanje 22

DRUGO - Sodelovanje v tednu mobilnosti, - sodelovanje z zunanjimi ustanovami. - Kotiček za zdravo šolo, - projekt Samoevalvacija, - prostovoljska okoljska akcija, - prireditev za najuspešnejše učence, - raziskovalne naloge o zdravju. - Varna raba interneta, - dežurni učenci. pozitivne samopodobe, - razvijanje odgovornosti do sebe. - Dan otrokovih pravic, - dan boja proti AIDS-u, - sajenje rož, zemlja. VIR: Spletne strani predstavljenih osnovnih šol V zgornji preglednici so predstavljene aktivnosti ptujskih osnovnih šol, ki so vključene v projekt Zdrava šola. Iz preglednice je razvidno, da navedene osnovne šole dajejo poudarek različnim področjem zdravega življenja. Razvidno je, da se posamezne osnovne šole določenih področij zdravega življenja lotevajo intenzivneje od drugih. Spletne strani vključenih osnovnih šol kažejo neažurnost objave informacij o projektu. Objavljeni podatki so zastareli. Na Osnovni šoli Breg so največ pozornosti namenili področju odnosov. Najmanj aktivnosti so namenili področju razvijanja posameznika. Na temo zdravje niso izvedli nobenih aktivnosti. Na Osnovni šoli Ljudski vrt so izvedli številne aktivnosti na različnih področjih (zdravje, odnos in medsebojna pomoč). Najmanj aktivnosti so izvedli na področju športa. Na področju razvijanja posameznika niso izvedli nobene aktivnosti. Na Osnovni šoli Mladika so izvedli zelo malo aktivnosti na vseh področjih. Največji poudarek so namenili področju zdravja. Na Osnovni šoli Olge Meglič so največ aktivnosti namenili področju odnosov. Izstopajo tudi aktivnosti na področju zdravja in razvijanja posameznika. Nič aktivnosti niso izvedli na področju zdravstvene preventive, športa in pomoči drugim. Iz zgornje preglednice je razvidno, da so vse obravnavane osnovne šole izvedle največ aktivnosti na področju odnosov. Najmanj aktivnosti so izvedle na področju športa in razvijanja posameznika. Predvidevamo, da problematiko športa rešujejo skozi projekt Zdrav življenjski slog. Ker največ pozornosti namenjajo odnosom, 23

menimo, da skozi te aktivnosti izvajajo tudi dejavnosti na področju razvoja posameznika. Vse osnovne šole so upoštevale»rdečo nit«projekta Zdrava šola v določenem šolskem letu. O tem pričajo podatki, fotografij in prispevki, ki so jih posamezne osnovne šole objavile na svojih spletnih straneh. Na spletni strani Osnovne šole Breg smo zasledili podatke iz leta 2013, ko je bilo v ospredju medgeneracijsko povezovanje. Glede na širino teme, bi lahko pripravili veliko dejavnosti in sklenili več sodelovanj z zunanjimi ustanovami, zasledimo pa samo medgeneracijski pohod. Šola sicer poudarja odnosa, saj izvaja veliko aktivnosti na to temo. Nima pa dobro pokrite teme zdravje. Menim, da je le-ta posebej pomembna, saj se je šola z vključitvijo v projekt prostovoljno in zavestno odločila, da bo z različnimi dejavnostmi spodbujala, omogočala in krepila zdravje učencev, učiteljev in staršev. Za Osnovno šolo Ljudski vrt zasledimo podatke iz leta 2015, ko je bilo duševno zdravje tema projekta. Osnovna šola daje velik poudarek zdravju in zdravstveni preventivi, nima pa pokrite teme razvijanja posameznika, ki je zelo pomembna prav pri osnovnošolcih, saj jih je potrebno usmerjati, voditi in izobraževati pri oblikovanju osebnosti. Tudi za Osnovno šolo Mladika lahko zasledimo podatke iz leta 2015. Šola poudarja zdravje in zdravstveno preventivo, ki sta sicer temelj projekta. Opazimo pa lahko, da se šola drugim aktivnostim ne posveča in jih tudi ne izvaja. Za Osnovno šolo Olge Meglič lahko zasledimo podatke iz leta 2014, ko bi naj bilo obravnavano duševno zdravje. Na šoli ne dajejo vidnejšega pomena zdravju in zdravstveni preventivi, vendar svoje dejavnosti gradijo na krepitvi odnosov in razvijanju posameznika. Pomembno je, da se šole zavestno osredotočajo na temo projekta, saj je le-ta pomembna za celotno družbo. Oblikovana je glede na trenutno perečo problematiko družbe, s ciljem, da bi se otroci povezali s problemi družbe, iskali rešitve zanje ter se aktivno vključevali v njihovo reševanje. To je cilj, ki je dolgoročnega pomena za nadaljnje življenje in razvoj osnovnošolca v družbi. 24

Zapisane podatke v Preglednici 2 smo pretvorili v številčne in jih prikazujemo v spodnji preglednici. Preglednica 3: Numerična preglednica aktivnosti ptujskih osnovnih šol v okviru projekta Zdrava šola Osnovna šola OŠ BREG OŠ LJUDSKI OŠ MLADIKA OŠ OLGE VRT MEGLIČ RDEČA NIT ZDRAVE ŠOLE Medgeneracijsko sodelovanje Duševno zdravje Duševno zdravje Duševno zdravje Aktivnosti na osnovni šoli ZDRAVSTVENA 2 2 1 0 PREVENTIVA ZDRAVJE 0 4 2 3 ŠPORT 2 1 1 0 ODNOS 6 4 2 8 POMOČ 2 4 0 0 DRUGIM RAZVIJANJE 1 0 0 3 POSAMEZNIKA DRUGO 2 5 2 3 Na Osnovni šoli Breg so se osredotočili na odnose, kar je zelo pomembno, saj dober odnos ugodno vpliva na pozitivno šolsko klimo ter učenčevo zbranost. Sklepam, da na tem področju veliko dela opravijo med razrednimi urami, kar pomeni, da se morajo učitelji na razredne ure pripravljati. Na Osnovni šoli Ljudski vrt dajejo velik poudarek več področjem: zdravje, odnos in medsebojna pomoč. Pomeni, da otroke vzgajajo in učijo v duhu dobrega zdravja, dobrih medosebnih odnosov in pomoči drugim. Na Osnovni šoli Mladika se v projekt preveč ne poglabljajo, saj izvajajo zelo malo aktivnosti na vseh področjih. Je pa razvidno, da izvajajo aktivnosti vezane na zdravje in zdravstveno preventivo. Na Osnovni šoli Olge Meglič dajejo največji poudarek odnosom, kar pomeni, da veliko aktivnosti na to temo vključijo v sam učni načrt. Pri vseh osnovnih šolah opazimo, da najbolj intenzivno obravnavajo prav odnose. V današnji družbi se odnosi pogosto hitro skrhajo. Ne znamo biti preprosto vljudni, prijazni in pozitivno zreti v svet. V ospredje vse bolj postavljamo materialno, k čemur nas posredno vodijo mediji. To se odraža že v predšolskem obdobju in se še stopnjuje v času osnovnošolskega izobraževanja. Zato je potrebno otrokom postopoma privzgojiti te navade, čeprav šele v osnovnošolskem 25

obdobju in tako zajeziti razkol družbe. Obravnavani projekt teži k temu, da bi v osnovnih šolah učence učili in vzgajali hkrati, vzgajali za prihodnost. III EMPIRIČNI DEL 1 NAMEN Namen empiričnega dela magistrske naloge je ugotoviti zdrav način življenja in osveščenost otrok ptujskih šol, vključenih v projekt Zdrava šola. 2 PREDSTAVITEV OSNOVNIH ŠOL 2.1 Osnovna šola Olge Meglič Osnovna šola Olge Meglič stoji v starem mestnem jedru najstarejšega mesta v Sloveniji. Šola je bila ustanovljena leta 1979 na mestu ene najlepših stavb, t. i. ordonančne hiše iz 17. stoletja. Do leta 1979 je služila kot muzej in kasneje kot gimnazija. Šolo so poimenovali po domačinki in revolucionarki Olgi Meglič (OŠ Olge Meglič, b. d.). V šolskem letu 1979/80 je šolo obiskovalo 498 učencev, razdeljenih v 16 oddelkov. Poučevalo jih je 21 učiteljev. Z leti je število obojih naraščalo, vse do šolskega leta 1992/93, ko je šolo obiskovalo 778 učencev v 28 oddelkih. Danes so na šoli 303 učenci, razdeljeni v 18 oddelkov (prav tam). Na šoli si prizadevajo omogočiti dejavnosti usmerjene v razvoj posameznikovih potencialov. Učence usmerjajo k samostojnemu učenju in celostnemu razvoju. Velik poudarek dajejo inovativnemu in kakovostnemu načinu pouka ter ohranjanju dobre šolske klime (prav tam). Šola, poleg projekta Zdrava šola, aktivno sodeluje v več projektih: EKO šola, Medgeneracijsko sodelovanje, Branje ne pozna meja, Rastem s knjigo za osnovne šole, Zdrav življenjski slog, Program usposabljanja za samoevalvacijo, Teden kulturne dediščine, GO-CAR-GO Bo, kar bo! in Simbioza giba Gibanje je življenje in življenje je gibanje (prav tam). 26

Slika 10: Osnovna šola Olge Meglič Vir: OŠ Olge Meglič, b. d. 2.2 Osnovna šola Mladika Osnovna šola Mladika stoji v neposredni bližini reke Drave. V tej zgradbi je leta 1902 začela delovati dekliška šola. Takrat je pouk potekal v nemškem jeziku. Po letu 1928 je v tej zgradbi delovala meščanska deška in dekliška šola, tedaj imenovana Meščanska šola Maksa Pleteršnika. Po drugi svetovni vojni je bila zgradba zaradi bombardiranja zelo poškodovana, tako da v njej pouk ni več potekal. Zgradbo Osnovne šole Mladika so obnovili leta 1948. Takrat so to osnovno šolo obiskovali otroci, ki so bili z levega brega mesta. Leta 1959 je prišlo do preureditve šol, saj so z ukinitvijo nižjih gimnazij na Ptuju nastale štiri osemletne osnovne šole. V prostorih šole sta bili Osnovna šola Tone Žnidarič in Osnovna šola Jože Lacko hkrati, leta 1961 sta se združili pod imenom Osnovna šola Tone Žnidarič. V letih 1977 in 1978 sta se šoli pridružili še dve podružnični šoli: Vitomarci in Trnovska vas. Zaradi prevelikega števila učencev so leta 1979 ustanovili Osnovno šolo Olge Meglič. Leta 1991 se je šola preimenovala v Osnovno šolo Mladika in kasneje izgubila obe podružnici (Mladika, b. d.). Vizija osnovne šole je:»skupaj s starši skrbimo za osebnostno rast učencev v spodbudnem okolju. Zanje pomeni osebnostna rast to, da postanejo bolj zreli, odgovorni, skrbijo za čustva, so vedoželjni Spodbudno okolje zanje pomeni, da si med seboj pomagajo, so prijazni drug z drugim, da so učilnice in šola lepo urejeni Najpomembnejše skupne vrednote, ki so jih na šoli sprejeli so: medsebojno spoštovanje, sodelovanje in pravičnost (prav tam).«šola sodeluje v več projektih: Zdrava šola, EKO šola, projekt»festival Altermed«, Rastem s knjigo, Mednarodne igre šolarjev, Male sive celice, ipd. 27

Slika 11: Osnovna šola Mladika Vir: Mladika, b. d. 3 RAZČLENITEV, OPREDELITEV TER OMEJITEV RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ IN HIPOTEZ 3.1 Raziskovalna vprašanja R1: Kaj o zdravju vedo anketirani učenci? R1.1: Kaj je po mnenju anketiranih učencev zdravje? R1.1.1: Ali obstajajo razlike med anketiranimi učenci v razlagi zdravja glede na osnovno šolo? R1.1.2: Ali obstajajo razlike med anketiranimi učenci v razlagi zdravja glede na spol? R1.1.3: Ali obstajajo razlike med anketiranimi učenci v razlagi zdravja glede na razred? R1.2: Kaj je po mnenju anketiranih učencev raznovrstna hrana? R1.2.1: Ali obstaja razlike med anketiranimi učenci v razlagi termina raznovrstne hrane glede na osnovno šolo? R1.2.2: Ali obstaja razlike med anketiranimi učenci v razlagi termina raznovrstne hrane glede na spol? 28

R1.2.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v razlagi termina raznovrstne hrane glede na razred? R1.3: Koliko obrokov bi bilo po mnenju anketiranih učencev primerno dnevno zaužiti? R1.3.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v mnenju o številu obrokov, ki bi jih bilo primerno dnevno zaužiti glede na osnovno šolo? R1.3.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v mnenju o številu obrokov, ki bi jih bilo primerno dnevno zaužiti glede na spol? R1.3.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v mnenju o številu obrokov, ki bi jih bilo primerno dnevno zaužiti glede na razred? R1.4: Katere tri stvari po mnenju anketiranih učencev slabo vplivajo na zdravje človeka? R1.4.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v zapisu slabih vplivanj na zdravje človeka glede na snovno šolo? R1.4.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v zapisu slabih vplivanj na zdravje človeka glede na spol? R1.4.3:Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v zapisu slabih vplivanj na zdravje človeka glede na razred? R1.5: Ali je po mnenju anketiranih učencev šola, ki jo obiskujejo, vključena v projekt Zdrava šola? R1.5.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v vedenju o vključenosti šole v projekt Zdrava šola glede na osnovno šolo? R1.5.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v vedenju o vključenosti šole v projekt Zdrava šola glede na spol? R1.5.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v vedenju o vključenosti šole v projekt Zdrava šola glede na razred? 29

R1.6: Kaj so po mnenju anketiranih učencev motnje hranjenja? R1.6.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v razlagi motenj hranjenja glede na osnovno šolo? R1.6.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v razlagi motenj hranjenja glede na spol? R1.6.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v razlagi motenj hranjenja glede na razred? R1.7: Ali anketirani učenci poznajo znak na sliki (znak projekta Zdrava šola)? R1.7.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pojmovanju znaka glede na osnovno šolo? R1.7.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pojmovanju znaka glede na spol? R1.7.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pojmovanju znaka glede na razred? R2: Kako zdravo živijo anketirani učenci? R2.1: Kako pomembno je po mnenju anketiranih učencev zdravje? R2.1.1: Ali med anketiranimi učenci obstaja razlika v pomembnosti zdravja glede na osnovno šolo? R2.1.2: Ali med anketiranimi učenci obstaja razlika v pomembnosti zdravja glede na spol? R2.1.3: Ali med anketiranimi učenci obstaja razlika v pomembnosti zdravja glede na razred? R2.2: Kje se anketirani učenci najpogosteje pogovarjajo o zdravju, zdravi prehrani, higieni ipd.? R2.2.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v lokaciji najpogostejšega pogovarjanja o zdravju, zdravi prehrani, higieni ipd. glede na osnovno šolo? 30

R2.2.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v lokaciji najpogostejšega pogovarjanja o zdravju, zdravi prehrani, higieni ipd. glede na spol? R2.2.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v lokaciji najpogostejšega pogovarjanja o zdravju, zdravi prehrani, higieni ipd. glede na razred? R.2.3: Kaj anketirani učenci naredijo za svoje zdravje doma? R2.3.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v skrbi za svoje zdravje doma glede na osnovno šolo? R2.3.1.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v zdravem prehranjevanju (raznovrstna hrana) glede na osnovno šolo? R2.3.1.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v zajtrkovanju glede na osnovno šolo? R2.3.1.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pitju zadostne količine vode glede na osnovno šolo? R2.3.1.4: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v aktivnosti glede na osnovno šolo? R2.3.1.5: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v skrbi za higieno glede na osnovno šolo? R2.3.1.6: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v dolžini spanca glede na osnovno šolo? R2.3.1.7: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v rednem obiskovanju zdravnika, zobozdravnika glede na osnovno šolo? R2.3.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v skrbi za svoje zdravje doma glede na spol? R2.3.2.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v zdravem prehranjevanju (raznovrstna hrana) glede na spol? 31

R2.3.2.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v zajtrkovanju glede na spol? R2.3.2.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pitju zadostne količine vode glede na spol? R2.3.2.4: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v aktivnosti glede na spol? R2.3.2.5: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v skrbi za higieno glede na spol? R2.3.2.6: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v dolžini spanca glede na spol? R2.3.2.7: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v rednem obiskovanju zdravnika, zobozdravnika glede na spol? R2.3.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v skrbi za svoje zdravje doma glede na razred? R2.3.3.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v zdravem prehranjevanju (raznovrstna hrana) glede na razred? R2.3.3.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v zajtrkovanju glede na razred? R2.3.3.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pitju zadostne količine vode glede na razred? R2.3.3.4: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v aktivnosti glede na razred? R2.3.3.5: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v skrbi za higieno glede na razred? R2.3.3.6: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v dolžini spanca glede na razred? 32

R2.3.3.7: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v rednem obiskovanju zdravnika, zobozdravnika glede na razred? R2.4: Katere obroke hrane anketirani učenci navadno zaužijejo? R2.4.1: Ali obstaja razlika med navadno zaužitimi obroki med anketiranimi učenci glede na osnovno šolo? R2.4.1.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v uživanju zajtrka glede na osnovno šolo? R2.4.1.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v uživanju dopoldanske malice glede na osnovno šolo? R2.4.1.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v uživanju kosila glede na osnovno šolo? R2.4.1.4: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v uživanju popoldanske malice glede na osnovno šolo? R2.4.1.5: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v uživanju večerje glede na osnovno šolo? R2.4.2: Ali obstaja razlika med navadno zaužitimi obroki med anketiranimi učenci glede na spol? R2.4.2.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v uživanju zajtrka glede na spol? R2.4.2.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v uživanju dopoldanske malice glede na spol? R2.4.2.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v uživanju kosila glede na spol? R2.4.2.4: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v uživanju popoldanske malice glede na spol? R2.3.2.5: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v uživanju večerje glede na spol? 33

