OSNOVNA ŠOLA POLJANE Poljane nad Škofjo Loko 100 MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ POLJANSKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA VARČUJEM, PRIHODNOST IN SREČO KUPUJEM Tematsko področje: SOCIOLOGIJA Avtorja: Mateja Božnar, 9. razred Tanja Dolenec, 9. razred Mentorja: Mojca Oblak, prof. ang. Jure Kumer, prof. fiz. in teh. Poljane, 2009
1 UVOD V odločitev za raziskovalno nalogo o varčevanju naju je vodila predvsem radovednost, ki jo ljudje razvijamo v nedogled in zanimanje za prihodnost, sedanjost in težave, ki nastopajo oziroma bodo nastopile. Naloga naj bi pomagala izvedeti, kaj ljudje, od najmlajših do nekoliko starejših, menijo o finančni krizi, varčevanju, koliko ljudje varčujejo ter v kolikšni meri ljudje kupujejo v cenejših trgovinah. Večina ljudi meni, da je varčevanje nujno potrebno, če želimo preživeti, razen nekaterih izjem, ki ne varčujejo saj imajo dovolj denarja, da jim ni treba varčevati ali pa ravno nasprotno, da ne varčujejo, ker nimajo denarja, da bi varčevali. Med raziskovanjem so se nama porajala različna vprašanja. Na nekatera izmed njih sva našli odgovore, na druga pač ne. Postavili sva si 5 hipotez. Te so: Večina ljudi starejših od 12 let varčuje. Najmlajši največ denarja za varčevanje dobijo, ko pride kdo na obisk. Starši ali sorodniki so letošnje leto kupili manj daril za Miklavža, Božička in novo leto. Ljudje največ varčujejo v bankah. Ljudje zelo spremljajo cene v trgovinah in kupujejo v cenejših trgovinah. Pri tem, ali bova hipoteze potrdili ali ovrgli so nama pomagali otroci drugega, tretjega in četrtega razreda, učenci osmega in devetega razreda, starši učencev prvega, drugega, tretjega in četrtega razreda ter starejši ljudje oziroma upokojenci iz Poljan, Kremenka in Škofje Loke, ki so odgovorili na anketne vprašalnike, ki sva jih jim razdelili. Predvidevali sva tudi, da so letos ljudje za novoletna darila in darila za Miklavža oziroma Božička porabili manj denarja kot prejšnje leto ali pa sploh niso kupili daril, a sva se zmotili, saj večina ljudi ne varčuje pri kupovanju daril, kar se nama po eni strani zdi prav, saj na tak način prispevajo delček tega, kar otrok potrebuje za lepe in čarobne praznike. 1
5 ZAKLJUČEK Vestno delo in obilo raziskovanja naju je pripeljalo do konca najine raziskovalne naloge. Ugotovitve so dokončno potrjene in s tem sva štiri najine hipoteze potrdili, dve pa ovrgli. Večina ljudi starejših od 12 let res varčuje, saj se jih večina strinja, da brez varčevanja finančne krize ne bomo prebrodili. Ena izmed hipotez se je nanašala na to, kje naši najmlajši dobijo denar za varčevanje. Menili sva, da največ denarja za varčevanje dobijo, ko pride kdo na obisk, pa sva se zmotili, saj največ denarja dobijo, ko komu pomagajo ali takrat, ko praznujejo rojstni dan. Ko sva ugotovili, da najina tretja hipoteza, da naj bi starši ali sorodniki letošnje leto kupili manj daril za Miklavža, Božička in novo leto, ne drži, sva bili veseli, saj se nama zdi prav, da ljudje ne varčujejo preveč pri darilih za praznike, ker na ta način pripomorejo k delčku sestavljanke, ki jo otrok potrebuje za vesele, lepe in čarobne praznike. Četrto in peto hipotezo pa sva potrdili: ljudje res največ varčujejo v bankah in res veliko spremljajo cene v trgovinah ter tako kupujejo v cenejših trgovinah, razen nekaterih upokojencev, ki nimajo dostopa do najcenejše trgovine in tako kupujejo v najbližji, za katero pa ni nujno, da je najcenejša. Anketo med starejšimi sva izvajali tako, da sva šli od hiše do hiše in prosili, da rešijo anketni vprašalnik, kar se nama je zdelo zanimivo, čeprav nama je vzelo precej časa, saj so bili starejši prijazni in so naju povabili tudi na kakšen sok in piškotek ter pogovor, najbrž zato, ker jih je večina samih in so bili zato veseli najinega obiska. Neka gospa nama je povedala, da je finančna kriza stara gospa iz Marsa, ki ljudi na planetu Zemlja obišče vsake 100 let, saj na vsake 100 let potrebuje denar, za vse svoje ljudi, ki živijo na njenem planetu. Oblečena je v volneno rjavo-modro krilo, toplo jopo s kapuco, in lepimi svetlimi lasmi, ki jih krasijo sivi prameni. Na hrbtu pa nosi koš v katerega zbira denar, ki nam ga z nekakšno čarovnijo vzame. Ko pa so njeni ljudje srečni vsi zemljani dobijo denar, delovno mesto in druge stvari nazaj. Ob izdelovanju te naloge sva ugotovili, da je varčevanje zelo pomembno. Če se poglobimo v odnose in poglede ljudi do varčevanja, lahko postanejo stvari zelo zanimive. Glavo imamo zato, da z njo razmišljamo in znanje v njej širimo naprej. Upava, da bo ta naloga pripomogla k temu, da bi se nekateri ljudje znali odreči pretiranemu nakupovanju in bi namesto nepotrebnih stvari, ki bi jih sicer kupili, dali denar za revne otroke in druge ljudi, ki živijo v pomanjkanju. Če pa se to ne bo zgodilo, si želiva, da bi ljudje vseeno pogledali v svet in bili ponosni nanj. 57
