Uradni list RS 011/2009, Uredbeni del

Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814013, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike Slovenije Date: 2009.02.13 07:28:07 +01'00' Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si Št. 11 e-pošta: info@uradni-list.si Ljubljana, petek 13. 2. 2009 PREDSEDNIK REPUBLIKE 337. Odlok o pomilostitvi Na podlagi šeste alinee prvega odstavka 107. člena Ustave Republike Slovenije ter 1. člena Zakona o pomilostitvi (Uradni list RS, št. 23/05 uradno prečiščeno besedilo) izdajam ODLOK o pomilostitvi ODPUSTI SE IZVRŠITEV KAZNI Janji Štok Bernetič, roj. 2. 12. 1977 v Postojni, se s pomilostitvijo odpusti izvršitev preostanka izrečene kazni zapora. Št. 725-01-1/2009-2 Ljubljana, dne 6. februarja 2009 dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije VLADA 338. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju Na podlagi 10. ter v zvezi z 11. in 12. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije UREDBO o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju 1. člen (vsebina uredbe) (1) Ta uredba določa pogoje za izvajanje predpisanih zahtev ravnanja in dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (v nadaljnjem besedilu: navzkrižna skladnost) za izvajanje: Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L Cena 6,88 ISSN 1318-0576 Leto XIX št. 270, z dne 21. 10. 2003, str. 1 69), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 674/2008 z dne 16. julija 2008 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003, Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 in o določitvi zgornjih proračunskih mej za 2008 za delno ali neobvezno izvajanje sheme enotnega plačila in letne finančne pomoči za shemo enotnega plačila na površino iz Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 189 z dne 17. 7. 2008, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1782/2003/ES); Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 141, z dne 30. 4. 2004, str. 18 58), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 319/2008 z dne 7. aprila 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 795/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, ter Uredbe (ES) št. 796/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 95 z dne 8. 4. 2008, str. 63), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 796/2004/ES); Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 74) in Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino, spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999 (UL L št. 148 z dne 6. 6. 2008, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 479/2008/ES). (2) Izpolnjevanje zahtev, določenih v prilogah 1 in 2, ki sta sestavni del te uredbe, se šteje kot izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti. 2. člen (pristojni organ) Za preverjanje izvajanja navzkrižne skladnosti je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: Agencija). 3. člen (zavezanci) (1) Zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti so vsi vlagatelji zahtevkov za: uveljavljanje neposrednih plačil iz predpisa, ki ureja izvedbo neposrednih plačil v kmetijstvu in so navedena v Prilogi I Uredbe 1782/2003/ES;

Stran 910 / Št. 11 / 13. 2. 2009 uveljavljanje plačil za ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 v letih 2007 2013; uveljavljanje podpore iz predpisa, ki ureja podporo za pridelavo semenskega krompirja in krompirja v 100-metrskem izolacijskem pasu. (2) Zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti so tudi prejemniki podpore iz 11., 12. in 98. člena Uredbe 479/2008/ES, v obdobju, določenem v 20. in 103. členu Uredbe 479/2008/ES. 4. člen (predpisane zahteve ravnanja) Predpisane zahteve ravnanja so minimalne zahteve s področja okolja, identifikacije in registracije živali, zdravja ljudi, živali in rastlin in dobrega počutja živali, ki so določene na Seznamu predpisanih zahtev ravnanja iz Priloge 1 te uredbe. 5. člen (dobri kmetijski in okoljski pogoji) Dobri kmetijski in okoljski pogoji so minimalne zahteve o ravnanju z vsemi kmetijskimi zemljišči na kmetijskem gospodarstvu, ki so določene v Standardu za dobre kmetijske in okoljske pogoje iz Priloge 2 te uredbe. 6. člen (kontrola) (1) Kontrolo izpolnjevanja zahtev iz Prilog 1 in 2 te uredbe izvaja Agencija ob obveznem upoštevanju analize tveganja pri najmanj enem odstotku zavezancev iz 3. člena te uredbe na način, določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Agencija pri izvajanju kontrole upošteva tudi ugotovljene nepravilnosti, ki jih posredujejo drugi organi, pristojni za nadzor nad izvajanjem predpisov iz Prilog 1 in 2 te uredbe. (2) Če Agencija pri kontroli iz prejšnjega odstavka ugotovi kršitve, upošteva seštevek ocen kršitev iz Prilog 1 in 2 te uredbe ter določi odstotek znižanja neposrednega plačila, izravnalnega plačila, plačila za kmetijsko okoljske ukrepe in plačil za ukrepe iz 11., 12. in 98. člena Uredbe 479/2008/ES. Stopnja kršitve je določena z ocenami 5, 10, 20, 50 ali 100 za posamezno kršitev, pri čemer ocena 5 pomeni najnižjo in 100 najvišjo težo kršitve. (3) Celotni znesek neposrednih plačil, izravnalnih plačil in plačil za kmetijsko okoljske ukrepe se zniža za en odstotek, če je vsota ocen znotraj enega standarda manjša ali enaka 99. Če je vsota ocen znotraj enega standarda enaka 100 ali večja, se znesek neposrednih plačil, izravnalnih plačil in plačil za kmetijsko okoljske ukrepe zniža za tri odstotke. V primeru kršitev v več standardih znotraj posameznih področij se za znižanje izplačil uporabi seštevek ocen v enem standardu, in sicer tistem, ki ima višji oziroma najvišji odstotek znižanja. Področja in standardi so določeni v Prilogah 1 in 2 te uredbe. (4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se skupno znižanje neposrednih plačil, izravnalnih plačil, plačil za kmetijsko okoljske ukrepe in plačil za ukrepe iz 11., 12. in 98. člena Uredbe 479/2008/ES po vseh področjih in standardih izračuna po postopku iz 66. člena Uredbe 796/2004/ES. (5) Ne glede na določbe 3. člena te uredbe se zavezancem, ki so v programskem investicijskem obdobju 2004 2006 v Uradni list Republike Slovenije skladu s predpisom, ki ureja program razvoja podeželja, začeli z vlaganjem v izboljševanje določenega standarda, v času njihove dejanske investicije, oziroma do zaključka investicije po sklenjeni pogodbi, ocena kršitev za ta standard ne upošteva pri določitvi odstotka znižanja neposrednega plačila, izravnalnega plačila in plačila za kmetijsko okoljske ukrepe. (6) Ne glede na določbe 3. člena te uredbe se pri ukrepu»mladi kmetje«in»posodabljanje kmetijskih gospodarstev«iz predpisa, ki ureja program razvoja podeželja za obdobje 2007 do 2013, za standard, v katerega zavezanci investirajo v triletnem investicijskem obdobju, ki izhaja iz poslovnega načrta, v času njihove dejanske investicije ocena kršitev ne upošteva pri določitvi odstotka znižanja neposrednega plačila, izravnalnega plačila in plačila za kmetijsko okoljske ukrepe. 7. člen (opredelitev neskladnosti) Za določitev neskladnosti dejanskega stanja z zahtevami te uredbe se uporabijo opredelitve iz 41. člena Uredbe 796/2004/ES. 8. člen (ohranjanje trajnih travnikov) (1) Agencija iz prijavljenih površin na zbirnih vlogah za leto 2004 in 2005 ugotovi in izračuna razmerje med površino trajnih travnikov in površino kmetijskih zemljišč na območju Republike Slovenije v skladu z Uredbo komisije (ES) št. 239/2005 z dne 11. februarja 2005 o spremembi in popravku Uredbe (ES) št. 796/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 42 z dne 12. 2. 2005, str. 3). Ugotovljeno razmerje se v naslednjih letih ne sme zmanjšati za več kot deset odstotkov. (2) Če se ugotovljeno razmerje iz prejšnjega odstavka zmanjša za več kot osem odstotkov, se ukrepa v skladu s 3. in 4. členom Uredbe 796/2004/ES. 9. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 34/07, 66/07 in 45/08 ZKme-1). 10. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00715-2/2009/5 Ljubljana, dne 5. februarja 2009 EVA 2008-2311-0170 Vlada Republike Slovenije mag. Mitja Gaspari l.r. Minister

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 911 Priloga 1: Seznam predpisanih zahtev ravnanja PODROČJE A: Varovanje okolja I. Standard za ohranjanje živalskih vrst Direktiva Sveta 409/79 (EGS) z dne o ohranjanju prosto živečih ptic. Člen 3 1. Glede na zahteve iz člena 2 države članice sprejmejo potrebne ukrepe za ohranitev, vzdrževanje ali ponovno vzpostavitev zadostne raznovrstnosti in površine habitatov za vse vrste ptic iz člena 1. 2. Ohranjanje, vzdrževanje in ponovno vzpostavljanje biotopov inhabitatov vključujejo zlasti naslednje ukrepe: (a) ustanovitev zavarovanih območij; (b) vzdrževanje in upravljanje habitatov v skladu z ekološkimi zahtevami na zavarovanih območjih in izven njih; (c) ponovno vzpostavitev uničenih biotopov; (d) ustvarjanje biotopov. Člen 4 1. Vrste iz Priloge I so predmet posebnih ukrepov za ohranitev njihovih habitatov, da se zagotovi preživetje in razmnoževanje teh vrst na njihovem območju razširjenosti. V zvezi s tem se upoštevajo: Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04 in 109/04) Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04 in 110/04) Za vse zavezance iz 3. člena te uredbe velja, da jim ne sme biti izrečena pravnomočna sodba za kaznivo dejanje zaradi kršitev naslednjih predpisov: 5., 10. 13. in 14. člena uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS št. 46/ 04 in 109/04) za vrst ptic, ki so zavarovane in so na Prilogi 1 omenjene uredbe (to so vse, ki niso lovne navedene v členu 4 uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob); to pomeni brez ustreznega dovoljenja ali v neskladju z izdanim dovoljenjem zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti, vznemirjati, uničevati gnezda, zadrževati v ujetništvu, prevažati, prenašati, prodati, zamenjevati, ponujati 1. Pravnomočna sodba za kaznivo dejanje ni bila izdana 100 Priloga

Stran 912 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije (a) vrste, ki jim grozi izumrtje; (b) vrste, občutljive na določene spremembe v svojih habitatih; (c) vrste, za katere se šteje, da so redke, ker so njihove populacije majhne ali pa so omejeno lokalno razširjene; (d) druge vrste, ki zahtevajo posebno pozornost zaradi posebne narave svojih habitatov. Kot osnova za vrednotenje se upoštevajo trendi in nihanja populacijskih nivojev. Države članice razvrstijo zlasti ozemlja, ki so glede na število in velikost najprimernejša, kot posebna območja varstva za ohranjanje teh vrst, upoštevaje varstvene zahteve teh vrst na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva. 2. Države članice sprejmejo podobne ukrepe za redno pojavljajoče se selitvene vrste, ki niso navedene v Prilogi I, upoštevaje njihovo potrebo po varstvu na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva, kar zadeva njihova območja za razmnoževanje, goljenje in prezimovanje ter počivališča na njihovih selitvenih poteh. Države članice zato posvetijo posebno pozornost varovanju mokrišč ter zlasti mokrišč mednarodnega pomena. 3. Države članice predložijo Komisiji vse ustrezne informacije, tako da lahko sprejme primerne pobude za usklajevanje, potrebno za zagotovitev, da območja, predvidena v odstavkih 1 in 2, tvorijo jasno celoto, ki izpolnjuje varstvene zahteve teh vrst na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva. 4. V zvezi z območji varstva iz odstavkov 1 in 2 države članice sprejmejo primerne ukrepe, da ne pride do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov ali kakršnih koli motenj, ki v taki meri vplivajo na ptice, da bi bilo to pomembno glede na cilje tega člena. Države članice si prizadevajo, da ne bi prišlo do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov tudi izven teh območij varstva. Člen 5 Direktive 79/409/EGS zahteva, da države članice Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04) Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob (Uradni list RS, št. 101/04) za prodajo ali zamenjavo te vrste; 44. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS št. 16/04) za vrste ptic, ki so zavarovane; to pomeni kršiti prepovedi pri opravljanju lova na vrste ptic, ki so zavarovane; 44. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS št. 16/04), 1. člena, točke 24, ne glede na vrsto živali, to pomeni uporabljati pasti stopalke in pasti, ki ne omogočajo selektivnega lova; 4. člena Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob (Uradni list RS št. 101/04) za ptice; to pomeni izven lovne dobe loviti lovne vrste ptic. 4. in 9. člena uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS št. 46/04 in 110/04) za rastline, ki so zavarovane in so v poglavju A Priloge omenjene uredbe; to pomeni brez ustreznega dovoljenja ali v neskladju z izdanim dovoljenjem zavestno uničevati, zlasti trgati, rezati, ruvati in odvzemati iz narave, poškodovati ali zbirati rastline, ter posedovati rastline teh rastlinskih vrst odvzetih iz narave.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 913 prepovejo (razen, kadar je izdano ustrezno dovoljenje in razen kadar se lovi lovne vrste ptic v času lovne dobe v skladu s členom 7 omenjene direktive) za vse prosto živeče vrste ptic namerno ubite ali ujetje s kakršno koli metodo, uničenje ali poškodovanje gnezd in jajc ali odstranjevanje gnezd, odvzem jajc iz narave in zadrževanje teh jajc, namerno vznemirjanje ptic, zlasti v času razmnoževanja in vzreje mladičev, in zadrževanje teh ptic. Člen 8 Direktiva 79/409/EGS in člen 15 Direktive 92/43/ES zahtevata, da države članice prepovejo uporabo vseh sredstev, ukrepov ali metod, ki se uporabljajo za množično ali neselektivno ujetje ali ubite živali, ali ki bi lokalno lahko povzročili izginotje vrste. Ta sredstva in metode so našteta v prilogah obeh direktiv. Člen 7 1. V vsej Skupnosti se vrste iz Priloge II zaradi svojega populacijskega nivoja, geografske razporeditve in stopnje razmnoževanja lahko lovijo skladno z nacionalno zakonodajo. Države članice zagotovijo, da lov na te vrste ne ogroža prizadevanj za njihovo ohranitev na območju njihove razširjenosti. 2. Vrste iz Priloge II/1 se lahko lovijo na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva. 3. Vrste iz Priloge II/2 se lahko lovijo samo v državah članicah, v zvezi s katerimi se navajajo. 4. Države članice zagotovijo, da je lov, skupaj s sokolarstvom, če to obstaja, kot se izvaja skladno z veljavnimi nacionalnimi predpisi, usklajen z načeli smotrne rabe in ekološko uravnoteženega nadzora nad zadevnimi vrstami ptic in da je ta praksa glede populacij vrst, zlasti selitvenih vrst, združljiva z ukrepi iz člena 2. Države članice zagotovijo zlasti, da se vrste, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo lov, ne lovijo v času vzreje mladičev ali med različnimi fazami razmnoževanja. Če gre za selitvene vrste, zagotovijo zlasti, da se vrste, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo lov, ne lovijo v času razmnoževanja ali v času vrnitve na gnezditvena območja. Države članice predložijo Komisiji vse ustrezne informacije o praktični uporabi svojih predpisov, ki urejajo lov. Za vse zavezance iz 3. člena tega pravilnika velja, da jim ne sme biti izrečena pravnomočna odločba ali sodba za prekršek zaradi kršitev v prejšnji koloni navedenih predpisov. 2. Pravnomočna odločba ali sodba za prekršek ni bila izdana 50

Stran 914 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije II. Standard za podzemne vode PREDPIS EU ZAHTEVE zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti Direktiva Sveta 80/68 (EGS) z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z določenimi nevarnimi snovmi Člen 4 1. Da bi lahko izpolnile obveznost iz člena 3(a), države članice: - prepovejo vsakršno neposredno odvajanje snovi iz seznama I, - uvedejo predhodno preiskavo za vsakršno odstranjevanje ali odlaganje z namenom odstranjevanja teh snovi, ki bi lahko povzročilo posredno onesnaženje. Na podlagi rezultatov preiskave države članice prepovejo to dejavnost ali pa izdajo dovoljenje, pod pogojem, da se upoštevajo vsi tehnični varstveni ukrepi, potrebni za preprečitev takega odvajanja, - sprejmejo vse ustrezne ukrepe, ki se jim zdijo potrebni za preprečitev posrednega odvajanja snovi iz seznama I, zaradi dejavnosti na površju ali v zemlji, razen tistih, navedenih v drugi alinei. O takih ukrepih obvestijo Komisijo, ki lahko na podlagi teh informacij Svetu poda predloge za spremembo te direktive. 2. Vendar pa lahko države članice v primeru, da predhodna preiskava pokaže, da je podzemna voda, v katero se predvideva odvajanje snovi iz seznama I, trajno neprimerna za drugo rabo, zlasti v gospodinjstvu in kmetijstvu, odobrijo odvajanje teh snovi, če njihova prisotnost ne ovira izkoriščanja zemeljskih virov. Ta dovoljenja se lahko izdajo samo pod pogojem, da so bili sprejeti vsi tehnični varstveni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da te snovi ne morejo doseči drugih vodnih sistemov ali ogrožati drugih ekosistemov. 3. Države članice lahko po predhodni preiskavi odobrijo odvajanje zaradi ponovnega injiciranja vode v isti vodonosnik, in sicer vode za geotermične namene, vode, načrpane iz rudnikov in kamnolomov, ali vode, načrpane za gradbeno inženirska dela. Člen 5 1. Za izpolnjevanje obveznosti iz člena 3(b) države članice opravijo predhodno preiskavo: - vseh neposrednih odvajanj snovi iz seznama II, zato da jih omejijo, - odstranjevanja ali odlaganja z namenom odstranjevanja teh snovi, ki lahko vodi do posrednega odvajanja. Na podlagi rezultatov preiskave lahko države članice izdajo dovoljenje pod pogojem, da so sprejeti vsi tehnični varstveni ukrepi za preprečevanje onesnaženja podzemne vode s temi snovmi. 2. Poleg tega države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, ki se jim zdijo potrebni pri omejevanju vsakršnega posrednega odvajanja snovi iz seznama II zaradi dejavnosti na površju ali v zemlji, razen snovi iz odstavka 1. PRILOGA DRUŽINE IN SKUPINE SNOVI - SEZNAM I Seznam I vsebuje posamezne snovi, ki spadajo v spodaj navedene družine in skupine snovi, z izjemo tistih, ki ne sodijo na seznam I glede na NACIONALNI PREDPIS nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 57/08) Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08) Uredba o standardih kakovosti podzemne vode (Uradni list RS, št. 100/05) Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07) Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96 in 41/04) Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05) Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni IZVAJANJE ZAHTEV izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano. Posredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določajo zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov, in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. Odpadne vode je prepovedano odvajati neposredno v podzemne vode, celinske vode, ki v skladu z določbami uredbe niso vodotoki, ali vode, namenjene pripravi pitne vode ali kopalne vode. Mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti za posamezne nevarne snovi, razen za radioaktivne snovi, v tleh so določene z uredbo. ZAHTEVE zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor 3. Na kmetijskem gospodarstvu ni odlagališč nevarnih odpadkov, ki vsebujejo snovi iz seznama I. in II., ki sta sestavni del Direktive Sveta 80//68 (EGS). STOPNJA KRŠITVE kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno 100

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 915 nizko tveganje za strupenost, obstojnost in kopičenje v organizmih. Takšne snovi, ki so glede strupenosti, obstojnosti in kopičenja v organizmih primerne za seznam II, se uvrstijo na seznam II. 1. Organohalogene spojine in snovi, ki lahko tvorijo takšne spojine v vodnem okolju 2. Organofosforne spojine 3. Organokositrne spojine 4. Snovi s karcinogenimi, mutagenimi ali teratogenimi lastnosti v ali preko vodnega okolja [7] 5. Živo srebro in njegove spojine 6. Kadmij in njegove spojine 7. Mineralna olja in ogljikovodiki 8. Cianidi. DRUŽINE IN SKUPINE SNOVI - SEZNAM II Seznam II vsebuje posamezne snovi in kategorije snovi, ki spadajo v spodaj navedene družine in skupine snovi, ki lahko škodljivo vplivajo na podzemno vodo. 1. Naslednje nekovine in kovine ter njihove spojine: 1. cink 2. baker 3. nikelj 4. krom 5. svinec 6. selen 7. arzen 8. antimon 9. molibden 10. titan 11. kositer 12. barij 13. berilij 14. bor 15. uran 16. vanadij 17. kobalt 18. talij 19. telur 20. srebro 2. Biocidi in njihovi derivati, ki niso na seznamu I. 3. Snovi, ki imajo škodljiv učinek na okus in/ali vonj podzemne vode, ter spojine, ki povzročajo nastajanje teh snovi v podzemni vodi, zaradi česar postane neprimerna za prehrano ljudi. 4. Toksične ali obstojne organske silicijeve spojine in snovi, ki lahko povzročijo nastajanje teh snovi v vodi, z izjemo tistih, ki so biološko neškodljive ali se v vodi hitro pretvorijo v neškodljive snovi. 5. Anorganske spojine fosforja in elementarnega fosforja. 6. Fluoridi. 7. Amoniak in nitriti. list RS, št. 32/06, 98/07, 62/08) Vnos snovi v tla pri vnašanju blata čistilnih naprav, komposta ali mulja iz rečnih strug in jezer, ter vnos snovi pri namakanju rastlin in pri gnojenju, zlasti pa mejne vrednosti letnega vnosa nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla ali na tla, stopnje zmanjševanja vnosa ter druge ukrepe v zvezi z vnosom so določene z uredbo. Obvezna ravnanja in druge pogoje za odlaganje odpadkov ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, obratovanjem in zapiranjem odlagališč odpadkov ter po njihovem zaprtju določa pravilnik.