R2.4.3: Ali obstaja razlika med navadno zaužitimi obroki med anketiranimi učenci glede na razred? R.2.4.3.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v uživanju zajtrka glede na razred? R2.4.3.2:Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v uživanju dopoldanske malice glede na razred? R2.4.3.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v uživanju kosila glede na razred? R2.4.3.4: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v uživanju popoldanske malice glede na razred? R2.4.3.5: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v uživanju večerje glede na razred? R2.5: Ali se anketirani učenci v šoli dobro počutijo? R2.5.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v počutju v šoli glede na osnovno šolo? R2.5.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v počutju v šoli glede na spol? R2.5.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v počutju v šoli glede na razred? R2.6: Kolikokrat na dan/teden anketirani učenci naredijo določeno dejanje? R2.6.1: Kolikokrat na dan si anketirani učenci umijejo zobe? R1.6.1.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pogostosti umivanja zob glede na osnovno šolo? R1.6.1.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pogostosti umivanja zob glede na spol? R1.6.1.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pogostosti umivanja zob glede na razred? 34

R2.6.2: Kolikokrat na teden se anketirani učenci tuširajo ali kopajo? R2.6.2.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pogostosti tuširanja ali kopanja glede na osnovno šolo? R2.6.2.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pogostosti tuširanja ali kopanja glede na spol? R2.6.2.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pogostosti tuširanja ali kopanja glede na razred? R2.6.3: Kolikokrat na dan si anketirani učenci umijejo roke? R2.6.3.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pogostosti umivanja rok glede na osnovno šolo? R2.6.3.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pogostosti umivanja rok glede na spol? R2.6.3.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pogostosti umivanja rok glede na razred? R2.6.4: Koliko kozarcev vode na dan popijejo anketirani učenci? R2.6.4.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v količini popitih kozarcev vode dnevno glede na osnovno šolo? R2.6.4.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v količini popitih kozarcev vode dnevno glede na spol? R2.6.4.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v količini popitih kozarcev vode dnevno glede na razred? R2.6.5: Koliko ur dnevno spijo anketirani učenci? R2.6.5.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v količini ur spanja glede na osnovno šolo? R2.6.5.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v količini ur spanja glede na spol? 35

R2.6.5.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v količini ur spanja glede na razred? R2.6.6: Koliko ur dnevno anketirani učenci preživijo ob računalniku ali telefonu? R2.6.6.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v preživetju časa ob računalniku ali telefonu glede na osnovno šolo? R2.6.6.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v preživetju časa ob računalniku ali telefonu glede na spol? R2.6.6.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v preživetju časa ob računalniku ali telefonu glede na razred? R2.6.7: Koliko ur dnevno anketirani učenci OŠ Olge Meglič in OŠ Mladika gledajo televizijo? R2.6.7.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v času, ki ga porabijo za gledanje televizije glede na osnovno šolo? R2.6.7.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v času, ki ga porabijo za gledanje televizije glede na spol? R2.6.7.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v času, ki ga porabijo za gledanje televizije glede na razred? R2.6.8: Kolikokrat so anketirani učenci v zadnjih treh dneh jedli solato? R2.6.8.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pogostosti uživanja solate v zadnjih treh dneh glede na osnovno šolo? R2.6.8.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pogostosti uživanja solate v zadnjih treh dneh glede na spol? 36

R2.6.8.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pogostosti uživanja solate v zadnjih treh dneh glede na razred? R2.6.9: Kolikokrat so anketirani učenci v zadnjih treh dneh jedli»smokije«? R2.6.9.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pogostosti uživanja»smokijev«v zadnjih treh dneh glede na osnovno šolo? R2.6.9.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pogostosti uživanja»smokijev«v zadnjih treh dneh glede na spol? R2.6.9.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v pogostosti uživanja»smokijev«v zadnjih treh dneh glede na razred? R2.7: Kaj menijo anketirani učenci o šolski prehrani? R2.7.1: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v mnenju o šolski prehrani glede na osnovno šolo? R2.7.2: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v mnenju o šolski prehrani glede na spol? R2.7.3: Ali obstaja razlika med anketiranimi učenci v mnenju o šolski prehrani glede na razred? 3.2 Raziskovalne hipoteze H1: Predvidevamo, da obstajajo razlike med anketiranimi učenci v znanju o zdravem načinu življenja: Menimo, da o zdravju vedo več anketirani učenci Osnovne šole Mladika, anketirane deklice in anketirani devetošolci, kot pa anketirani učenci Osnovne šole Olge Meglič, anketirani dečki in anketirani učenci tretjega, petega in sedmega razreda. 1.1: Hipoteze vezane na razlago termina zdravje: 37

H1.1.1: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika bolje definirajo termin zdravje. H1.1.2: Predvidevamo, da anketirane deklice bolje definirajo termin zdravje. H1.1.3: Predvidevamo, da anketirani devetošolci bolje definirajo termin zdravje. 1.2: Hipoteze vezane na razlago termina raznovrstna hrana: H1.2.1: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika bolje definirajo termin raznovrstna hrana. H1.2.2: Predvidevamo, da anketirane deklice bolje definirajo termin raznovrstna hrana. H1.2.3: Predvidevamo, da anketirani devetošolci bolje definirajo termin raznovrstna hrana. 1.3: Hipoteze vezane na količino dnevno zaužitih obrokov: H1.3.1: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika bolj pravilno definirajo primerno količino dnevno zaužitih obrokov. H1.3.2: Predvidevamo, da anketirane deklice bolj pravilno definirajo primerno količino dnevno zaužitih obrokov. H1.3.3: Predvidevamo, da anketirani devetošolci bolj pravilno definirajo primerno količino dnevno zaužitih obrokov. 1.4: Hipoteze vezane na stvari, ki slabo vplivajo na zdravje človeka: H1.4.1: Predvidevamo, da bodo anketirani učenci Osnovne šole Mladika bolje našteli stvari, ki slabo vplivajo na zdravje človeka. H1.4.2: Predvidevamo, da bodo anketirane deklice bolje naštele stvari, ki slabo vplivajo na zdravje človeka. H1.4.3: Predvidevamo, da bodo anketirani devetošolci bolje našteli stvari, ki slabo vplivajo na zdravje človeka. 1.5: Hipoteze vezane na vključenost šole v projekt Zdrava šola: 38

H1.5.1:Predvidevamo, da so na vprašanje, ali je njihova šola vključena v projekt Zdrava šola, anketirani učenci Osnovne šole Mladika in Osnovne šole Olge Meglič odgovorili z»da«. H1.5.2: Predvidevamo, da so na vprašanje, ali je njihova šola vključena v projekt Zdrava šola, pogosteje z»da«odgovorile anketirane deklice. H1.5.3: Predvidevamo, da so na vprašanje, ali je njihova šola vključena v projekt Zdrava šola, pogosteje z»da«odgovorili anketirani devetošolci. 1.6: Hipoteze vezane na razlago termina motnje hranjenja: H1.6.1: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika bolj pravilno definirajo termin motnje hranjenja. H1.6.2: Predvidevamo, da anketirane deklice bolj pravilno definirajo termin motnje hranjenja. H1.6.3: Predvidevamo, da anketirani devetošolci bolj pravilno definirajo termin motnje hranjenja. 1.7: Hipoteze vezane na znak na sliki (logotip projekta Zdrava šola): H1.7.1: Predvidevamo, da so anketirani učenci Osnovne šole Mladika v večji meri prepoznali znak na sliki (logotip projekta Zdrava šola). H1.7.2: Predvidevamo, da so anketirane deklice v večji meri prepoznale znak na sliki (logotip projekta Zdrava šola). H1.7.3: Predvidevamo, da so anketirani devetošolci v večji meri prepoznali znak na sliki (logotip projekta Zdrava šola). H2: Predvidevamo, da obstajajo razlike med anketiranimi učenci v zdravem načinu življenja: Menimo, da bolj zdravo živijo anketirani učenci Osnovne šole Mladika, anketirani dečki in anketirani petošolci, kot pa anketirani učenci osnovne 39

šole Olge Meglič, anketirane deklice in anketirani učenci tretjega, petega in sedmega razreda. 2.1: Hipoteze vezane na pomembnost zdravja: H2.1.1: Predvidevamo, da je zdravje pomembnejše pri anketiranih učencih Osnovne šole Mladika. H.2.1.2: Predvidevamo, da je zdravje pomembnejše pri anketiranih deklicah. H2.1.3: Predvidevamo, da je zdravje pomembnejše pri anketiranih petošolcih. 2.2: Hipoteze vezane na najpogostejše pogovarjanje o zdravju, zdravi prehrani, higieni ipd.: H.2.2.1: Predvidevamo, da se anketirani učenci Osnovne šole Mladika najpogosteje o zdravju, zdravi prehrani, higieni ipd. pogovarjajo doma s starši. H.2.2.2: Predvidevamo, da se anketirani dečki najpogosteje o zdravju, zdravi prehrani, higieni ipd. pogovarjajo pri interesni dejavnosti. H2.2.3: Predvidevamo, da se anketirani petošolci najpogosteje o zdravju, zdravi prehrani, higieni ipd. pogovarjajo doma s starši. 2.3: Hipoteze vezane na dejavnosti, ki jih anketiranci izvajajo doma: H2.3.1: Hipoteze vezane na dejavnosti, ki jih anketiranci izvajajo doma glede na osnovno šolo: H2.3.1.1: Predvidevamo, da se anketirani učenci Osnovne šole Mladika bolj zdravo prehranjujejo (raznovrstna hrana). H2.3.1.2: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika pogosteje zajtrkujejo. H2.3.1.3: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika pogosteje zaužijejo zadostno količino vode. 40

H2.3.1.4: Predvidevamo, da so anketirani učenci Osnovne šole Mladika pogosteje aktivni. H2.3.1.5: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika bolje skrbijo za higieno. H2.3.1.6: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika pogosteje primerno dolgo spijo. H2.3.1.7: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika bolj redno obiskujejo zdravnika, zobozdravnika. H2.3.2: Hipoteze vezane na dejavnosti, ki jih anketiranci izvajajo doma glede na spol: H.2.3.2.1: Predvidevamo, da se anketirane deklice bolj zdravo prehranjujejo (raznovrstna hrana). H2.3.2.2: Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje zajtrkujejo. H2.3.2.3: Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje zaužijejo zadostno količino vode. H2.3.2.4: Predvidevamo, da so anketirani dečki pogosteje aktivni. H2.3.2.5: Predvidevamo, da anketirane deklice bolje skrbijo za higieno. H2.3.2.6: Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje primerno dolgo spijo. H2.3.2.7: Predvidevamo, da anketirane deklice pogosteje redno obiskujejo zdravnika, zobozdravnika. H2.3.3: Hipoteze vezane na dejavnosti, ki jih anketiranci izvajajo doma glede na razred: H2.3.3.1: Predvidevamo, da se anketirani petošolci pogosteje zdravo prehranjujejo (raznovrstna hrana). 41

H2.3.3.2: Predvidevamo, da anketirani petošolci pogosteje zajtrkujejo. H2.3.3.3: Predvidevamo, da anketirani sedmošolci pogosteje spijejo zadostno količino vode. H2.3.3.4: Predvidevamo, da so anketirani pogosteje aktivni. petošolci H2.3.3.5: Predvidevamo, da anketirani devetošolci bolje skrbijo za higieno. H2.3.3.6: Predvidevamo, da anketirani tretješolci pogosteje primerno dolgo spijo. H2.3.3.7: Predvidevamo, da anketirani petošolci pogosteje redno obiskujejo zdravnika, zobozdravnika. 2.4: Hipoteze vezane na navadno zaužite obroke: H2.4.1: Hipoteze vezane na navadno zaužite obroke glede na osnovno šolo: H2.4.1.1: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika vsaj petkrat tedensko zaužijejo zajtrk. H2.4.1.2: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika vsaj petkrat tedensko zaužijejo dopoldansko malico. H2.4.1.3: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika vsaj petkrat tedensko zaužijejo kosilo. H2.4.1.4: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika vsaj petkrat tedensko zaužijejo popoldansko malico. H2.4.1.5: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika vsaj petkrat tedensko zaužijejo večerjo. H2.4.2: Hipoteze vezane na navadno zaužite obroke glede na spol 42

H2.4.2.1: Predvidevamo, da anketirane deklice vsaj petkrat tedensko zaužijejo zajtrk. H2.4.2.2.: Predvidevamo, da anketirane deklice vsaj petkrat tedensko zaužijejo dopoldansko malico. H2.4.2.3: Predvidevamo, da anketirane deklice vsaj petkrat tedensko zaužijejo popoldansko malico. H2.3.2.4: Predvidevamo, da anketirane deklice vsaj petkrat tedensko zaužijejo kosilo. H2.3.2.5: Predvidevamo, da anketirane deklice vsaj petkrat tedensko zaužijejo večerjo. H2.4.3: Hipoteze vezane na navadno zaužite obroke glede na razred: H2.4.3.1: Predvidevamo, da anketirani petošolci vsaj petkrat tedensko zaužijejo zajtrk. H2.4.3.2: Predvidevamo, da anketirani devetošolci vsaj petkrat tedensko zaužijejo dopoldansko malico. H2.4.3.3: Predvidevamo, da anketirani devetošolci vsaj petkrat tedensko zaužijejo kosilo. H2.4.3.4: Predvidevamo, da anketirani petošolci vsaj petkrat tedensko zaužijejo popoldansko malico. H2.4.3.5: Predvidevamo, da anketirani devetošolci vsaj petkrat tedensko zaužijejo večerjo. 2.5: Hipoteze vezane na dobro počutje v šoli: H2.5.1: Predvidevamo, da se anketirani učenci Osnovne šole Mladika v šoli dobro počutijo in to vedno. H2.5.2: Predvidevamo, da se anketirani dečki v šoli dobro počutijo in to vedno. 43

H2.5.3: Predvidevamo, da se anketirani devetošolci v šoli le včasih dobro počutijo. 2.6: Hipoteze vezane na dejanja, ki jih učenci naredijo za svoje zdravje: 2.6.1: Hipoteze vezane na pogostost umivanja zob: H2.6.1.1: Predvidevamo, da si anketirani učenci Osnovne šole Mladika dvakrat na dan umijejo zobe. H2.6.1.2: Predvidevamo, da si anketirani dečki enkrat na dan umijejo zobe. H2.6.1.3: Predvidevamo, da si anketirani petošolci dvakrat na dan umijejo zobe. 2.6.2: Hipoteze vezane na pogostost tuširanja ali kopanja: H2.6.2.1: Predvidevamo, da se anketirani učenci Osnovne šole Mladika petkrat na teden tuširajo ali kopajo. H2.6.2.2: Predvidevamo, da se anketirane deklice sedemkrat na teden tuširajo ali kopajo. H2.6.2.3: Predvidevamo, da se anketirani devetošolci sedemkrat na teden tuširajo ali kopajo. 2.6.3: Hipoteze vezane na pogostost umivanja rok: H2.6.3.1: Predvidevamo, da si anketirani učenci Osnovne šole Mladika desetkrat na dan umijejo roke. H2.6.3.2: Predvidevamo, da si anketirane deklice petnajstkrat na dan umijejo roke. H2.6.3.3: Predvidevamo, da si anketirani devetošolci sedemkrat na dan umijejo roke. 2.6.4: Hipoteze vezane na količino dnevno popitih kozarcev vode: H2.6.4.1: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika popijejo šest kozarcev vode na dan. 44

H2.6.4.2: Predvidevamo, da anketirane deklice popijejo pet kozarcev vode na dan. H2.6.4.3: Predvidevamo, da anketirani tretješolci popijejo tri kozarce vode na dan. 2.6.5: Hipoteze vezane na količino spanja: H2.6.5.1: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika dnevno spijo osem ur. H2.6.5.2: Predvidevamo, da anketirane deklice dnevno spijo osem ur. H2.6.5.3: Predvidevamo, da anketirani devetošolci dnevno spijo šest ur. 2.6.6: Hipoteze vezane na količino preživetega časa ob računalniku/telefonu: H2.6.6.1: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika dnevno ob računalniku/telefonu preživijo štiri ure. H2.6.6.2: Predvidevamo, da anketirani dečki dnevno ob računalniku/telefonu preživijo pet ur. H2.6.6.3: Predvidevamo, da anketirani devetošolci dnevno ob računalniku/telefonu preživijo sedem ur. 2.6.7: Hipoteze vezane na količino preživetega časa ob gledanju televizije: H2.6.7.1: Predvidevamo, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika dnevno gledajo televizijo dve uri. H2.6.7.2: Predvidevamo, da anketirani dečki dnevno gledajo televizijo dve uri. H2.6.7.3: Predvidevamo, da anketirani devetošolci dnevno gledajo televizijo štiri ure. 45

2.6.8: Hipoteze vezane na količino solate, ki so jo anketiranci pojedli v zadnjih treh dneh: H2.6.8.1: Predvidevamo, da so anketirani učenci Osnovne šole Mladika v zadnjih treh dneh trikrat jedli solato. H2.6.8.2: Predvidevamo, da so anketirane deklice v zadnjih treh dneh trikrat jedle solato. H2.6.8.3: Predvidevamo, da so anketirani tretješolci v zadnjih treh dneh enkrat jedli solato. 2.6.9: Hipoteze vezane na količino»smokijev«, ki so jih anketiranci pojedli v zadnjih treh dneh: H2.6.9.1: Predvidevamo, da so anketirani učenci Osnovne šole Mladika v zadnjih treh dneh enkrat jedli»smokije«. H2.6.9.2: Predvidevamo, da so anketirani dečki v zadnjih treh dneh dvakrat jedli»smokije«. H2.6.9.3: Predvidevamo, da so anketirani tretješolci v zadnjih treh dneh dvakrat jedli»smokije«. 2.7: Hipoteze vezane na mnenje o šolski prehrani: H2.7.1: Predvidevamo, da je anketiranim učencem Osnovne šole Mladika hrana v šoli zelo dobra in se jim zdi zdrava. H2.7.2: Predvidevamo, da je anketiranim deklicam hrana v šoli zelo dobra in se jim zdi zdrava. H2.7.3: Predvidevamo, da anketiranim tretješolcem hrana v šoli ni všeč, se jim pa zdi zdrava. 3.3 Spremenljivke 1. Osnovna šola 2. Spol 3. Razred 4. Zdravje 5. Pomen zdravja 46