6 POVZETEK Osnovni namen najine raziskovalne naloge je bil, da ugotoviva, koliko ljudi varčuje, zakaj varčujejo, kaj menijo o varčevanju in kaj o finančni krizi. Zanimalo naju je tudi, koliko ljudje pazijo, da kupujejo v cenejših trgovinah ter katera trgovina se jim zdi najcenejša. Danes se o denarju, varčevanju in finančni krizi veliko govori. Nekaj ljudi pa misli, da je finančna kriza "le" izmišljotina politikov. Ker se marsikdo ne more izogniti zadolževanju in pomanjkanju denarja, je najbolj idealna rešitev varčevanje. Ta ideja, da bi začeli varčevati, se nam glede na razmere nekaterih, ter glede na preveliko pomanjkanje denarja, zdi precej nemogoča, ni pa povsem nemogoča. Jasno je, da ne moremo pri odraslih, kar tako doseči, da začnejo varčevati, saj nekaterim tega ni treba, drugi pa preprosto nimajo denarja, da bi varčevali, zato se jim to zdi nemogoče. Lahko pa seveda poskusimo s pravo vzgojo najmlajših. Pri tem igrajo najpomembnejšo vlogo starši oziroma vzgojitelji. Nam otrokom je treba pokazati, da je treba denar spravljati oziroma varčevati in ne pa ga takoj porabiti, saj bodo mogoče prišli slabši časi, ko ga bomo potrebovali in ga brez predhodnega varčevanja ne bomo mogli imeti. Pokazati nam je treba tudi veselje ob pogledamo na naš kup denarja, ki je vsak mesec večji, če varčujemo. Meniva, da je dobro, da smo mladi čim prej obveščeni o posledicah finančne krize, saj le na ta način in z zgledom staršev ter naših najbližjih lahko zmanjšamo število ljudi brez denarja in drugih materialnih stvari, ki si jih brez denarja ne moremo privoščiti. Finančna kriza najbolj prizadene ljudi, ki delajo v tovarnah, kajti vedno več jih ostaja na cesti brez služb in brez denarja, saj ga ob svojih minimalnih plačah niso mogli privarčevati. Največ jih potem dajo na zavod, ki jim pomaga iskati službo, te pa veliko ljudi še posebej z nižjo izobrazbo ne najde. Pravega vzroka za odpuščanje ne ve nihče. Naredili sva več hipotez in dva različna anketna vprašalnika. Med otroki izvedena anketa je pokazala, da se jim vsaj večini varčevanje zdi zanimivo, s privarčevanim denarjem pa bi si radi privoščili kolo, MP3 predvajalnik, računalnik, hišnega ljubljenčka, neko dekle pa si celo želi kupiti potovanje. Prosili sva jih, da nama narišejo svoje želje in rezultat so bile zanimive in nadvse prisrčne risbice. Največ naših najmlajših pa varčuje v denarnici ali pujsku. Anketa izvedena med osmo- in devetošolci je bila drugačna od tiste, ki sva jo izvedli med tretje- in četrtošolci. Pokazala pa je, da večina ne ve, kaj je to finančna kriza. Nekateri izmed njih varčujejo že za take stvari, kot varčujejo naši oziroma njihovi starši. Ena izmed takih stvari, za katero stvar varčujejo, je bila elektrika, asfalt Anketa izvedena med starši prvo-, drugo-, tretje- in četrtošolcev je pokazala, da večina staršev varčuje ter, da spremljajo cene v trgovinah in kupujejo v cenejših trgovinah. Prav tako tisti, ki so v pokoju, pazijo na cene in kje kupujejo. Večina jih še zmeraj kupuje v njim najbližji trgovini, četudi ni najcenejša. Za darila jih večina ni porabila nič manj denarja kot v preteklih letih. 58
Po vseh zbranih podatkih je bilo potrebno pazljivo prebrati in pregledati ter zapisati rezultate. Zato sva nekaj časa preživeli v računalniški učilnici, da sva vse podatke združili v celoto. Upava, da sva z najino raziskovalno nalogo vsaj malo pripomogli k večji obveščenosti o varčevanju in finančni krizi ter njenih posledicah in posledicah pomanjkanja denarja, veseli pa bova, če bo vsaj nekaj ljudi reklo STOP prevelikemu zapravljanju kljub vsem željam, ki jih imamo. 59
7 ZAHVALA Ob nastajanju najine raziskovalne naloge nama je pomagalo veliko ljudi. Vsakemu od njih sva zares hvaležni za pomoč. Zahvaljujeva se drugošolcem, tretješolcem in četrtošolcem, staršem prvošolcev, drugošolcev, tretješolcev in četrtošolcev ter starejšim, ki so si vzeli čas za odgovarjanje na najine anketne vprašalnike. Zahvalo naj prejme tudi gospa knjižničarka Majda Bernik, ki nama je pomagala pri iskanju in izbiri ustrezne literature. Nekaj dni sva manjkali pri pouku zato se zahvaljujeva vsem učiteljem, posebej pa najini razredničarki Sonji Homec, ki so nama dovoli oditi od pouka, kljub jemanju nove snovi. Torej, hvala vsem učiteljem. Največja zahvala pa učiteljema in odličnima mentorjema Juretu Kumru in Mojci Oblak, ki sta nama ves čas svetovala in pomagala. Zahvaljujeva se vsem, zaradi katerih je ta raziskovalna postala taka, kakršna je. Najlepša HVALA vsem za vso pomoč in odvzeti čas! 60