Stran 916 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije III. Standard za odpadno blato PREDPIS EU ZAHTEVE zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti Direktiva Sveta 86/278 (EGS) z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu: Člen 3 1. Blato iz člena 2(a)(i) se sme uporabljati v kmetijstvu samo v skladu s to direktivo. 2. Brez poseganja v direktivi 75/442/EGS in 78/319/EGS: se blato iz člena 2(a)(ii) sme uporabljati v kmetijstvu pod pogoji, za katere zadevna država članica meni, da so nujni za varovanje zdravja ljudi in okolja, se blato iz člena 2(a)(iii) sme uporabljati v kmetijstvu samo, če je zadevna država članica s predpisi uredila njegovo uporabo. [Člen 2(a): (i) odpadno blato iz čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod iz gospodinjstev ali komunalnih odpadnih vod in iz drugih čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod podobne sestave, kot so odpadne vode iz gospodinjstev in komunalne odpadne vode; (ii) odpadno blato iz pretočnih greznic in drugih podobnih naprav za čiščenje odpadnih voda; (iii) odpadno blato iz čistilnih naprav, ki niso navedene v (i) in (ii)] NACIONALNI PREDPIS nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08) Uredba o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/08) IZVAJANJE ZAHTEV izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva Blato, mulj ali kompost z omejeno uporabo se lahko uporablja samo na podlagi izdanega dovoljenja in skladno s predpisi. Uporaba obdelanega bala v kmetijstvu je prepovedana: 1. na travinju ali pri pridelavi krmnih rastlin, če je čas med uporabo obdelanega blata in spravilom krmnih rastlin ali začetkom paše krajši od 21 dni; 2. na tleh, kjer rastejo sadje in zelenjava, z izjemo sadnih dreves; 3. na površinah, namenjenih za pridelavo sadja ali zelenjave, ki je običajno v neposrednem stiku s tlemi in se običajno uživa surova, za obdobje 10 mesecev pred spravilom pridelka in med njim. Lastniku ali zakupniku kmetijskih zemljišč, na katerih se bo uporabljalo blato, mulj ali kompost z omejeno uporabo, morajo biti poslani dovoljenje in rezultati analiz tal in blata, mulja ali komposta z omejeno uporabo ter največja količina blata, mulja ali komposta z omejeno uporabo, ki se sme vnesti v tla na ha kmetijskih zemljišč v enem letu. ZAHTEVE zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor 4.1. Za površine na KMG, na katerih se uporablja blato, mulj ali kompost z omejeno uporabo, je bilo izdano dovoljenje. 4.2. Blato se ne uporablja na travinju ali pri pridelavi krmnih rastlin, če je čas med uporabo obdelanega blata in spravilom krmnih rastlin ali začetkom paše krajši od 21 dni. 4.3. Blato se ne uporablja na tleh, kjer rastejo sadje in zelenjava, z izjemo sadnih dreves. 4.4. Blato se ne uporablja na površinah, namenjenih za pridelavo sadja ali zelenjave, ki je običajno v neposrednem stiku s tlemi in se običajno uživa surova, v obdobju 10 mesecev pred spravilom pridelka in med njim. STOPNJA KRŠITVE kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno 100

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 917 IV. Standard za nitrate PREDPIS EU ZAHTEVE zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti Direktiva Sveta 91/676 (EGS) z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov Člen 4 1. Države članice za zagotovitev splošne ravni varstva pred onesnaževanjem za vse vode v dveh letih po notifikaciji te direktive sprejmejo naslednje ukrepe: (a) izdelajo kodeks ali kodekse dobre kmetijske prakse, ki jih bodo kmetje izvajali prostovoljno in naj bi vključevali določbe, ki zajemajo vsaj točke iz Priloge II A; Člen 5 1. Države članice za uresničitev ciljev iz člena 1 v dveh letih po prvem imenovanju iz člena 3(2) ali v enem letu od vsakega dodatnega imenovanja iz člena 3(4) izdelajo delovne programe za imenovana ranljiva območja. 4. Delovni programi se izvedejo v štirih letih od izdelave in so sestavljeni iz naslednjih obvezujočih ukrepov: (a) ukrepov iz Priloge III; (b) ukrepov, ki so jih države članice predpisale v kodeksu(-ih) dobre kmetijske prakse, izdelanih skladno s členom 4, razen tistih, ki so bili nadomeščeni z ukrepi iz Priloge III. PRILOGA II KODEKS(-I) DOBRE KMETIJSKE PRAKSE A. Kodeks ali kodeksi dobre kmetijske prakse, katerih cilj je zmanjšati onesnaževanje z nitrati in ki upoštevajo razmere v različnih regijah Skupnosti, naj bi vsebovali določbe, ki vključujejo naslednje točke, če so pomembne: 1. obdobja, ko je vnos gnojil v tla neprimeren; 2. vnos gnojil v tla na strmih pobočjih; 3. vnos gnojil v tla, nasičena z vodo, poplavljena, zmrznjena ali pokrita s snegom; 4. pogoje za vnos gnojil v tla blizu vodotokov; 5. zmogljivost in zgradbo posod za skladiščenje živinskih gnojil, vključno z ukrepi za preprečevanje onesnaževanja vode s površinskim odtokom in pronicanjem tekočin, ki vsebujejo živinska gnojila, in odplak, nastalih pri shranjevanju rastlinskih materialov, kot je silaža, v podzemne vode in površinsko vodo; NACIONALNI PREDPIS nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05) Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04) Operativni program za varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje za obdobje 2004 2008 IZVAJANJE ZAHTEV izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva Gnojnice ali gnojevke ni dovoljeno uporabljati na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 15. novembra do 15. februarja. Gnojenje z gnojevko ali gnojnico je prepovedano na velikih strminah, kjer lahko zaradi neustreznega načina nanosa pride do odtekanja gnojevke ali gnojnice po površinah. Gnojnica ali gnojevka se ne smeta uporabljati na kmetijskih zemljiščih: kjer so tla nasičena z vodo ali poplavljena, zamrznjena ali prekrita z več kot 10 cm debelo snežno odejo, na najožjih vodovarstvenih območjih. Na vodovarstvenih območjih se gnojila, glede na vrsto gnojila in zemljišča, uporabljajo v določenih obdobjih leta. Uporaba živinskih gnojil na vodovarstvenih območjih ne presega mejnih količin, določenih v predpisih. ZAHTEVE zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor 5. Gnojnica ali gnojevka se ne uporabljata na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 15. novembra do 15. februarja. 6. Z gnojevko ali gnojnico se na velikih strminah ne gnoji na način, ki povzroča odtekanje gnojevke ali gnojnice po površinah. 7. Gnojnica ali gnojevka se ne uporabljata na kmetijskih zemljiščih: kjer so tla nasičena z vodo ali poplavljena, zamrznjena ali prekrita z več kot 10 cm debelo snežno odejo, na najožjih vodovarstvenih območjih. 8. Na vodovarstvenih območjih se gnojila, glede na vrsto gnojila in zemljišča, uporabljajo v določenih obdobjih leta. STOPNJA KRŠITVE kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno 10 5 10 50

Stran 918 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije 6. postopke za vnos v tla, vključno s stopnjo in enakomernostjo nanosa mineralnih in živinskih gnojil, pri katerih bo izguba hranil v vodo ostala na sprejemljivi ravni. PRILOGA III UKREPI, KI JIH JE PO ČLENU 5(4)(a) TREBA VKLJUČITI V DELOVNE PROGRAME 1. Ukrepi vključujejo pravila v zvezi z: 1. obdobji, ko je vnos nekaterih vrst gnojil v tla prepovedan; 2. zmogljivostmi posod za skladiščenje živinskih gnojil; zmogljivost mora biti večja od tiste, ki je potrebna za skladiščenje med najdaljšim obdobjem, v katerem je vnos v tla na ranljivem območju prepovedan, razen kadar se pristojnemu organu lahko dokaže, da bo kakršna koli količina gnojil, ki presega dejansko zmogljivost skladiščenja, odstranjena na način, ki ne bo škodoval okolju; 3. omejitvijo vnosa gnojil v tla, ki je skladna z dobro kmetijsko prakso in upošteva značilnosti ranljivega območja, zlasti: (a) razmere v tleh, tip tal in nagib; (b) podnebne razmere, padavine in namakanje; (c) rabo zemljišč in kmetijsko prakso, vključno s kolobarjenjem; ter temelji na ravnotežju med: (i) predvidljivo potrebo posevkov po dušiku, in (ii) preskrbo posevkov z dušikom iz tal in z gnojenjem, ki ustreza: količini dušika v tleh v trenutku, ko ga posevek začne izrabljati v znatni meri (preostala količina ob koncu zime), preskrbi z dušikom preko neto mineralizacije zalog organskega dušika v tleh, dodanim dušikovim spojinam z živinskimi gnojili, dodanim dušikovim spojinam z mineralnimi in drugimi gnojili. 2. Ti ukrepi bodo za vsak kmetijski ali živinorejski obrat zagotovili, da količina živinskega gnojila, vnesenega v tla vsako leto, tudi preko živali samih, ne bo presegala natančno določene količine na hektar. Ta količina na hektar je količina gnojila, ki vsebuje 170 kg N. Kmetijsko gospodarstvo, kjer živali niso celo leto na paši, ima zadostne kapacitete za skladiščenje organskih odpadkov: gnoja, gnojevke, gnojnice in komposta za najmanj 6 mesecev na kontinentalnem in najmanj 4 mesece na obalnem območju. Skladiščni prostori so izdelani iz ustreznih materialov in na način, da iz njih ne odteka ali pronica odpadna voda. Letni vnos dušika pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati 170 kg/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. S presežkom živinskih gnojil na kmetijskem gospodarstvu se ravna v skladu s predpisi. 9. Kmetijsko gospodarstvo ima zadostne skladiščne kapacitete za skladiščenje organskih odpadkov. 10. Po vizualni oceni so skladiščni prostori izdelani v skladu s predpisi. 11. Kmetijsko gospodarstvo s presežkom živinskih gnojil ima potrdila o oddaji oziroma prodaji presežne količine živinskih gnojil. Za kmetijska gospodarstva, ki premeščajo svoje živali na planine ali skupne pašnike, se količina gnojil za čas bivanja na planinah ali skupnih pašnikih ne upošteva na samem kmetijskem gospodarstvu. 50 10 50

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 919 V. Standard za ohranjanje habitatov PREDPIS EU ZAHTEVE zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti Direktiva Sveta 43/92 (ES) z dne o flori, favni in habitatih. Člen 6 Člen 6 1. Za posebna ohranitvena območja države članice določijo potrebne ohranitvene ukrepe, ki po potrebi vključujejo ustrezne načrte upravljanja, pripravljene posebej za ta območja ali zajete v drugih razvojnih načrtih, ter ustrezne zakonske, upravne ali pogodbene ukrepe, ki ustrezajo ekološkim zahtevam naravnih habitatnih tipov iz Priloge I in vrst iz Priloge II na teh območjih. 2. Države članice storijo vse potrebno, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena, kolikor bi tako vznemirjanje lahko pomembno vplivalo na cilje te direktive. 3. Pri vsakem načrtu ali projektu, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, pa bi sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti lahko pomembno vplival na območje, je treba opraviti ustrezno presojo njegovih posledic glede na cilje ohranjanja tega območja. Glede na ugotovitve presoje posledic za območje in ob upoštevanju določb odstavka 4 pristojni nacionalni organi soglašajo z načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, in, če je primerno, ko pridobijo mnenje javnosti. 4. Če je treba kljub negativni presoji posledic za območje izvesti načrt ali projekt iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, vključno tistih socialne ali gospodarske narave, in ni drugih ustreznih rešitev, država članica izvede vse izravnalne ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva celovite usklajenosti Nature 2000. O sprejetih izravnalnih ukrepih obvesti Komisijo. Če je zadevno območje območje s prednostnim naravnim habitatnim tipom in/ali prednostno vrsto, se lahko upoštevajo le razlogi, povezani z zdravjem ljudi ali NACIONALNI PREDPIS nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04) Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/2004, 110/2004, 59/2007, 43/2008) IZVAJANJE ZAHTEV izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva Na vseh območjih iz * Natura območij z varstvenimi cilji ohranitev obstoječega obsega ali povečanje obsega trajnih travnikov kot so določeni v 8. členu te uredbe ali ohranitev obstoječega razmerja med gozdnimi in travniškimi površinami ali ohranitev obstoječih ekoloških značilnosti ekstenzivno obdelovanih travišč velja za vse zavezance iz 3. člena te uredbe, ki imajo v obdelavi (lasti ali najemu) travniške površine, da deleža teh površin ne smejo zmanjšati na račun površin v zaraščanju. Na vseh območjih iz * Natura območij z varstvenimi cilji ohranitev obstoječega deleža ekstenzivnih sadovnjakov velja za vse zavezance iz 3. člena te uredbe, ki imajo v obdelavi (lasti ali najemu) takšne sadovnjake, da se površine ne smejo zmanjšati na račun površin v zaraščanju. ZAHTEVE zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor 12. Travniške površine so vzdrževane vsaj enkrat na leto 13. Zatravljena površina ekstenzivnih sadovnjakov je vzdrževana vsaj enkrat na leto STOPNJA KRŠITVE kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno 10 10

Stran 920 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije javno varnostjo, ali koristnimi posledicami bistvenega pomena za okolje ali drugimi, po predhodnem mnenju Komisije nujnimi razlogi prevladujočega javnega interesa. Člen 13 1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da vzpostavijo sistem strogega varstva rastlinskih vrst iz Priloge IV(b), ki prepoveduje naslednje: (a) namerno trganje, zbiranje, rezanje, ruvanje ali uničevanje teh rastlin v naravi na njihovem naravnem območju razširjenosti; (b) posedovanje, prevoz in prodajo ali izmenjavo osebkov teh vrst, vzetih iz narave, in njihovo ponujanje za prodajo ali izmenjavo, razen za osebke, ki so bili zakonito vzeti iz narave pred začetkom izvajanja te direktive. 2. Prepovedi iz odstavka 1(a) in (b) se uporabljajo za vse razvojne oblike rastlin, za katere velja ta člen. Na vseh območjih iz * Natura območij obrezovanje in redčenje mejic ni dovoljeno izvajati od obdobja olistanja mejice do 31. septembra, razen za območja na Primorskem, kjer obrezovanja in redčenja mejic ni dovoljeno izvajati od 15. marca do 30. septembra. Člen 15 V zvezi z ujetjem ali ubitjem prosto živečih živalskih vrst iz Priloge V (a) in če se skladno s členom 16 uporabijo odstopanja za odvzem iz narave, ujetje ali ubitje vrst iz Priloge IV(a), države članice prepovejo uporabo vseh nediskriminatornih sredstev, ki lahko povzročijo krajevno izginotje ali resno motnjo populacij takih vrst, zlasti pa: (a) uporabo sredstev za ujetje in ubitje iz Priloge VI(a); (b) kakršne koli oblike ujetja in ubitja iz prevoznih sredstev iz Priloge VI(b). Člen 22 Pri izvajanju določb te direktive države članice: (b) zagotovijo, da je namerno naseljevanje katerih koli tujerodnih vrst v naravo urejeno, tako da to ne škoduje naravnim habitatom na njihovem naravnem območju razširjenosti ali domorodnim prosto živečim živalskim in rastlinskim vrstam, če pa menijo, da je to potrebno, tako naseljevanje prepovejo. Rezultati opravljene presoje se pošljejo odboru v vednost; * Natura območja iz Priloge 1 Uredbe o posebnih varstvenih območjih (Natura 2000), Ur.l.RS 49/2004 14. Izvajanje obrezovanja in redčenja samo v dovoljenem času. 10

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 921 PODROČJE B: Varovanje zdravja ljudi in živali VI. Standard za identifikacijo in registracijo govedi PREDPIS EU ZAHTEVE zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti UREDBA (ES) št. 1760/2000 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 z dne 17. julija in Označitev govedi Registracija govedi Označitev in registracija goveda, ki prihaja na območje Republike Slovenije iz držav članic Evropske unije (v nadaljevanju EU) Uredba Komisije (ES) št. 911/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju UREDBE (ES) št. 1760/2000 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA v zvezi z ušesnimi znamkami, potnimi listi in registri govedi na gospodarstvu Označitev in registracija uvoženega goveda Potni list NACIONALNI PREDPIS nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU Pravilnik o identifikaciji in registraciji govedi (Uradni list RS, št. 16/03) IZVAJANJE ZAHTEV izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva 1. Govedo mora biti označeno čim prej po rojstvu oz. preden se premakne na drugo lokacijo, najpozneje pa do starosti 20 dni. 2. Če se ušesna znamka izgubi, močno poškoduje ali postane nečitljiva, mora imetnik posamezno ušesno znamko čim prej, najpozneje pa v štirih tednih od dneva, ko to opazi, nadomestiti z dvojnikom ušesne znamke. Identifikacijska številka živali mora biti ista, kot na originalu. 3. Ob označitvi govedi, rojenih v Republiki Sloveniji, mora imetnik govedi poskrbeti tudi za njihovo registracijo, kar mora storiti v roku določenem za sporočanje podatkov v centralni register govedi (v nadaljevanju CRG). 4. Govedo, ki prihaja na območje Republike Slovenije iz držav članic EU, mora biti označeno, spremljati pa ga mora potni list, izdan v državi, iz katere govedo prihaja. Iz spremljajoče dokumentacije mora biti razviden tudi datum prihoda govedi v Republiko Slovenijo. 5. Uvoženo govedo, ki ne prihaja iz držav članic EU, se preoznači, razen če je namenjeno za zakol in je govedo zaklano v 20 dneh po opravljenih zdravstvenih pregledih v karanteni. 6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju Ministrstvo) izda potni list na podlagi registracije govedi v CRG. 7. Imetnik govedi hrani potni list na gospodarstvu, kjer se govedo nahaja. 8. Potni list mora spremljati govedo ob vsakem premiku. 9. Vsak naslednji imetnik govedi mora v potni list takoj po prejemu vpisati podatke o svojem gospodarstvu, datum prejema govedi in se podpisati. 10. Če imetnik govedi izgubi potni list, mora najpozneje v sedmih dneh od dne, ko je izgubo ZAHTEVE zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor STOPNJA KRŠITVE kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno 15. Označitev govedi od vključno 80, a manj kot 100 % označenih živali 5 od vključno 50, a manj kot 80 % označenih živali 10 manj kot 50 % označenih živali 50 V skupno število živali se štejejo samo živali na gospodarstvu, ki so starejše od 20 dni. 16. Potni listi za govedo od vključno 80, a manj kot 100 % živali ima potni list 5 od vključno 50, a manj kot 80 % živali ima potni list 10

Stran 922 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Izguba potnega lista Premiki govedi Register govedi na gospodarstvu (v nadaljevanju RGG) Roki za sporočanje podatkov o kotitvah, poginih in premikih goveda. opazil, zaprositi za dvojnik potnega lista. 11. Potni list mora biti vrnjen Ministrstvu v sedmih dneh od dneva izvoza, zakola, pogina, kraje ali izgube govedi. 12. Imetnik govedi sme na gospodarstvo ali iz gospodarstva sprejeti ali premakniti le označeno govedo, ki ga spremlja veljavni potni list. 13. Vsak imetnik govedi, z izjemo prevoznika, je dolžan voditi ažuren RGG. 14. RGG mora imetnik hraniti na lokaciji, kjer je govedo oz. na način, da je RGG s te lokacije praktično dostopen. 15. Roki za sporočanje in vpis podatkov v CRG je 7 (sedem) dni od dogodka, oziroma pred premikom govedi na drugo lokacijo. manj kot 50 % živali ima potni list 50 V skupno število živali se štejejo samo živali, ki morajo imeti predpisan potni list. 17. Premiki govedi Premiki so na predpisan način sporočeni v centralni register govedi. 10 18. Register govedi na gospodarstvu se vodi ažurno in na predpisan način. 10 19. Register govedi na gospodarstvu se vodi. 100

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 923 VII. Standard za identifikacijo in registracijo prašičev PREDPIS EU ZAHTEVE zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti NACIONALNI PREDPIS nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (kodificirana različica) Evidenca imetnikov rejnih živali (EIRŽ) Pravilnik o identifikaciji in registraciji prašičev (Uradni list RS, št. 97/03 in 4/04) Označitev živali Vodenje registra prašičev (v nadaljevanju RPG) na gospodarstvu Sporočanje premikov prašičev Spremni identifikacijski dokument IZVAJANJE ZAHTEV izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva 1. V evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) morajo biti vpisana vsa gospodarstva, kjer se redijo prašiči, in vsi imetniki prašičev. Gospodarstva, kjer se naenkrat redi največ en prašič za lastno domačo uporabo in kjer se žival ne premika z gospodarstva, se v EIRŽ evidentira na osnovi prijave premika živali na to gospodarstvo. 2. Živali je treba označiti čim prej po rojstvu, vendar najkasneje pred premikom z rojstnega gospodarstva na drugo gospodarstvo. 3. Živali se označuje z namestitvijo ušesne znamke v desno uho, lahko se jih označuje tudi s tetoviranjem v desno uho ali na desno stran hrbta tik za plečem. 4. Če se označitev pri živalih izgubi ali postane nečitljiva, se žival na gospodarstvu, kjer je bilo to opaženo, nemudoma označi na novo. Uporabi se identifikacijska oznaka, ki se uporablja na gospodarstvu, na katerem se žival označuje. 5. Vsak imetnik prašičev z izjemo prevoznikov mora voditi ažuren RPG. 6. Iz RPG morajo biti razvidni trenutni stalež živali in kronološko vodeni zapisi o prihodih na gospodarstvo, odhodi živali z gospodarstva ter o ponovnih označitvah živali. 7. Vse spremembe morajo biti vpisane v CRPš redno, najpozneje v sedmih dneh. 8. Vsak imetnik prašičev mora v Centralni register prašičev sporočati podatke o odhodih živali z gospodarstva in prihodih živali na gospodarstvo najkasneje v sedmih dneh po premiku živali. 9. Žival mora na območju Republike Slovenije spremljati dokument (spremni list), z izpolnjenimi obveznimi podatki. 10. Dokument napiše in s podpisom potrdi imetnik, ki žival oddaja. ZAHTEVE zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor Evidenca imetnikov rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: EIRŽ) 20. Imetnik je vpisan v EIRŽ kot imetnik prašičev. Register prašičev na gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: RPG) 21. Register prašičev na gospodarstvu se vodi ažurno in na predpisan način. 22. Register prašičev na gospodarstvu se vodi. 23. Premiki se sporočajo v CRPš. STOPNJA KRŠITVE kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno 100 10 100 10

Stran 924 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije VIII. Standard za identifikacijo in registracijo drobnice PREDPIS EU ZAHTEVE zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti Uredba Sveta št. 21/2004 (ES) z dne 17. decembra 2003 o sistemu za identifikacijo in registracijo ovc in koz in o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 ter Direktiv 92/102 (EGS) in 64/432 (EGS) Evidenca imetnikov rejnih živali (EIRŽ) Označitev živali Uredba Sveta (ES) št. 1560/2007 z dne 17. decembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 21/2004 glede datuma uvedbe elektronske identifikacije za ovce in koze Register drobnice na gospodarstvu Sporočanje premikov živali Sporočanje staleža živali NACIONALNI PREDPIS nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU Pravilnik o identifikaciji in registraciji drobnice (Uradni list RS, št. 22/04) IZVAJANJE ZAHTEV izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva 1 V evidenco imetnikov rejnih živali morajo biti vpisani vsi imetniki drobnice in vsa gospodarstva, kjer se nahajajo živali. 2 Žival je treba označiti čim prej po rojstvu, najpozneje do starosti šestih mesecev. 3 Živali, ki se redijo v ekstenzivnih pogojih oz. na prostem, se lahko označijo najpozneje do starosti devetih mesecev. 4 Jagnjeta oz. kozliče, ki so namenjeni za zakol pred dvanajstim mesecem in niso namenjeni trgovanju na teritoriju EU ali izvozu v tretje države, se lahko označuje z eno ušesno znamko na kateri je skupna identifikacijska oznaka. 5 Če žival izgubi ušesno znamko ali ta postane nečitljiva, jo mora imetnik drobnice nemudoma nadomestiti z dvojnikom z isto ali pod pogojem, da sledljivost ni ogrožena, z drugo identifikacijsko oznako. 6 Vsak imetnik drobnice, razen prevoznika, mora voditi Register drobnice na gospodarstvu (v nadaljevanju RDG), v katerega je dolžan vpisovati podatke najkasneje v sedmih dneh po dogodku. 7 Vsak imetnik drobnice mora v Centralni register drobnice (v nadaljevanju CRD) sporočiti podatke o premikih živali na obrazcih (spremni list) v roku sedmih dni po premiku. 8 Žival mora pri premikih z enega na drugo gospodarstvo spremljati spremni list, ki ga napiše in s podpisom potrdi imetnik, ki oddaja žival. 9 Prejemnik živali mora hraniti spremni list še najmanj tri leta po prejemu živali. 10 Vsak imetnik drobnice mora enkrat letno v CRD sporočiti podatke o staležu na svojem gospodarstvu. ZAHTEVE zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor Evidenca imetnikov rejnih živali 24. Imetnik je vpisan v EIRŽ kot imetnik drobnice. 25. Označitev živali od vključno 80, a manj kot 100 % označenih živali od vključno 50, a manj kot 80 % označenih živali manj kot 50 % označenih živali V skupno število živali se štejejo samo živali, ki morajo biti označene v skladu s predpisi. 26. Register drobnice na gospodarstvu se vodi ažurno in na predpisan način. 27. Register drobnice na gospodarstvu se vodi. 28. Premiki se sporočajo v CRD. STOPNJA KRŠITVE kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno 100 5 10 50 10 100 10