6. Lokacija 7. Zdravje doma 7.1 Zdravo prehranjevanje (raznovrstna hrana) 7.2 Zajtrkovanje 7.3 Zadostna količina popite vode 7.4 Aktivnost 7.5 Skrb za higieno 7.6 Primerno dolg spanec 7.7 Redno obiskovanje zdravnika, zobozdravnika 8. Raznovrstna hrana 9. Število dnevnih obrokov 10. Navadno zaužiti obroki 10.1 Zajtrk 10.2 Dopoldanska malica 10.3. Kosilo 10.4 Popoldanska malica 10.5 Večerja 11. Negativni razlogi 12. Šola v projektu 13. Motnje hranjenja 14. Počutje v šoli 15. Znak logotip projekta Zdrava šola 16. Število ponovitev 16.1 Umivanje zob 16.2 Tuširanje ali kopanje 16.3. Umivanje rok 16.4 Kozarci vode 16.5 Spanje 16.6 Računalnik/telefon 16.7 Televizija 16.8 Solata 16.9 Prigrizek»Smoki«17. Šolska prehrana 47

3.4 Preizkušanje odvisnih zvez med spremenljivkami Preglednica 4: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkami po raziskovalnih vprašanjih, vezanih na znanje o zdravju in zdravem načinu življenja RAZISKOVALNA VPRAŠANJA 1.1.1 1.1.2 1.1.3 1.2.1 1.2.2 1.2.3 1.3.1 1.3.2 1.3.3 1.4.1 1.4.2 1.4.3 1.5.1 1.5.2 1.5.3 1.6.1 1.6.2 1.6.3 1.7.1 1.7.2 1.7.3 2.1.1 2.1.2 2.1.3 2.2.1 2.2.2 NEODVISNE SPREMENLJIVKE 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 ODVISNE SPREMENLJIVKE 4 4 4 8 8 8 9 9 9 11 11 11 12 12 12 13 13 13 15 15 15 5 5 5 6 6 48

49 2.2.3 3 6 2.3.1.1 2.3.1.2 2.3.1.3 2.3.1.4 2.3.1.5 2.3.1.6 2.3.1.7 1 1 1 1 1 1 1 7.1 7.2 7.3 7.4 7.5 7.6 7.7 2.3.2.1 2.3.2.2 2.3.2.3 2.3.2.4 2.3.2.5 2.3.2.6 2.3.2.7 2 2 2 2 2 2 2 7.1 7.2 7.3 7.4 7.5 7.6 7.7 2.3.3.1 2.3.3.2 2.3.3.3 2.3.3.4 2.3.3.5 2.3.3.6 2.3.3.7 3 3 3 3 3 3 3 7.1 7.2 7.3 7.4 7.5 7.6 7.7 2.4.1.1 2.4.1.2 2.4.1.3 2.4.1.4 2.4.1.5 1 1 1 1 1 10.1 10.2 10.3 10.4 10.5

50 2.4.2.1 2.4.2.2 2.4.2.3 2.4.2.4 2.4.2.5 2 2 2 2 2 10.1 10.2 10.3 10.4 10.5 2.4.3.1 2.4.3.2 2.4.3.3 2.4.3.4 2.4.3.5 3 3 3 3 3 10.1 10.2 10.3 10.4 10.5 2.5.1 2.5.2 2.5.3 1 2 3 14 14 14 2.6.1.1 2.6.1.2 2.6.1.3 1 2 3 16.1 16.1 16.1 2.6.2.1 2.6.2.2 2.6.2.3 1 2 3 16.2 16.2 16.2 2.6.3.1 2.6.3.2 2.6.3.3 1 2 3 16.3 16.3 16.3 2.6.4.1 2.6.4.2 2.6.4.3 1 2 3 16.4 16.4 16.4 2.6.5.1 2.6.5.2 2.6.5.3 1 2 3 16.5 16.5 16.5 2.6.6.1 1 16.6

2.6.6.2 2.6.6.3 2.6.7.1 2.6.7.2 2.6.7.3 2.6.8.1 2.6.8.2 2.6.8.3 2.6.9.1 2.6.9.2 2.6.9.3 2.7.1 2.7.2 2.7.3 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 16.6 16.6 16.7 16.7 16.7 16.8 16.8 16.8 16.9 16.9 16.9 17 17 17 51

4 METODOLOGIJA 4.1 Raziskovalna metoda V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. 4.2 Raziskovalni vzorec Raziskava temelji na priložnostnem vzorcu 126 učencev Osnovne šole Mladika in Osnovne šole Olge Meglič v obdobju od januarja do aprila 2017. V definitivno raziskavo smo zajeli 108 anket. V nadaljevanju podrobno predstavljamo njihove relevantne značilnosti. 52

Preglednica 5: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih učencev glede na osnovno šolo Osnovna šola Skupaj Število (f) Strukturni odstotek (f %) OŠ Mladika 81 75,0 OŠ Olge Meglič 27 25,0 108 100,0 Preglednica 5 prikazuje neuravnoteženost vzorca učencev, ki so sodelovali v raziskavi. Anketiranih učencev Osnovne šole Mladika je bilo kar 50 % več kot anketiranih učencev Osnovne šole Olge Meglič. Preglednica 6: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih učencev glede na spol Število (f) Strukturni odstotek (f %) Spol deček 49 45,4 deklica 59 54,6 Skupaj 108 100,0 Preglednica 6 prikazuje, da je bil vzorec anketiranih učencev glede na spol zelo uravnotežen. Anketiranih je bilo le 9,2 % več deklic kot dečkov. Preglednica 7: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih učencev glede na razred Število (f) Strukturni odstotek (f %) Razred peti razred 47 43,5 sedmi razred 17 15,7 deveti razred 44 40,7 Skupaj 108 100,0 Iz zgornje preglednice (gl. Preglednica 7) je razvidno, da največje število anketiranih učencev obiskuje peti in deveti razred (43,5 % in 40,7 %). Število anketiranih učencev sedmega razreda je nizko (15,7 %). 53

4.3 Postopki zbiranja podatkov 4.3.1 Organizacija in izvedba zbiranja podatkov Podatke smo v letu 2017 zbrali z anketiranjem učencev v elektronski obliki, s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je zajemal vprašanja vezana na poznavanje zdravja in zdravega načina življenja. Anketiranje je potekalo samostojno, brez pomoči in v skupinah. 4.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti anketnega vprašalnika a) Vsebinsko-formalna stran anketnega vprašalnika Anketni vprašalnik zajema vprašanja o objektivnih dejstvih (osnovna šola, spol, razred), 24 vprašanj zaprtega tipa in 4 vprašanja odprtega tipa, ki skupaj prinašajo podatke v skladu z namenom raziskave. b) Merske karakteristike anketnega vprašalnika - VELJAVNOST Anketni vprašalnik je bil kontroliran s strani mentorice. - ZANESLJIVOST Karakteristika je bila preverjena pri sestavljanju anketnega vprašalnika, in sicer tako, da so bila navodila izražena natančno, vprašanja pa enopomensko in specifično. - OBJEKTIVNOST Objektivnost je bila kontrolirana z uporabo vprašanj zaprtega tipa, pri katerih s subjektivnim presojanjem ni mogoče spreminjati informacij. Odprta vprašanja smo objektivno kategorizirali. 4.4 Postopki obdelave podatkov Podatki so računalniško obdelani s statističnim programom SPSS, na nivoju deskriptivne (tabelarični prikaz frekvenčnih distribucij f,f %) in inferenčne (x 2 preizkus) statistike. 54

5 REZULTATI OBDELAVE PODATKOV IN NJIHOVA INTERPRETACIJA V nadaljevanju po poglavjih predstavljamo dobljene rezultate. V naslednjih poglavjih (gl. 5.1 in 5.2) so predstavljeni rezultati vezani na poznavanje zdravja in rezultati vezani na zdrav način življenja anketiranih učencev. 5.1 Analiza odgovorov anketiranih učencev o poznavanju zdravja V tem poglavju smo zbrali podatke, ki so vezani na znanje anketiranih učencev o zdravju. 5.1.1 KAJ JE ZDRAVJE? Preglednica 8: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KAJ JE ZDRAVJE? Število (f) Odstotek (f %) Brez odgovora. 5 4,6 Dobro se počutiš. 16 14,8 Nič ne boli. 1 0,9 Nisi bolan. 23 21,3 Vrednota. 15 13,9 Počutje, ki ga čutiš. 5 4,6 Ko se zdraviš. 3 2,8 Popolno duševno in telesno stanje. 15 13,9 Zdravo prehranjevanje in gibanje. 19 17,6 Drugo. 6 5,6 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 8 razberemo, da 21,3 % anketiranih učencev zdravje pojmuje kot stanje, ko nisi bolan. Predvidevamo, da otroci menijo, da če nisi zdrav, si zagotovo bolan. Pojma zdravje ne povezujejo s telesno in duševno pripravljenostjo, ampak samo kot stanje brez bolezni. Odstotki anketiranih učencev, ki zdravje pojmujejo v smislu splošnega dobrega počutja, kot vrednoto in popolno duševno ter telesno stanje in kot zdravo prehranjevanje ter gibanje, so približno enakomerno porazdeljeni od 13, 9 do 17, 6 %. Odstotki anketiranih učencev, ki zdravje pojmujejo kot stanje brez bolečin, nekaj kar čutijo, so relativno nizki. 55

SED MI RAZRED 2,1 17,0 2,1 12,8 23,4 8,5 4,3 0,0 25,5 4,3 100,0 49,835 0,000 PETI DEKLICA 3,4 23,7 0,0 18,6 18,6 1,7 0,0 13,6 18,6 1,7 100,0 SPOL 23,765 0,005 6,1 4,1 2,0 24,5 8,2 8,2 6,1 14,3 16,3 10,2 100,0 DEČEK OŠ OLGE MEGLIČ 14,8 18,5 7,4 3,7 14,8 11,1 7,4 11,1 7,4 3,7 100,0 OSNOVNA ŠOLA 12,636 0,180 OŠ MLADIKA 3,7 14,8 0,0 23,5 12,3 2,5 1,2 14,8 21,0 6,2 100,0 Preglednica 9: Mnenje o zdravju glede na osnovno šolo, spol in razred anketiranih učencev ZDRAVJE ᵡ2 P 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Skup aj f 3 12 0 19 10 2 1 12 17 5 81 f % f 2 4 1 4 5 3 2 3 2 1 27 f % f 3 2 1 12 4 4 3 7 8 5 49 f % f 2 14 0 11 11 1 0 8 11 1 59 f % f 1 8 1 6 11 4 2 0 12 2 47 f % f 0 2 0 7 2 1 1 1 2 1 17 56

DEVETI 9,1 13,6 0,0 22,7 4,5 0,0 0,0 31,8 11,4 6,8 100,0 0,0 11,8 0,0 41,2 11,8 5,9 5,9 5,9 11,8 5,9 100,0 f % f 4 6 0 10 2 0 0 14 5 3 44 f % LEGENDA: 1 - Brez odgovora. 2 Dobro se počutiš. 3 - Nič ne boli. 4 Nisi bolan. 5 - Vrednota. 6 Počutje, ki ga čutiš. 7 - Ko se zdraviš. 8 Popolno duševno in telesno stanje. 9 - Zdravo prehranjevanje in gibanje. 10 Drugo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v mnenju o zdravju glede na osnovno šolo. Zato H1.1.1, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika bolj pravilno definirajo termin zdravje, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v mnenju o tem, kaj je zdravje glede na spol. Zato H1.1.2, ki pravi, da anketirane deklice bolj pravilno definirajo termin zdravje, ovržemo, saj anketirani dečki bolj pravilno definirajo termin zdravje. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v mnenju o tem, kaj je zdravje glede na razred. Zato H1.1.3, ki pravi, da anketirani devetošolci bolj pravilno definirajo termin zdravje, ovržemo, saj bolj pravilno definirajo termin zdravje anketirani sedmošolci. 5.1.2 POJASNI, KAJ JE TO RAZNOVRSTNA HRANA! Preglednica 10: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KAJ JE TO RAZNOVRSTNA HRANA? Število (f) Odstotek (f %) Brez odgovora. 3 2,8 Ješ raznoliko hrano. 79 73,1 Sadje in zelenjava. 2 1,9 Prehranjevalni krožnik/prehranjevalna piramida. 3 2,8 Preveč ali premalo hrane. 3 2,8 Zdravo prehranjevanje. 6 5,6 Drugo. 12 11,1 Skupaj 108 100,0 57

DEV ETI RAZRED SEDMI 16,029 0,190 PETI DEKLICA SPOL 8,555 0,200 DEČEK OŠ OLGE MEGLIČ OSNOVNA ŠOLA 16,552 0,011 OŠ MLADIKA Iz Preglednice 10 je razvidno, da anketirani učenci raznovrstno hrano najpogosteje pojmujejo z raznoliko hrano (73,1 % anketiranih učencev). Menimo, da je tako zato, ker jih že pridevnik raznovrstna (hrana), naveže na raznolikost in pestrost. Odgovori anketiranih učencev, ki so navedli drugačno razlago pojma raznovrstna hrana, so enakomerno porazdeljeni (od 1,9 % do 2,8 %). Preglednica 11: Mnenje o raznovrstni hrani glede na osnovno šolo, spol in razred RAZNOVRSTNA HRANA ᵡ2 P 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj f 1 61 0 3 3 6 7 81 f % 1,2 75,3 0,0 3,7 3,7 7,4 8,6 100,0 f 2 18 2 0 0 0 5 27 f % 7,4 66,7 7,4 0,0 0,0 0,0 18,5 100,0 f 1 34 2 2 0 3 7 49 f % 2,0 69,4 4,1 4,1 0,0 6,1 14,3 100,0 f 2 45 0 1 3 3 5 59 f % 3,4 76,3 0,0 1,7 5,1 5,1 8,5 100,0 f 1 36 2 1 0 2 5 47 f % 2,1 76,6 4,3 2,1 0,0 4,3 10,6 100,0 f 1 9 0 2 2 1 2 17 f % 5,9 52,9 0,0 11,8 11,8 5,9 11,8 100,0 f 1 34 0 0 1 3 5 44 58

f % 2,3 77,3 0,0 0,0 2,3 6,8 11,4 100,0 LEGENDA: 1 Brez odgovora. 2 Ješ raznoliko hrano. 3 Sadje in zelenjava. 4 Prehranjevalni krožnik/prehranjevalna piramida. 5 Preveč ali premalo hrane. 6 Zdravo prehranjevanje. 7 Drugo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v mnenju o pomenu raznovrsten hrane glede na osnovno šolo, obstaja pa tendenca razlike. Zato H1.2.1, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika bolje definirajo termin raznovrstna hrana, potrdimo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v mnenju o tem, kaj je raznovrstna hrana glede na spol. Zato H1.2.2, ki pravi, da anketirane deklice bolje definirajo termin raznovrstna hrana, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v mnenju o tem, kaj je raznovrstna hrana glede na razred. Zato H1.2.3, ki pravi, da anketirani devetošolci bolje definirajo termin raznovrstna hrana, ovržemo. 5.1.3 KOLIKO OBROKOV BI BILO PRIMERNO DNEVNO ZAUŽITI? Preglednica 12: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKO OBROKOV BI BILO PRIMERNO DNEVNO ZAUŽITI? Število (f) Odstotek (f %) En. 1 0,9 Dva. 1 0,9 Tri. 10 9,3 Štiri. 23 21,3 Pet. 57 52,8 Več kot pet. 16 14,8 Skupaj 108 100,0 Iz zgornje preglednice je razvidno, da 52,8 % anketiranih učencev meni, da je dnevno primerno zaužiti pet obrokov. Kar 21,3 % anketiranih učencev meni, da je primerno dnevno zaužiti štiri obroke. Odstotki anketiranih učencev, ki so izbrali druga števila obrokov, je relativno nizek. 14,8 % anketiranih učencev meni, da je dnevno primerno zaužiti več kot pet obrokov. 9,3 % jih pa meni, da je dnevno primerno zaužiti tri obroke in 0,9 % anketiranih učencev meni, da je dnevno primerno zaužiti le enega ali dva obroka. Iz tega sklepamo, da učenci poznajo 59

DEV ETI RAZRED SEDMI 20,251 0,027 PETI DEKLICA SPOL 6,037 0,303 DEČEK OŠ OLGE MEGLIČ OSNOVNA ŠOLA 4,339 0,502 OŠ MLADIKA osnovna načela zdravega prehranjevanja. Na njih jih navaja šolska prehrana, saj imajo učenci v šoli možnost, da zajtrkujejo, imajo dopoldansko malico in kosilo ali tudi popoldansko malico. Že šola jim ponuja in zagotavlja tri obroke dnevno. Preglednica 13: Primerno število obrokov glede na osnovno šolo, spol in razred anketiranih učencev PRIMERNO ŠTEVILO OBROKOV ᵡ2 P En. Dva. Tri. Štiri. Pet. Več kot pet. Skupaj f 1 1 9 18 39 13 81 f % 1,2 1,2 11,1 22,2 48,1 16,0 100,0 f 0 0 1 5 18 3 27 f % 0,0 0,0 3,7 18,5 66,7 11,1 100,0 f 0 1 3 9 26 10 49 f % 0,0 2,0 6,1 18,4 53,1 20,4 100,0 f 1 0 7 14 31 6 59 f % 1,7 0,0 11,9 23,7 52,5 10,2 100,0 f 0 0 3 6 31 7 47 f % 0,0 0,0 6,4 12,8 66,0 14,9 100,0 f 0 1 5 4 4 3 17 f % 0,0 5,9 29,4 23,5 23,5 17,6 100,0 f 1 0 2 13 22 6 44 60

f % 2,3 0,0 4,5 29,5 50,0 13,6 100,0 Izid ᵡ2 kaže, da ni statistično značilne razlike v mnenju o primernem številu dnevnih obrokov glede na osnovno šolo. Torej H1.3.1, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika bolj pravilno definirajo primerno količino dnevno zaužitih obrokov, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ni statistično značilne razlike v mnenju o primernem številu dnevnih obrokov glede na spol. Torej H1.3.2, ki pravi, da anketirane deklice bolj pravilno definirajo primerno količino dnevno zaužitih obrokov, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v mnenju o primernem številu dnevnih obrokov glede na razred. Torej H1.3.3, ki pravi, da anketirani devetošolci bolj pravilno definirajo primerno količino dnevno zaužitih obrokov, ovržemo, saj primerno količino dnevno zaužitih obrokov pravilneje definirajo anketirani petošolci. 5.1.4 ZAPIŠI TRI STVARI, KI SLABO VPLIVAJO NA ZDRAVJE ČLOVEKA! Preglednica 14: Število (f) strukturni odstotki (f %) odgovorov: TRI STVARI, KI SLABO VPLIVAJO NA ZDRAVJE ČLOVEKA. Število (f) Odstotek (f %) Nobene smiselne stvari. 4 3,7 En smiselna stvar. 9 8,3 Dve smiselni stvari. 32 29,6 Tri smiselne stvari. 63 58,3 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 14 je razvidno, da je kar 58,3 % anketiranih učencev navedlo tri smiselne stvari, ki slabo vplivajo na zdravje človeka. Odstotek anketiranih učencev, ki so navedli dve smiselni stvari, je 29,6 %. Odstotek anketiranih učencev, ki so navedli eno smiselno stvar, je relativno nizek (8,3 %). Predvidevamo, da je to odraz dela pri predmetih Spoznavanje okolja in družbe ter 61

DEVETI RAZRED SEDMI 2,629 0,854 PETI DEKLICA SPOL 1,135 0,769 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 3,373 0,338 OŠ MLADIKA Gospodinjstvo. Učitelji se z učenci pogovarjajo o stvareh, ki slabo vplivajo na zdravje človeka. Preglednica 15: Tri stvari, ki slabo vplivajo na zdravje človeka glede na osnovno šolo, spol in razred TRI STVARI, KI SLABO VPLIVAJO NA ZDRAVJE ČLOVEKA 1 2 3 4 Skupaj ᵡ2 P f 2 8 26 45 81 f % 2,5 9,9 32,1 55,6 100,0 f 2 1 6 18 27 f % 7,4 3,7 22,2 66,7 100,0 f 1 5 15 28 49 f % 2,0 10,2 30,6 57,1 100,0 f 3 4 17 35 59 f % 5,1 6,8 28,8 59,3 100,0 f 2 3 13 29 47 f % 4,3 6,4 27,7 61,7 100,0 f 1 1 7 8 17 f % 5,9 5,9 41,2 47,1 100,0 f 1 5 12 26 44 f % 2,3 11,4 27,3 59,1 100,0 LEGENDA: 1 Nobene smiselne stvari. 2 Ena smiselna stvar. 3 Dve smiselni stvari. 4 Tri smiselne stvari. 62

Izid ᵡ2 kaže, da ni statistično značilne razlike v definiranju stvari, ki slabo vplivajo na zdravje človeka glede na osnovno šolo. Torej H1.4.1, ki pravi, da bodo anketirani učenci Osnovne šole Mladika bolje našteli stvari, ki slabo vplivajo na zdravje človeka, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ni statistično značilne razlike v definiranju stvari, ki slabo vplivajo na zdravje človeka glede na spol. Torej H1.4.2, ki pravi, da bodo anketirane deklice bolje naštele stvari, ki slabo vplivajo na zdravje človeka, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ni statistično značilne razlike v definiranju stvari, ki slabo vplivajo na zdravje človeka glede na razred. Torej H1.4.3, ki pravi, da bodo anketirani devetošolci bolje našteli stvari, ki slabo vplivajo na zdravje človeka, ovržemo. 5.1.5 ALI JE TVOJA ŠOLA VKLJUČENA V PROJEKT ZDRAVA ŠOLA? Preglednica 16: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: ALI JE TVOJA ŠOLA VKLJUČENA V PROJEKT ZDRAVA ŠOLA? Število (f) Odstotek (f %) Da. 91 84,3 Ne. 2 1,9 Ne vem. 15 13,9 Skupaj 108 100,0 Iz preglednice je razvidno, da 84,3 % anketiranih učencev ve, da je njihova šola vključena v projekt Zdrava šola. Odstotek anketiranih učencev, ki menijo, da njihova šola ni vključena v projekt Zdrava šola je zelo nizek (1,9 %). Odstotek anketiranih učencev, ki na to vprašanje ne znajo odgovoriti, je tudi relativno nizek (13, 9 %). Predvidevamo, da anketirani učenci vedo, da je njihova šola vključena v projekt Zdrava šola, saj šolo pogosto označuje zaščitni znak projekta, obenem pa v sklopu projekta izvajajo različne dejavnosti in v pouk vključujejo načela zdravega načina življenja. 63

DEVETI RAZRED SEDMI 9,320 0,054 PETI DEKLICA SPOL 1,047 0,593 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 1,705 0,426 OŠ MLADIKA Preglednica 17: Mnenje o vključenosti šole v projekt Zdrava šola glede na osnovno šolo, spol in razred PROJEKT ZDRAVA ŠOLA ᵡ2 P Da. Ne. Ne vem. Skupaj f 69 2 10 81 f % 85,2 2,5 12,3 100,0 f 22 0 5 27 f % 81,5 0,0 18,5 100,0 f 43 1 5 49 f % 87,8 2,0 10,2 100,0 f 48 1 10 59 f % 81,4 1,7 16,9 100,0 f 44 0 3 47 f % 93,6 0,0 6,4 100,0 f 12 0 5 17 f % 70,6 0,0 29,4 100,0 f 35 2 7 44 f % 79,5 4,5 15,9 100,0 Izid ᵡ2 kaže, da v mnenju o vključenosti šole v projekt Zdrava šola, ne obstaja statistično značilna razlika glede na osnovno šolo. Torej H1.5.1, ki pravi, da so na vprašanje, ali je njihova šola vključena v projekt Zdrava šola, anketirani učenci Osnovne šole Mladika in Osnovne šole Olge Meglič odgovorili z»da«, ovržemo. 64

Izid ᵡ2 kaže, da v mnenju o vključenosti šole v projekt Zdrava šola, ne obstaja statistično značilna razlika glede na spol učencev. Torej H1.5.2, ki pravi, da so na vprašanje, ali je njihova šola vključena v projekt Zdrava šola, pogosteje z»da«odgovorile anketirane deklice, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da v mnenju o vključenosti šole v projekt Zdrava šola, obstaja statistično značilna razlika glede na razred učencev. Torej H1.5.3, ki pravi, da so na vprašanje, ali je njihova šola vključena v projekt Zdrava šola, pogosteje z»da«odgovorili anketirani devetošolci, ovržemo, saj so na vprašanje pogosteje z»da«odgovorili anketirani petošolci. 5.1.6 KAJ SO MOTNJE HRANJENJA? Preglednica 18: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KAJ SO MOTNJE HRANJENJA? Število (f) Odstotek (f %) Brez odgovora. 16 14,8 Nič ne ješ. 3 2,8 Bulimija, anoreksija, sladkorna bolezen. 28 25,9 Moderna tehnologija. 2 1,9 Cigareti. 3 2,8 Nekontrolirano hranjenje. 28 25,9 Izbirčnost. 2 1,9 Odklanjanje hrane. 3 2,8 Hujšati ali rediti se. 1 0,9 Hrana je sredstvo za preživljanje čustvenih stisk. 3 2,8 Drugo. 19 17,6 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 18 je razvidno, da 25,9 % anketiranih učencev ve, da so motnje hranjenja bulimija, anoreksija in sladkorna bolezen. Enak odstotek anketiranih učencev ve, da med motnje hranjenja spada tudi nekontrolirano hranjenje. Odgovora ni poznalo 14,8 % anketiranih učencev. Preostali odstotki anketiranih učencev so enakomerno porazdeljeni med ostale odgovore. Predvidevamo, da so se učenci z naštetimi motnjami hranjenja že srečali ali o njih vsaj govorili, zato je tako veliko anketiranih učencev pravilno navedlo, da so motnje hranjenja bulimija, anoreksija in sladkorna bolezen ter nekontrolirano hranjenje, kamor 65

SEDMI RAZRED 6,4 2,1 29,8 4,3 4,3 40,4 0,0 2,1 2,1 0,0 8,5 100,0 37,630 0,010 PETI DEKLICA 13,6 5,1 25,4 3,4 1,7 25,4 0,0 5,1 0,0 3,4 16,9 100,0 SPOL 15,340 0,120 16,3 0,0 26,5 0,0 4,1 26,5 4,1 0,0 2,0 2,0 18,4 100,0 DEČEK OŠ OLGE MEGLIČ 7,4 7,4 40,7 7,4 7,4 7,4 0,0 3,7 0,0 0,0 18,5 100,0 OSNOVNA ŠOLA 24,119 0,007 OŠ MLADIKA 17,3 1,2 21,0 0,0 1,2 32,1 2,5 2,5 1,2 3,7 17,3 100,0 spada pretirana ješčnost. Predvidevamo pa, da učenci ne vedo, da med motnje hranjenja sodita tudi pretirana izbirčnost in odklanjanje hrane. Preglednica 19: Motnje hranjenja glede na osnovno šolo, spol in razred MOTNJE HRANJENJA ᵡ2 P 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Sku paj f 14 1 17 0 1 26 2 2 1 3 14 81 f % f 2 2 11 2 2 2 0 1 0 0 5 27 f % f 8 0 13 0 2 13 2 0 1 1 9 49 f % f 8 3 15 2 1 15 0 3 0 2 10 59 f % f 3 1 14 2 2 19 0 1 1 0 4 47 f % f 4 1 4 0 0 1 2 1 0 0 4 17 66

DEVETI 20,5 2,3 22,7 0,0 2,3 18,2 0,0 2,3 0,0 6,8 25,0 100,0 23,5 5,9 23,5 0,0 0,0 5,9 11,8 5,9 0,0 0,0 23,5 100,0 f % f 9 1 10 0 1 8 0 1 0 3 11 44 f % LEGENDA: 1 Brez odgovora. 2 Nič je ješ. 3 Bulimija, anoreksija, sladkorna bolezen. 4 Moderna tehnologija. 5 Cigareti. 6 Nekontrolirano hranjenje. 7 Izbirčnost. 8 Odklanjanje hrane. 9 Hujšati ali rediti se. 10 Hrana je sredstvo za preživljanje čustvenih stisk. 11 Drugo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v definiranju termina motnje hranjenja glede na osnovno šolo. Torej H1.6.1, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika bolje definirajo termin motnje hranjenja, potrdimo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v definiranju termina motnje hranjenja glede na spol. Torej H1.6.2, ki pravi, da anketirane deklice bolje definirajo termin motnje hranjenja, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v definiranju termina motnje hranjenja glede na razred, obstaja pa tendenca razlike. Torej H1.6.3, ki pravi, da anketirani devetošolci bolje definirajo termin motnje hranjenja, ovržemo. 5.1.7 KAJ POMENI ZNAK NA SLIKI? Preglednica 20: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KAJ POMENI ZNAK NA SLIKI? Število (f) Odstotek (f %) Brez odgovora. 2 1,9 Zdrava šola. 62 57,4 Eko šola. 18 16,7 Prijazna šola. 2 1,9 Vesela šola. 3 2,8 Ne vem. 21 19,4 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 20 je razvidno, da je visok odstotek anketiranih učencev (kar 57,4 %) prepoznal pomen prikazanega znaka. 16,7 % anketiranih učencev je navedlo, 67

SED MI RAZRED 2,1 61,7 21,3 0,0 2,1 12,8 100,0 18,595 0,046 PETI DEKLICA 1,7 66,1 11,9 3,4 5,1 11,9 100,0 SPOL 13,455 0,019 2,0 46,9 22,4 0,0 0,0 28,6 100,0 DEČEK OŠ OLGE MEGLIČ 0,0 33,3 29,6 0,0 7,4 29,6 100,0 OSNOVNA ŠOLA 13,641 0,018 OŠ MLADIKA 2,5 65,4 12,3 2,5 1,2 16,0 100,0 da znak na sliki predstavlja projekt Eko šola. 19,4 % anketiranih učencev pa znaka ni prepoznalo. Predvidevamo, da učenci vedo, kaj pomeni znak na sliki, ker so se z njim že srečali, bodisi na šoli ali na šolski spletni strani. Preglednica 21: Znak na sliki glede na osnovno šolo, spol in razred ZNAK NA SLIKI ᵡ2 P Brez odgovora. Zdrava šola. Eko šola. Prijazna šola. Vesela šola. Ne vem. Skupaj f 2 53 10 2 1 13 81 f % f 0 9 8 0 2 8 27 f % f 1 23 11 0 0 14 49 f % f 1 39 7 2 3 7 59 f % f 1 29 10 0 1 6 27 f % f 0 5 4 2 0 6 17 68

DEVETI 2,3 63,6 9,1 0,0 4,5 20,5 100,0 0,0 29,4 23,5 11,8 0,0 35,3 100,0 f % f 1 28 4 0 2 9 44 f % Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v prepoznavnosti znaka na sliki (znak projekta Zdrava šola) glede na osnovno šolo, obstaja pa tendenca razlike. Torej H1.7.1, ki pravi, da so anketirani učenci Osnovne šole Mladika v večji meri prepoznali znak na sliki, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v prepoznavnosti znaka na sliki (znak projekta Zdrava šola) glede na spol učencev, obstaja pa tendenca razlike. Torej H1.7.2, ki pravi, da so anketirane deklice v večji meri prepoznale znak na sliki, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v prepoznavnosti znaka na sliki (znak projekta Zdrava šola) glede na razred. Torej H1.7.3, ki pravi, da so anketirani devetošolci v večji meri prepoznali znak na sliki, potrdimo. 69

SPOL DEČEK 4,539 0,209 OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 4,183 0,242 OŠ MLADIKA 5.2 Analiza odgovorov anketiranih učencev o zdravem načinu življenja V tem poglavju smo zbrali podatke, ki so vezani na zdrav način življenja anketiranih učencev. 5.2.1 KAKO POMEMBNO JE ZATE ZDRAVJE? Preglednica 22: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KAKO POMEMBNO JE ZATE ZDRAVJE? Število (f) Odstotek (f %) Pomembno. 15 13,9 Precej pomembno. 14 13,0 Zelo pomembno. 77 71,3 Ne vem. 2 1,9 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 22 lahko razberemo, da je za 71,3 % anketiranih učencev zdravje zelo pomembno. Predvidevamo, da je to posledica promocije zdravja, zdrave prehrane in zdravega načina življenja v šoli. Anketirani učenci so se že privadili na zdrav življenjski slog. Odstotka anketiranih učencev, ki so izbrali odgovora, da je zdravje za njih pomembno in precej pomembno, sta relativno nizka (13,9 % in 13,0 %). Preglednica 23: Pomembnost zdravja glede na osnovno šolo, spol in razred KAKO POMEMBNO JE ZATE ZDRAVJE? 1 2 3 4 Skupaj f 10 13 57 1 81 ᵡ2 P f % 12,3 16,0 70,4 1,2 100,0 f 5 1 20 1 27 f % 18,5 3,7 74,1 3,7 100,0 f 6 10 32 1 49 70

DEVETI RAZRED SEDMI 24,171 0,000 PETI DEKLICA f % 12,2 20,4 65,3 2,0 100,0 f 9 4 45 1 59 f % 15,3 6,8 76,3 1,7 100,0 f 2 1 43 1 47 f % 4,3 2,1 91,5 2,1 100,0 f 3 5 8 1 17 f % 17,6 29,4 47,1 5,9 100,0 f 10 8 26 0 44 f % 22,7 18,2 59,1 0,0 100,0 LEGENDA: 1- Pomembno. 2 Precej pomembno. 3 Zelo pomembno. 4 Ne vem. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pomembnosti zdravja glede na osnovno šolo. Torej H2.1.1, ki pravi, da je zdravje pomembnejše pri anketiranih učencih Osnovne šole Mladika, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pomembnosti zdravja glede na spol učencev. Torej H2.1.2, ki pravi, da je zdravje pomembnejše pri anketiranih deklicah, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v pomembnosti zdravja glede na razred. Torej H2.1.3, ki pravi, da je zdravje pomembnejše pri anketiranih petošolcih, potrdimo. 5.2.2 KJE SE NAJPOGOSTEJE POGOVARJAŠ O ZDRAVEM NAČINU ŽIVLJENJA? Preglednica 24: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KJE SE NAJPOGOSTEJE POGOVARJAŠ O ZDRAVJU, ZDRAVI PREHRANI, HIGIENI IPD.? Število (f) Odstotek (f %) Brez odgovora. 4 3,7 Doma s starši. 51 47,2 71

S prijatelji. 6 5,6 Pri pouku. 31 28,7 Pri razredni uri. 10 9,3 Drugo. 6 5,6 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 24 je razvidno, da se anketirani učenci o zdravi prehrani ipd. najpogosteje pogovarjajo doma (47, 2 %). 28,7 % jih je izbralo odgovor, da se o zdravi prehrani ipd. najpogosteje pogovarjajo pri pouku. Menimo, da tudi starši vedno bolj stremijo k zdravemu prehranjevanju in zdravemu načinu življenja. Prav tako pa sta obe šoli vključeni v projekt Zdrava šola, v okviru katerega izvajata razne aktivnosti, vsebine na temo zdrave prehrane vključujeta v učni načrt, smernice upoštevata pri načrtovanju prehrane in vse to posledično obravnavata pri pouku. 72