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 925 IX. Standard za fitofarmacevtska sredstva PREDPIS EU ZAHTEVE zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti Direktiva Sveta z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (91/414/EGS) Člen 3 1. Države članice predpišejo, da se fitofarmacevtsko sredstvo ne sme dati v promet in uporabljati na njihovem ozemlju, če sredstvo ni bilo registrirano v skladu s to direktivo, razen če predvideno uporabo ureja člen 22. 2. Na podlagi tega, da fitofarmacevtsko sredstvo ni registrirano za uporabo na njihovem ozemlju, države članice ne smejo ovirati proizvodnje, skladiščenja in pretoka takih sredstev, namenjenih za uporabo v drugi državi članici, pod pogojem da je sredstvo registrirano v drugi državi članici in da so izpolnjene zahteve glede inšpekcije, ki jih določijo države članice za zagotovitev skladnosti z odstavkom 1. 3. Države članice predpišejo, da se mora fitofarmacevtska sredstva pravilno uporabljati. Pravilna uporaba vključuje skladnost s pogoji, določenimi v členu 4 in navedenimi na etiketi ter uporabo načel dobre prakse varstva rastlin kakor tudi, če je to mogoče, načel integriranega varstva. 4. Države članice predpišejo, da se aktivnih snovi ne sme dajati v promet, razen: če so razvrščene, pakirane in označene v skladu z Direktivo 67/548/EGS, in če je bila državam članicam in Komisiji za aktivno snov, ki ni bila v prometu dve leti po notifikaciji te direktive, poslana dokumentacija v skladu s členom 6 skupaj z izjavo, da je aktivna snov namenjena za uporabo, opredeljeno v členu 2(1). Ta pogoj ne velja za aktivne snovi, namenjene za uporabo v skladu s členom 22. NACIONALNI PREDPIS nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur.l. RS št. 14/07) Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 62/03) IZVAJANJE ZAHTEV izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva Ni dovoljeno uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, ki niso registrirana v RS. FFS se morajo pravilno uporabljati v skladu z navodilom za uporabo in navedbo na etiketi, s spoštovanjem načel dobre kmetijske prakse varstva rastlin v skladu s Pravilnikom o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 62/03). ZAHTEVE zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor 29. Uporaba samo registriranih fitofarmacevtskih sredstev ali sredstev za katera je bilo izdano izjemno dovoljenje, dovoljenje za razširitev uporabe v RS ali dovoljenje za promet identičnih FFS iz drugih držav članic EU. 30. Registrirana fitofarmacevtska sredstva je potrebno pravilno uporabljati v skladu z navodilom za uporabo, navedbo na etiketi oziroma z podatki v dovoljenju, s spoštovanjem načel dobre kmetijske prakse varstva rastlin v skladu s Pravilnikom o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 62/03). STOPNJA KRŠITVE kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno 100 50

Stran 926 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije X. Standard za zdravstveno varstvo ljudi in živali Za potrebe te tabele se uporablja naslednja definicija: promet je komercialni premik živali in živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, živalskih proizvodov, krme in določenih substanc za prodajo, vključno s ponujanjem za prodajo ali vsemi drugimi oblikami prenosa, brezplačno ali za plačilo, kot tudi prodajo, distribucijo in druge oblike njihovih prenosov na območju EU. PREDPIS EU ZAHTEVE DIREKTIVA SVETA 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti Člen 3 Države članice prepovejo, za snovi iz Priloge II, in začasno prepovejo, za snovi iz Priloge III: (a) dajanje navedenih snovi farmskim živalim in živalim iz ribogojstva, po kakršnih koli metodah; (b) rejo, razen pod uradnim nadzorom, živali iz točke (a) na gospodarstvu, in dajanje na trg ali v zakol za prehrano ljudi farmskih živali, ki vsebujejo snovi iz Priloge II in Priloge III ali v katerih je bila ugotovljena prisotnost navedenih snovi, razen če je mogoče dokazati, da so bile zadevne živali zdravljene v skladu s členi 4, 5 ali 5a; (c) dajanje na trg za prehrano ljudi živali iz ribogojstva, katerim so bile dane zgoraj navedene snovi, in predelanih izdelkov, pridobljenih iz navedenih živali; (d) dajanje na trg mesa živali iz točke (b); (e) predelavo mesa iz točke (d). Priloga II: Seznam prepovedanih snovi: Seznam A: tireostatske snovi stilbeni, derivati stilbenov, njihove soli in estri Seznam B: estradiol 17ß in njegovi estrom podobni derivati beta-agonisti Priloga III: Seznam začasno prepovedanih snovi, dokler Komisija EU ne določi drugače: snovi z estrogenim (razen estradiol 17ß in njegovi estrom podobni derivati), androgenim NACIONALNI PREDPIS nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU Pravilnik o prepovedi uporabe določenih snovi s hormonskim ali tireostatskim delovanjem in beta-agonistov v živinoreji (Uradni list RS, št. 16/04) IZVAJANJE ZAHTEV izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva Imetniki živali ne smejo uporabljati snovi in pripravkov, ki vsebujejo snovi iz priloge 1 in iz priloge 2 Pravilnika. Imetniki živali ne smejo dati v promet za prehrano ljudi akvakulture, živali ali njihove proizvode, če so bile tretirane s snovmi iz priloge 1 ali priloge 2 pravilnika. Prepovedan je promet z akvakulturami, mesom ter predelava mesa živali, če so bile tretirane s snovmi iz priloge 1 ali priloge 2 pravilnika Samo veterinar sme živalim na kmetiji, za terapevtske namene, dajati testosteron in progesteron ter derivate, ki po absorpciji na mestu uporabe hitro razpadejo v izhodne (starševske) komponente. ZAHTEVE zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor 31. Upoštevana je prepoved uporabe prepovedanih snovi pri farmskih živalih ali akvakulturah. 32. Živali, ki so bile tretirane z prepovedanimi snovmi se ne dajejo v promet za prehrano ljudi. 33. Akvakulture ali meso živali, ki so bile tretirane z prepovedanimi snovmi se ne dajejo v promet in se ne predelujejo. 34. Samo veterinar daje preparate, ki vsebujejo testosteron in progesteron ter derivate. STOPNJA KRŠITVE kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno 50 100 100 80

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 927 ali gestagenim delovanjem. Člen 4 Ne glede na člena 2 in 3 smejo države članice dovoliti:dajanje živalim na kmetiji, za terapevtske namene, testosterona in progesterona ter derivatov, ki po absorpciji na mestu uporabe hitro razpadejo v izhodne (starševske) komponente. Zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki se uporabljajo za zdravljenje, morajo biti v skladu z zahtevami v prometu, predpisanimi v Direktivi 81/851/EGS, in jih lahko da samo veterinar, z injekcijo ali v obliki nožničnih spiral pri zdravljenju disfunkcije jajčnikov, ni pa dovoljeno dajanje zdravil v obliki podkožnih vstavkov živalim na kmetiji, ki so bile nedvoumno identificirane. Zdravljenje identificiranih živali mora evidentirati odgovorni veterinar. Zabeležiti mora vsaj naslednje podatke v registru, ki je lahko register, predpisan v Direktivi 81/851/EGS: način zdravljenja, vrsto zdravila za uporabo v veterinarski medici, ki ima dovoljenje za promet, ki je bilo uporabljeno, datum zdravljenja, identiteto zdravljenih živali. Register mora biti na voljo pristojnemu organu, če ga ta zahteva. 2.Za terapevtske namene dajanje zdravil za uporabo v veterinarski medicini z dovoljenjem za promet, ki vsebujejo: i) alil trenbolon, ki se daje oralno, ali betaagoniste, kopitarjem in hišnim ljubljenčkom če se uporabljajo v skladu z navodili proizvajalca; ii) beta-agoniste v obliki injekcije za sprožanje tokolize pri kravah, ki se telijo. Take snovi mora dajati veterinar, ali, pri zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, navedenih pod (i), na njegovo neposredno odgovornost; zdravljenje mora evidentirati odgovorni veterinar, ki mora zabeležiti vsaj podatke iz točke 1. Kmetom je prepovedano posedovanje zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo beta-agoniste, ki se lahko uporabljajo za indukcijo pri zdravljenju tokolize. Vendar pa je brez poseganja v določbe prvega pododstavka točke 2(ii) prepovedano zdravljenje živali za proizvodnjo, vključno s plemenskimi živalmi, ki se ne uporabljajo več za razplod. Zdravila, ki vsebujejo alil trenbolon ali beta-agoniste sme dajati kopitarjem in hišnim ljubljenčkom le veterinar ali osebe pod neposredno odgovornostjo veterinarja. Imetniki živali ne smejo posedovati zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo beta-agoniste, ki se lahko uporabijo za indukcijo tokolize. Veterinar sme za namen zootehnične uporabe pri farmskih živalih dajati zdravila z estrogenim (razen estradiol 17ß in njegove estrom podobne derivate), androgenim ali gestagenim učinkovanjem, če imajo dovoljenje za promet in če so živali jasno označene. Za sinhronizacijo estrusa in pripravo živali donork in prejemnic za presaditev zarodkov, lahko 35. Le veterinar ali oseba pod neposredno odgovornostjo veterinarja daje konjem oralno zdravila, ki vsebujejo alil trenbolon ali bete-agoniste. 36. Ne poseduje zdravila, ki vsebujejo beta-agoniste, ki se lahko uporabijo za indukcijo tokolize. 37. Imetnik živali daje snovi za sinhronizacijo estrusa in pripravo živali donork in prejemnic za presaditev zarodkov samo z neposrednim dovoljenjem veterinarja. 80 80 100

Stran 928 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Člen 5 ''Ne glede na člen 3(a) in brez vpliva na člen 2 lahko države članice dovolijo dajanje farmskim živalim, za zootehnično uporabo, zdravil za uporabo v veterinarski medicini z estrogenim (razen estradiola 17ß in njegovih estrom podobnih derivatov), androgenim ali gestagenim delovanjem, ki so dovoljena v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o kodeksu Skupnosti v zvezi z zdravili za uporabo v veterinarski medicini * Vendar pa lahko države članice dovolijo, da sinhronizacijo estrusa in pripravo darovalk in prejemnic za presajanje zarodka ne opravi veterinar sam, temveč da se to opravi na njegovo odgovornost. Pri vodnih živalih je dovoljeno, da se za spremembo spola mladim ribam v prvih treh mesecih življenja dajejo zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki imajo androgeno delovanje in ki imajo dovoljenje za promet v skladu z določbami direktiv 81/851/EGS in 81/852/EGS. V primerih, predvidenih v tem členu, veterinar napiše recept za enkratno uporabo, v katerem opredeli zdravljenje oz. ukrepe in količino potrebnega proizvoda ter evidentira predpisane proizvode. Vendar pa so prepovedani zootehnični ukrepi pri živalih za proizvodnjo, in tudi v času pitanja pri plemenskih živalih, ki se ne uporabljajo več za razplod. Člen 5a 1. Ne glede na člen 3(a) in brez vpliva na člena 2 in 11a lahko države članice dovolijo dajanje farmskim živalim zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo estradiol 17ß ali njegove estrom podobne derivate, za: zdravljenje maceracije ali mumifikacije plodu zdravila daje tudi druga oseba, za katero je neposredno odgovoren veterinar. Veterinar sme v primeru akvakultur, dajati mladim ribam v prvih treh mesecih življenja z namenom inverzije spola, zdravila za uporabo v veterinarski medicini z androgenim delovanjem, če imajo dovoljenje za promet Zootehnična uporaba zdravil z estrogenim (razen estradiol 17ß in njegove estrom podobne derivate), androgenim ali gestagenim učinkovanjem prepovedana pri proizvodnih živalih, vključno s plemenskimi živalmi v času pitanja proti koncu razplodnega obdobja. Veterinar sme za zdravljenje farmskih živali v primeru maceracije ali mumifikacije plodu pri govedu, ali zdravljenje piometre pri govedu uporabiti zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo estradiol 17ß ali njegove estrom podobne derivate v skladu z Direktivo 2001/82/ES. Veterinar sme za indukcijo estrusa pri govedu, konjih, ovcah ali kozah, uporabiti zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo estradiol 17ß ali njegove estrom podobne derivate vendar najpozneje do 14. oktobra 2006 ter v skladu z Direktivo 2001/82/ES. Imetnikom živali je prepovedano posedovati zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo estradiol 17ß ali njegove estrom podobne derivate. Z živalmi, namenjenimi za pleme in s plemenskimi živalmi proti koncu njihovega razplodnega obdobja življenja, je promet dovoljen, če so bili upoštevani prej našteti pogoji. Meso teh živali se lahko označi z veterinarsko oznako, če so izpolnjeni pogoji iz 4., 5. ali 6. člena pravilnika in upoštevana karenca, določena v dovoljenju za promet z zdravilom. Promet z visoko vrednimi konji in posebno 38. Imetnik živali ne poseduje zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo estradiol 17ß ali njegove estrom podobne derivate. 39. Imetnik živali, živali namenjene za pleme in plemenske živali, ki jim je veterinar dajal določene snovi s hormonskim ali tireostatskim delovanjem ter beta-agoniste, ne daje v promet za prehrano ljudi pred iztekom karence. 40. Imetnik živali skrbi, da visoko vredne konje in dirkalne ter tekmovalne konje ali konje, namenjene za razplod ali razstave, 100 100 80

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 929 pri govedu, ali zdravljenje piometre pri govedu, v skladu z Direktivo 2001/82/ES. 2. Ne glede na člen 3(a) in brez vpliva na člen 2 lahko države članice dovolijo dajanje farmskim živalim zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo estradiol 17ß ali njegove estrom podobne derivate, za indukcijo estrusa pri govedu, konjih, ovcah ali kozah, do 14. oktobra 2006, v skladu z Direktivo 2001/82/ES. 3. Zdravljenje lahko opravi le veterinar osebno pri živalih, ki so jasno označene. O takem zdravljenju mora odgovorni veterinar voditi evidenco. Navedeni veterinar mora evidentirati vsaj naslednje podatke v evidenci, ki je lahko v obliki, predvideni v Direktivi 2001/82/ES: vrsta danega zdravila, vrsta zdravljenja, datum zdravljenja, oznaka zdravljene živali, datum izteka karence. Evidenca mora biti na voljo pristojnim organom, na njihovo zahtevo. Imetnikom živali je prepovedano posedovati zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo estradiol 17ß ali njegove estrom podobne derivate.'' Člen 7 '1. Za namene trgovine lahko države članice dovolijo dajanje na trg živali, namenjenih za pleme in plemenskih živali proti koncu njihovega razplodnega obdobja življenja, ki so bile v navedenem obdobju zdravljene v skladu s členi 4, 5 ali 5a, in lahko dovolijo tudi za Skupnost veljavno označevanje zdravstvene ustreznosti mesa, pridobljenega od takih živali, če so izpolnjeni pogoji, predpisani v členih 4, 5 ali 5a, in je bila upoštevana karenca, določena v dovoljenju za promet z zdravilom. Vendar pa je dovoljena trgovina z dragocenimi konji in zlasti dirkalnimi in tekmovalnimi konji, cirkuškimi konji in konji za vzrejo ali za razstave, vključno z registriranimi kopitarji, ki so jim bila za namene iz člena 4 dana zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo alil trenbolon ali beta-agoniste, še pred koncem karence zdravil za uporabo v veterinarski medicini, če so izpolnjeni pogoji, ki urejajo uporabo zdravil, in če sta na potrdilu o z dirkalnimi in tekmovalnimi konji, cirkuškimi konji ali s konji, namenjenimi za razplod ali razstave, vključno z registriranimi kopitarji, katerim je bilo dano zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebuje alil-trenbolon ali betaagoniste v skladu in za namene iz 4. člena tega pravilnika, je dovoljen tudi pred iztekom karence, vendar mora biti izkazano, da so izpolnjeni vsi pogoji za dajanje v promet in da je v veterinarskem spričevalu ali potnem listu, če ta vsebuje veterinarsko spričevalo, ki spremlja te živali, naveden datum in vrsta zdravljenja. Mesa in proizvodov živali, ki jim je bila dana snov z estrogenim, androgenim ali gestagenim učinkom ali beta-agonisti v skladu s tem pravilnikom, se ne sme dajati v promet za prehrano ljudi, razen če so bile zadevne živali zdravljene z zdravilom za uporabo v veterinarski medicini, ki ima dovoljenje za promet in je upoštevana določena karenca, preden so bile živali zaklane. vključno z registriranimi kopitarji, katerim je bilo dano zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebuje aliltrenbolon ali beta-agoniste, spremlja veterinarsko spričevalo ali potni list, z podatki o zdravljenju. 41. Meso in proizvodi živali, ki jim je bila dana snov z estrogenim, androgenim ali gestagenim učinkom ali beta-agonisti, ne daje v promet za prehrano ljudi, razen, če je živali zdravil veterinar in je upoštevana določena karenca, preden so bile živali zaklane. 100

Stran 930 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije zdravstvenem stanju ali na potnem listu, ki spremlja živali, napisana vrsta in datum zdravljenja. 2. Meso ali proizvodi živali, ki so jim bile dane snovi z estrogenim, androgenim ali gestagenim delovanjem ali beta-agonisti, v skladu s farmakopejskimi določbami te direktive, ne smejo biti dani v prodajo na trg za prehrano ljudi, razen če so živali dobivale zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki izpolnjujejo zahteve člena 6, in če je bila pred zakolom živali upoštevana predpisana karenca.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 931 XI. Standard za varno hrano in krmo PREDPIS EU ZAHTEVE zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti UREDBA (ES) št. 178/2002 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Člen 14 Zahteve glede varnosti živil Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet. z dne 28. januarja 2002 Člen 15 Zahteve glede varnosti krme o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane Krma, ki ni varna, se ne sme dajati v promet ali se z njo krmiti živali za pridobivanje hrane Člen 17(1) Pristojnosti 1. Nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije v podjetjih pod njihovim nadzorom zagotavljajo, da živila in krma izpolnjujejo zahteve živilske zakonodaje, ki veljajo za njihove dejavnosti in preverjajo izpolnjevanje teh zahtev. Člen 18 Sledljivost 1. Za vsa živila, krmo, živali za pridobivanje hrane in vse druge snovi, namenjene uporabi ali za katere se pričakuje, da se bodo uporabile v živilih ali krmi, se zagotovi sledljivost v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije. 2. Nosilcem živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme mora biti omogočeno določiti vsako osebo, ki jim je dobavila živilo, krmo, žival za pridobivanje hrane ali snov, namenjeno uporabi ali za katero se pričakuje, da se bo uporabila v živilu ali krmi. Nosilci dejavnosti zato vzpostavijo sisteme in postopke, ki omogočajo sporočanje teh informacij pristojnim organom na njihovo zahtevo. 3. Nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme vzpostavijo sisteme in postopke za določitev podjetij, prejemnikov njihovih proizvodov. Te podatke dajo na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo. 4. Živila in krma, ki se dajejo v promet ali se bodo verjetno dajali v promet v Skupnosti, se ustrezno IZVEDBENI PREDPIS nacionalni predpisi Republike Slovenije in predpisi EU Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede uradnega nadzora in obveznosti nosilcev dejavnosti v primarni proizvodnji živil in krme (Ur.l.RS, št. 120/2005) Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) Uredba ES št. 852/2004 o higieni živil Uredba ( ES) št. 853/2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06) Zakon o krmi /ZKrmi/ (Ur.l. RS, št. 13/2002, 110/2002-ZGO-1, 45/2004, 93/2005- ZVMS, 127/2006- ZKrmi-1) Uredba (ES) št. 183/2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35/05) Pravilnik o pogojih za zagotavljanje varnosti krme (Uradni list RS, št. 101/06) IZVAJANJE ZAHTEV izvajanje zahtev iz izvedbenih nacionalnih predpisov in predpisov EU na ravni kmetijskega gospodarstva ŽIVILA Zahteve se preverjajo v celotni primarni proizvodnji hrane in v naslednjih z njo povezanih postopkih: (a) prevoz, skladiščenje in ravnanje s primarnimi proizvodi na kraju proizvodnje pod pogojem, da to bistveno ne spremeni njihovih lastnosti; (b) prevoz živih živali; (c) prevoz proizvodov rastlinskega izvora, ribiških proizvodov in divjadi, z namenom njihove dostave v obrate za nadaljnjo predelavo. Sledljivost živil: Nosilci dejavnosti pridelave živil rastlinskega porekla vzpostavijo sisteme in postopke za določitev, prejemnikov njihovih proizvodov. Te podatke dajo na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo. KRMA Zahteve se preverjajo v celotni primarni proizvodnji krme in v naslednjih z njo povezanih postopkih: (a) prevoz, skladiščenje in ravnanje s primarnimi proizvodi na kraju proizvodnje; (b) prevoz primarnih proizvodov z mesta proizvodnje v obrat; ZAHTEVE zahteve iz izvedbenih nacionalnih predpisov in predpisov EU, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor 42. Gospodarski prostori, naprave in delovna oprema, ki se uporabljajo v primarni rastlinski ali živalski pridelavi (proizvodnji) in primarni proizvodnji krme so čisti, urejeni in vzdrževani po običajnih načelih kmetovanja, ki jih upošteva preudaren kmet v zadevni regiji.. Zahteva se ne preverja v navzkrižni skladnosti do sprejetja Smernic dobre higienske prakse v primarni pridelavi in Smernic dobre higienske prakse v primarni pridelavi krme in krmljenja živali (v nadaljnjem besedilu tega standarda: Smernice). 43. Zagotovljena je higiena delovnih postopkov pri primarni proizvodnji živil in krme, prevozu in skladiščenju rastlinskih in živalskih proizvodov (živil rastlinskega in živalskega izvora ter krme). Zahteva se ne preverja v navzkrižni skladnosti do sprejetja STOPNJA KRŠITVE kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno Do sprejetja Smernic 0 Po sprejetju Smernic 10 Do sprejetja Smernic 0 Po sprejetju Smernic 10