DEVETI RAZRED SEDMI 22,676 0,012 PETI DEKLICA SPOL 8,231 0,144 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 16,354 0,006 OŠ MLADIKA Preglednica 25: Najpogostejša lokacija pogovora o zdravem načinu življenja glede na osnovno šolo, spol in razred LOKACIJA POGOVORA O ZDRAVEM NAČINU ŽIVLJENJA 1 2 3 4 5 6 Skupaj f 3 45 4 18 5 6 81 ᵡ2 P f % 3,7 55,6 4,9 22,2 6,2 7,4 100,0 f 1 6 2 13 5 0 27 f % 3,7 22,2 7,4 48,1 18,5 0,0 100,0 f 3 21 1 17 6 1 49 f % 6,1 42,9 2,0 34,7 12,2 2,0 100,0 f 1 30 5 14 4 5 59 f % 1,7 50,8 8,5 23,7 6,8 8,5 100,0 f 1 21 0 14 8 3 47 f % 2,1 44,7 0,0 29,8 17,0 6,4 100,0 f 0 11 0 5 1 0 17 f % 0,0 64,7 0,0 29,4 5,9 0,0 100,0 f 3 19 6 12 1 3 44 f % 6,8 43,2 13,6 27,3 2,3 6,8 100,0 LEGENDA: 1- Brez odgovora. 2 Doma s starši. 3 S prijatelji. 4 Pri pouku 5 Pri razredni uri. 6 Drugo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v lokaciji pogovora o zdravem načinu življenja glede na osnovno šolo. Torej H2.2.1, ki pravi, da se anketirani 73

učenci Osnovne šole Mladika najpogosteje o zdravem načinu življenja pogovarjajo doma s starši, potrdimo. Izid ᵡ2 kaže, da med deklicami in dečki ni statistično značilne razlike v lokaciji pogovora o zdravem načinu življenja. Torej H2.2.2, ki pravi, da se anketirani dečki najpogosteje o zdravem načinu življenja pogovarjajo pri interesni dejavnosti, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v lokaciji pogovora o zdravem načinu življenja glede na razred, obstaja pa tendenca razlike. Torej H2.2.3, ki pravi, da se anketirani petošolci najpogosteje o zdravem načinu življenja pogovarjajo doma s starši, ovržemo. 5.2.3 KAJ SAM NAREDIŠ ZA SVOJE ZDRAVJE DOMA? 5.2.3.1 Zdravo se prehranjujem. Preglednica 26: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odločitev Število (f) Odstotek (f %) Počne. 35 32,4 Ne počne. 73 67,6 Skupaj 108 100,0 Iz preglednice lahko razberemo, da se visok odstotek (67,6 %) anketiranih učencev ne prehranjuje zdravo. Predvidevamo, da se zdravo ne prehranjujejo doma. Šola jim zagotovo ponuja zdravo, raznovrstno hrano. 74

DEVETI RAZRED SEDMI 18,929 0,000 PETI DEKLICA SPOL 0,002 0,960 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 0,128 0,720 OŠ MLADIKA Preglednica 27: Zdravo prehranjevanje glede na osnovno šolo, spol in razred ZDRAVO SE PREHRANJUJEM. ᵡ2 P Počne. Ne počne. Skupaj f 27 54 81 f % 33,3 66,7 100,0 f 8 19 27 f % 29,6 70,4 100,0 f 16 33 49 f % 32,7 67,3 100,0 f 19 40 59 f % 32,2 67,8 100,0 f 6 41 47 f % 12,8 87,2 100,0 f 5 12 17 f % 29,4 70,6 100,0 f 24 20 44 f % 54,5 45,5 100,0 Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v zdravem prehranjevanju (raznovrstna hrana) glede na osnovno šolo. Torej H2.3.1.1, ki pravi, da se anketirani učenci Osnovne šole Mladika bolj zdravo prehranjujejo (raznovrstna hrana), ovržemo. 75

Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v zdravem prehranjevanju (raznovrstna hrana) glede na spol. Torej H2.3.2.1, ki pravi, da se anketirane deklice bolj zdravo prehranjujejo (raznovrstna hrana), ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v zdravem prehranjevanju (raznovrstna hrana) glede na razred. Torej H2.3.3.1, ki pravi, da se anketirani petošolci pogosteje zdravo prehranjujejo (raznovrstna hrana), ovržemo, saj se pogosteje zdravo prehranjujejo (raznovrstna hrana) anketirani devetošolci. 5.2.3.2 Zajtrkujem. Preglednica 28: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odločitev Število (f) Odstotek (f %) Počne. 38 35,2 Ne počne. 70 64,8 Skupaj 108 100,0 Iz preglednice lahko razberemo, da visok odstotek (64,8 %) anketiranih učencev zjutraj ne zajtrkuje. Predvidevamo, da zjutraj ne zajtrkujejo, ker raje dlje spijo in jim za zajtrk enostavno zmanjka časa. 76

DEVETI RAZRED SEDMI 7,499 0,024 PETI DEKLICA SPOL 0,094 0,759 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 0,481 0,488 OŠ MLADIKA Preglednica 29: Zajtrkovanje glede na osnovno šolo, spol in razred ZAJTRKUJEM. ᵡ2 P Počne. Ne počne. Skupaj f 27 54 81 f % 33,3 66,7 100,0 f 11 16 27 f % 40,7 59,3 100,0 f 18 31 49 f % 36,7 63,3 100,0 f 20 39 59 f % 33,9 66,1 100,0 f 10 37 47 f % 21,3 78,7 100,0 f 7 10 17 f % 41,2 58,8 100,0 f 21 23 44 f % 47,7 52,3 100,0 Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v zajtrkovanju glede na osnovno šolo. Torej H2.3.1.2, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika pogosteje zajtrkujejo, ovržemo. 77

SPOL DEČEK 0,132 0,716 OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 1,114 0,291 OŠ MLADIKA Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v zajtrkovanju glede na osnovno šolo. Torej H2.3.2.2, ki pravi, da anketirane deklice pogosteje zajtrkujejo, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v zajtrkovanju glede na osnovno šolo. Torej H2.3.3.2, ki pravi, da anketirani petošolci pogosteje zajtrkujejo, ovržemo, saj to pogosteje počnejo anketirani devetošolci. 5.2.3.3 Spijem zadostno količino vode. Preglednica 30: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odločitev Število (f) Odstotek (f %) Počne. 35 32,4 Ne počne. 73 67,6 Skupaj 108 100,0 Iz preglednice lahko razberemo, da visok odstotek (67,6 %) anketiranih učencev dnevno ne zaužije zadostne količine vode. Predvidevamo, da raje pijejo sokove, sadne sirupe in gazirane pijače. Preglednica 31: Zadostna količina popite vode glede na osnovno šolo, spol in razred ZAUŽIJEM ZADOSTNO KOLIČINO VODE. ᵡ2 P Počne. Ne počne. Skupaj f 24 57 81 f % 29,6 70,4 100,0 f 11 16 27 f % 40,7 59,3 100,0 f 15 34 49 f % 30,6 69,4 100,0 78

DEVETI RAZRED SEDMI 10,193 0,006 PETI DEKLICA f 20 39 59 f % 33,9 66,1 100,0 f 8 39 47 f % 17,0 83,0 100,0 f 6 11 17 f % 35,3 64,7 100,0 f 21 23 44 f % 47,7 52,3 100,0 Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v uživanju zadostne količine vode glede na osnovno šolo. Torej H2.3.1.3, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika pogosteje zaužijejo zadostno količino vode, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v uživanju zadostne količine vode glede na spol. Torej H2.3.2.3, ki pravi, da anketirane deklice pogosteje zaužijejo zadostno količino vode, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v uživanju zadostne količine vode glede na razred. Torej H2.3.3.3, ki pravi, da anketirani sedmošolci pogosteje zaužijejo zadostno količino vode, ovržemo, saj pogosteje zaužijejo zadostno količino vode anketirani devetošolci. 5.2.3.4 Sem aktiven. Preglednica 32: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odločitev Število (f) Odstotek (f %) Počne. 23 21,3 Ne počne. 85 78,7 Skupaj 108 100,0 79

DEVETI RAZRED SEDMI 4,677 0,096 PETI DEKLICA SPOL 1,343 0,246 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 4,904 0,027 OŠ MLADIKA Iz Preglednice 32 je razvidno, da se visok odstotek (78,7 %) anketiranih učencev ne giblje. Predvidevamo, da niso aktivni, ker raje uporabljajo mobilne telefone, računalnike ali gledajo televizijo. Preglednica 33: Aktivnost anketiranih učencev glede na osnovno šolo, spol in razred SEM AKTIVEN. ᵡ2 P Počne. Ne počne. Skupaj f 13 68 81 f % 16,0 84,0 100,0 f 10 17 27 f % 37,0 63,0 100,0 f 8 41 49 f % 16,3 83,7 100,0 f 15 44 59 f % 25,4 74,6 100,0 f 7 40 47 f % 14,9 85,1 100,0 f 7 10 17 f % 41,2 58,8 100,0 f 9 35 44 f % 20,5 79,5 100,0 80

Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v aktivnosti glede na osnovno šolo. Torej H2.3.1.4, ki pravi, da so anketirani učenci Osnovne šole Mladika pogosteje aktivni, ovržemo, saj so pogosteje aktivni anketirani učenci Osnovne šole Olge Meglič. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v aktivnosti glede na spol. Torej H2.3.2.4, ki pravi, da so pogosteje aktivni anketirani dečki, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v aktivnosti glede na razred, obstaja pa tendenca razlike. Torej H2.3.3.4, ki pravi, da so anketirani petošolci pogosteje aktivni, ovržemo. 5.2.3.5 Skrbim za higieno. Preglednica 34: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odločitev Število (f) Odstotek (f %) Počne. 12 11,1 Ne počne. 96 88,9 Skupaj 108 100,0 Iz preglednice je razvidno, da večina anketiranih učencev (88,9 %) ne skrbi za higieno. Predvidevamo, da starši nad njimi ne vršijo nadzora na tem področju. Ne preverjajo, če se otroci umivajo (dobro in redno), če si temeljito in redno umivajo zobe, ali imajo čiste nohte, itd. 81

DEVETI RAZRED SEDMI 8,561 0,014 PETI DEKLICA SPOL 0,912 0,340 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 0,473 0,492 OŠ MLADIKA Preglednica 35: Skrb za higieno glede na osnovno šolo, spol in razred SKRBIM ZA HIGIENO. ᵡ2 P Počne. Ne počne. Skupaj f 8 73 81 f % 9,9 90,1 100,0 f 4 23 27 f % 14,8 85,2 100,0 f 7 42 49 f % 14,3 85,7 100,0 f 5 54 59 f % 8,5 91,5 100,0 f 1 46 47 f % 2,1 97,9 100,0 f 4 13 17 f % 23,5 76,5 100,0 f 7 37 44 f % 15,9 84,1 100,0 Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v skrbi za higieno glede na osnovno šolo. Torej H2.3.1.5, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika pogosteje skrbijo za higieno, ovržemo. 82

DEK LICA SPOL 0,606 0,436 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 17,310 0,000 OŠ MLADIKA Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v skrbi za higieno glede na spol. Torej H2.3.2.5, ki pravi, da anketirane deklice pogosteje skrbijo za higieno, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v skrbi za higieno glede na razred, obstaja pa tendenca razlike. Torej H2.3.3.5, ki pravi, da anketirani devetošolci pogosteje skrbijo za higieno, ovržemo. 5.2.3.6 Primerno dolgo spim. Preglednica 36: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odločitev Število (f) Odstotek (f %) Počne. 73 67,6 Ne počne. 35 32,4 Skupaj 108 100,0 Iz preglednice je razvidno, da visok odstotek (67,6 %) anketiranih učencev primerno dolgo spi. Predvidevamo, da otroci in mladostniki enostavno radi spijo. Preglednica 37: Primerno dolgo spanje glede na osnovno šolo, spol in razred PRIMERNO DOLGO SPIM. ᵡ2 P Počne. Ne počne. Skupaj f 47 34 81 f % 58,0 42,0 100,0 f 26 1 27 f % 96,3 3,7 100,0 f 35 14 49 f % 71,4 28,6 100,0 f 38 21 59 83

DEVETI RAZRED SEDMI 21,439 0,000 PETI f % 64,4 35,6 100,0 f 23 24 47 f % 48,9 51,1 100,0 f 17 0 17 f % 100,0 0,0 100,0 f 33 11 44 f % 75,0 25,0 100,0 Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v primerni količini spanja glede na osnovno šolo. Torej H2.3.1.6, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika pogosteje primerno dolgo spijo, ovržemo, saj pogosteje primerno dolgo spijo anketirani učenci Osnovne šole Olge Meglič. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v primerni količini spanja glede na spol. Torej H2.3.2.6, ki pravi, da anketirane deklice pogosteje primerno dolgo spijo, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v primerni količini spanja glede na razred. Torej H2.3.3.6, ki pravi, da anketirani tretješolci pogosteje primerno dolgo spijo, ovržemo, saj pogosteje primerno dolgo spijo anketirani sedmošolci. 5.2.3.7 Redno obiskujem zdravnika in zobozdravnika. Preglednica 38: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odločitev Število (f) Odstotek (f %) Počne. 39 36,1 Ne počne. 69 63,9 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 38 je razvidno, da veliko anketiranih učencev (63,9 %) ne obiskuje redno zdravnika in zobozdravnika. Predvidevamo, da je temu tako, ker jih starši 84

DEVETI RAZRED SEDMI 12,661 0,002 PETI DEKLICA SPOL 1,183 0,277 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 0,121 0,728 OŠ MLADIKA ne naročijo, sami pa za to še ne skrbijo oz. ne znajo poskrbeti, ali pa na to niti ne pomislijo. Preglednica 39: Redno obiskovanje zdravnika in zobozdravnika glede na osnovno šolo, spol in razred REDNO OBSIKUJEM ZDRAVNIKA IN ZOBOZDRAVNIKA. ᵡ2 P Počne. Ne počne. Skupaj f 30 51 81 f % 37,0 63,0 100,0 f 9 18 27 f % 33,3 66,7 100,0 f 15 34 49 f % 30,6 69,4 100,0 f 24 35 59 f % 40,7 59,3 100,0 f 9 38 47 f % 19,1 80,9 100,0 f 6 11 17 f % 35,3 64,7 100,0 f 24 20 44 f % 54,5 45,5 100,0 Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v rednem obiskovanju zdravnika in zobozdravnika glede na osnovno šolo. Torej H2.3.1.7, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika pogosteje redno obiskujejo zdravnika in zobozdravnika, ovržemo. 85

Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v rednem obiskovanju zdravnika in zobozdravnika glede na spol. Torej H2.3.2.7, ki pravi, da anketirane deklice pogosteje redno obiskujejo zdravnika in zobozdravnika, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v rednem obiskovanju zdravnika in zobozdravnika glede na razred. Torej H2.3.3.7, ki pravi, da anketirani petošolci pogosteje redno obiskujejo zdravnika in zobozdravnika, ovržemo, saj ju pogosteje obiskujejo anketirani devetošolci. 5.2.4 V PREGLEDNICI OZNAČI Z X, KATERE OBROKE NAVADNO (VSAJ PETKRAT TEDENSKO) ZAUŽIJEŠ. 5.2.4.1 Vsaj petkrat tedensko zaužijem zajtrk. Preglednica 40: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: ALI VSAJ PETKRAT TEDENSKO ZAUŽIJEŠ ZAJTRK? Število (f) Odstotek (f %) Nima. 34 31,5 Ima. 74 68,5 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 40 je razvidno, da velik odstotek (68,5 %) anketiranih učencev zjutraj, vsaj petkrat tedensko, zaužije zajtrk. Predvidevamo, da je temu tako, ker so anketirani učenci sposobni razumeti, da je zjutraj potrebno zajtrkovati, saj tako dobi telo energijo za igranje, delo in snovi za rast. 86

DEVETI RAZRED SEDMI 12,005 0,002 PETI DEKLICA SPOL 0,057 0,811 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 0,058 0,810 OŠ MLADIKA Preglednica 41: Zajtrkovanje glede na osnovno šolo, spol in razred ZAJTRK ᵡ2 P Nima. Ima. Skupaj f 26 55 81 f % 32,1 67,9 100,0 f 8 19 27 f % 29,6 70,4 100,0 f 16 33 49 f % 32,7 67,3 100,0 f 18 41 59 f % 30,5 69,5 100,0 f 7 40 47 f % 14,9 85,1 100,0 f 6 11 17 f % 35,3 64,7 100,0 f 21 23 44 f % 47,7 52,3 100,0 Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v zaužitju zajtrka vsaj petkrat tedensko glede na osnovno šolo. Torej H2.4.1.1, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika vsaj petkrat tedensko zaužijejo zajtrk, ovržemo. 87

OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 1,003 0,317 OŠ MLADIKA Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v zaužitju zajtrka vsaj petkrat tedensko glede na spol. Torej H2.4.2.1, ki pravi, da anketirane deklice vsaj petkrat tedensko zaužijejo zajtrk, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v zaužitju zajtrka vsaj petkrat tedensko glede na razred. Torej H2.4.3.1, ki pravi, da anketirani petošolci vsaj petkrat tedensko zaužijejo zajtrk, ovržemo, saj vsaj petkrat tedensko zaužijejo zajtrk anketirani devetošolci. 5.2.4.2 Vsaj petkrat tedensko zaužijem dopoldansko malico. Preglednica 42: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: ALI VSAJ PETKRAT TEDENSK) ZAUŽIJEŠ DOPOLDANSKO MALICO? Število (f) Odstotek (f %) Nima. 51 47,2 Ima. 57 52,8 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 42 je razvidno, da sta strukturna odstotka odgovorov anketiranih učencev na vprašanje, ali navadno (vsaj petkrat tedensko) zaužijejo dopoldansko malico, približno enaka. 47,2 % anketiranih učencev je odgovorilo, da dopoldanske malice navadno ne zaužijejo vsaj petkrat tedensko. 52,8 % anketiranih učencev je odgovorilo, da dopoldansko malico navadno zaužijejo vsaj petkrat tedensko. Predvidevamo, da dopoldansko malico zaužijejo v šoli. Nekaterim pa šolska malica ni všeč in je zato ne uživajo. Preglednica 43: Uživanje dopoldanske malice glede na osnovno šolo, spol in razred DOPOLDANSKA MALICA Nima. Ima. Skupaj f 36 45 81 ᵡ2 P f % 44,4 55,6 100,0 f 15 12 27 88

DEVETI RAZRED SEDMI 4,504 0,105 PETI DEKLICA SPOL 0,111 0,739 DEČEK f % 55,6 44,4 100,0 f 24 25 49 f % 49,0 51,0 100,0 f 27 32 59 f % 45,8 54,2 100,0 f 20 27 47 f % 42,6 57,4 100,0 f 12 5 17 f % 70,6 29,4 100,0 f 19 25 44 f % 43,2 56,8 100,0 Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v zaužitju dopoldanske malice (vsaj petkrat tedensko) glede na osnovno šolo. Torej H2.4.1.2, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika vsaj petkrat tedensko zaužijejo dopoldansko malico, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v zaužitju dopoldanske malice (vsaj petkrat tedensko) glede na spol. Torej H2.4.2.2, ki pravi, da anketirane deklice vsaj petkrat tedensko zaužijejo dopoldansko malico, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v zaužitju dopoldanske malice vsaj petkrat tedensko glede na razred. Torej H2.4.3.2, ki pravi, da anketirani devetošolci vsaj petkrat tedensko zaužijejo dopoldansko malico, ovržemo. 89