Stran 932 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije označijo ali opredelijo za lažjo sledljivost z ustrezno dokumentacijo ali informacijami skladno z ustreznimi zahtevami posebnih določb. Člen 19 Odgovornosti za živila: nosilci živilske dejavnosti 1. Če nosilec živilske dejavnosti presodi ali utemeljeno meni, da živilo, ki ga je uvozil, pridelal, predelal, proizvedel ali distribuiral, ni v skladu z zahtevami varnosti živil, takoj sproži postopke za umik zadevnega živila iz prometa, če živilo ni več pod neposrednim nadzorom tega začetnega nosilca živilske dejavnosti, ter o tem obvesti pristojne organe. Če je proizvod morda že lahko v rokah potrošnika, nosilec živilske dejavnosti učinkovito in natančno obvesti potrošnike o razlogih za umik živila in po potrebi odpokliče že dobavljene izdelke, če drugi ukrepi ne zadoščajo za doseganje visoke ravni varovanja zdravja. 2. Nosilec živilske dejavnosti, odgovoren za dejavnosti prodaje na drobno ali distribucije, ki ne vplivajo na pakiranje, označevanje, varnost in neoporečnost teh živil, v mejah svoje vsakokratne dejavnosti sproži postopke za umik iz prometa proizvodov, ki niso v skladu z zahtevami varnosti živil, in sodeluje ter prispeva k varnosti živil s posredovanjem ustreznih informacij, potrebnih za sledljivost živila, ter sodeluje pri ukrepih, ki jih sprejmejo pridelovalci, predelovalci, proizvajalci in/ali pristojni organi. 3. Nosilec živilske dejavnosti mora takoj obvestiti pristojne organe, če presodi ali utemeljeno meni, da živilo, ki ga je dal v promet, lahko škodi zdravju ljudi. Nosilci dejavnosti obvestijo pristojne organe o ukrepih, sprejetih za preprečevanje tveganja za končnega potrošnika, in nikomur ne preprečujejo ali ga odvračajo od sodelovanja s pristojnimi organi v skladu z nacionalno zakonodajo in pravno prakso, kadar to lahko prepreči, zmanjša ali odpravi tveganje, povezano z živilom. 4. Nosilci živilske dejavnosti sodelujejo s pristojnimi organi pri sprejetih ukrepih za preprečevanje ali zmanjševanje tveganja, povezanega z živilom, ki ga dobavljajo ali so ga dobavili. Člen 20 Odgovornosti za krmo: nosilci dejavnosti proizvodnje krme 1. Če nosilec dejavnosti proizvodnje krme presodi ali utemeljeno meni, da krma, ki jo je uvozil, pridelal, predelal, proizvedel ali distribuiral, ne izpolnjuje zahtev varnosti krme, takoj sproži postopke za umik zadevne Pravilnik o pogojih za proizvodnjo, promet in uporabo medicirane krme (Uradni list RS, št. 114/03) Pravilnik o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (Uradni list RS, št. 28/04) Uredba (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij z dopolnitvami 7. člen in Priloga IV Pravilnik o kakovosti, označevanju in pakiranju krme v prometu (Uradni list RS, št. 34/03, 83/04, 110/05, 80/06) Pravilnik o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanju veterinarskih zdravil (Ur.l. RS, št 53/2006) (c) mešanje krme za izključne potrebe lastnega gospodarstva, brez uporabe dodatkov, razen dodatkov za siliranje. (d) krmljenje živali namenjenih za proizvodnjo hrane za namen dajanja na trg. Sledljivost krme: Za vso krmo namenjeno živalim za pridobivanje hrane mora nosilec dejavnosti biti sposoben določiti vsako osebo, ki mu je dobavila krmo. Nosilci dejavnosti proizvodnje krme vzpostavijo sisteme in postopke za določitev prejemnikov njihovih proizvodov. Te podatke dajo na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo. Določbe o higieni živil in krme Nosilci primarne proizvodnje krme in živil morajo, kolikor je to mogoče, zagotoviti, da so primarni proizvodi zaščiteni pred kontaminacijo, ob upoštevanju kakršnih koli postopkov njihove nadaljnje predelave. V ta namen morajo nosilci primarne proizvodnje živil in krme sprejeti vse potrebne ukrepe za: (a) vzdrževanje čistoče vseh objektov, naprav, opreme, posode, zabojev in vozil (plovil), ki se uporabljajo pri primarni proizvodnji in pri krmljenju ter po potrebi za primeren način njihovega razkuževanja po čiščenju; (b) zagotovitev higienske proizvodnje, prevoza in skladiščenja ter čistočo rastlinskih proizvodov; (c) uporabo pitne vode ali čiste Smernic. 44. Nosilci dejavnosti pridelave živil rastlinskega izvora imajo vzpostavljen sistem za določitev prejemnikov njihovih proizvodov (kmetijskih pridelkov), razen v primeru dobave teh živil neposredno končnemu potrošniku. 45. Za pranje primarnih proizvodov in opreme, ki prihaja v neposredni stik s primarnimi proizvodi, se uporablja pitna oziroma čista voda. Uporaba vode iz zasebnih vodovodov in vodnjakov je dovoljena, če so izpolnjene minimalne predpisane zahteve, odvisno od namena njene uporabe, oziroma njena uporaba ni v nasprotju s priporočili lokalne skupnosti. Zahteva se ne preverja v navzkrižni skladnosti do sprejetja Smernic dobre higienske prakse v primarni pridelavi. 46. Za vso krmo namenjeno živalim za pridobivanje hrane nosilec dejavnosti zagotavljajo sledljivost dobavljene krme. 47. Nosilci dejavnosti proizvodnje krme imajo vzpostavljen sistem za določitev prejemnikov njihovih proizvodov (krme). 48. Osebe, ki ravnajo s primarnimi proizvodi, nimajo zdravstvenih težav (okužb prebavil, gnojnih ran ipd.), ki bi lahko vplivale na varnost primarnih proizvodov. 49. Gospodarstvo izvaja osnovo zaščito pred škodljivci s tem, da odpravlja pogoje, ki omogočajo razvoj škodljivcev, po potrebi nastavlja vabe in preprečuje dostop škodljivcev živil in krme, opreme in naprav, kjer se z njimi skladišči. 20 Do sprejetja Smernic 0 Po sprejetju Smernic 10 20 20 20 10

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 933 krme s trga in o tem obvesti pristojne organe. V teh okoliščinah ali v primeru člena 15(3), tj. kadar serija, partija ali pošiljka ne izpolnjuje zahtev varnosti krme, se ta krma uniči, če pristojni organ ne določi drugače. Nosilec dejavnosti učinkovito in natančno obvesti uporabnike krme o vzroku za njen umik in po potrebi odpokliče že dobavljene izdelke, če drugi ukrepi ne zadoščajo za doseganje visoke ravni varovanja zdravja. 2. Nosilec dejavnosti proizvodnje krme, odgovoren za dejavnosti prodaje na drobno ali distribucije, ki ne vplivajo na pakiranje, označevanje, varnost in neoporečnost te krme, v mejah svoje vsakokratne dejavnosti sproži postopke za umik iz prometa proizvodov, ki niso v skladu z zahtevami varnosti krme, in sodeluje ter prispeva k varnosti krme s posredovanjem ustreznih informacij, potrebnih za sledljivost krme, ter sodeluje v ukrepih, ki jih sprejmejo pridelovalci, predelovalci, proizvajalci in/ali pristojni organi. 3. Nosilec dejavnosti proizvodnje krme mora takoj obvestiti pristojne organe, če presodi ali utemeljeno meni, da krma, ki jo je dal v promet, ne izpolnjuje zahtev varnosti krme. Pristojne organe obvesti o sprejetih ukrepih za preprečitev tveganja pri uporabi take krme in nikomur ne preprečuje ali ga odvrača od sodelovanja s pristojnimi organi v skladu z nacionalno zakonodajo in pravno prakso, kadar to lahko prepreči, zmanjša ali odpravi tveganje, povezano s krmo. 4. Nosilci dejavnosti proizvodnje krme sodelujejo s pristojnimi organi pri ukrepih, sprejetih za preprečevanje ali zmanjševanje tveganja, povezanega s krmo, ki jo dobavljajo ali so jo dobavili. vode, kadar koli je to potrebno za preprečitev kontaminacije; (d) zagotovitev, da je osebje, ki ravna z živili, zdravo in da pozna zdravstvena tveganja; (e) preprečevanje, kolikor je to mogoče, da bi živali in škodljivci povzročili kontaminacijo; (f) preprečevanje pojava bolezni, ki se s primarnimi proizvodi živalskega izvora prenašajo na ljudi; (g) tak način ravnanja in skladiščenja s snovmi, ki lahko predstavljajo tveganje, da varnost je varnost živil in krme zagotovljena. Vodenje evidenc za živila Nosilci primarne proizvodnje morajo voditi evidence, ki se nanašajo na ukrepe, sprejete za nadzor tveganj v primarni proizvodnji. Te evidence morajo biti na razpolago pristojnim organom in nosilcu živilske dejavnosti, ki izvaja nadaljnje postopke obdelave, predelave in distribucije primarnih proizvodih. Nosilci primarne proizvodnje morajo voditi naslednje evidence o: (a) uporabi fitofarmacevtskih sredstev in biocidov pri proizvodnji rastlinskih proizvodov (b) vsakem pojavu škodljivcev ali bolezni, ki lahko vplivajo na varnost rastlinskih proizvodov; (c) vrsti in izvoru krme, ki jo dajejo živalim; (d) zdravilih za uporabo v veterinarski medicin, medicirani krmi ali drugih sredstvih, danih živalim, datumih dajanja in karencah; 50. V primeru suma pojava bolezni, ki se s primarnimi proizvodi živalskega izvora prenaša na ljudi, mora imetnik živali obvestiti veterinarsko organizacijo. 51. Rokovanje in skladiščenje snovi, ki lahko predstavljajo tveganje za varnost živil in krme, mora biti v skladu z veljavno zakonodajo. 52. Na kmetijskem gospodarstvu se vodijo predpisane evidence, ki so v skladu z zahtevami za posamezno vrsto primarne proizvodnje živil in krme. 20 20 10

Stran 934 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije (e) rezultatih vseh analiz, pomembnih za zdravje ljudi, opravljenih na živalih ali rastlinah; (f) vseh poročilih o preverjanjih, opravljenih na živalih in živalskih proizvodih. (g) ukrepih za nadzor nevarne kontaminacije, ki bi izvirala iz zraka, zemlje, vode, gnojil, proizvodov za zaščito rastlin, biocidov, veterinarskih zdravil in iz ravnanja z odpadki in odlaganja odpadkov in (h) ukrepih, ki se nanašajo na zdravje rastlin in živali ter na okolje, ki vplivajo na varnost krme, vključno s programi za spremljanje in nadzor bolezni živali, in prenašalce bolezni v živalih. Vodenje evidenc za krmo Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo morajo zlasti voditi evidence o: a)morebitni uporabi proizvodov za zaščito rastlin in biocidov; (b) uporabi genetsko spremenjenih semen; (c) morebitnem pojavu škodljivcev ali bolezni, ki lahko vpliva na varnost primarnih proizvodov; (d) rezultatih vseh analiz, izvedenih na vzorcih, odvzetih iz primarnih proizvodov, ali drugih vzorcih, odvzetih za diagnostične namene, ki so pomembni za varnost krme. (e) viru in količini vseh surovin za krmo ter namembnem kraju in količini vse proizvedene krme. Nosilci dejavnosti lahko nabavljajo krmo samo iz obratov, ki so registrirani ali odobreni pri pristojnih organih, razen v primeru, ko se registracija v skladu z Uredbo 183/2005 ES ne zahteva.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 935 Proizvodi za prehrano živali, ki se uporabljajo za prehrano živali ne smejo predstavljati nevarnosti za zdravje ljudi, živali in okolje ali škodljivo vplivati na proizvodnost rejnih živali. Varnost krme je zagotovljena, če izpolnjuje naslednje kriterije za zagotavljanje varnosti: 1. količina nezaželenih snovi ne presega maksimalne dovoljene vsebnosti, določene v Prilogi 1 pravilnika ki ureja varnost krme 2. ustrezajo minimalnim mikrobiološkim kriterijem 3. ne vsebujejo snovi, katerih uporaba je prepovedana z Odločbo Komisije 217/2004/ES z dne 1. marca 2004 o sprejemu seznama snovi, katerih promet ali uporaba je za namene prehrane živali prepovedana (UL L št. 67, z dne 5. 3. 2004, str. 31); 4. ne vsebujejo krmnih dodatkov ali zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji ali dovoljenja za uporabo pri določeni vrsti ali kategoriji živali; 5. če stopnja radioaktivne kontaminacije ne presega vrednosti, določene s predpisi Skupnosti. V prometu in uporabi je lahko samo medicirana krma, ki je proizvedena

Stran 936 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije v skladu s pravilnikom, ki ureja proizvodnjo, promet in uporabo medicirane krme.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 937 XII. Standard za preprečevanje širjenja bolezni PREDPIS EU ZAHTEVE Zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti UREDBA (ES) ŠT. 999/2001 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij Člen 7 Prepovedi v zvezi s krmljenjem živali 1. Prepovedano je krmljenje prežvekovalcev z beljakovinami, pridobljenimi iz živali iz vrst sesalcev. 2. Prepoved iz odstavka 1 zajema tudi živali in proizvode živalskega izvora v skladu s točko 1 Priloge IV. 3. Odstavka 1 in 2 se uporabita brez poseganja v določbe iz točke 2 Priloge IV. NACIONALNI PREDPIS Nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) 28. in 33. člen Pravilnik o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (Uradni list RS, št. 28/04) Pravilnik o pogojih za zagotavljanje varnosti krme (Uradni list RS, št. 101/06, 70/07) IZVAJANJE ZAHTEV Izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva Prepovedano je krmljenje prežvekovalcev z beljakovinami, pridobljenimi iz živali iz vrst sesalcev KRMLJENJE ŽIVALI Razširitev prepovedi skladno s členom 7 (1) 1. Prepoved, predvidena v členu 7(1), se razširi na dajanje: (a) naslednjih snovi farmsko gojenim živalim, z izjemo mesojedih živali, ki se gojijo za kožuh, (a) predelane živalske beljakovine; (b) želatine, pridobljene iz prežvekovalcev; (c) krvnih proizvodov; (d) hidrolizirane beljakovine; (e) dikalcijevega fosfata in trikalcijevega fosfata živalskega izvora; (f) krmila, ki vsebujejo beljakovine, naštete v točkah (a) do (e); (b) živalskih beljakovin in krmil, ki vsebujejo takšne beljakovine, prežvekovalcem. 2. I. Odstopanja od prepovedi skladno s členom 7(1) in (2) in posebni pogoji za uporabo takšnih odstopanj. A. Prepovedi, predvidene v členu 7(1) in (2), se ne uporabljajo za: (a) krmljenje neprežvekovalcev s proteini iz (i), (ii) in (iii) in s krmili, pridobljenimi iz takšnih beljakovin, ZAHTEVE Zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor 54. Prežvekovalci se ne krmijo z beljakovinami, pridobljenimi iz živali iz vrst sesalcev. 55. Farmskih živali se ne krmijo s predelanimi živalskimi beljakovinami, razen izjem iz Priloge VI Uredbe 999/2001. STOPNJA KRŠITVE 100 10

Stran 938 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije NADZOR IN IZKORENINJENJE TSE Člen 11 Prijavljanje Brez poseganja v Direktivo 82/894/EGS države članice zagotovijo, da se pristojnim organom takoj prijavi žival, za katero se sumi, da je okužena s TSE Države članice redno obveščajo druga drugo in Komisijo o prijavljenih primerih Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) 17. člen in 26. člen Pravilnik o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (Uradni list RS, št. 28/04) pod pogojem, da so bile te beljakovine predelane, kjer je primerno, skladno s členom 19 Uredbe (ES) št. 1774/2002: (i) ribja moka, skladno s pogoji, predpisanimi v točki B; (ii) hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev ali kož prežvekovalcev, v skladu s pogoji iz točke C; (iii) dikalcijev fosfat in trikalcijev fosfat, v skladu s pogoji, določenimi v točki D; (b) krmljenje prežvekovalcev s proteini iz (i), (ii) in (iii) in s proizvodi, pridobljenimi iz takšnih beljakovin, pod pogojem, da so bile te beljakovine predelane, kjer je primerno, skladno z določbami v členu 19 Uredbe (ES) št. 1774/2002: (i) mleko, proizvodi na osnovi mleka in kolostrum; (ii) jajca in proizvodi iz jajc; (iii) želatina, pridobljena iz neprežvekovalcev; (c) krmljenje rib s krvnimi proizvodi in krvno moko, pridobljeno iz neprežvekovalcev, pod pogojem, da so bile te beljakovine predelane, kjer je primerno, skladno s členom 19 Uredbe (ES) št. 1774/2002 in s krmili, pridobljenimi iz takšnih beljakovin v skladu s pogoji, določenimi v točki E. 17. člen (pojav bolezni oziroma suma bolezni) (1) Če se pojavi bolezen ali se pojavijo znaki, na podlagi katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za boleznijo, mora imetnik živali to takoj na predpisan način sporočiti veterinarski organizaciji. (2) Imetnik živali mora do prihoda veterinarja oziroma veterinarke zavarovati ter preprečiti 56. Imetnik živali prijavi sum bolezni veterinarski organizaciji in prijavi pogin živali. 50

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 939 TSE Pristojni organ nemudoma izvede ukrepe, predpisane v členu 12 te uredbe, skupaj z vsemi drugimi potrebnimi ukrepi Člen 12 Ukrepi pri živalih, pri katerih obstaja sum TSE Za vsako žival, pri kateri obstaja sum, da je okužena z TSE, je odrejena uradna omejitev gibanja, dokler niso znani rezultati kliničnega in epidemiološkega pregleda, ki ga izvede pristojni organ, ali dokler ni pokončana za laboratorijske preiskave pod uradnim nadzorom Če obstaja sum BSE pri živali iz vrst govedi na gospodarstvu v državi članici, se vse druge živali iz vrst govedi na tem gospodarstvu podredijo uradni omejitvi gibanja, dokler niso na voljo rezultati preiskav. Če obstaja sum BSE pri eni živali iz vrst ovac ali koz na gospodarstvu v državi članici na podlagi objektivnih dokazov, kakršni so rezultati testov, ki lahko Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) členi 17 18. člen. Pravilnik o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (Uradni list RS, št. 28/04) drugim osebam in živalim dostop do prizadete živali, črede, jate, čebelnjaka oziroma trupla poginule živali. (3) Podrobnejši način sporočanja iz prvega odstavka tega člena predpiše minister. 26. člen (trupla poginulih živali in VHS) (1) Imetniki živali oziroma druge fizične in pravne osebe morajo na predpisan način prijaviti pogin živali oziroma truplo živali organizaciji, ki izvaja veterinarsko higiensko službo (v nadaljnjem besedilu: VHS) kot javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarske dejavnosti, in ji truplo poginule živali predati. Pred oddajo trupla morajo imetniki z njim ravnati na predpisan način. 17. člen (pojav bolezni oziroma suma bolezni) (1) Če se pojavi bolezen ali se pojavijo znaki, na podlagi katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za boleznijo, mora imetnik živali to takoj na predpisan način sporočiti veterinarski organizaciji. (2) Imetnik živali mora do prihoda veterinarja oziroma veterinarke zavarovati ter preprečiti drugim osebam in živalim dostop do prizadete živali, črede, jate, čebelnjaka oziroma trupla poginule živali. (3) Podrobnejši način sporočanja iz prvega odstavka tega člena predpiše minister. 1. 18. člen 57. Imetnik živali izvaja predpisane ukrepe ob sumu bolezni TSE. 100

Stran 940 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije praktično razločujejo med raznimi oblikami TSE, se vse druge živali iz vrst ovac in koz na gospodarstvu podredijo uradni omejitvi gibanja, dokler niso na voljo rezultati preiskav. Če obstaja dokaz, da gospodarstvo, kjer je bila žival prisotna ob sumu na BSE, verjetno ni gospodarstvo, na katerem bi žival lahko bila izpostavljena BSE, pristojni organ lahko odloči, da se uradni omejitvi gibanja podredi le žival, pri kateri obstaja sum okužbe Če menijo, da je potrebno, pristojni organ lahko odloči, da se uradnemu nadzoru podredijo tudi druga gospodarstva ali pa le izpostavljeno gospodarstvo, odvisno od razpoložljivih epidemioloških informacij. Skladno s postopkom iz člena 24(2) in z odstopanjem od zahtev drugega, tretjega in četrtega pododstavka tega odstavka, je lahko država članica oproščena uporabe uradnih omejitev premikov živali, če uporabi ukrepe, ki zagotavljajo enakovredno zaščito 2. Če pristojni organ oblasti ugotovi, da ni mogoče izključiti možnosti okužbe z eno od oblik TSE, je treba žival pokončati, če je še živanjene možgane in vsa druga tkiva, ki jih določi pristojni organ, je treba odstraniti in poslati v uradno odobreni laboratorij, nacionalni referenčni laboratorij, predviden v členu 19(1), ali v referenčni laboratorij Skupnosti, predviden v členu 19(2), na preglede v skladu z laboratorijskimi metodami, določenimi v členu 20. 3. Vsi deli trupa živali, za katero je postavljen sum TSE, vključno s kožo, se zadržijo pod uradnim nadzorom, dokler ni ugotovljena negativna diagnoza, ali pa se uničijo v skladu s točko 3 ali 4 Priloge V. 4. Pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 24(2). Člen 13 Ukrepi po potrditvi prisotnosti TSE (ugotovitev bolezni) (1) Veterinar oziroma veterinarka, določena s predpisi, ki urejajo veterinarske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: veterinar), ki posumi na bolezen iz prvega odstavka 15. člena, mora s pisnim navodilom v dnevniku veterinarskih posegov določiti predpisane veterinarske ukrepe, o tem na predpisan način obvestiti VURS ter poskrbeti, da se sum na bolezen potrdi ali ovrže oziroma ugotovi vzrok pogina živali. Veterinar mora izvesti vse potrebne ukrepe, da sam ne predstavlja vira raznosa bolezni. Pisno navodilo je za imetnika živali obvezno. (2) Podrobnejši način obveščanja VURS, ukrepe veterinarja, način prevoza materiala in ugotavljanja bolezni ter način financiranja predpiše minister. 20. člen (ukrepi) 58. Imetnik živali izvaja 100

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 941 1. Ko je uradno potrjena prisotnost TSE, je treba kar najhitreje uporabiti naslednje ukrepe: vsi deli trupa živali se popolnoma uničijo v skladu s Prilogo V razen snovi, ki se zadržijo za evidenco v skladu s poglavjem B, III, 2 Priloge III (b) opravi se poizvedba za ugotavljanje vseh ogroženih živali v skladu s točko 1 Priloge VII; c) vse živali in proizvodi živalskega izvora iz točke 2 Priloge VII, ki so bili ugotovljeni kot ogroženi s poizvedbo iz (b), se pokončajo in popolnoma uničijo v skladu s točkama 3 in 4 Priloge V. Z odstopanjem od tega odstavka lahko države članice uporabijo ukrepe, ki ponujajo enakovredno stopnjo zaščite, če so ti ukrepi predhodno odobreni v skladu s postopkom iz člena 24(2). 2. Do izvedbe ukrepov iz odstavka 1(b) in (c) se gospodarstvo, na katerem je bila žival navzoča, ko je bila potrjena prisotnost TSE, podredi uradnemu nadzoru, vse premike živali, dovzetnih za TSE, in proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz njih, z gospodarstva ali na gospodarstvo pa mora odobriti pristojni organ, zato da se zagotovi neposredna sledljivost in identifikacija zadevnih živali in proizvodov živalskega izvora. Če obstaja dokaz, da gospodarstvo, na katerem je bila okužena žival prisotna ob potrditvi TSE, po vsej verjetnosti ni gospodarstvo, na katerem je bila žival izpostavljena TSE, pristojni organ lahko odloči, da se uradnemu nadzoru podredita obe gospodarstvi ali le izpostavljeno gospodarstvo. 3. Države članice, ki so izvedle nadomestni program z enakovredno zaščito, predvideno v petem pododstavku člena 12(1), so lahko z odstopanjem od zahtev iz odstavka 1(b) in (c) oproščene, v skladu s postopkom iz člena 24(2), zahteve po uporabi uradnih omejitev premikov živali ter zahteve po pokončanju in uničenju živali. 4. Lastniki nemudoma prejmejo Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) 20. člen Pravilnik o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (Uradni list RS, št. 28/04) (1) Ko se ugotovi bolezen in za čas trajanja nevarnosti, uradni veterinar glede na bolezen odredi predpisane ukrepe ter poroča na predpisan način. (2) Natančnejši ukrepi za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranja bolezni, pogoji za prenehanje veljave ukrepov zaradi bolezni ter način poročanja in obveščanja so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače. Ukrepi TSE so predpisani v 13. členu Uredbe 999/2001 in prilogi VII. predpisane ukrepe po potrditvi TSE

Stran 942 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije odškodnino za izgubo živali, ki so bile pokončane, ali proizvode živalskega izvora, ki so bili uničeni v skladu s členom 12(2) ter odstavkom 1(a) in (c) tega člena 5. Brez poseganja v Direktivo 82/894/EGS se obveščanje Komisije o potrjeni prisotnosti katere koli oblike TSE razen BSE izvaja na letni osnovi. 6. Pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 24(2). DAJANJE NA TRG IN IZVOZ Člen 15 Žive živali, njihovo seme, zarodki in jajčne celice 1. Dajanje na trg ali po potrebi izvoz živali iz vrst govedi, ovac ali koz in njihovega semena, zarodkov in jajčnih celic se izvajata pod pogoji, določenimi v Prilogi VIII, ali pri uvozu pod pogoji, določenimi v Prilogi IX. Žive živali in njihove zarodke in jajčne celice morajo spremljati ustrezna spričevala o zdravstvenem stanju, kakor jih zahteva zakonodaja Skupnosti, v skladu s členom 17 ali pri uvozu v skladu s členom 18. 2. Dajanje na trg potomstva prve generacije, semena, zarodkov in jajčnih celic živali, pri katerih je obstajal ali bil potrjen sum TSE, se podredi pogojem, določenim v poglavju B Priloge VIII. 3. Pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 24(2) Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) 9. člen Pravilnik o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (Uradni list RS, št. 28/04) 9. člen (pogoji za premike) (1) Nekomercialni premiki se izvajajo v skladu s pogoji, ki so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače. V primeru sprejema državnega programa izkoreninjenja določene bolezni za pridobitev posebnega statusa glede zdravstvenega stanja (v nadaljnjem besedilu: status), lahko minister predpiše dodatne oziroma posebne pogoje za tovrstne premike. (2) Promet z živalmi se izvaja v skladu s pogoji, ki jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače. V primeru sprejema državnega programa izkoreninjenja določene bolezni za pridobitev statusa lahko minister predpiše dodatne oziroma posebne pogoje prometa. (3) Trgovanje z živalmi se izvaja pod pogoji, ki jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti. Glede določenih bolezni je za trgovanje potrebno izpolnjevati tudi pogoje glede statusov iz 15. člena tega zakona, dodatna jamstva ali druge predpisane pogoje, ki se lahko nanašajo na državo, regijo, gospodarstvo, čredo ali žival. (4) Premik živali in proizvodov je 59. Rejec pri dajanju živali na trg upošteva predpisane pogoje za premike živali iz 9. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti in Uredbe 999/2001. 50

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 943 dovoljen samo, če v izvorni državi ali regiji oziroma na gospodarstvu izvora na teritoriju Skupnosti ni omejitev pri trgovanju oziroma niso uvedeni zaščitni ukrepi zaradi bolezni živali. Bolezni živali, zaradi katerih se lahko uvedejo omejitve pri trgovanju oziroma se zaradi njih uvedejo zaščitni ukrepi, ter območja, kjer veljajo omejitve oziroma zaščitni ukrepi, so določeni s predpisi Skupnosti. (5) Bolezni in območja ter dodatni in posebni pogoji so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače. (6) Izvoz se do izstopne točke s teritorija EU odvija v skladu s pogoji, ki veljajo za trgovanje, po izstopu pa se s pošiljkami ravna, kot je to določeno v predpisih namembne oziroma tranzitnih držav izven teritorija EU. Uredba 999/2001 15 člen in Priloga VII in Priloga IX.

Stran 944 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije XIII. Standard za prijavo bolezni slinavke in parkljevke PREDPIS EU ZAHTEVE zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti NACIONALNI PREDPIS nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU DIREKTIVA SVETA 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke, ki razveljavljajo Direktivo 85/511/EGS in odločbe 89/531/EGS in 91/665/EGS ter spreminja Direktivo 92/46/EGS Člen 3 Prijavljanje slinavke in parkljevke 1. Države članice zagotovijo, da: (a) pristojni organ slinavko in parkljevko uvrsti med obvezno prijavljive bolezni; (b) lastnik ali vsakdo, ki skrbi za živali, spremlja živali ali skrbi zanje med prevozom, pristojni organ ali uradnega veterinarja takoj uradno obvesti o prisotnosti ali sumu prisotnosti slinavke in parkljevke, in živali, okužene s slinavko in parkljevko ali za katere obstaja sum, da so okužene, nastani ločeno od živali dovzetnih vrst, za katere obstaja tveganje, da bi se okužile ali kontaminirale z virusom slinavke in parkljevke; (c) veterinarji praktiki, uradni veterinarji, vodstveno osebje veterinarskih ali drugih uradnih ali zasebnih laboratorijev ter vsaka oseba, ki je pri svoji poklicni dejavnosti v stiku z živalmi dovzetnih vrst ali s proizvodi, pridobljenimi iz omenjenih živali, takoj obvezno uradno obvestijo pristojni organ o vsakem sumu ali prisotnosti slinavke in parkljevke, o katerih so obveščeni še pred uradnim posegom v okviru te direktive. Pravilnik o ukrepih za nadzor, zatiranje in preprečevanje širjenja slinavke in parkljevke (Uradni list.rs, št.28/04) 2. Brez poseganja v obstoječo zakonodajo Skupnosti o prijavljanju izbruhov živalskih bolezni, mora država članica, na katere ozemlju je potrjen izbruh slinavke in parkljevke ali primarni primer slinavke in parkljevke pri divjih živalih, prijaviti bolezen ter poslati podatke in pisna poročila Komisiji in drugim državam članicam v skladu s Prilogo II. IZVAJANJE ZAHTEV ZAHTEVE izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor Lastnik ali vsakdo, ki skrbi za živali, spremlja živali ali skrbi zanje med prevozom, pristojni organ ali uradnega veterinarja takoj uradno obvesti o prisotnosti ali sumu prisotnosti slinavke in parkljevke, in živali, okužene s slinavko in parkljevko ali za katere obstaja sum, da so okužene, nastani ločeno od živali dovzetnih vrst, za katere obstaja tveganje, da bi se okužile ali kontaminirale. 60. Imetnik živali vsak sum kužne bolezni pri živalih prijavi veterinarski organizaciji. STOPNJA KRŠITVE kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno 100

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 945 XIV. Standard za prijavo bolezni svinjske kuge PREDPIS EU ZAHTEVE zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti DIREKTIVA SVETA 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo Člen 3 Prijavljanje afriške prašičje kuge (1) Države članice morajo zagotoviti, da se pristojnemu organu obvezno in nemudoma prijavi pojav ali sum na afriško prašičjo kugo. Ne glede na dosedanje predpise Skupnosti o prijavljanju izbruhov živalskih bolezni, mora država članica, na ozemlju katere se potrdi afriška prašičja kuga: (a) prijaviti bolezen in posredovati Komisiji in drugim državam članicam v skladu s Prilogo I podatke o: izbruhih afriške prašičje kuge, ki so potrjeni na gospodarstvih, primerih afriške prašičje kuge, ki so potrjeni na klavnici ali prevoznih sredstvih, primarnih pojavih afriške prašičje kuge, ki so potrjeni pri divjih prašičih, rezultatih epizootiološke poizvedbe izvedene v skladu s členom 8; (b) v skladu s členom 16(3)(a) in (4) posredovati podatke Komisiji in drugim državam članicam o nadaljnjih potrjenih primerih afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na okuženem območju. NACIONALNI PREDPIS nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge (Uradni list RS, št. 25/04) IZVAJANJE ZAHTEV izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva Vsak pojav ali sum o afriški prašičji kugi je treba nemudoma javiti VURS. ZAHTEVE zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor 61. Imetnik živali vsak sum kužne bolezni pri živalih prijavi veterinarski organizaciji. STOPNJA KRŠITVE kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno 100

Stran 946 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije XV. Standard za prijavo bolezni modrikastega jezika PREDPIS EU ZAHTEVE zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti Direktiva Sveta 2000/75/ES Člen 3 z dne 20. novembra 2000 o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika Države članice zagotovijo da se pristojni organ obvezno takoj obvesti, če obstaja sum prisotnosti virusa bolezni modrikastega jezika ali če je prisotnost virusa potrjena. NACIONALNI PREDPIS nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni modrikastega jezika bluetongue *(Uradni list RS, št. 23/04) IZVAJANJE ZAHTEV ZAHTEVE izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor Vsak pojav ali sum o bolezni modrikastega jezika je treba nemudoma prijaviti VURS. 62. Imetnik živali vsak sum kužne bolezni pri živalih prijavi veterinarski organizaciji. STOPNJA KRŠITVE kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno 100

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 947 PODROČJE C: Ugodno počutje živali XVI. Standard za ugodno počutje telet PREDPIS EU ZAHTEVE Zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti DIREKTIVA SVETA z dne 19. novembra 1991 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (91/629/EGS) Člen 3 1. Države članice zagotovijo, da od 1. januarja 1994 in za prehodno obdobje štirih let vsa novo zgrajena ali prenovljena gospodarstva in/ali taka, ki se začnejo prvič uporabljati po tem datumu, izpolnjujejo vsaj naslednje zahteve: kjer so teleta nastanjena v skupinah, morajo imeti dovolj prostora, da se lahko neovirano obračajo in legajo, in sicer najmanj 1,5 m2 za vsako tele z živo maso 150 kg, kjer so teleta nastanjena v NACIONALNI PREDPIS Nacionalni predpisi Republike Slovenje, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 15. člen, prehodna obdobja 44. člen Tele je govedo do 6 meseca starosti (druga točka 2. člena). IZVAJANJE ZAHTEV Izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva V rejah morajo biti, glede namestitve telet, izpolnjeni naslednji pogoji: a) teleta, starejša od 8 tednov, ne smejo biti nameščena individualno, ampak samo v skupinah; b) teleta se lahko namesti v individualne bokse v primerih, kadar veterinar presodi, da je izolacija potrebna zaradi zdravstvenih ali etoloških zahtev; ZAHTEVE Zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor 63. Teleta, starejša od 8 tednov morajo biti nameščena v skupinah; (ne velja za gospodarstva, ki imajo na dan pregleda manj kot 6 telet in sesna teleta, ki so ob materi). Teleta, mlajša od 8. tednov so lahko nameščena v skupinah. STOPNJA KRŠITVE Kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno 50

Stran 948 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije posamičnih boksih ali privezana v stojiščih, morajo imeti boksi ali stojišča perforirane stene in njihova širina ne sme biti manj kakor 90 cm plus ali minus 10 %, ali 0,80- krat višina pri vihru. 2. Določbe iz odstavka 1 se ne uporabljajo za gospodarstva z manj kot šestimi teleti. 3. Od 1. januarja 1998 veljajo za vsa na novo zgrajena ali obnovljena gospodarstva in za vsa tista, ki se bodo po tem datumu uporabljala prvič, naslednje določbe: (a) teleta, starejša od osem tednov, ne smejo biti nastanjena v individualnih boksih, razen če veterinar potrdi, da je žival zaradi njenega zdravja ali vedenja potrebno izolirati, da bi se jo lahko zdravilo. Širina vsakega individualnega boksa, v katerem je nastanjeno tele, je enaka najmanj višini teleta pri vihru, merjeni v stoječem položaju, višina pa najmanj telesni dolžini teleta, merjeni od konice nosu do repnega roba tuber ischii (sednična grča), pomnoženo z 1,1. Individualni boksi za teleta (razen tistih, ki se uporabljajo za izolacijo bolnih živali) ne smejo imeti polnih sten, temveč perforirane, ki teletom omogočajo, da lahko drug drugega vidijo in se med seboj dotikajo; c) individualni boksi za teleta, razen boksov za bolna teleta, morajo imeti take pregradne stene, da se lahko teleta med seboj vidijo in dotikajo; d) širina individualnega boksa mora biti vsaj enaka višini vihra teleta; e) dolžina individualnega boksa mora biti vsaj enaka dolžini teleta od konice nosu do sednične grče, pomnoženi s faktorjem 1,1; 64. Če so teleta do 8 tednov starosti nameščena individualno, imajo individualni boksi za zdrava teleta take pregrade, da se teleta med seboj vidijo, zaznavajo in dotikajo in ustrezajo predpisani širini in dolžini. (ne velja za gospodarstva, ki imajo na dan pregleda manj kot 6 telet in sesna teleta, ki so ob materi) 20

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 949 (b) Za teleta, nastanjena v skupinah, meri neovirani prostor, ki je na voljo vsakemu teletu, najmanj 1,5 m2 za tele z živo maso pod 150 kilogrami, najmanj 1,7 m2 za tele z živo maso 150 kilogramov ali več in manj kakor 220 kilogramov ter najmanj 1,8 m2 za tele z živo maso 220 ali več kilogramov. Vendar pa se določbe iz tega odstavka ne uporabljajo za: gospodarstva z manj kot šestimi teleti, sesna teleta, nastanjena skupaj z materjo. Od 31. decembra 2006 se uporabljajo zgoraj navedene določbe za vsa gospodarstva. 4. Trajanje uporabe objektov, zgrajenih pred 1. januarjem 1994, ki ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 1, določi pristojni organ na podlagi rezultatov pregledov iz člena 7(1), in pod nobenim pogojem ne traja dlje kot do 31. decembra 2003. Člen 4 1. Države članice zagotovijo, da pogoji za rejo telet izpolnjujejo splošne določbe iz Priloge. Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07) prvi odstavek 9. člena, peti odstavek 9. člena, tretji odstavek 9. člena, 11. člen, 16. člen, 17. člen, 6. člen, Točka (f) f) vsa teleta v skupini morajo imeti dovolj prostora, da se brez težav obračajo, vstajajo in legajo; g) minimalna talna površina, ki jo mora imeti vsako tele v skupini, je: Živa teža teleta v kg Minimalna talna površina na žival v m 2 manj kot 150 1,5 150-220 1,7 220 in več 1,8 (2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za: a) gospodarstva s 5 ali manj teleti; b) sesna teleta, ki so ob materi. Te zahteve se začnejo za novo zgrajene ali prenovljene in za rejo telet prvič uporabljene objekte uporabljati 1. januarja 2004, za vse ostale že obstoječe objekte za rejo telet pa se začnejo uporabljati 1. januarja 2007. Materiali za gradnjo objektov, boksov in opreme, s katerimi pridejo živali v stik, ne smejo biti škodljivi za živali. Biti morajo dovolj odporni in primerni za enostavno čiščenje in razkuževanje. 65. Vsa teleta v skupini imajo dovolj prostora, da se brez težav obračajo, vstajajo in legajo in imajo na voljo najmanj predpisano površino glede na težo. 20

Stran 950 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije PRILOGA 1. Materiali, ki se uporabljajo za gradnjo prostorov za teleta ter zlasti boksov in opreme, s katero lahko teleta pridejo v stik, ne smejo biti škodljivi za teleta in mogoče jih mora biti povsem očistiti in razkužiti. 2. Do določitve pravil Skupnosti o tej zadevi morajo biti električna vezja in oprema nameščeni v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili, da se preprečijo elektrošoki. 5. Teleta ne smejo biti nenehno v temi. Za zadovoljevanje njihovih vedenjskih in fizioloških potreb je treba poskrbeti, ob upoštevanju različnih podnebnih sprememb v državah članicah, za primerno naravno ali umetno osvetlitev; slednja mora delovati najmanj toliko, kolikor traja obdobje naravne svetlobe, ki je navadno na voljo med 9. in 17. uro. Poleg tega mora biti na voljo dovolj močna primerna osvetlitev (pritrjena ali prenosna), ki omogoča preverjanje telet kadarkoli. 6. Lastnik ali oseba, ki je odgovorna za živali, vsa teleta v hlevski reji pregleda najmanj dvakrat na dan, teleta v pašni reji pa najmanj enkrat na prvega odstavka 15. člena, 18. člen, 19. člen, 20. člen, prvi do četrti odstavek 21. člena, peti odstavek 21. člena, šesti in sedmi odstavek 21. člena, osmi odstavek 21. člena, deveti odstavek 21. člena, prvi odstavek 9. člena, Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): peti odstavek 9. člena Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 16. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic Električna napeljava mora biti nameščena in električno orodje montirano v skladu s predpisi. Teleta v objektih ne smejo biti v stalni temi. Zagotovljena mora biti zadovoljiva naravna ali umetna osvetlitev v jakosti najmanj 80 lx. V primeru umetne osvetlitve mora ta ustrezati najmanj naravni osvetlitvi od 9. do 17. ure. Vsa teleta v objektu morajo biti vsaj dvakrat dnevno pod kontrolo skrbnika. Vsa teleta, ki so nameščena izven objekta, morajo biti vsaj enkrat 66. Električna napeljava je urejena tako, da preboj elektrike na žival ni mogoč (preprečeni elektrošoki). 67. V primeru naravne osvetlitve predstavljajo 1/20 talne površine odprtine v steni (okna in vrata). V primeru umetne osvetlitve je zagotovljenih 11W/m 2 Osvetlitev v slednjem primeru ustreza naravni osvetlitvi od 9. do 17. ure. 68. Vsa teleta v objektu so vsaj dvakrat dnevno pod kontrolo skrbnika. Vsa teleta, ki so nameščena izven objekta, 5 20 20

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 951 dan. Teleta, ki kažejo znake bolezni ali poškodbe, se takoj ustrezno zdravijo, pri čemer se za vsako tele, ki se na oskrbo skrbnika ne odziva, čim prej pokliče veterinarja. Kadar je to potrebno, se bolna ali poškodovana teleta izolirajo v primernih prostorih s suhim in udobnim nastiljem. 8. Telet se ne sme privezovati, razen telet v skupni hlevski reji, ki so lahko med pitjem mleka ali mlečnih nadomestkov privezana za največ eno uro. Priprave za privez na teletih ne smejo povzročati poškodb in se morajo redno pregledovati in po potrebi naravnati, tako da se udobno prilegajo telesu. Vsaka priprava za privez mora biti narejena tako, da se tele ne more zadušiti ali poškodovati in da teletu omogoča gibanje v skladu s točko 7. 9. Namestitveni objekti, boksi, oprema in pripomočki za teleta morajo biti ustrezno čiščeni in razkuženi, da se prepreči okužba prek njih in kopičenje organizmov, ki prenašajo bolezni. Iztrebke, urin ter nepojedeno ali raztreseno krmo je treba čim pogosteje odstranjevati, da se čim bolj zmanjša smrad in prepreči zbiranje muh ali glodalcev. 10. Tla morajo biti gladka, toda ne spolzka, da se teleta ne poškodujejo, in zasnovana tako, da ne morejo povzročiti poškodb ali bolečin (41/03, 117/04, 122/07): 17. člen, 6. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 18. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 19. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic dnevno pod kontrolo skrbnika. Bolne, poškodovane in onemogle živali morajo biti takoj ustrezno oskrbljene, tako da se prepreči njihovo nepotrebno trpljenje. Zagotovljena mora biti ustrezna ločena namestitev bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali. Skrbnik živali mora pravočasno zahtevati veterinarsko pomoč in oskrbo bolnih ali poškodovanih živali, veterinarsko pomoč pri porodih, kadar je potrebna, ter ustrezno nego bolnih, poškodovanih in onemoglih živali. Telet se praviloma ne sme privezovati. Privezovanje je dopustno v času napajanja z mlekom ali mlečnim nadomestkom, vendar ne več kot eno uro. Privezi teletom ne smejo povzročati poškodb in pretiranega zategovanja, dopuščati morajo nemoteno vstajanje, leganje, stanje, ležanje in nego telesa. Priveze je treba redno pregledovati. Bokse, opremo in posodo, ki se uporabljajo za teleta, je treba redno čistiti in razkuževati. Blato, urin ter polito ali raztreseno krmo je treba redno odstranjevati Tla morajo biti takšna, da teletom ne povzročajo poškodb, bolezni in neugodja. Vsa teleta morajo imeti ves čas neomejen dostop do ležišča, ki mora so vsaj enkrat dnevno pod kontrolo skrbnika. Zagotovljena mora biti ločena namestitev bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali v boksih z nastiljem. 69. Telet se ne privezuje. (V času napajanja je dovoljeno teleta privezati ali fiksirati s samolovilnimi krmilnimi pregradami, vendar ne več kot 1 uro.) 70. Bokse, opremo in posodo, ki se uporablja za teleta, se redno čisti. Blato, urin ter polito ali raztreseno krmo se redno odstranjuje. Navedeno se izvaja skladno z načinom reje. 71. Vsem teletom, mlajšim od 2 tednov, je zagotovljen nastil. V letih od 2007 do 2009 0 od leta 2010 20 10 50

Stran 952 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije teletom, ki na njih stojijo ali ležijo. Ustrezati morajo velikosti in masi telet ter imeti trdno, ravno in stabilno površino. Ležišče mora biti udobno, čisto in imeti primerne odtoke ter ne sme škodljivo vplivati na teleta. Vsem teletom, mlajšim od dveh tednov, je treba zagotoviti primerno steljo. 11. Z namenom spodbujanja zdravja in dobrega počutja se vsem teletom zagotovi ustrezna prehrana, prilagojena njihovi starosti, telesni masi ter vedenjskim in fiziološkim potrebam. V ta namen krma za teleta vsebuje zadostne količine železa, ki zagotavlja, da znaša povprečna vrednost krvnega hemoglobina najmanj 4,5 mmol/l, vsakemu teletu, starejšemu od dveh tednov, pa se zagotovi najmanjši dnevni obrok vlakninaste krme, ki se za teleta, stara od osem do dvajset tednov, poveča za 50 g do 250 g na dan. Teletom se ne sme natikati nagobčnikov. 12. Vsa teleta se morajo krmiti najmanj dvakrat na dan. Če so teleta nastanjena v skupinah in se ne krmijo po želji ali prek avtomatskega sistema za krmljenje, mora imeti vsako tele dostop do krme sočasno kot druga v skupini. 13. Vsa teleta, starejša od dveh tednov, morajo imeti dostop do zadostne količine sveže vode ali pa potrebe po napajanju zadostiti s pitjem drugih tekočin. Vendar pa se teletom, ki so izpostavljena visokim temperaturam ali ki so bolna, zagotovi stalen dostop do sveže pitne vode. 14. Oprema za krmljenje in napajanje mora biti načrtovana, (41/03, 117/04, 122/07): 20. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): prvi do četrti Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): odstavek 21. člena Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): peti odstavek 21. člena Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): šesti in sedmi odstavek 21. člena Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih biti udobno, čisto, suho in ne sme škodljivo vplivati na teleta. Vsem teletom, mlajšim od 2 tednov, je treba zagotoviti primeren čist, suh in zdravju telet neškodljiv nastil. Teletom se mora zagotoviti ustrezna prehrana, primerna njihovi starosti, telesni teži ter etološkim in fiziološkim potrebam. Krma za teleta mora vsebovati dovolj železa, ki zagotavlja povprečno stopnjo krvnega hemoglobina najmanj 4,5 mmol/l. Teleta, starejša od dveh tednov, morajo imeti ponujeno mrvo primerne kakovosti tako, da jo lahko zauživajo, kadar želijo; količina mrve se zvišuje od 50g do 250g na dan za teleta od 8. do 20. tedna starosti. (4) Teletom je prepovedano natikati nagobčnike. Vsa teleta morajo biti krmljena najmanj dvakrat dnevno. V skupinski reji in pri restriktivnem krmljenju brez elektronskih krmilnih postaj morajo imeti vsa teleta istočasno nemoten dostop do krme. Vsa teleta morajo imeti dostop do sveže in čiste pitne vode v zadostnih količinah ali pa morajo biti njihove potrebe po tekočini zadovoljene s pomočjo drugih, za napajanje primernih tekočin. Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena, 72. Teleta od vsaj 8. tedna dalje imajo na razpolago zadostne količine strukturne krme. 73. Vsa teleta so krmljena najmanj dvakrat dnevno. V skupinski reji in pri restriktivnem krmljenju brez elektronskih krmilnih postaj imajo vsa teleta istočasno nemoten dostop do krme. 74. Vsa teleta imajo dostop do sveže in čiste pitne vode v zadostnih količinah ali pa zadovoljijo potrebe po tekočini s pomočjo drugih, za napajanje primernih tekočin. 10 10 10

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 953 konstruirana, nameščena in vzdrževana tako, da se čim bolj zmanjša kontaminacija krme in vode za teleta. 15. Vsako tele prejme kolostrum čim prej po rojstvu in v vsakem primeru v prvih šestih urah življenja. živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): osmi odstavek 21. člena Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): deveti odstavek 21. člena nameščena in zaščitena tako, da je kontaminacija vode in krme minimalna. Vsako tele mora prejeti goveji kolostrum čimprej po rojstvu, vsekakor pa v prvih šestih urah življenja.