SED MI RAZRED 3,186 0,203 PETI DEKLICA SPOL 0,416 0,519 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 1,142 0,285 OŠ MLADIKA 5.2.4.3 Vsaj petkrat tedensko zaužijem kosilo. Preglednica 44: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: ALI VSAJ PETKRAT TEDENSKO ZAUŽIJEŠ KOSILO? Število (f) Odstotek (f %) Nima. 7 6,5 Ima. 101 93,5 Skupaj 108 100,0 Iz preglednice je razvidno, da večina, kar 93,5 %, anketiranih učencev navadno zaužije kosilo vsaj petkrat tedensko. Predvidevamo, da veliko učencev zaužije kosilo v šoli. Večini pa zagotovo pripravljajo kosilo tudi doma. Preglednica 45: Uživanje kosila glede na osnovno šolo, spol in razred KOSILO ᵡ2 P Nima. Ima. Skupaj f 4 77 81 f % 4,9 95,1 100,0 f 3 24 27 f % 11,1 88,9 100,0 f 4 45 49 f % 8,2 91,8 100,0 f 3 56 59 f % 5,1 94,9 100,0 f 2 45 47 f % 4,3 95,7 100,0 f 3 14 17 90

DEVETI f % 17,6 82,4 100,0 f 2 42 44 f % 4,5 95,5 100,0 Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v uživanju kosila (vsaj petkrat tedensko) glede na osnovno šolo. Torej H2.4.1.3, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika vsaj petkrat tedensko zaužijejo dopoldansko malico, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v uživanju kosila vsaj petkrat tedensko glede na spol. Torej H2.4.2.3, ki pravi, da anketirane deklice vsaj petkrat tedensko zaužijejo dopoldansko malico, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v uživanju kosila vsaj petkrat tedensko glede na razred. Torej H2.4.3.3, ki pravi, da anketirani devetošolci vsaj petkrat tedensko zaužijejo dopoldansko malico, ovržemo. 5.2.4.4 Vsaj petkrat tedensko zaužijem popoldansko malico. Preglednica 46: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: ALI VSAJ PETKRAT TEDENSKO ZAUŽIJEŠ POPOLDANSKO MALICO? Število (f) Odstotek (f %) Nima. 73 67,6 Ima. 35 32,4 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 46 je razvidno, da visok odstotek anketiranih učencev (67,6 %) popoldanske malice navadno ne zaužije vsaj petkrat tedensko. Predvidevamo, da imajo v popoldanskem času doma kosilo oz. popoldansko malico ali zgodnjo večerjo. 91

DEVETI RAZRED SEDMI 0,869 0,647 PETI DEKLICA SPOL 0,214 0,644 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 1,114 0,291 OŠ MLADIKA Preglednica 47: Uživanje popoldanske malice glede na osnovno šolo, spol in razred POPOLDANSKA MALICA Nima. Ima. Skupaj f 57 24 81 ᵡ2 P f % 70,4 29,6 100,0 f 16 11 27 f % 59,3 40,7 100,0 f 32 17 49 f % 65,3 34,7 100,0 f 41 18 59 f % 69,5 30,5 100,0 f 34 13 47 f % 72,3 27,7 100,0 f 11 6 17 f % 64,7 35,3 100,0 f 28 14 44 f % 63,6 36,4 100,0 Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v zaužitju popoldanske malice vsaj petkrat tedensko glede na osnovno šolo. Torej H2.4.1.4, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika vsaj petkrat tedensko zaužijejo popoldansko malico, ovržemo. 92

Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v zaužitju popoldanske malice vsaj petkrat tedensko glede na spol. Torej H2.4.2.4, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika vsaj petkrat tedensko zaužijejo popoldansko malico, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v zaužitju popoldanske malice vsaj petkrat tedensko glede na razred. Torej H2.4.3.4, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika vsaj petkrat tedensko zaužijejo popoldansko malico, ovržemo. 5.2.4.5 Vsaj petkrat tedensko zaužijem večerjo. Preglednica 48: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: ALI VSAJ PETKRAT TEDENSKO ZAUŽIJEŠ VEČERJO? Število (f) Odstotek (f %) Nima. 29 26,9 Ima. 79 73,1 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 48 je razvidno, da visok odstotek anketiranih učencev (73,1 %) navadno zaužije večerjo vsaj petkrat tedensko. Predvidevamo, da jim starši zraven kosila pripravijo še večerjo, da zaužijejo raznovrstno hrano in s tem dovolj vitaminov ter potrebnih mineralov. 93

DEVETI RAZRED SEDMI 2,063 0,356 PETI DEKLICA SPOL 0,644 0,422 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 0,016 0,900 OŠ MLADIKA Preglednica 49: Uživanje večerje glede na osnovno šolo, spol in razred VEČERJA ᵡ2 P Nima. Ima. Skupaj f 22 59 81 f % 27,2 72,8 100,0 f 7 20 27 f % 25,9 74,1 100,0 f 15 34 49 f % 30,6 69,4 100,0 f 14 45 59 f % 23,7 76,3 100,0 f 12 35 47 f % 25,5 74,5 100,0 f 7 10 17 f % 41,2 58,8 100,0 f 10 34 44 f % 22,7 77,3 100,0 Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v zaužitju večerje vsaj petkrat tedensko glede na osnovno šolo. Torej H2.4.1.5, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika vsaj petkrat tedensko zaužijejo večerjo, ovržemo. 94

Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v zaužitju večerje vsaj petkrat tedensko glede na spol. Torej H2.4.2.5, ki pravi, da anketirane deklice vsaj petkrat tedensko zaužijejo večerjo, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v zaužitju večerje vsaj petkrat tedensko glede na razred. Torej H2.4.3.5, ki pravi, da anketirani devetošolci vsaj petkrat tedensko zaužijejo večerjo, ovržemo. 5.2.5 ALI SE V ŠOLI DOBRO POČUTIŠ? Preglednica 50: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovora na vprašanje: ALI SE V ŠOLI DOBRO POČUTIŠ? Število (f) Odstotki (f %) Brez odgovora. 1 0,9 Da, vedno. 25 23,1 Da, skoraj vedno. 56 51,9 Le včasih. 19 17,6 Skoraj nikoli. 2 1,9 Nikoli. 5 4,6 Skupaj 108 100,0 Iz zgornje preglednice je razvidno, da se večina anketiranih učencev, kar 51,9 %, v šoli skoraj vedno dobro počuti. Anketiranih učencev, ki se v šoli vedno dobro počutijo je 23,1 %. Anketiranih učencev, ki se v šoli le včasih dobro počutijo je 17,6 %. Predvidevamo, da se odnosi med sovrstniki občasno skrhajo, kar učitelji in drugi pedagoški delavci, ob obilici dela, hitro spregledajo. Otroke III. triade pestijo ljubezenske težave in skrbi z lastno samopodobo, katero lahko sovrstnik ali tudi pedagoški delavec hitro ranita. 95

DEVETI RAZRED SEDMI 45,628 0,000 PETI DEKLICA SPOL 2,221 0,818 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 4,472 0,484 OŠ MLADIKA Preglednica 51: Počutje v šoli glede na osnovno šolo, spol in razred ALI SE V ŠOLI DOBRO POČUTIŠ? ᵡ2 P 1 2 3 4 5 6 Skupaj f 1 17 41 17 1 4 81 f % 1,2 21,0 50,6 21,0 1,2 4,9 100,0 f 0 8 15 2 1 1 27 f % 0,0 29,6 55,6 7,4 3,7 3,7 100,0 f 0 11 24 10 1 3 49 f % 0,0 22,4 49,0 20,4 2,0 6,1 100,0 f 1 14 32 9 1 2 59 f % 1,7 23,7 54,2 15,3 1,7 3,4 100,0 f 1 20 25 0 0 1 47 f % 2,1 42,6 53,2 0,0 0,0 2,1 100,0 f 0 1 11 3 0 2 17 f % 0,0 5,9 64,7 17,6 0,0 11,8 100,0 f 0 4 20 16 2 2 44 f % 0,0 9,1 45,5 36,4 4,5 4,5 100,0 LEGENDA: 1- Brez odgovora. 2 Da, vedno. 3 Da, skoraj vedno. 4 Le včasih. 5 Skoraj nikoli. 6 Nikoli. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v mnenju o tem, ali se anketirani učenci v šoli dobro počutijo glede na osnovno šolo. Zato H2.5.1, ki pravi, da se anketirani učenci Osnovne šole Mladika v šoli dobro počutijo in to vedno, ovržemo. 96

Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v mnenju o tem, ali se anketirani učenci v šoli dobro počutijo glede na spol. Zato H2.5.2, ki pravi, da se anketirani dečki v šoli dobro počutijo in to vedno, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v mnenju o tem, ali se anketirani učenci v šoli dobro počutijo glede na razred. Zato H2.5.3, ki pravi, da se anketirani devetošolci v šoli le včasih dobro počutijo, potrdimo. 5.2.6 S ŠTEVILKO ZAPIŠI, KOLIKOKRAT TO DEJANJE (PRIBLIŽNO) POČNEŠ OZ. NAPRAVIŠ. 5.2.6.1 S številko zapiši, kolikokrat na dan si umiješ zobe. Preglednica 52: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKOKRAT NA DAN SI UMIJEŠ ZOBE? Število (f) Odstotek (f %) Si ne umivam. 3 2,8 Enkrat dnevno. 4 3,7 Dvakrat dnevno. 71 65,7 Trikrat dnevno. 25 23,1 Štirikrat ali večkrat dnevno. 5 4,6 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 52 lahko razberemo, da si anketirani učenci večinoma (65,7 %) zobe umivajo dvakrat dnevno. Trikrat dnevno si zobe umiva 23,1 % anketiranih učencev. Odstotki anketiranih učencev, ki si zob ne umivajo, jih umivajo enkrat dnevno ali več kot trikrat, so relativno nizki. Predvidevamo, da si učenci zobe umivajo zjutraj in zvečer. V šoli si zob ne umivajo. 97

DEVETI RAZRED SEDMI 10,596 0,226 PETI DEKLICA SPOL 3,893 0,421 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 3,413 0,491 OŠ MLADIKA Preglednica 53: Pogostost umivanja zob na dan glede na osnovno šolo, spol in razred UMIVANJE ZOB ᵡ2 P 1 2 3 4 5 Skupaj f 3 2 52 20 4 81 f % 3,7 2,5 64,2 24,7 4,9 100,0 f 0 2 19 5 1 27 f % 0,0 7,4 70,4 18,5 3,7 100,0 f 2 3 28 13 3 49 f % 4,1 6,1 57,1 26,5 6,1 100,0 f 1 1 43 12 2 59 f % 1,7 1,7 72,9 20,3 3,4 100,0 f 1 2 30 14 0 47 f % 2,1 4,3 63,8 29,8 0,0 100,0 f 0 0 13 3 1 17 f % 0,0 0,0 76,5 17,6 5,9 100,0 f 2 2 28 8 4 44 f % 4,5 4,5 63,6 18,2 9,1 100,0 LEGENDA: 1 Si ne umivam. 2 Enkrat dnevno. 3 Dvakrat dnevno. 4 Trikrat dnevno. 5 Štirikrat ali večkrat dnevno. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti umivanja zob na dan glede na osnovno šolo. Zato H2.6.1.1, ki pravi, da si anketirani učenci Osnovne šole Mladika dvakrat na dan umijejo zobe, ovržemo. 98

Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti umivanja zob na dan glede na spol. Zato H2.6.1.2, ki pravi, da si anketirani dečki enkrat na dan umijejo zobe, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti umivanja zob na dan glede na razred. Zato H2.6.1.3, ki pravi, da si anketirani petošolci dvakrat na dan umijejo zobe, ovržemo. 5.2.6.2 S številko zapiši, kolikokrat na teden se tuširaš ali kopaš. Preglednica 54: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKOKRAT NA TEDEN SE TUŠIRAŠ ALI KOPAŠ? Število (f) Odstotek (f %) Nikoli. 2 1,9 Do trikrat. 17 15,7 Štiri- do šestkrat. 22 20,4 Sedemkrat ali večkrat. 67 62,0 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 54 lahko razberemo, da se 62,0 % anketiranih učencev vsaj sedemkrat ali celo večkrat na teden tušira ali kopa. 15,7 % anketiranih učencev se tušira ali kopa do trikrat na teden in 20,4 % anketiranih učencev se tušira ali kopa štiri- do šestkrat na teden. Predvidevamo, da so dobro osveščeni o primerni higieni. Odstotek anketiranih učencev, ki se nikoli ne tuširajo in/ali kopajo je zelo nizek, saj znaša le 1,9 %. Predvidevamo, da so to učenci, katerih starši ne skrbijo primerno za higieno in tako tudi otrokom ne privzgajajo higienskih navad. 99

DEVETI RAZRED SEDMI 4,606 0,595 PETI DEKLICA SPOL 0,344 0,952 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 2,202 0,532 OŠ MLADIKA Preglednica 55: Pogostost tuširanja ali kopanja na teden glede na osnovno šolo, spol in razred TUŠIRANJE ALI KOPANJE ᵡ2 P 1 2 3 4 Skupaj f 2 14 15 50 81 f % 2,5 17,3 18,5 61,7 100,0 f 0 3 7 17 27 f % 0,0 11,1 25,9 63,0 100,0 f 1 8 11 29 49 f % 2,0 16,3 22,4 59,2 100,0 f 1 9 11 38 59 f % 1,7 15,3 18,6 64,4 100,0 f 1 11 9 26 47 f % 2,1 23,4 19,1 55,3 100,0 f 0 2 4 11 17 f % 0,0 11,8 23,5 64,7 100,0 f 1 4 9 30 44 f % 2,3 9,1 20,5 68,2 100,0 LEGENDA: 1 Nikoli. 2 Do trikrat. 3 Štiri- do šestkrat. 4 Sedemkrat do večkrat. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti tuširanja ali kopanja na teden glede na osnovno šolo. Zato H2.6.2.1, ki pravi, da se anketirani učenci Osnovne šole Mladika petkrat na teden tuširajo ali kopajo, ovržemo. 100

Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti tuširanja ali kopanja na teden glede na spol. Zato H2.6.2.2, ki pravi, da se anketirane deklice sedemkrat na teden tuširajo ali kopajo, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti tuširanja ali kopanja na teden glede na razred. Zato H2.6.2.3, ki pravi, da se anketirani devetošolci sedemkrat na teden tuširajo ali kopajo, ovržemo. 5.2.6.3 S številko zapiši, kolikokrat na dan si umiješ roke. Preglednica 56: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKOKRAT NA DAN SI UMIJEŠ ROKE? Število (f) Odstotek (f %) Nikoli. 4 3,7 Enkrat do trikrat. 13 12,0 Štiri- do šestkrat. 36 33,3 Sedem- do devetkrat. 20 18,5 Desetkrat ali večkrat. 35 32,4 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 56 je razvidno, da sta si odstotka anketiranih učencev, ki so zapisali odgovore, da si na dan štiri- do šestkrat in desetkrat ali večkrat umijejo roke, relativno enaka. Saj si na dan štiri- do šestkrat umije roke 33,3 % anketiranih učencev; desetkrat ali večkrat pa si roke umije 32,4 % anketiranih učencev. Sedem- do devetkrat si na dan roke umije 18,5 % anketiranih učencev. Enkrat do trikrat si roke umije 12,0 % anketiranih učencev. Odstotek anketiranih učencev, ki si nikoli ne umijejo rok, je relativno nizek (3,7 %). Predvidevamo, da si učenci umivajo roke pred jedjo in po uporabi stranišča. Menimo, da so osveščeni o nujnosti umivanja rok, saj le tako z rok odstranijo mikrobe, ki povzročajo razna bolezenska stanja. 101

DEVETI RAZRED SEDMI 13,659 0,091 PETI DEKLICA SPOL 8,027 0,091 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 2,956 0,565 OŠ MLADIKA Preglednica 57: Pogostost umivanja rok na dan glede na osnovno šolo, spol in razred UMIVANJE ROK ᵡ2 P 1 2 3 4 5 Skupaj f 4 9 26 16 26 81 f % 4,9 11,1 32,1 19,8 32,1 100,0 f 0 4 10 4 9 27 f % 0,0 14,8 37,0 14,8 33,3 100,0 f 3 9 12 7 18 49 f % 6,1 18,4 24,5 14,3 36,7 100,0 f 1 4 24 13 17 59 f % 1,7 6,8 40,7 22,0 28,8 100,0 f 1 3 14 7 22 47 f % 2,1 6,4 29,8 14,9 46,8 100,0 f 0 4 4 4 5 17 f % 0,0 23,5 23,5 23,5 29,4 100,0 f 3 6 18 9 8 44 f % 6,8 13,6 40,9 20,5 18,2 100,0 LEGENDA: 1 Nikoli. 2 Enkrat do trikrat. 3 Štiri- do šestkrat. 4 Sedem- do devetkrat. 5 Desetkrat ali večkrat. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti umivanja rok na dan glede na osnovno šolo. Zato H2.6.3.1, ki pravi, da si anketirani učenci Osnovne šole Mladika desetkrat na dan umijejo roke, ovržemo. 102

Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti umivanja rok na dan glede na spol. Zato H2.6.3.2, ki pravi, da si anketirane deklice petnajstkrat na dan umijejo roke, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti umivanja rok na dan glede na razred. Zato H2.6.3.3, ki pravi, da si anketirani devetošolci sedemkrat na dan umijejo roke, ovržemo. 5.2.6.4 S številko zapiši, koliko kozarcev vode dnevno popiješ. Preglednica 58: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKO KOZARCEV VODE DNEVNO POPIJEŠ? Število (f) Odstotek (f %) Nobenega. 2 1,9 Do tri kozarce vode. 16 14,8 Štiri do šest kozarcev vode. 30 27,8 Sedem do devet kozarcev vode. 17 15,7 Deset ali več kozarcev vode. 43 39,8 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 58 je razvidno, da 39,8 % anketiranih učencev dnevno popije deset ali več kozarcev vode. Sledijo jim učenci, ki dnevno popijejo štiri do šest kozarcev vode (27,8 %). Odstotki anketiranih učencev, ki dnevno popijejo do tri kozarce vode in tistih, ki popijejo od sedem do devet kozarcev vode dnevno, so relativno enaki. Saj je 14,8 % tistih, ki na dan popijejo do tri kozarce vode in 15,7 % tistih, ki na dan popijejo sedem do devet kozarcev vode. Predvidevamo, da se učenci zavedajo pomena uživanja tekočine, zato večina učencev na dan popije deset kozarcev vode ali več. Je pa odstotek učence, ki dnevno popijejo le do tri kozarce vode kljub temu relativno visok, kar ni dobro za zdravje in splošno počutje anketiranih učencev. 103

DEVETI RAZRED SEDMI 5,378 0,717 PETI DEKLICA SPOL 2,553 0,635 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 2,818 0,589 OŠ MLADIKA Preglednica 59: Pogostost pitja kozarcev vode na dan glede na osnovno šolo, spol in razred KOZARCI VODE ᵡ2 P 1 2 3 4 5 Skupaj f 2 10 24 13 32 81 f % 2,5 12,3 29,6 16,0 39,5 100,0 f 0 6 6 4 11 27 f % 0,0 22,2 22,2 14,8 40,7 100,0 f 1 8 10 9 21 49 f % 2,0 16,3 20,4 18,4 42,9 100,0 f 1 8 20 8 22 59 f % 1,7 13,6 33,9 13,6 37,3 100,0 f 1 6 13 9 18 47 f % 2,1 12,8 27,7 19,1 38,3 100,0 f 0 3 3 1 10 17 f % 0,0 17,6 17,6 5,9 58,8 100,0 f 1 7 14 7 15 44 f % 2,3 15,9 31,8 15,9 34,1 100,0 LEGENDA: 1 Nobenega. 2 Do tri kozarce vode. 3 Štiri do šest kozarcev vode. 4 Sedem do devet kozarcev vode. 5 Deset ali več kozarcev vode. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti pitja kozarcev vode na dan glede na osnovno šolo. Zato H2.6.4.1, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika na dan popijejo šest kozarcev vode, ovržemo. 104

Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti pitja kozarcev vode na dan glede na spol. Zato H2.6.4.2, ki pravi, da anketirane deklice na dan popijejo pet kozarcev vode, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti pitja kozarcev vode na dan glede na razred. Zato H2.6.4.3, ki pravi, da anketirani tretješolci na dan popijejo tri kozarcev vode, ovržemo. 5.2.6.5 S številko zapiši, koliko ur dnevno spiš. Preglednica 60: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKO UR DNEVNO SPIŠ? Število (f) Odstotek (f %) Šest ur ali manj. 24 22,2 Sedem do devet ur. 57 52,8 Deset ali več ur. 27 25,0 Skupaj 108 100,0 Iz preglednice je razvidno, da večina anketiranih učencev spi sedem do devet ur dnevno (52,8 %). Odstotka anketiranih učencev, ki spijo šest ur ali manj in deset ur ali več, sta relativno blizu. 22,2 % anketiranih učencev spi šest ur ali manj; 25,0 % anketiranih učencev spi deset ur ali več. Predvidevamo, da se učenci zavedajo pomena spanca ter njegovega vpliva na splošno počutje, zbranost, um in posledično na uspeh. 105

DEVETI RAZRED SEDMI 11,844 0,019 PETI DEKLICA SPOL 2,398 0,302 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 0,335 0,846 OŠ MLADIKA Preglednica 61: Količina ur spanja glede na osnovno šolo, spol in razred ŠTEVILO UR SPANJA ᵡ2 P 1 2 3 Skupaj f 17 43 21 81 f % 21,0 53,1 25,9 100,0 f 7 14 6 27 f % 25,9 51,9 22,2 100,0 f 12 22 15 49 f % 24,5 44,9 30,6 100,0 f 12 35 12 59 f % 20,3 59,3 20,3 100,0 f 8 21 18 47 f % 17,0 44,7 38,3 100,0 f 3 9 5 17 f % 17,6 52,9 29,4 100,0 f 13 27 4 44 f % 29,5 61,4 9,1 100,0 LEGENDA: 1 Šest ur ali manj. 2 Sedem do devet ur. 3 Deset ali več ur. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v količini ur spanja na dan glede na osnovno šolo. Zato H2.6.5.1, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika dnevno spijo osem ur, ovržemo. 106

Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v količini ur spanja na dan glede na spol. Zato H2.6.5.2, ki pravi, da anketirane deklice dnevno spijo osem ur, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v količini ur spanja na dan glede na razred, obstaja pa tendenca razlike. Zato H2.6.5.3, ki pravi, da anketirani devetošolci dnevno spijo šest ur, ovržemo. 5.2.6.6 S številko zapiši, koliko ur dnevno preživiš ob računalniku/telefonu. Preglednica 62: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKO UR DNEVNO PREŽIVIŠ OB RAČUNALNIKU/TELEFONU? Število (f) Odstotek (f %) Nič. 10 9,3 Eno uro. 33 30,6 Dve uri. 22 20,4 Tri ure. 6 5,6 Štiri ali pet ur. 23 21,3 Šest ali več ur. 14 13,0 Skupaj 108 100,0 Iz zgornje preglednice je razvidno, da visok odstotek anketiranih učencev (30,6 %), preživi ob računalniku/telefonu eno uro dnevno. Sledijo anketirani učenci, ki dnevno preživijo ob računalniku/telefonu štiri do pet ur (21,3 %). Temu sledijo anketirani učenci, ki ob računalniku/telefonu preživijo dve uri dnevno (20,4 %). Relativno malo je anketiranih učencev, ki ob računalniku/ telefonu preživijo šest ali več ur in tri ure dnevno. Odstotek učencev, ki ob računalniku/telefonu preživijo šest ali več ur dnevno znaša 13,0 %. Odstotek učencev, ki ob računalniku/telefonu preživijo tri ure dnevno pa je 5,6 %. Predvidevamo, da starši vršijo nadzor nad uporabo računalnika/telefona, saj anketirani učenci uporabljajo telefon manj časa, kot smo predvidevali. 107

DEVETI RAZRED SEDMI 30,962 0,001 PETI DEKLICA SPOL 1,374 0,927 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 4,800 0,441 OŠ MLADIKA Preglednica 63: Število preživetih ur ob računalniku/telefonu glede na osnovno šolo, spol in razred ŠTEVILO UR OB RAČUNALNIKU/TELEFONU ᵡ2 P 1 2 3 4 5 6 Skupaj f 7 24 14 4 20 12 81 f % 8,6 29,6 17,3 4,9 24,7 14,8 100,0 f 3 9 8 2 3 2 27 f % 11,1 33,3 29,6 7,4 11,1 7,4 100,0 f 5 14 12 2 10 6 49 f % 10,2 28,6 24,5 4,1 20,4 12,2 100,0 f 5 19 10 4 13 8 59 f % 8,5 32,2 16,9 6,8 22,0 13,6 100,0 f 8 22 6 0 8 3 47 f % 17,0 46,8 12,8 0,0 17,0 6,4 100,0 f 1 5 2 2 3 4 17 f % 5,9 29,4 11,8 11,8 17,6 23,5 100,0 f 1 6 14 4 12 7 44 f % 2,3 13,6 31,8 9,1 27,3 15,9 100,0 LEGENDA: 1 Nič. 2 Eno uro. 3 Dve uri. 4 Tri ure. 5 Štiri ali pet ur. 6 Šest ali več ur. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v količini preživetega časa ob računalniku/telefonu na dan glede na osnovno šolo. Zato H2.6.6.1, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika dnevno ob računalniku/telefonu preživijo štiri ure, ovržemo. 108

Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v količini preživetega časa ob računalniku/telefonu na dan glede na spol. Zato H2.6.6.2, ki pravi, da anketirani dečki dnevno ob računalniku/telefonu preživijo pet ur, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v količini preživetega časa ob računalniku/telefonu na dan glede na razred. Zato H2.6.6.3, ki pravi, da anketirani devetošolci dnevno ob računalniku/telefonu preživijo sedem ur, ovržemo, saj ob računalniku/telefonu preživijo dve uri dnevno. 5.2.6.7 S številko zapiši, koliko ur dnevno gledaš televizijo. Preglednica 64: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKO UR DNEVNO GLEDAŠ TELEVIZIJO? Število (f) Odstotek (f %) Ne gledam televizije. 25 23,1 Eno uro. 42 38,9 Dve uri. 24 22,2 Tri ure. 6 5,6 Štiri ure ali več. 11 10,2 Skupaj 108 100,0 Iz preglednice je razvidno, da večina anketiranih učencev (38,9 %) gleda televizijo le eno uro na dan. 22,2 % anketiranih učencev gleda televizijo dve uri dnevno. Odstotka anketiranih učencev, ki televizijo gledajo tri in štiri ure ali več, sta relativno enaka. Odstotek učencev, ki gledajo televizijo tri ure je 5,6 %; odstotek učencev, ki gledajo televizijo štiri ure ali več pa 10,2 %. Presenetil nas je odstotek učencev, ki televizije ne gledajo, le-teh je 23,1 %. Predvidevamo, da anketirani učenci več uporabljajo novejšo tehnologijo, na kateri lahko prav tako gledajo televizijske programe ali samo določene vsebine, ki jih zanimajo. 109

DEVETI 31,8RAZRED SEDMI 3,916 0,865 PETI DEKLICA SPOL 5,937 0,204 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 8,346 0,080 OŠ MLADIKA Preglednica 65: Preživeti čas ob gledanju televizije glede na osnovno šolo, spol in razred PREŽIVETI ČAS OB GLEDANJU TELEVIZIJE 1 2 3 4 5 Skupaj f 19 30 18 3 11 81 ᵡ2 P f % 23,5 37,0 22,2 3,7 13,6 100,0 f 6 12 6 3 0 27 f % 22,2 44,4 22,2 11,1 0,0 100,0 f 8 19 11 5 6 49 f % 16,3 38,8 22,4 10,2 12,2 100,0 f 17 23 13 1 5 59 f % 28,8 39,0 22,0 1,7 8,5 100,0 f 10 21 10 2 4 47 f % 21,3 44,7 21,3 4,3 8,5 100,0 f 2 7 5 1 2 17 f % 11,8 41,2 29,4 5,9 11,8 100,0 f 13 14 9 3 5 29,5 f % 29,5 31,8 20,5 6,8 11,4 100,0 LEGENDA: 1 Ne gledam televizije. 2 Eno uro. 3 Dve uri. 4 Tri ure. 5 Štiri ure ali več. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v količini preživetega časa ob gledanju televizije na dan glede na osnovno šolo, obstaja pa tendenca razlike. Zato H2.6.7.1, ki pravi, da anketirani učenci Osnovne šole Mladika dnevno gledajo televizijo dve uri, ovržemo. 110

Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v količini preživetega časa ob gledanju televizije na dan glede na spol. Zato H2.6.7.2, ki pravi, da anketirani dečki dnevno gledajo televizijo dve uri, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v količini preživetega časa ob gledanju televizije na dan glede na razred. Zato H2.6.7.3, ki pravi, da anketirani devetošolci dnevno gledajo televizijo štiri ure, ovržemo. 5.2.6.8 S številko zapiši, kolikokrat si v zadnjih treh dneh jedel solato. Preglednica 66: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKOKRAT SI V ZADNJIH TREH DNEH JEDEL SOLATO? Število (f) Odstotek (f %) Nisem je jedel. 19 17,6 Enkrat. 10 9,3 Dvakrat. 22 20,4 Trikrat. 31 28,7 Štirikrat ali večkrat. 26 24,1 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 66 je razvidno, da je 28,7 % anketiranih učencev v zadnjih treh dneh trikrat zaužilo solato. Temu sledi 24,1 % anketiranih učencev, ki so v zadnjih treh dneh solato zaužili štiri ali večkrat. Nato je 20,4 % anketiranih učencev, ki so v zadnjih treh dneh zaužili solato dvakrat. Kar 17,6 % anketiranih učencev pa solate v zadnjih treh dneh sploh ni zaužilo. Predvidevamo, da učenci ne jedo radi solate. Tisti, ki pa jo radi jedo, pa jo jedo večkrat kot smo pričakovali. 111

DEVETI RAZRED SEDMI 11,126 0,195 PETI DEKLICA SPOL 2,520 0,641 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 2,923 0,571 OŠ MLADIKA Preglednica 67: Pogostost uživanja solate v zadnjih treh dneh glede na osnovno šolo, spol in razred POGOSTOST UŽIVANJA SOLATE V ZADNJIH TREH DNEH ᵡ2 P Nise m je jedel. Enkrat. Dvakrat. Trikrat. Štiri ali večkrat. Skupaj f 13 9 16 25 18 81 f % 16,0 11,1 19,8 30,9 22,2 100,0 f 6 1 6 6 8 27 f % 22,2 3,7 22,2 22,2 29,6 100,0 f 10 6 11 12 10 49 f % 20,4 12,2 22,4 24,5 20,4 100,0 f 9 4 11 19 16 59 f % 15,3 6,8 18,6 32,2 27,1 100,0 f 5 4 9 14 15 47 f % 10,6 8,5 19,1 29,8 31,9 100,0 f 4 0 6 5 2 17 f % 23,5 0,0 35,5 29,4 11,8 100,0 f 10 6 7 12 9 44 f % 22,7 13,6 15,9 27,3 20,5 100,0 Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti uživanja solate v zadnjih treh dneh glede na osnovno šolo. Zato H2.6.8.1, ki pravi, da so 112

anketirani učenci Osnovne šole Mladika v zadnjih treh dneh trikrat jedli solato, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti uživanja solate v zadnjih treh dneh glede na spol. Zato H2.6.8.2, ki pravi, da so anketirani deklice v zadnjih treh dneh trikrat jedle solato, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti uživanja solate v zadnjih treh dneh glede na razred. Zato H2.6.8.3, ki pravi, da so anketirani tretješolci v zadnjih treh dneh trikrat jedli solato, ovržemo. 5.2.6.9 S številko zapiši, kolikokrat si v zadnjih treh dneh jedel prigrizek, imenovan»smoki«. Preglednica 68: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KOLIKOKRAT SI V ZADNJIH TREH DNEH JEDEL PRIGRIZEK, IMENOVAN»SMOKI«? Število (f) Odstotek (f %) Nisem ga jedel. 86 79,6 Enkrat. 14 13,0 Dvakrat. 5 4,6 Štiri ali večkrat. 3 2,8 Skupaj 108 100,0 Iz Preglednice 68 je razvidno, da večina (79,6 %) anketiranih učencev tega prigrizka nikoli ne uživa. Enkrat v treh dneh ga je zaužilo 13,0 % anketiranih učencev. Dvakrat in štiri ali večkrat ga je jedlo relativno malo učencev. Predvidevamo, da se učenci zavedajo vpliva prigrizkov na splošno počutje ter zdravje nasploh. 113

DEVETI RAZRED SEDMI 12,145 0,059 PETI DEKLICA SPOL 8,981 0,030 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 5,693 0,128 OŠ MLADIKA Preglednica 69: Pogostost uživanja prigrizka, imenovanega»smoki«, v zadnjih treh dneh glede na osnovno šolo, spol in razred POGOSTOST UŽIVANJA PRIGRIZKA, IMENOVANEGA»SMOKI«V ZADNJIH TREH DNEH ᵡ2 P Nisem ga jedel. Enkrat. Dvakrat. Štiri ali večkrat. Skupaj f 62 13 3 3 81 f % 76,5 16,0 3,7 3,7 100,0 f 24 1 2 0 27 f % 88,9 3,7 7,4 0,0 100,0 f 38 4 4 3 49 f % 77,6 8,2 8,2 6,1 100,0 f 48 10 1 0 59 f % 81,4 16,9 1,7 0,0 100,0 f 38 6 3 0 47 f % 80,9 12,8 6,4 0,0 100,0 f 10 4 2 1 17 f % 58,8 23,5 11,8 5,9 100,0 f 38 4 0 2 44 f % 86,4 9,1 0,0 4,5 100,0 Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti uživanja prigrizka, imenovanega»smoki«, v zadnjih treh dneh glede na osnovno šolo. Zato 114

H2.6.9.1, ki pravi, da so anketirani učenci Osnovne šole Mladika v zadnjih treh dneh enkrat jedli»smokije«, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v pogostosti uživanja prigrizka, imenovanega»smoki«, v zadnjih treh dneh glede na spol. Zato H2.6.9.2, ki pravi, da so anketirani dečki v zadnjih treh dneh dvakrat jedli»smokije«, ovržemo, saj jih anketirani dečki v zadnjih treh dneh sploh niso jedli. Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v pogostosti uživanja prigrizka, imenovanega»smoki«, v zadnjih treh dneh glede na razred, obstaja pa tendenca razlike. Zato H2.6.9.3, ki pravi, da so anketirani tretješolci v zadnjih treh dneh dvakrat jedli»smokije«, ovržemo. 5.2.7 KAKŠNO JE TVOJE MNENJE O ŠOLSKI PREHRANI? Preglednica 70: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: KAKŠNO JE TVOJE MNENJE O ŠOLSKI PREHRANI? Število (f) Odstotek (f %) Brez odgovora. 2 1,9 Hrana v šoli je zelo dobra in zdrava. 50 46,3 Hrana v šoli mi ni všeč, je pa zdrava. 23 21,3 Hrana v šoli mi sploh ni všeč. 16 14,8 Nimam mnenja o šolski prehrani. 17 15,7 Skupaj 108 100,0 Iz preglednice je razvidno, da je skoraj polovici anketiranih učencev (46,3 %) hrana v šoli zelo dobra in se jim zdi tudi zdrava. Anketiranih učencev, ki jim hrana v šoli ni všeč, se jim pa zdi zdrava, je 21,3 %. Anketiranih učencev, ki jim hrana v šoli sploh ni všeč je 14,8 %. Podoben odstotek (15,7 %) anketiranih učencev pa nima mnenja o šolski prehrani. Predvidevamo, da imajo anketirani učenci že ustaljene prehranjevalne navade in so precej izbirčni. Značilno je, da odklanjajo živila, ki so za njih potrebna in želijo manj kvalitetna oz. manj zdrava živila. 115