Stran 954 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije XVII. Standard za ugodno počutje prašičev PREDPIS EU ZAHTEVE Zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti DIREKTIVA SVETA z dne 19. novembra 1991 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (91/630/EGS) Člen 3 Države članice zagotovijo da: 1. vsa gospodarstva izpolnjujejo naslednje zahteve: (a) vsakemu tekaču ali pitancu, ki živi v skupini, razen mladicam po osemenitvi in svinjam, mora biti na voljo neovirana talna površina, ki meri najmanj: živa masa, kg m2 do 10 0,15 nad 10 do 20 0,20 nad 20 do 30 0,30 nad 30 do 50 0,40 nad 50 do 85 0,55 nad 85 do 110 0,65 nad 110 1,00 NACIONALNI PREDPIS Nacionalni predpisi Republike Slovenje, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 22. člen, prvi in drugi odstavek 33. člena, sedmi do deveti odstavek 33. člena (b) skupna neovirana talna površina, ki je na voljo vsaki mladici po osemenitvi in vsaki svinji, kadar so mladice in/ali svinje v istih skupinah, mora meriti najmanj 1,64 m2 oziroma 2,25 m2. Če so živali nastanjene v skupinah z manj kot 6 živalmi, mora biti neovirana talna površina večja za 10 %. Če so živali nastanjene v skupinah s 40 ali več živalmi, je lahko neovirana površina manjša za 10 %. 2. površine izpolnjujejo naslednje zahteve: (a) za mladice po osemenitvi in breje svinje: na celotnem delu talne površine iz 1(b), ki meri najmanj 0,95 m2 za mladico in najmanj IZVAJANJE ZAHTEV Izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva Minimalna talna površina, ki jo mora imeti vsak tekač ali pitanec v skupini, razen mladice po osemenitvi in svinje, je: Teža (kg) m 2 do 10.. 0,15 10-20.. 0,20 20-30.. 0,30 30-50.. 0,40 50-85.. 0,55 85-110.. 0,65 več kot 110 1,00 Minimalna talna površina za živali v skupini mora biti na mladico po osemenitvi 1,64 m 2, na svinjo pa 2,25 m 2. Če je v skupini 5 ali manj živali, mora biti talna površina na žival večja za 10%. Če je v skupini 40 ali več živali, je lahko talna površina na žival manjša za 10%. Za breje živali mora biti minimalna površina polnih tal 0,95 m 2 na mladico in 1,30 m 2 na svinjo. Največ 15 % te površine lahko predstavljajo drenažne odprtine. Če se uporabljajo betonske rešetke za prašiče v skupini, mora biti: a) maksimalna širina rež med rešetkami: Kategorija Maksimalna ZAHTEVE Zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor 75. Zagotovljena je minimalna predpisana površina. (velja za novozgrajene in obnovljene hleve; za obstoječe hleve ta standard začne veljati leta 2013) 76. Maksimalna širina rež in minimalna širina rešetk ustrezata predpisanim dimenzijam. (velja za novozgrajene in obnovljene hleve; za STOPNJA KRŠITVE Kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno 10 če je odstopanje 10% 20 10% < odstopanje 30 % 50 30 % < odstopanje 50 % 100 odstopanje >50 % 10

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 955 1,3 m2 za svinjo, morajo biti polna tla, pri katerih je lahko največ 15 % namenjenih drenažnim odprtinam; (b) kadar se betonske rešetke uporabljajo za prašiče v skupinah, (i) največja širina rež med rešetkami ne sme presegati: 11 mm za pujske, 14 mm za odstavljence, 18 mm za pitance, 20 mm za mladice po parjenju in svinje; (ii) mora širina rešetke znašati najmanj: 50 mm za pujske in odstavljence ter 80 mm za pitance, mladice po osemenitvi in svinje; 3. gradnja ali predelava objektov, v katerih so svinje in mladice privezane, je prepovedana. Od 1. januarja 2006 dalje je privezovanje svinj in mladic prepovedano; 4) (a) svinje in mladice se v obdobju od 4 tednov po parjenju do 1 tedna pred predvideno prasitvijo redijo v skupinah. Stranice boksa, v katerem je nastanjena skupina, morajo biti daljše od 2,8 m. Če je v skupini manj kot 6 živali, morajo biti stranice boksa, v kateri je nastanjena skupina, daljše od 2,4 m; (b) z odstopanjem od določb iz (a) so lahko svinje in mladice, ki se redijo na gospodarstvih z manj kot 10 svinjami, v obdobju iz (a) prašičev širina rež (mm) Pujski 11 Tekači 14 Pitanci 18 Mladice in svinje 20 b) minimalna širina rešetk: Kategorija prašičev Maksimalna širina rešetk (mm) Pujski in tekači 50 Pitanci, mladice 80 in svinje Gradnja in ureditev objektov, v katerih so svinje in mladice privezane, sta prepovedani. Prepovedano je privezovanje svinj in mladic. Svinje in mladice morajo biti v času od 4 tednov po osemenitvi do 1 tedna pred pričakovano prasitvijo nameščene v skupine. Stranice boksa, v katerem je skupina 6 ali več živali, morajo biti daljše od 2,8 m. Stranice boksa, v katerem je nameščenih 5 ali manj živali, morajo biti daljše od 2,4 m. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so na gospodarstvih z manj kot 10 svinjami in mladicami živali v času od 4 tednov po osemenitvi do 1 tedna pred pričakovano prasitvijo lahko tudi v individualnih boksih, v katerih imajo dovolj prostora za obračanje. Treba je skrbeti, da med živalmi v obstoječe hleve ta standard začne veljati leta 2013) 77. Svinje in mladice niso privezane. 78. Svinje in mladice so v času od 4 tednov po osemenitvi do 1 tedna pred pričakovano prasitvijo nameščene v skupine. Velikost boksov ustreza predpisanim zahtevam. Na gospodarstvih z manj kot 10 svinjami in mladicami so lahko živali tudi v individualnih boksih, v katerih imajo dovolj prostora za obračanje. 50 10

Stran 956 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije nastanjene individualno, pod pogojem, da se v boksih lahko neovirano obračajo; 5. brez poseganja v zahteve iz Priloge se svinjam in mladicam omogoči trajen dostop do materiala, s katerim se lahko ukvarjajo in ki izpolnjuje vsaj ustrezne zahteve iz Priloge; 6. krmljenje svinj in mladic v skupinah mora potekati na način, ki vsaki živali zagotovi zadostno količino krme, tudi če se zanjo hkrati potegujejo druge živali; 7. za potešitev lakote in potrebe po žvečenju morajo vse breje svinje in mladice dobiti zadostno količino voluminozne ali visoko vlakninaste krme in visoko energetske krme; 8. prašiči, ki morajo živeti v skupinah, močno agresivni prašiči, prašiči, ki so jih napadli drugi prašiči ter bolni ali poškodovani prašiči so lahko začasno nastanjeni v individualnih boksih. V tem primeru individualni boks živali omogoča neovirano obračanje, če to ni v nasprotju s posebnimi veterinarskimi nasveti; Člen 4 1. Države članice zagotovijo, da pogoji za rejo prašičev ustrezajo splošnim določbam, določenim v Prilogi. Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic skupini ne prihaja do medsebojnega agresivnega vedenja. Vsi prašiči morajo imeti na voljo slamo ali drug material oziroma predmete za zadostitev njihovih etoloških potreb in s tem preprečevanje grizenja repov in drugih motenj v obnašanju. Prašiče je treba krmiti najmanj enkrat dnevno. V skupinski reji in restriktivnem krmljenju brez elektronskih krmilnih postaj morajo imeti vse živali istočasen dostop do krme. Živalim je treba pokladati zadostno količino krme. Vse breje živali morajo imeti dovolj krme z visokim deležem surove vlaknine kot tudi dovolj močnih krmil, da bi se nasitile in zadovoljile potrebo po žvečenju. Prašiče, ki so pretirano agresivni do drugih ali so pretirano izpostavljeni agresiji drugih, je treba odstraniti iz skupine ter jih začasno namestiti v individualne bokse. V tem primeru morajo biti boksi tako veliki, da se lahko prašič nemoteno obrača, vstaja in lega. Prašiči v objektih ne smejo biti stalno v temi. Zagotovljena mora biti minimalna osvetlitev 40 lx najmanj 8 ur dnevno. Na voljo mora biti stalen dovolj močen vir svetlobe, tako da je ob vsakem času (velja za novozgrajene in obnovljene hleve; za obstoječe hleve ta standard začne veljati leta 2013) 79. Vsi prašiči imajo na voljo primeren material oziroma predmete za zadostitev njihovih etoloških potreb, skladno z načinom reje. 80. Prašiče se krmi najmanj enkrat dnevno. V skupinski reji, kjer je krmljenje količinsko omejeno, imajo vse živali istočasen dostop do krme. 81. Zagotovljena je minimalna osvetlitev 40 lux (5.7 W/m 2 ) najmanj 8 ur dnevno. 50 50 10

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 957 Vendar pa do 30. junija 1995 pristojni organi držav članic lahko odobrijo odstopanje od odstavkov 3, 5, 8 in 11 poglavja I. PRILOGA POGLAVJE I SPLOŠNI POGOJI Poleg ustreznih določb Priloge k Direktivi 98/58/ES se uporabljajo naslednje zahteve: 2. Prašiči morajo biti najmanj osem ur na dan nastanjeni pri svetlobi z močjo najmanj 40 luksov. 3. Prostori za prašiče morajo biti zgrajeni tako, da živalim omogočajo: dostop do ležišča, ki je primerno glede velikosti in temperature ter čisto in opremljeno z ustreznim sistemom odvajanja, tako da lahko vse živali ležijo istočasno, da lahko ležijo in normalno vstajajo, da lahko vidijo druge prašiče, pri čemer so lahko v tednu pred načrtovano prasitvijo in med prasitvijo svinje in mladice ločene od sovrstnikov. 8. Vsi posegi, ki se ne opravljajo za terapevtske ali diagnostične namene ali ki niso namenjeni označevanju prašičev v skladu z ustrezno zakonodajo, ki pri živalih povzročijo poškodbo ali izgubo občutljivega dela telesa ali (41/03, 117/04, 122/07): 23. člen, 26. člen, 29. člen, 30. člen, 30a člen, 31. člen, 32. člen, 33. člen, 34. člen, 35. člen, 23. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): drugi do peti odstavek 29. člena Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 30a člen možen pregled prašičev. Tla morajo biti takšna, da živalim ne povzročajo poškodb, bolezni in neugodja. Ustrezati morajo velikosti in teži živali. Vsi prašiči morajo imeti dostop do ležišča, ki mora biti udobno, čisto, suho in ne sme škodljivo vplivati na njih. Biti mora dovolj prostora, da lahko vsi prašiči istočasno ležijo, normalno vstajajo in legajo. Na prašičih je prepovedano izvajati posege, ki se ne izvajajo v terapevtske ali diagnostične namene ali niso namenjeni označevanju prašičev v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo prašičev, in pri živalih povzročijo poškodbo ali 82. Kastracija se opravlja do 7 dneva starosti. Po 7 dnevu kastracijo opravlja veterinar z uporabo anestezije ali dodatne dolgotrajne analgezije. 50

Stran 958 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije spremembo zgradbe kosti, so prepovedani, razen: enakomernega skrajšanja podočnikov z brušenjem ali ščipanjem pri pujskih, ki niso stari več kot sedem dni, pri čemer se mora oblikovati nepoškodovana gladka površina; pri merjascih se lahko čekani skrajšajo, kjer je to potrebno zaradi preprečevanja poškodb pri drugih živali ali zaradi varnosti, krajšanje dela repa, kastracije samcev na način, ki ne vključuje pretrganja tkiva, nameščanja nosnih obročev samo pri živalih, ki se redijo na prostem, in v skladu z nacionalno zakonodajo. Krajšanje repa in krajšanje podočnikov se ne smeta opravljati rutinsko, temveč samo takrat, kadar se lahko dokaže, da so na seskih svinj ali na uhljih ali repih drugih prašičev nastale poškodbe. Pred izvajanjem takšnih posegov se sprejmejo drugi ukrepi za preprečevanje grizenja repov in drugih vedenjskih motenj, pri čemer se upoštevata okolje in gostota živali. Zaradi tega se morajo neprimerne bivalne razmere nastanitve ali sistemi reje spremeniti. Vse zgoraj navedene posege lahko opravi samo veterinar ali skladno s členom 5 te direktive usposobljena oseba z izkušnjami pri opravljanju takšnih posegov z ustreznimi sredstvi in pod ustreznimi higienskimi pogoji. Kastracijo ali krajšanje repov pri pujskih, starih več kot sedem dni, lahko opravi samo veterinar z uporabo anestezije ali dodatne dolgotrajne analgezije. izgubo občutljivega dela telesa ali spremembo zgradbe kosti. Dovoljeno je enakomerno krajšanje podočnikov pri pujskih, ki niso starejši kot sedem dni in pri merjascih, če je to potrebno zaradi preprečevanja poškodb drugih živali in osebja. Dovoljeno je krajšanje dela repa in kastracija samcev na način, ki ne vključuje trganja tkiva. Dovoljeno je nameščanje nosnih obročev pri živalih, ki se redijo na prostem. Krajšanje podočnikov in krajšanje dela repa se lahko opravlja samo v primerih, ko so na seskih svinj ali na uhljih oziroma repih drugih prašičev nastale poškodbe. Pred izvajanjem takšnih posegov, mora skrbnik sprejeti druge ukrepe za zmanjševanje agresivnosti med živalmi, pri čemer naj upošteva okolje in gostoto naseljenosti. Naštete posege (krajšanje zob in dela repa, kastracija, nameščanje nosnih obročev) lahko opravi samo veterinar oziroma druga oseba v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo. Pri prašičih, ki so starejši od sedmih dni, je dovoljeno opravljati le krajšanje repov in kastracijo, vendar jih lahko opravlja le veterinar z uporabo anestezije ali dodatne dolgotrajne analgezije. 83. Krajšanje repov se opravlja pri sesnih do starosti 7 dni. Pri starejših živalih, opravlja to le veterinar. Krajšanje repov se ne opravlja rutinsko. Brušenje ali ščipanje zob pri prašičih za pitanje se opravlja do 7. dneva starosti. leta 2009 5 leta 2010 10 leta 2011 50

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 959 POGLAVJE II POSEBNE DOLOČBE ZA RAZLIČNE KATEGORIJE PRAŠIČEV A. MERJASCI Boksi za merjasce morajo biti postavljeni in zgrajeni tako, da se v njih merjasec lahko obrača ter sliši, voha in vidi druge prašiče. Odraslemu merjascu mora biti na voljo neovirana površina, ki meri najmanj 6 m2. Če se boksi uporabljajo tudi za pripust, mora površina, ki je na voljo odraslemu merjascu, meriti najmanj 10 m2, boks pa ne sme imeti ovir. Od 1. januarja 2003 dalje velja ta določba za vsa na novo zgrajena ali obnovljena gospodarstva ali gospodarstva, ki se bodo po tem datumu uporabljala prvič. Od 1. januarja 2005 velja ta določba za vsa gospodarstva. B. SVINJE IN MLADICE 1. Sprejmejo se ukrepi za zmanjšanje agresivnosti v skupinah. 2. Če je potrebno, se morajo breje svinje in mladice tretirati pred zunanjimi in notranjimi zajedavci. Če so nastanjene v prasitvenih boksih, je treba breje svinje in mladice temeljito očistiti. 3. V tednu pred predvideno prasitvijo morajo svinje in mladice dobiti na razpolago zadostne količine ustreznega materiala za izdelavo gnezda, razen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 32. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): tretji do šesti odstavek 33. člena, 26. člen 2. Posebni pogoji za različne kategorije prašičev Boksi za merjasce morajo biti nameščeni in zgrajeni tako, da se lahko merjasci obračajo, slišijo, vohajo in vidijo ostale prašiče. Na voljo morajo imeti čist, primerno suh in udoben prostor za ležanje. Talna površina boksa za odraslega merjasca mora biti najmanj 6 m 2. Če je boks za merjasce namenjen tudi za pripust, mora biti talna površina boksa za odraslega merjasca najmanj 10 m 2. Treba je skrbeti, da med živalmi v skupini ne prihaja do medsebojnega agresivnega vedenja. Brejim svinjam in mladicam se mora, če je to potrebno, odpraviti zunanje in notranje zajedavce. Breje svinje in mladice je treba pred namestitvijo v prasitvene bokse temeljito očistiti. Na voljo morajo imeti čist, primerno suh in udoben prostor za počitek ter primeren material za gradnjo gnezda, če to ni onemogočeno zaradi sistema perforiranih tal in gnojevke. 84. Talna površina boksa za odraslega merjasca je najmanj 6 m 2 ali 10 m 2 če se boks uporablja tudi za pripust. 85. Svinje imajo v tednu pred prasitvijo na voljo material (slamo) za gradnjo gnezda, razen če uporabe materiala ne dopušča način reje 10 če je odstopanje 10% 50 če je odstopanje > 10% 50

Stran 960 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije kadar to zaradi sistema za odvajanje gnojevke, ki se uporablja na obratu, ni tehnično izvedljivo. 4. Za svinjo ali mladico mora biti neoviran prostor, ki omogoča lažji potek naravne prasitve ali prasitve, pri kateri je potrebna pomoč. 5. Prasitveni boksi, v katerih se svinje lahko prosto gibljejo, morajo omogočati zaščito pujskov, na primer z zaščitnimi rešetkami. C. SESNI PUJSKI 1. Del celotne površine tal, ki živalim omogoča, da lahko ležijo istočasno, mora biti poln ali prekrit z blazino, slamo ali drugim primernim materialom 2. Kadar se uporablja prasitveni boks, morajo imeti pujski dovolj prostora, da lahko sesajo brez težav.. 3. Sesni pujski, mlajši od 28 dni, ne smejo biti odstavljeni od svinje, razen kadar bi nadaljnje sesanje škodljivo vplivalo na dobro počutje ali zdravje svinje ali pujska. Vendar pa se lahko sesni pujski odstavijo do sedem dni prej, če se premestijo v posebne prostore, ki se pred nastanitvijo nove skupine izpraznijo, temeljito očistijo in razkužijo ter so ločeni od prostorov, v katerih se nahajajo svinje, z namenom zmanjševanja možnosti prenosa bolezni na pujske. D. TEKAČI IN PITANCI 1. Če se prašiči redijo v skupinah, se morajo sprejeti ukrepi za preprečevanje medsebojnih spopadov, ki presegajo mero Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 34. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic Za ležiščem vsake breje svinje ali mladice mora biti na razpolago dovolj velik prostor, ki omogoča nemoteno prasitev ali pomoč pri prasitvi. Prasitveni boksi morajo imeti pregrado, ki ločuje gnezdo od preostalega dela boksa. Tla v gnezdu morajo biti polna (neperforirana). Če so tla v gnezdu perforirana, morajo biti pokrita z blazino, slamo ali drugim primernim materialom. Vsi pujski morajo imeti možnost istočasnega počivanja. Pri ukleščenih svinjah morajo imeti pujski možnost, da nemoteno sesajo. Pujske je dovoljeno odstavljati po 28. dnevu starosti. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je pujske dovoljeno odstaviti tudi do 7 dni prej, če so preseljeni v očiščena in razkužena vzrejališča, ločena od objektov za svinje. Izjemoma je odstavitev dovoljena tudi prej, če je to potrebno zaradi dobrega počutja ali zdravja živali. Tekače je treba namestiti v skupine čimprej po odstavitvi. Tekači in pitanci morajo biti nameščeni v stabilnih skupinah s čim manj mešanja. Če je treba prašiče, ki se ne poznajo, združiti (sistem perforiranih tal in sistem odgnojevanja). 86. Ležišče breje svinje ali mladice je dovolj veliko, da omogoča nemoteno prasitev ali pomoč pri prasitvi. V prasitvenih boksih je pujskom zagotovljena možnost umika. 87. Tla v gnezdu so polna (neperforirana). Če so perforirana, so pokrita z blazino, slamo ali drugim primernim materialom. Vsi pujski imajo možnost istočasnega počivanja. Pri ukleščenih svinjah imajo pujski možnost, da nemoteno sesajo. Pujski se ne odstavljajo pred 21 dnem starosti razen iz zdravstvenih razlogov in razlogov dobrega počutja. 89. Rejec zna preprečiti agresivnost med prašiči (tekači in pitanci) z vzpostavitvijo stabilnih socialnih skupin. Prašičev 10 5 50

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 961 normalnega vedenja. 2. Prašiči morajo biti nastanjeni v skupinah, ki se, kolikor je mogoče, med seboj ne mešajo. Če se morajo prašiči, ki se ne poznajo, združiti v skupino, se mora to zgoditi v kar se da zgodnji starosti, po možnosti najkasneje v enem tednu po odstavitvi. Kadar se skupine prašičev mešajo, se jim na primeren način omogoči, da se lahko umaknejo in skrijejo pred drugimi prašiči. 3. Ob znakih hudih spopadov med prašiči se nemudoma preučijo vzroki zanje in sprejmejo ustrezni ukrepi, kot na primer zagotovitev zadostne količine slame ali drugih materialov, ki jih živali lahko raziskujejo. Ogrožene živali ali posamezne agresivne živali se ločijo od skupine. 4. Uporaba pomirjeval z namenom lažjega prilagajanja živali na življenje v skupini se dovoli samo v izjemnih primerih in po posvetovanju z veterinarjem. (41/03, 117/04, 122/07): 35. člen, 26. člen v skupino, je treba to storiti čim prej, najbolje v roku 7 dni po odstavitvi. V teh primerih je treba vsem prašičem na primeren način omogočiti, da se lahko umaknejo in skrijejo pred drugimi prašiči. Pri reji prašičev v skupinah je treba z ustreznimi ukrepi preprečiti medsebojne spopade, ki presegajo mero normalnega vedenja. Prašiče, ki so pretirano agresivni do drugih ali so pretirano izpostavljeni agresiji drugih, je treba odstraniti iz skupine ter jih začasno namestiti v individualne bokse. V tem primeru morajo biti boksi tako veliki, da se prašič lahko nemoteno obrača, vstaja in lega. Uporaba pomirjeval z namenom lajšanja prilagoditve tekačev in pitancev reji v skupini se uporablja samo izjemoma, če veterinar presodi, da je uporaba pomirjeval upravičena. iz različnih socialnih skupin ne meša med seboj. Če se pojavi agresivnost, zna rejec oceniti in ločiti iz skupine poškodovane in napadane prašiče, predvsem pa tiste, ki so agresivni napadajo.

Stran 962 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije XVIII. Standard za ugodno počutje rejnih živali PREDPIS EU ZAHTEVE Zahteve iz predpisov EU, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali Člen 4 Države članice zagotovijo, da so pogoji, pod katerimi se živali (razen rib, plazilcev ali dvoživk) ob upoštevanju njihove vrste, stopnje razvoja, prilagoditve in udomačenosti ter fizioloških in etoloških potreb vzrejajo ali redijo v skladu z obstoječo prakso in znanstvenimi dognanji, usklajeni z določbami iz te priloge. NACIONALNI PREDPIS Nacionalni predpisi Republike Slovenje, ki povzemajo zahteve iz predpisov EU Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. člen IZVAJANJE ZAHTEV Izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega gospodarstva PRILOGA Osebje 1. Za živali skrbi dovolj številno osebje, ki ima za to potrebne sposobnosti, znanje in strokovno usposobljenost. 4. člen Za živali mora skrbeti primerno število ljudi z ustreznim znanjem, spretnostjo ter odgovornim odnosom do živali. Pregledi 2. Vse živali v sistemih reje, v katerem je njihovo dobro počutje odvisno od pogoste človeške oskrbe, se pregledajo najmanj enkrat na dan. Živali v drugih sistemih se pregledajo v takšnih časovnih presledkih, da se prepreči vsakršno trpljenje živali. 3. Na voljo je ustrezna razsvetljava (nameščena ali prenosna), da se lahko kadar koli opravijo temeljiti pregledi živali. 4. Za vsako žival, ki kaže znake bolezni ali poškodbe, je treba 5. 6. člen Vse rejne in hišne živali morajo biti vsaj enkrat dnevno pod rednim nadzorstvom oskrbovalcev. Skrbnik mora živali pregledati vsaj enkrat dnevno oziroma tako pogosto, da se prepreči vsakršno trpljenje živali. 5. 6. člen Zagotovljeni morajo biti pogoji za vse potrebne preglede, vključno z zadostno osvetlitvijo objekta, tako da je možno opraviti pregled živali ob vsakem času. Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih Bolne, poškodovane in onemogle živali morajo biti takoj ustrezno ZAHTEVE Zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor 90. Na kmetijskem gospodarstvu je določena odgovorna oseba za ustrezno oskrbo živali, ki so vsaj enkrat dnevno pod njenim rednim nadzorom. (ne velja za teleta in prašiče) 91. Bolne, poškodovane in onemogle živali se takoj STOPNJA KRŠITVE Kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražene z oceno 10 50

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 963 nemudoma ustrezno poskrbeti in če se žival na takšno oskrbo ne odziva, je treba čim prej poiskati nasvet veterinarja. Kadar je to potrebno, se bolne ali poškodovane živali izolirajo v primernih prostorih s suhim in udobnim nastiljem. Vodenje evidence 5. Lastnik ali rejec živali vodi evidenco o zdravljenju in o številu smrtnih primerov, odkritih pri vsakem pregledu. Če je treba enake podatke hraniti v druge namene, ti prav tako zadoščajo za namene te direktive. 6. Takšni podatki se hranijo vsaj tri leta in so na voljo pristojnemu organu med izvajanjem inšpekcijskega pregleda ali če se jih drugače zahteva. Svoboda gibanja 7. Ob upoštevanju vrste živali in v skladu s pridobljenimi izkušnjami in znanstvenimi dognanji se svobodnega gibanja živali ne sme omejevati na način, pri katerem bi se povzročilo nepotrebno trpljenje ali poškodbe živali. Če je žival stalno ali redno privezana ali zaprta, ji je treba glede na pridobljene izkušnje in živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 5. 6. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 7. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 7. člen 8. člen oskrbljene, tako da se prepreči njihovo nepotrebno trpljenje. Zagotovljena mora biti ustrezna ločena namestitev bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali v primernih prostorih s suhim in udobnim nastiljem. Skrbnik živali mora pravočasno zahtevati veterinarsko pomoč in oskrbo bolnih ali poškodovanih živali, veterinarsko pomoč pri porodih, kadar je potrebna, ter ustrezno nego bolnih, poškodovanih in onemoglih živali. Skrbnik živali mora na gospodarstvu voditi dnevnik v skladu s predpisom, ki ureja izjemno uporabo zdravil za zdravljenje živali in evidence o zdravljenju živali, redno pa mora vpisovati tudi pogine živali. Dnevnik iz prejšnjega odstavka mora skrbnik živali hraniti najmanj pet let od zadnjega vpisa ter ga je dolžan na zahtevo predložiti pristojnemu inšpektorju na vpogled. 8. člen pravilnika (1) Živalim mora biti zagotovljena svoboda gibanja, primerna njihovi vrsti, pasmi, starosti, stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, ki preprečuje nepotrebno trpljenje ali poškodbe živali. ustrezno oskrbijo in če je potrebno ločeno namestijo v prostorih ali primernih mestih s suhim in udobnim nastiljem. (ne velja za teleta) 92. Skrbnik živali vodi dnevnik veterinarskih posegov v skladu s predpisom, ki ureja izjemno uporabo zdravil za zdravljenje živali in evidence o zdravljenju živali ter redno vpisuje pogine živali. 93. Dnevnik veterinarskih posegov skrbnik živali hrani najmanj 3 leta od zadnjega vpisa za potrebe te uredbe. 94. Živalim je zagotovljena primerna svoboda gibanja, če so razmere v boksu vsaj takšne, da nemoteno legajo, vstajajo, se obračajo in nemoteno opravljajo fiziološke potrebe v skladu z načinom reje. Če so privezane, privezi omogočajo nemoteno leganje in vstajanje in niso pretesni. 10 5 50

Stran 964 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije znanstvena dognanja dati dovolj prostora v skladu z njenimi fiziološkimi in etološkimi potrebami. Objekti in prostori za nastanitev 8. Materiali, ki se uporabljajo za gradnjo objektov in prostorov za nastanitev ter zlasti hlevov in opreme, s katerimi lahko pridejo živali v stik, ne smejo biti škodljivi za živali in morajo biti takšni, da se jih da temeljito očistiti in razkužiti. 9. Nastanitev in pribor za zavarovanje živali se zgradita in vzdržujeta tako, da ni ostrih robov ali izbočenih delov, ki bi lahko poškodovali živali. 10. Kroženje zraka, koncentracijo prahu v zraku, temperaturo, relativno vlažnost zraka in koncentracije plina je treba ohranjati v mejah, ki ne škodijo živalim. 11. Živali v stavbah ne smejo biti nastanjene niti v stalni temi niti nenehno pod umetno razsvetljavo brez ustrezne prekinitve. Če naravna svetloba, ki je na voljo, ne zadošča fiziološkim in etološkim potrebam živali, se zagotovi ustrezna umetna razsvetljava. Živali nastanjene izven objektov 12. Živali, ki niso nastanjene v zgradbah, se, kadar je potrebno in mogoče, zavarujejo pred neugodnimi vremenskimi vplivi, plenilci in tveganji za njihovo Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 9. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 9. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 9. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 10. člen (2) Če je žival stalno ali redno privezana ali zaprta, ji je treba dati dovolj prostora v skladu z njenimi fiziološkimi in etološkimi potrebami. Materiali za gradnjo objektov, boksov in opreme, s katerimi pridejo živali v stik, ne smejo biti škodljivi za živali. Biti morajo dovolj odporni in primerni za enostavno čiščenje in razkuževanje. Objekti in oprema morajo biti urejeni tako, da ne poškodujejo živali. Toplota, vlažnost, kroženje zraka, zračenje, koncentracija plinov, higiena in intenzivnost hrupa v prostorih, kjer so živali, morajo ustrezati njihovi vrsti in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter predpisanim higienskim pogojem. Živali v objektih ne smejo biti stalno v temi. Kjer ni dovolj naravne svetlobe, mora biti zagotovljena primerna umetna svetloba. V primeru uporabe umetne svetlobe je treba določiti čas za počitek, ko morajo biti živali v temi. Živali, nastanjene izven objektov, morajo biti, kadar je to potrebno in možno, zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi. 95. Zahtevi po svetlobi in zračenju ustreza pogoj, da 1/20 talne površine predstavljajo odprtine v steni (okna in vrata) ali vir umetne osvetlitve (v jakosti 11 W/m 2 ) ali umetnega zračenja primernega kategoriji in vrsti živali. Živali v objektih ne smejo biti stalno v temi. V primeru uporabe umetne svetlobe je treba določiti čas za počitek, ko morajo biti živali v temi. Ta zahteva ne velja za teleta in prašiče. 96. Živali, nastanjene izven objektov, so, kadar je to potrebno in mogoče, zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi. 10 10

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 965 zdravje. Avtomatska ali mehanska oprema 13. Vso avtomatsko ali mehansko opremo, nujno za zdravje in dobro počutje živali, je treba pregledati najmanj enkrat na dan. Če se ugotovijo okvare, jih je treba nemudoma odpraviti ali, če to ni mogoče, sprejeti ustrezne ukrepe za varovanje zdravja in dobrega počutja živali. Če sta zdravje in dobro počutje živali odvisna od umetnega sistema prezračevanja, je treba zagotoviti ustrezen rezervni sistem za zagotavljanje zadostnega kroženja zraka, da se ohrani zdravje in dobro počutje živali, tudi če se sistem pokvari, in alarmni sistem za opozarjanje na okvaro. Alarmni sistem je treba redno preizkušati. Krma, voda in druge snovi 14. Živali morajo imeti kakovostno prehrano, ki ustreza njihovi starosti in vrsti in je v zadostnih količinah, za ohranjanje zdravja in da zadostijo svojim potrebam po hranjenju. Živali ne dobivajo hrane ali tekočine na način oziroma hrana ali tekočina ne vsebuje snovi, ki bi lahko povzročile nepotrebno trpljenje ali poškodbe. 15. Vse živali morajo imeti dostop do krme v časovnih intervalih, ki ustrezajo njihovim fiziološkim potrebam. 16. Vse živali morajo imeti dostop do ustreznega dovoda vode ali pa jim mora biti omogočeno, da svoje potrebe po tekočini zadovoljijo na Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 11. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 12. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 12. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za Skrbnik živali mora poskrbeti, da je tehnična oprema v objektih enkrat dnevno pregledana. Morebitne okvare morajo biti odpravljene v najkrajšem času. Do popravila morajo biti zagotovljeni pogoji za zagotavljanje zdravja in dobrega počutja živali. V primeru umetnega zračenja objektov mora biti zagotovljen alarmni sistem, ki opozarja skrbnika živali na okvaro v prezračevalnem sistemu. Alarmni sistem mora biti redno vzdrževan in preizkušen v skladu z navodili proizvajalca. Zagotovljen mora biti rezervni sistem zračenja, ki zadošča za ohranitev zdravja in dobrega počutja živali do odprave napake na osnovnem sistemu. Skrbnik živali mora živalim zagotoviti primerno kakovost in količino ustrezne krme ter primeren način krmljenja in napajanja za ohranjanje zdravja ter zadovoljevanje etoloških potreb ob krmljenju. Vse živali morajo imeti dostop do krme v časovnih intervalih, ki ustrezajo njihovim fiziološkim potrebam. Vse živali morajo imeti dostop do primernega vodnega vira ali pa jim mora biti omogočen dostop do napajanja na drug način. 97. V kolikor se uporablja elektronsko vodeni sistem prezračevanja je zagotovljen alarmni sistem, ki opozarja na okvaro. 98. Živali so zdravega videza in v primerni rejni kondiciji. 99. Vse živali morajo imeti dostop do primernega vodnega vira ali pa jim mora biti omogočen 5 10 10

Stran 966 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije drugačne načine 17. Oprema za krmljenje in napajanje mora biti načrtovana, zgrajena in nameščena tako, da so možnost kontaminacije vode in krme in poškodbe zaradi prerivanja za vodo in krmo med živalmi čim manjše. 18. Živalim ni dovoljeno dajati nobenih drugih snovi, razen tistih za terapevtske ali preventivne namene ali za zootehnično zdravljenje, kot je določeno v členu 1(2)(c) Direktive 96/22/EGS [1], razen če so znanstvene študije o dobrem počutju živali ali praktične izkušnje pokazale, da učinki omenjene snovi ne škodujejo zdravju ali dobremu počutju živali. Pohabljenja 19. Pred sprejetjem posebnih določb o pohabljenjih v skladu s postopkom iz člena 5 in brez vpliva na Direktivo 91/630/EGS veljajo ustrezne nacionalne določbe v skladu s splošnimi pravili Postopki reje 20. Metode ekstenzivne in intenzivne reje, ki povzročajo ali lahko povzročijo trpljenje ali poškodbo katere koli zadevne rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 12. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 12. člen Zakon o zaščiti živali (Ur.l. RS, št. 98/99, 126/03, 14/07) 20. člen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 13. člen Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena in nameščena tako, da se preprečuje kontaminacija vode in krme ter da so poškodbe zaradi prerivanja za vodo in krmo med živalmi minimalne. Krma mora izpolnjevati zahteve, predpisane z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35 z dne 8.2.2005, str. 1). Prepovedano je in se šteje za mučenje živali popolno ali delno amputiranje telesnih delov in popolni ali delni odvzem ali uničenje organov ali tkiv vretenčarjev, ki je storjeno naklepno. Prepovedani so naslednji posegi: - amputacije ali kastracije z elastičnim obročkom; - krajšanje uhljev živalim, razen v primeru, če je poseg v korist živali; Reja in postopki z živalmi, ki lahko povzročijo živalim nepotrebno trpljenje ali škodljivo vplivajo na počutje živali, vključno z zdravjem, so prepovedani. Izjemoma je dovoljeno izvajati določene postopke, ki predstavljajo za žival dostop do napajanja na drug način. (ne velja za teleta) 100. V prehrano živali se sme vključevati le dovoljene snovi le za dovoljene preventivne, terapevtske ali zootehniške namene. Pravnomočna odločba ali sodba za prekršek ni bila izdana 101. Na živalih niso vidne posledice namernih pohabljanj (manjka uhelj, rep, okončina,..). Izjema so pašne živali, ki si poškodujejo dele telesa same. Izjeme so poškodbe uhljev zaradi zatrganja ušesnih številk. 102. Na živalih ni očitnih znakov poškodb zaradi neustreznega sistema reje. 50 50 50

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 967 živali, niso dovoljeni. Ta določba ne izključuje uporabe nekaterih postopkov, ki bi lahko povzročili minimalno ali trenutno trpljenje ali poškodbo ali ki bi lahko zahtevali posege, ki ne bi povzročili trajne poškodbe, če to dovoljujejo nacionalne določbe. 21. Nobena žival se ne sme rediti, razen če se na podlagi njenega genotipa ali fenotipa lahko upravičeno pričakuje, da reja ne more škodljivo vplivati na njeno zdravje ali dobro počutje. Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (41/03, 117/04, 122/07): 13. člen kratkotrajno obremenitev, vendar pa ne povzročajo trajnih poškodb. Živali se sme rediti le, če je na osnovi njihovega genotipa ali fenotipa možno pričakovati, da to ne škoduje njihovemu zdravju in dobremu počutju.

Stran 968 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Področje D: Dobri kmetijski in okoljski pogoji Priloga 2: IXX. Standard za dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju TEMA NAČIN DELOVANJA UKREP SMERNICE ZAHTEVE STOPNJA KRŠITVE 1. Erozija tal: Zaščita tal s primernimi ukrepi minimalno upravljanje zemljišč, ki odraža specifične razmere na zemljiščih - minimalna pokritost tal - ohranjanje teras Kmetijska zemljišča je potrebno obdelovati na način, da bo možnost erozije tal čim manjša in hkrati uporabljati agrotehnične ukrepe, ki zmanjšujejo učinek erozije. Erozija tal je razpadanje in premeščanje talnih delcev zaradi delovanja vode ali vetra na tla. Pri načrtovanju varovanja tal pred erozijo je treba predvsem upoštevati naklon kmetijskega zemljišča, njegovo izpostavljenost vodni ali vetrni eroziji ter čas in način obdelave tal (poleg ostalih dejavnikov). Z oranjem po plastnicah prečno na naklon, ob upoštevanju pravega časa, v veliki meri preprečimo vodno erozijo (ki je v naših krajih najpogostejša). Zaradi zaščite tal pred erozijo se zagotavlja pokritost tal z rastlinami ali zastirko v vegetacijskem obdobju. 103. Obdelava kmetijskega zemljišča ne povzroča vidne erozije. Med vegetacijo na kmetijskih zemljiščih rastejo gojene rastline Ohranjanje teras, kjer je to edino mogoče zaradi zaščite pred erozijo. 10 2. Organska snov v tleh: Ohranjanje ravni organske snovi v tleh s primerno dejavnostjo standardi za kolobarjenje, kjer je primerno upravljanje z ornimi strnišči Obvezen je triletni kolobar na najmanj 50 % njivskih površin celotnega kmetijskega gospodarstva. Trave, detelje, travno deteljne mešanice in deteljno travne mešanice na njivskih površinah so del kolobarja in so lahko na isti površini dlje kot tri leta. Praha, podsevki in dosevki se štejejo kot kolobarni členi. Koruza na vseh njivskih površinah gospodarstva se lahko v monokulturi prideluje največ tri leta. Delež organske snovi in humusa v tleh je rezultat delovanja podnebja in rastlinja na matično osnovo. Razgradnja organskih ostankov in biokemični procesi v tleh so najpomembnejši za rodovitnost in stabilnost talnega ekosistema. Gospodarjenje z organsko snovjo v tleh je pomembno za preprečevanje erozije in drugih negativnih vplivov na tla (slabšanje strukture, sposobnost za zadrževanje vode), še posebno na plitvih, lahkih in hidromorfnih tleh. Za načrtovanje povečevanja in/ali vzdrževanja deleža organske snovi in humusa v tleh se predvsem upoštevajo kolobar, zaoravanje žetvenih ostankov, redno in uravnoteženo gnojenje z živinskimi gnojili ali vključevanje metuljnic v kolobar. 104. V triletnem obdobju od leta 2006 naprej je upoštevan ustrezen kolobar. (Kontrola se izvede na kraju samem, na podlagi pregleda vsakoletnih zbirnih vlog) 50 Žetvene ostanke na njivah se ne sme kuriti 105. Žetveni ostanki na njivah se ne smejo kuriti. 10 3. Struktura tal: Ohranjanje strukture tal s primernimi ukrepi uporaba primerne mehanizacije (strojev) Pri obdelavi tal je potrebno upoštevati razmočenost tal. Globina kolesnic na pretežnem delu parcele ne sme presegati 20 cm. Zbitost tal je največkrat posledica čezmerne uporabe kmetijskih strojev v neprimernem času. Občutljivost tal za zbijanje se povečuje z večjim deležem gline v tleh in z neustrezno setveno sestavo (monokulture in ozki specializirani kolobarji). Pri preprečevanju nastajanja zbitih tal se ob tipu tal upošteva tudi raba primernih kmetijskih strojev v primernem stanju tal, kolobar, različna in s potrebami rastlin usklajena globina oranja, občasno globoko rahljanje in vzdrževanje drenaže. 106. Na pretežnem delu zemljišča ni očitnih sledi uporabe neprimerne mehanizacije. 10

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 969 4. Minimalna raven vzdrževanja: Zagotavljanje minimalne ravni vzdrževanja in izogibanje slabšanju habitatov minimalna obremenitev z živalmi in/ali ustrezni režimi zaščita trajnih pašnikov ohranitev krajinskih značilnosti, vključno s prepovedjo izkopavanja oljčnih dreves, kjer to primerno izogibanje širitvi nezaželene vegetacije na kmetijska zemljišča vzdrževanje oljčnih nasadov in vinogradov v dobrem vegetativnem stanju Površine v zaraščanju se ne smejo povečevati. Upošteva se podatek iz zbirne vloge za leto 2005; če v letu 2005 ni vložena zbirna vloga, se upošteva leto prve vložitve zbirne vloge po letu 2005. Izjema so zaraščene površine, ki jih kmetijsko gospodarstvo pridobi in jih mora očistiti v dveh letih od pridobitve. Dober gospodar na kmetijskih zemljiščih v rabi izvaja najnujnejše ukrepe v okviru ustrezne tehnologije zlasti s tem, da: redno obdeluje in vzdržuje kmetijska zemljišča; zagotavlja ohranjanje oziroma izboljševanje rodovitnosti tal z ustreznim načinom rabe; ne povzroča degradacije zemljišč (erozija, zbitost, onesnaženje) z neustrezno tehnologijo; zgledno in stalno vzdržuje zemljišča; obdeluje zemljišče tako, da je ob uporabi ustrezne agrotehnike omogočena optimalna in ekonomična pridelava; upravlja z vsemi zemljišči, ki pripadajo kmetijskemu gospodarstvu tako, da ni ogrožena vitalnost gospodarstva; v primeru svoje nezmožnosti za delo ali daljše odsotnosti poskrbi za ustrezno obdelavo zemljišč; vzdrževanje oljčnih nasadov v dobrem vegetativnem stanju; vzdrževanje oljčnih nasadov in skupin oljčnih dreves kjer le te predstavljajo tradicionalno gojenje oljk v mediteranskem pasu Slovenije 107. Kmetijska zemljišča so obdelana vsako leto (razen na področjih iz Standarda za ohrananje habitatov). Minimalna obremenitev površin z domačimi živalmi, če so le te na kmetijskem gospodarstvu. V kolikor živali ni, se travinje vzdržuje s košnjo. Zagotavljanje obdelanosti travinja s pašo, košnjo ali kombinacijo paše in košnje. 108. Ohranjanje kmetijskih zemljišč, ki ohranja tradicionalno podobo kulturne krajine. V primeru večjih zemljiških operacij se zagotavlja ohranjevanje elementov krajinskih posebnosti, kamor v območjih, kjer uspevajo oljke, štejemo tudi skupine oljčnih dreves. 109. Oljčniki in vinogradi morajo biti oskrbovani/obdelani v skladu z uveljavljeno tehnološko prakso. 100 10 10