DEVETI RAZRED SEDMI 40,527 0,000 PETI DEKLICA SPOL 2,915 0,572 DEČEK OSNOVNA ŠOLA OŠ OLGE MEGLIČ 11,980 0,018 OŠ MLADIKA Preglednica 71: Mnenje o šolski prehrani glede na osnovno šolo, spol in razred MNENJE O ŠOLSKI PREHRANI ᵡ2 P 1 2 3 4 5 Skupaj f 2 30 20 14 15 81 f % 2,5 37,0 24,7 17,3 18,5 100,0 f 0 20 3 2 2 27 f % 0,0 74,1 11,1 7,4 7,4 100,0 f 1 25 12 5 5 49 f % 2,0 51,0 24,5 10,2 12,2 100,0 f 1 25 11 11 11 59 f % 1,7 42,4 18,6 18,6 18,6 100,0 f 1 35 9 1 1 47 f % 2,1 74,5 19,1 2,1 2,1 100,0 f 0 3 3 5 6 17 f % 0,0 17,6 17,6 29,4 53,3 100,0 f 1 12 11 10 10 44 f % 2,3 27,3 25,0 22,7 22,7 100,0 LEGENDA: 1 Brez odgovora. 2 Hrana v šoli je dobra in zdrava. 3 Hrana v šoli mi ni všeč, je pa zdrava. 4 Hrana v šoli mi sploh ni všeč. 5 Nimam mnenja o šolski prehrani. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v mnenju o šolski prehrani glede na osnovno šolo. Zato H2.7.1, ki pravi, da se anketiranim učencem Osnovne šole Mladika hrana v šoli zdi zelo dobra in zdrava, potrdimo. 116

Izid ᵡ2 kaže, da ne obstaja statistično značilna razlika v mnenju o šolski prehrani glede na spol. Zato H2.7.2, ki pravi, da se anketiranim deklicam hrana v šoli zdi zelo dobra in zdrava, ovržemo. Izid ᵡ2 kaže, da obstaja statistično značilna razlika v mnenju o šolski prehrani glede na razred. Zato H2.7.3, ki pravi, da se anketiranim tretješolcem hrana v šoli zdi zelo dobra in zdrava, ovržemo, saj se hrana v šoli zdi zelo dobra in zdrava anketiranim petošolcem. 117

IV SKLEP»Ne živiš zato, da bi jedel, ampak ješ zato, da živiš.«(mark Tulij Cicero)»Zdravje je stanje telesnega in duševnega počutja, brez motenj v delovanju organizma (Jakopin, 2015).«Šole so se začele vedno bolj posvečati vzpostavitvi in ohranjanju zdravju naklonjenega okolja. S tem pripomorejo k boljšemu splošnemu počutju učencev ter učiteljev, posredno pa tudi staršev (Bevc, Promocija zdravja v šolskem okolju, 2010). Prav tako je Evropska unija sprejela program za promocijo zdravja, da bi znotraj družin prišlo do sprememb. Le-te pa lahko s trudom dosežejo le starši, strokovno usposobljeni vzgojitelji in učitelji z medsebojnim sodelovanjem (Čeh F., 2014). Pri šolarjih sta ključnega pomena zdrava prehrana in telesna aktivnost. Potrebno pa jih je jasno usmerjati predvsem pri prehranjevanju, ponuditi jim je potrebno raznovrstno prehrano in pri tem zagotoviti ustrezne zdravstvene standarde (Gavin idr., 2007). Učenci imajo pravico, da znotraj šolskega okolja pridobivajo veščine varovanja zdravja in preventivne skrbi zanj. Pri tem imajo učitelji posebej pomembno vlogo otrokom in mladostnikom lahko mimogrede in neposredno pomagajo zgraditi trdne temelje (teoretične in praktične) zdravega življenjskega sloga, kot ga sodobni svet tako rad imenuje. Sistematična vzgoja je zelo pomembna. V šoli in znotraj družine, v domačem okolju, se razvija kompetenca posameznika, ki bo prevzel odgovornost za svoje zdravje in zdravje drugih in bo imel znanje, s katerim se bo lahko boril proti boleznim s pomočjo lastnih aktivnosti in naporov. Obenem bo znal, hotel in zmogel izvajati samopomoč in vzajemno pomoč ter poiskati potrebno zdravniško pomoč (Čeh, 2014). Osnutek, ki je povezal šole, katere promovirajo zdravje, se je razvil že v 80. letih 20. stoletja. Zavedali so se, da lahko načrtno in sistematično zasnovani programi bistveno vplivajo na zadovoljstvo učencev, njihovo samopodobo, medosebne odnos, mnenje o zdravju in življenju. Oblikovala se je Evropska mreža zdravih šol, ki se odziva na težave povezane z zdravjem otrok in mladostnikov (Slovenska mreža zdravih šol, 2016). Le-ta se vedno bolj usmerja na področje zdrave 118

prehrane; poudarja pomen telesne aktivnosti (gibanja); spodbuja k razumevanju in krepitvi duševnega zdravja; vrednoti učinke preventivnih programov; načrtuje konceptualni razvoj mreže in vzdržuje kvaliteto standardov (Bevc idr., 2016). Slovenska mreža zdravih šol je bila ustanovljena leta 1993. Danes deluje z namenom reševanja problemov zdravja otrok in mladostnikov. Razvija programe za promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju zdravja (Slovenska mreža zdravih šol, 2016). Osnovne šole na Ptuju so vse, razen Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka (osnovna šola s prilagojenim programom), vključene v projekt Zdrava šola. V omenjeni projekt so vključene tudi nekatere okoliške osnovne šole. Aktivnosti v sklopu projekta ptujske osnovne šole zelo različno izvajajo. Vse pa poudarjajo različna področja zdravega življenja, bolj ali manj intenzivno. Podatki, ki smo jih pridobili iz spletnih strani vključenih osnovnih šol, kažejo, da so šole izvedle največ aktivnosti na področju odnosov. Dejavnosti, ki so jih izvedle na tem področju so: aktivnosti ob Tednu otroka, razvijanje odgovornega odnosa do hrane, razvijanje vrednot, aktivnosti ob posameznih svetovnih dnevih. Na področju zdravja in zdravstvene preventive so šole izvedle naslednje aktivnosti: zobna preventiva, zdrava prehrana, razvijanje odnosa do zdravja, pogovori o kajenju oz. spodbujanje»nekajenja«. Najmanj aktivnosti so šole izvedle na področju športa in razvijanja posameznika. Predvidevamo, da problematiko športa rešujejo skozi projekt Zdrav življenjski slog. Ker največ pozornosti namenjajo odnosom, menimo, da skozi te aktivnosti izvajajo tudi dejavnosti na področju razvoja posameznika. Vse osnovne šole so nekako upoštevale vsebinsko»rdečo nit«projekta Zdrave šole v določenem šolskem letu. Na podlagi teoretičnih spoznanj smo izpeljali empirično raziskavo, s katero smo skušali ugotoviti, način življenja in osveščenost učencev osnovnih šol, ki so vključene v projekt Zdrava šola. V raziskavo je bilo vključenih 108 učencev petega, sedmega in devetega razreda dveh osnovnih šol na Ptuju Osnovne šole Mladika in Osnovne šole Olge Meglič. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. 119

Po obdelavi pridobljenih podatkov ugotavljamo: 1. KAJ O ZDRAVJU VEDO ANKETIRANI UČENCI? - Termin zdravje najbolje definirajo anketirani devetošolci. - Anketirani učenci vedo, kaj je to raznovrstna hrana. - Anketirani učenci vedo, da je najprimernejše število dnevnih obrokov pet. - Anketirani učenci vedo, katere stvari slabo vplivajo na zdravje človeka, saj jih je več kot polovica (58,3 %) navedla tri smiselne stvari. - Anketirani učenci (84,3 %) vedo, da je njihova šola vključena v projekt Zdrava šola. - Termin motnje hranjenja bolj pravilno definirajo anketirani učenci Osnovne šole Mladika. - Več kot polovica (57,4 %) anketiranih učencev prepozna znak Zdrave šole. 2. KAJ ANKETIRANI UČENCI VEDO O ZDRAVEM NAČINU ŽIVLJENJA? - Anketiranim petošolcem je zdravje zelo pomembno. - Anketirani učenci se najpogosteje o zdravem načinu življenja pogovarjajo doma, s starši. - Stari slovenski pregovor pravi, da je»spanje pol zdravja«. Tega se zavedajo tudi anketiranci, saj v povprečju primerno dolgo spijo. - Anketirani učenci vsaj petkrat tedensko zaužijejo zajtrk, kosilo, popoldansko malico in večerjo. - Anketirani devetošolci se v šoli le včasih dobro počutijo. - Anketirani učenci si zobe umivajo dvakrat dnevno. - Anketirani učenci se štiri- do šestkrat na teden tuširajo ali kopajo. - Anketirani učenci si umijejo roke štiri- do šestkrat na dan. - Anketirani učenci popijejo deset ali več kozarcev vode na dan. - Anketirani učenci spijo od sedem do devet ur na dan. - Anketirani učenci ob računalniku/telefonu preživijo eno uro dnevno. - Anketirani učenci gledajo televizijo eno uro na dan. - Anketirani učenci so v zadnjih treh dneh trikrat jedli solato. - Anketirani učenci v zadnjih treh dneh niso jedli prigrizka, imenovanega»smoki«. 120

- Anketiranim učencem se hrana v šoli zdi dobra in zdrava. Če torej sklenemo: 1. KAJ O ZDRAVJU VEDO ANKETIRANI UČENCI? - Anketirani učenci poznajo pomen zdravja in bistvo zdravega načina življenja. - Anketirani učenci vedo, da je njihova šola vključena v projekt Zdrava šola in prepoznajo znak le-tega. 2. KAJ ANKETIRANI UČENCI VEDO O ZDRAVEM NAČINU ŽIVLJENJA? - Anketirani učenci si, kljub informacijam, ki so jim na voljo o zdravem načinu življenja, zobe umivajo le dvakrat dnevno. Roke pa si umijejo le štiri- do šestkrat na dan. - Anketirani učenci doma za zdravje ne skrbijo preveč, ne zajtrkujejo, niso aktivni, neredno obiskujejo zdravnika in zobozdravnika, - Anketirani učenci skrbijo za higieno, spijejo zadostno količino vode, jedo solato in ne jedo prigrizka, imenovanega»smoki«. Dobljenih rezultatov in ugotovitev empirične raziskave ne moremo posploševati na vso slovensko populacijo otrok, saj je bil vzorec empirične raziskave premajhen (n=108, dve osnovni šoli), poleg tega pa je bil tudi lokalno orientiran. Nam pa dobljeni rezultati nudijo uvid v raziskovalno problematiko in omogočajo nadaljnje raziskave. Prepričani smo, da bi lahko obe osnovni šoli oblikovali nove izvirnejše ideje za aktivnosti, ki bi jih realizirali v sklopu projekta Zdrava šola. Hkrati bi to bila spodbuda drugim učiteljem, da bi se aktivno pridružili projektu ali vsaj upoštevali smernice, saj zdrav način življenja vodi v trajnostni razvoj območja. 121

LITERATURA Bevc, M. (2010). Promocija zdravja v šolskem okolju. Trajnostni razvoj v šoli in vrtcu, 3-5. Bevc, M., Pucelj, V., & Scagnetti, N. (2016). Širimo slovensko mrežo zdravih šol. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Brence, A., Ciglenečki, M., Curk, J., Lamut, B., & Skaza, A. (2003). Ptuj: vodnik po mestu. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl. Ciglenčki, M. (2008). Ptuj: Starodavno mesto ob Dravi. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl. Curk, I. (1974). Ptuj. Ljubljana: Obzorja. Čeh, F. (2014). Higiena in prehrana v vrtcu in šoli - temelja krepitve in varovanja zdravja z znanjem do zdravja. EDUCA, 75-79. Čeh, M., & dr. (1975). Ptuj: Fotomonografija. Ljubljana: ČGP Delo. Discover Ptuj. (2015). Pridobljeno 6. 10. 2016 iz Proštijska cerkev Ptuj: discoverptuj.eu Enciklopedija Slovenije. (2001). Ljubljana: Mladinska knjiga. Gavin, M., Dowshen, S., & Izenberg, N. (2007). Otrok v formi: praktični vodnik za vzgojo zdravih otrok - od rojstva do najstniških let. Ljubljana: Mladinska knjiga. Hajdinjak, M., & Hajdinjak, L. (2000). Kaj pa zdravje. Maribor: Rotis. Jakopin, P. (2015). Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno 18. 7. 2016 iz http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html Krušič, M. (2009). SLOVENIJA: turistični vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga. Mladika. (brez datuma). Pridobljeno 17. 11. 2016 iz mladika.si Osnovna šola Breg. (2013). Pridobljeno 17. 11. 2016 iz Zdrava šola: www.osbreg.si OŠ Olge Meglič. (brez datuma). Pridobljeno 17. 11. 2016 iz www.olgica.si 122

Ptuj - zakladnica tisočletij. (brez datuma). Pridobljeno 6. 10. 2016 iz Ptujski grad: www.ptuj.info Ptuj - zakladnica tisočletij. (brez datuma). Pridobljeno 6. 10. 2016 iz Dominikanski samostan: www.ptuj.info Pučko, S. (2015). Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj s podružnico Grajena. Pridobljeno 16. 11. 2016 iz Zdrava šola: www.os-ljudskivrtptuj.si Slovenska mreža zdravih šol. (2016). Pridobljeno 12. 9. 2016 iz Nacionalni inštitut za javno zdravje: http://www.nijz.si/sl/slovenska-mreza-zdravihsol Slovenski zdravstveni besednjak. (1987). Maribor: Založba Obzorja. Š, A. (b. l. ). Mestna občina Ptuj. Pridobljeno 6. 10. 2016 iz Mesto Ptuj: http://www.ptuj.si Šamperl, K., & Emeršič, J. (b. d. ). Proštija Ptuj. Pridobljeno 26. 10. 2016 iz Cerkev sv. Jurija - proštija: www.prostija-ptuj.si Veliki splošni leksikon v osmih knjigah: Osma knjiga. (1997). Ljubljana: DZS. Zdravje: s prvo malo enciklopedijo do učenosti. (1997). Murska Sobota: Pomurska založba. Župnija Sv. Petra in Pavla. (brez datuma). Pridobljeno 6. 10. 2016 iz Župnija ptuj - Sv. Peter in Pavel: www.kloster.si 123

PRILOGA a) Anketni vprašalnik ANKETNI VPRAŠALNIK Sem Saša Fras, študentka Pedagoške fakultete Maribor. Pripravljam magistrsko nalogo o osveščenosti osnovnošolcev ptujskih osnovnih šol o zdravju in zdravem načinu življenja. Prosim te za pomoč! Pomagaš mi lahko z izpolnjevanjem te ankete. Za tvoje sodelovanje se ti prijazno zahvaljujem! Saša Fras V1. Osnovna šola (obkroži): 1) OŠ Mladika 2) OŠ Olge Meglič V2. Spol (obkroži): 1) deček 2) deklica V3. Razred (obkroži): 1) 3. razred 2) 5. razred 3) 7. razred 4) 9. razred V4: Kaj je zdravje? Zapiši. V5. Kako pomembno je zate zdravje? 1) Nepomembno. 2) Skoraj nepomembno. 3) Pomembno. 4) Precej pomembno. 5) Zelo pomembno. 6) Ne vem.

V6. Kje se najpogosteje pogovarjaš o zdravju, zdravi prehrani, higieni ipd.? 1) doma, s starši 2) s prijatelji 3) pri pouku 4) pri razredni uri 5) pri interesni dejavnosti 6) drugo: V7. Kaj SAM narediš za svoje zdravje doma (možnih je več odgovorov)? 1) Zdravo se prehranjujem (raznovrstna hrana). 2) Zajtrkujem. 3) Spijem zadostno količino vode. 4) Sem aktiven. 5) Skrbim za higieno. 6) Primerno dolgo spim. 7) Redno obiskujem zdravnika in zobozdravnika. 8) Nič. 9) Ne vem. V8. Pojasni, kaj je to»raznovrstna hrana«. Svoj odgovor zapiši.

V9. Koliko obrokov bi bilo primerno dnevno zaužiti? 1 2 3 4 5 več kot 5 V10. V preglednici označi z X, katere obroke navadno (vsaj petkrat tedensko) zaužiješ. Zajtrk Dopoldanska malica Kosilo Popoldanska malica Večerja V11. Zapiši 3 stvari, ki slabo vplivajo na zdravje človeka. V12. Ali je tvoja šola vključena v projekt Zdrava šola? 1) DA 2) NE 3) NE VEM V13. Kaj so motnje hranjenja? Zapiši. V14. Ali se v šoli dobro počutiš? 1) DA, vedno. 2) DA, skoraj vedno. 3) Le včasih. 4) Skoraj nikoli. 5) Nikoli.

V15. Kaj pomeni znak na spodnji sliki? 1) To je znak Zdrave šole. 2) To je znak Eko šole. 3) To je znak prijazne šole. 4) To je znak vesele šole. 5) Ne vem. V16. S številko zapiši, kolikokrat to dejanje (približno) počneš, napraviš. 1. Kolikokrat na dan si umiješ zobe? 2. Kolikokrat na teden se tuširaš ali kopaš? 3. Kolikokrat na dan si umiješ roke? 4. Koliko kozarcev vode dnevno popiješ? 5. Koliko ur dnevno spiš? 6. Koliko ur dnevno preživiš ob računalniku/ telefonu? 7. Koliko ur dnevno gledaš televizijo? 8. Kolikokrat si v zadnjih treh dneh jedel solato? 9. Kolikokrat si v zadnjih treh dneh jedel»smokije«? V17. Kakšno je tvoje mnenje o šolski prehrani? 1) Hrana v šoli je zelo dobra in se mi zdi zdrava. 2) Hrana v šoli mi ni všeč, je pa zdrava. 3) Hrana v šoli mi sploh ni všeč. 4) Nimam mnenja o šolski hrani. Hvala za sodelovanje!