Stran 970 / Št. 11 / 13. 2. 2009 339. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 v letih 2009 2013 Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 v letih 2009 2013 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) (1) Ta uredba določa ukrepe osi 2 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi osi 2), ki se bodo v letih 2009 2013 izvajali kot ukrepi razvoja podeželja v skladu z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08; v nadaljnjem besedilu: zakon) in Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007 2013) za izvajanje: Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 146/2008 z dne 14. februarja 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 46 z dne 21. 2. 2008, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1698/2005/ES), Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1236/2007 z dne 22. oktobra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 378/2007 o prostovoljni modulaciji (UL L št. 280 z dne 24. 10. 2007, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1974/2006/ES), Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1689/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 74), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1396/2007 z dne 28. novembra 2007 o popravku Uredbe (ES) št. 1975/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 311 z dne 29. 11. 2007, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1975/2006/ES), Uredbe Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6), Odločbe Komisije z dne 10. septembra 2007 o odobritvi programa razvoja podeželja Slovenije za programsko obdobje 2007 2013, št. CCI 2007 SI 06 RPO 001 (v nadaljnjem besedilu: odločba Komisije). (2) PRP 2007 2013, potrjen z odločbo Komisije, zadnjič spremenjen s potrditvijo Komisije št. D(2008)31419 z dne 27. 10. 2008, je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in izpostavah kmetijske svetovalne službe. Uradni list Republike Slovenije 2. člen (ukrepi) V letih 2009 2013 se izvajajo naslednji ukrepi osi 2 iz PRP-ja 2007 2013: izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kmetijsko okoljska plačila (21 kmetijsko okoljskih podukrepov). 3. člen (upravičenci) (1) Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so kmetijska gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG), ki so določena z zakonom in to uredbo ter izpolnjujejo zahteve navzkrižne skladnosti iz 20. člena te uredbe in druge predpisane pogoje iz te uredbe. (2) Nosilci KMG-jev, določeni z zakonom, so nosilci pravic in obveznosti upravičencev po tej uredbi. 4. člen (sredstva) (1) Ukrepi osi 2 se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije v višini vsaj 20 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 80 odstotkov. (2) Za ukrepe osi 2 iz te uredbe in obveznosti za ukrepe osi 2, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 v letih 2007 2013 (v nadaljnjem besedilu: predpis za ukrepe osi 2 v letih 2007 2013), kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisa, ki ureja plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 2006 v letih 2009 2010 (v nadaljnjem besedilu: predpis za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2009 2010), obveznosti za kmetijsko okoljske ukrepe, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 2006 v letih 2007 2010 (v nadaljnjem besedilu: predpis za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2007 2010), in za pozitivno rešene pritožbe za vse navedene ukrepe, je za programsko obdobje 2007 2013 skupno namenjenih do 587.640.844 eurov, od katerih se namenja do: a) 282.388.688 eurov za: ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz 10. člena te uredbe, obveznosti za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2007 2013, in pozitivno rešene pritožbe za ukrepa iz prejšnjih alinei te točke; b) 305.252.156 eurov za: podukrepe KOP-a iz 13. člena te uredbe, obveznosti za ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz PRP-ja 2007 2013, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2007 2013, kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisa za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2009 2010, obveznosti za kmetijsko okoljske ukrepe, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2007 2010, in pozitivno rešene pritožbe za ukrepe iz prejšnjih alinei te točke. (3) Za ukrepe iz prve in druge alinee točke a) prejšnjega odstavka se namenja do: 44 milijonov eurov za obveznosti, prevzete v letu 2009, 37.707.172 eurov na leto za obveznosti, prevzete v letih 2010 2013.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 971 (4) Za ukrepe iz prve do četrte alinee točke b) drugega odstavka tega člena se namenja do: 41 milijonov eurov za obveznosti, prevzete v letu 2009, 42.063.039 eurov na leto za obveznosti, prevzete v letih 2010 2013. (5) V tekočem letu se, v primeru pozitivno rešenih pritožb za obveznosti iz prve in druge alinee točke a) in prve do četrte alinee točke b) drugega odstavka tega člena, višina sredstev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena zniža za znesek pozitivno rešenih pritožb za te ukrepe. (6) Če v tekočem letu vsota zahtevkov za ukrepe iz drugega odstavka tega člena in pozitivno rešene pritožbe za te ukrepe preseže višino sredstev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, se ciljna vrednost plačila v okviru posameznega ukrepa osi 2 za tekoče leto sorazmerno zniža. (7) Plačila za izvajanje ukrepov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se za posamezno leto izplačajo najkasneje v obdobju tekočega leta in dveh naslednjih let (obdobje n + 2). (8) Ob upoštevanju določb drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se višina plačil za ukrepe osi 2 v tekočem letu lahko zviša do višine najvišjega možnega plačila iz priloge 1 in preglednice 2 iz priloge 2, ki sta kot prilogi sestavni del te uredbe. (9) Sredstva, določena v drugem odstavku tega člena, ne smejo biti presežena, pri čemer je treba upoštevati tudi prevzete obveznosti iz druge in tretje alinee točke a) ter druge do pete alinee točke b) drugega odstavka tega člena. (10) Če sredstva, namenjena za posamezen ukrep osi 2, v tekočem letu niso v celoti porabljena, se ob upoštevanju določb drugega, sedmega, osmega in devetega odstavka tega člena lahko izvede prerazporeditev sredstev med temi ukrepi za tekoče leto. 5. člen (ukrepi samoupravnih lokalnih skupnosti) Samoupravne lokalne skupnosti ne morejo izvajati ukrepov iz te uredbe. II. IZRAVNALNA PLAČILA ZA OBMOČJA Z OMEJENIMI MOŽNOSTMI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST 6. člen (namen ukrepa) Namen ukrepa izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: ukrep OMD-ja) je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, s ciljem ustvarjanja pogojev za kmetovanje in zagotavljanja primerne obdelanosti kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. 7. člen (razvrstitev in seznam območij) (1) Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se delijo na hribovska in gorska območja, druga območja in območja s posebnimi omejitvami. (2) Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je kot priloga 3 sestavni del te uredbe. (3) Natančnejši vpogled v seznam območij iz prejšnjega odstavka je dostopen na spletnih straneh ministrstva. 8. člen (upravičenci) (1) Do izravnalnih plačil so za kmetijska zemljišča v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, opredeljenih v seznamu območij iz priloge 3 te uredbe, skladno s to uredbo upravičeni: KMG-ji, kmetijska gospodarstva planine (v nadaljnjem besedilu: KMG planina), za kmetijska zemljišča v uporabi, na katerih se izvaja planinska paša, in kmetijska gospodarstva skupni pašniki. (2) Nosilci KMG-jev lahko uveljavljajo izravnalna plačila le za zemljišča na območju Republike Slovenije. 9. člen (pogoji) (1) Upravičenci lahko pridobijo plačilo za ukrep OMD-ja za kmetijska zemljišča v uporabi, za katera vlagajo zahtevek, pod naslednjimi pogoji: velikost grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), za katero se lahko uveljavlja plačilo za ukrep OMD-ja, je lahko manjša od 0,1 hektarja (v nadaljnjem besedilu: ha), najmanjša skupna površina na KMG-ju, za katero je mogoče pridobiti plačilo za ukrep OMD-ja, pa je 1 ha; upravičenec se obveže, da bo opravljal kmetijsko dejavnost na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost še najmanj pet let od prejema prvega izravnalnega plačila za ta namen. (2) Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v ukrep OMD-ja, je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem. 10. člen (izravnalna plačila) (1) V letu 2009 se višina izravnalnega plačila v okviru območij iz prvega odstavka 7. člena te uredbe določi glede na podatke elaborata»območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji«po stanju na dan 15. februar 2003, tako da ciljna vrednost izravnalnega plačila na ha površin kmetijskih zemljišč v uporabi znaša za: gorsko višinske KMG-je: 183,45 eura/hektar (v nadaljnjem besedilu: eura/ha), KMG-je planine: 183,45 eura/ha, strme KMG-je: 156,82 eura/ha, kraške KMG-je: 156,82 eura/ha, gričevnato hribovite KMG-je: 129,0 eura/ha, različne neugodne pogoje (drugi KMG-ji): 63,26 eura/ha, osnovne KMG-je (KMG-ji, ki v elaborat niso vključeni, njihova zemljišča pa so razvrščena v seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz priloge 3 te uredbe): 25,0 eurov/ha. (2) V tekočem letu se višina izravnalnega plačila za travinje na planinah v primeru obremenitve vsaj ene glave velike živine na hektar (v nadaljnjem besedilu: GVŽ/ha) travinja obračuna tako, da se upošteva dejanska površina travinja, prijavljenega na obrazcu prijave površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. Če obremenitev ne dosega 1 GVŽ/ha, se višina izravnalnega plačila obračuna le za površine, za katere je zagotovljena obremenitev 1 GVŽ/ha. (3) Obremenitev iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se pri dejanskem izračunu števila glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) za posamezno vrsto živali upoštevajo koeficienti, navedeni na obrazcu zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. (4) Za obdobje 2010 2013 se območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in izravnalna plačila na ha kmetijskih zemljišč v uporabi za te namene določijo na podlagi usmeritev Evropske komisije za to obdobje v skladu s 94. členom Uredbe 1698/2005/ES in 64. členom Uredbe 1974/2006/ES.

Stran 972 / Št. 11 / 13. 2. 2009 III. KMETIJSKO OKOLJSKA PLAČILA 11. člen (namen ukrepa) Namen ukrepa kmetijsko okoljskih plačil, ki vključuje 21 kmetijsko okoljskih podukrepov (v nadaljnjem besedilu: podukrepi KOP-a), je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov ter omogoča zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij. 12. člen (upravičenci) (1) Upravičenci lahko za tekoče leto pridobijo plačila za podukrepe KOP-a na način, kot ga določata predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto in ta uredba, ter pod pogoji, ki so določeni v prilogi 2 te uredbe. (2) V letih 2009 2013 upravičenci ne morejo prevzemati novih petletnih obveznosti za izvajanje podukrepov KOP-a, razen za podukrepe 214-I/7, 214-III/2, 214-III/3, 214-III/4 in 214-III/5 iz 13. člena te uredbe. 13. člen (podukrepi KOP-a in plačila) V letih 2009 2013 ciljne vrednosti plačil za izvajanje naslednjih podukrepov KOP-a znašajo: I. skupina zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje: 214-I/1 ohranjanje kolobarja: 91,84 eura/ha letno; 214-I/2 ozelenitev njivskih površin: 172,2 eura/ha letno; 214-I/3 integrirano poljedelstvo: 197,21 eura/ha letno; 214-I/4 integrirano sadjarstvo: 336,61 eura/ha letno; 214-I/5 integrirano vinogradništvo: 381,71 eura/ha letno; 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 184,91 eura/ha letno; 214-I/7 ekološko kmetovanje: njive-poljščine: 298,07 eura/ha letno, vrtnine na prostem: 551,45 eura/ha letno, vrtnine v zavarovanih prostorih: 487,90 eura/ha letno, oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 554,73 eura/ha letno, travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 237,80 eurov/ha letno, vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 578,92 eura/ha letno, travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 227,55 eura/ha letno; II. skupina ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine: 214-II/1 planinska paša: brez pastirja: 61,09 eura/ha letno, s pastirjem: 72,57 eura/ha; 214-II/2 košnja strmih travnikov: nagib 35 50 odstotkov: 90,20 eura/ha letno, nagib nad 50 odstotkov: 142,27 eura/ha letno; 214-II/3 košnja grbinastih travnikov: 132,84 eura/ha letno; 214-II/4 travniški sadovnjaki: 93,89 eura/ha letno; 214-II/5 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali: 89,38 eura/gvž letno; 214-II/6 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin: 102,91 eura/ha letno; 214-II/7 sonaravna reja domačih živali: 84,46 eura/ha letno; 214-II/8 ohranjanje ekstenzivnega travinja: 48,38 eura/ha letno; Uradni list Republike Slovenije III. skupina varovanje zavarovanih območij: 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: 29,11 eura/ha letno; 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov: 66,8 eura/ha letno; 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev: 66,83 eura/ha letno; 214-III/4 ohranjanje steljnikov: 143,91 eura/ha letno; 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000: 83,23 eura/ha letno; 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju: njive: 83,64 eura/ha letno, trajni nasadi: 184,50 eura/ha letno, travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 31,57 eura/ha letno. 14. člen (pogoji) (1) Za površine, za katere upravičenci v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/2 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjih letih, do izteka petletne obveznosti, uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/1 iz prejšnjega člena. Če upravičenci na teh površinah v naslednjih letih ne uveljavljajo plačil za podukrep 214-I/1 oziroma 214-I/2 iz prejšnjega člena, morajo na teh površinah izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine. (2) Za površine, ki so jih upravičenci v tekočem letu vključili v podukrep 214-I/3 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjih letih uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/6 iz prejšnjega člena in obratno. (3) Za površine, na katerih so upravičenci v preteklem letu pridelovali jagode in so jih vključili v podukrep 214-I/4 iz prejšnjega člena, lahko v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/3 ali 214-I/6 iz prejšnjega člena in obratno. (4) Za pridobitev plačil za izvajanje podukrepov 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5, 214-I/6 in 214-I/7 iz prejšnjega člena v tekočem letu se morajo upravičenci vključiti v kontrolo integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave najkasneje do 31. decembra v preteklem letu. (5) Upravičenci iz prejšnjega odstavka ne morejo zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave v okviru tekočega leta, lahko pa jo zamenjajo med posameznimi leti. Zamenjavo je možno opraviti do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. (6) Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepov 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5 in 214-I/6 iz prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave, morajo za pridobitev plačil za te podukrepe pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da za te podukrepe ne izpolnjujejo pogojev iz priloge 2 te uredbe. (7) Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepa 214-I/7 iz prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave, morajo za pridobitev plačil za ta podukrep pridobiti certifikate o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil ali potrdila o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil v obdobju preusmerjanja od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da za ta podukrep ne izpolnjujejo pogojev iz priloge 2 te uredbe. (8) Pri podukrepu 214-II/1 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo plačilo za planinsko pašo brez dodatka za pastirja ali pa plačilo za planinsko pašo z dodatkom za pastirja, pri čemer je ta dodatek možno uveljavljati samo za enega pastirja na planini. Upravičenci morajo fotokopijo pogodbe s pastirjem posredovati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 973 (9) Plačila za podukrep 214-II/2 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za celotno površino GERK-a ali pa za del GERK-a z vrsto dejanske rabe trajni travnik z nagibom 35 50 odstotkov ali nad 50 odstotkov. Plačila je možno uveljavljati na podlagi dejanskega nagiba zemljišča, ki se kosi. Meritev nagiba mora biti opravljena v skladu s predpisom, ki ureja postopek in način merjenja nagiba strmih travnikov. Dokumentacijo o meritvi nagiba morajo upravičenci hraniti na KMG-ju, skladno z določili o hrambi dokumentacije za podukrepe KOP-a iz priloge 2 te uredbe. (10) Plačila za podukrep 214-II/3 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na območjih, ki so določena v prilogi 2 te uredbe. (11) Plačila za podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za najmanj 1 GVŽ za avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali iz priloge 2 te uredbe. Število živali posamezne vrste domačih živali, ki so vključene v navedeni podukrep v letu vstopa v ta podukrep, mora biti v reji pet let od vstopa v podukrep, pri čemer se te živali lahko nadomestijo z živalmi druge avtohtone ali tradicionalne pasme te vrste. Število živali se lahko poveča do obremenitve 1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Glede na število živali posamezne vrste domačih živali, ki ga je KMG vključil v podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena v letu vstopa v ta podukrep, se število v ta podukrep vključenih živali te vrste v okviru obstoječe obveznosti lahko skupno zmanjša za največ 10 odstotkov, vendar po zmanjšanju stalež avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali ne sme biti manjši od 1 GVŽ-ja, oziroma na način kot je določen v prilogi 2 te uredbe. Če ena žival posamezne vrste predstavlja več kot 10 odstotkov vseh živali te vrste, vključenih v podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena, se vključeno število živali te vrste v tekočem letu, glede na leto vstopa v ta podukrep, lahko zmanjša za eno žival. Za število živali posamezne vrste, ki je v tekočem letu vključeno v podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena, se šteje število živali, ki je na KMG-ju za tekoče leto ugotovljeno z administrativno kontrolo števila živali te vrste oziroma s kontrolo števila živali te vrste na kraju samem. (12) Za izračun plačil za podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena se za preračun števila živali v GVŽ-je, skladno s Prilogo V iz Uredbe 1974/2006/ES, upoštevajo naslednji koeficienti: biki, krave in drugo govedo, starejše od 2 let, konji, starejši od 6 mesecev: 1,0, govedo, staro od 6 mesecev do 2 let: 0,6, govedo, mlajše od 6 mesecev: 0,4, ovce: 0,15, koze: 0,15, plemenske svinje nad 50 kg: 0,5, ostali prašiči: 0,3, kokoši nesnice: 0,014, ostala perutnina: 0,003. (13) Plačila za podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin iz priloge 2 te uredbe. Na isti površini GERK-a lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo samo za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek. (14) Plačila za podukrep 214-III/1 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za trajno travinje, če so njihovi GERK-i v katastrskih občinah iz priloge 2 te uredbe. (15) Plačila za podukrepe 214-III/2, 214-III/3 in 214-III/4 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na ekološko pomembnih območjih, ki so določena v prilogi 2 te uredbe. (16) Plačila za podukrep 214-III/5 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000 iz priloge 2 te uredbe. (17) Plačila za podukrep 214-III/6 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na najožjih vodovarstvenih območjih iz priloge 2 te uredbe. (18) Za travniški sadovnjak upravičenci plačilo lahko uveljavljajo, če je v travniškem sadovnjaku prisotna vsaj ena od naslednjih sadnih vrst: jablana, hruška, češnja, višnja, breskev, nektarina, sliva, češplja, ringlo, kaki, kutina, marelica, citrusi, oreh, mandelj, leska, kostanj, bezeg, smokva, oljka, nešplja, skorš, žižula, murva. V travniškem sadovnjaku so lahko prisotna tudi posamična drevesa in grmičevje drugih vrst, mejice ter drevesa in grmovje, ki predstavljajo obvodno vegetacijo. Visokodebelna sadna drevesa oziroma druge plodonosne sadne vrste morajo biti zasajene na ustreznih podlagah. Seznam podlag je objavljen na spletnih straneh ministrstva. (19) V letih 2009 2013 lahko upravičenci za travinje na zemljiščih z vrsto dejanske rabe»1222 ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak«uveljavljajo naslednje podukrepe KOP-a iz prejšnjega člena: 214-I/7, 214-II/2, 214-II/7, 214-II/8, 214-III/1, 214-III/2, 214-III/3, 214-III/4, 214-III/5 in 214-III/6. (20) Če pri izvajanju podukrepov KOP-a iz prejšnjega člena upravičenci ne uporabljajo: mineralnih gnojil, izdelava letnega gnojilnega načrta ter izvajanje kontrole rodovitnosti tal in gnojenja nista potrebna; živinskih gnojil, evidence uporabe teh gnojil ni potrebno voditi. (21) Najmanjša površina kmetijskega zemljišča znotraj GERK-a, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en podukrep KOP-a, je določena v prilogi 2 te uredbe. (22) Upravičenci se lahko v podukrepe KOP-a vključijo s povečanim obsegom površin, kot je določeno v prilogi 2 te uredbe v skladu s 45. členom Uredbe 1974/2006/ES. (23) Površine zemljišč, ki so bile vključene v podukrep KOP-a v prvem letu obveznosti, lahko upravičenec v okviru obstoječe obveznosti skupno poveča za največ 2 ha oziroma 20 odstotkov v prvih štirih letih izvajanja podukrepa KOP-a, pri čemer se njegova obveznost iz prvega leta obveznosti nadaljuje. (24) Površine zemljišč, ki so bile vključene v podukrep KOP-a iz prejšnjega člena v letu vstopa v ta podukrep, upravičenec lahko v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša za največ 10 odstotkov na način, kot je določen v prilogi 2 te uredbe. (25) Sprememba lokacije površine zemljišča, ki je vključena v podukrep KOP-a v tekočem letu, glede na lokacijo površine zemljišča, ki je bila vključena v podukrep KOP-a v preteklem letu, pomeni zmanjšanje površine zemljišča, ki je bila vključena v podukrep KOP-a v preteklem letu, in hkratno povečanje površine zemljišča, ki je vključena v podukrep KOP-a v tekočem letu, razen v primerih, določenih v prilogi 2 te uredbe. Zamik lokacije zemljišča v uradnih evidencah iz 18. člena te uredbe in drugih uradnih evidencah se ne upošteva kot sprememba lokacije površine zemljišča. (26) V primeru pojava koruznega hrošča podukrepa 214-II/7 iz prejšnjega člena ni potrebno izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti. (27) Če agencija na določenem kmetijskem zemljišču, ki je vključeno v podukrep 214-II/7 iz prejšnjega člena, prizna primer pojava koruznega hrošča, se ne glede na določbo petindvajsetega odstavka tega člena sprememba lokacije te površine zemljišča ne upošteva kot povečanje in hkratno zmanjšanje površine zemljišča, ki je vključena v ta podukrep. (28) Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v podukrep KOP-a (v nadaljnjem besedilu: vključena površina podukrepa), je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem. Upravičenec prevzame petletno obveznost za izvajanje podukrepa KOP-a na vključeni površini tega podukrepa v letu vstopa v ta podukrep. (29) Upravičenci do plačil za podukrepe KOP-a morajo v času trajanja petletne obveznosti opraviti izobraževalni program v obsegu najmanj 4 ure letno. Kot izpolnitev obveznosti za tekoče leto se upošteva, če je v času od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta izobraževanje opravil upravičenec do plačil za podukrepe KOP-a, katerikoli

Stran 974 / Št. 11 / 13. 2. 2009 član kmetije oziroma oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo na zadevnem KMG-ju (v nadaljnjem besedilu: udeleženec izobraževanja). Prisotnost na istem izobraževalnem programu se za posamezen KMG prizna le enkrat. (30) V primeru KMG-ja planina se kot opravljena obveznost upošteva tudi izobraževanje, ki je bilo opravljeno za osnovni KMG, pri čemer se mora udeleženec izobraževanja ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo tako na osnovnem KMG-ju kot tudi na KMG-ju planina. (31) Postopek in način merjenja nagiba strmih travnikov iz devetega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za kmetijstvo. 15. člen (dokazila) (1) Za namene izvajanja te uredbe je za v nadaljevanju navedene podukrepe KOP-a potrebno posebna dokazila oziroma izpolnjevanje pogojev za posamezen podukrep KOP-a vpisati v ustrezno evidenco, in sicer za: podukrep 214-I/3 iz 13. člena te uredbe organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave poljščin, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo poljščine v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo poljščin za tekoče leto; podukrep 214-I/4 iz 13. člena te uredbe organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave sadja, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo sadje v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo sadja za tekoče leto; podukrep 214-I/5 iz 13. člena te uredbe organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave grozdja in vina, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo grozdje in vino v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo grozdja za tekoče leto; podukrep 214-I/6 iz 13. člena te uredbe organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave zelenjave, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo zelenjavo v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo zelenjave, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo zelenjave za tekoče leto; podukrep 214-I/7 iz 13. člena te uredbe organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov in živil morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu kmetujejo v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih ali potrdilih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto. (2) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, le-tej posreduje ministrstvo najkasneje do 31. oktobra tekočega leta. (3) Izvajalci izobraževalnih programov morajo za udeležence izobraževanja, ki v obdobju od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta opravijo izobraževalne tečaje za potrebe podukrepov KOP-a, najkasneje do 30. septembra Uradni list Republike Slovenije tekočega leta v evidenco izobraževanj vpisati podatke o izpolnjevanju pogojev in izdanih potrdilih. (4) Agencija za udeležence izobraževanja iz devetindvajsetega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanj 1. oktobra tekočega leta povzame naslednja podatka o opravljenem izobraževanju za zadevni KMG: številko KMG-MID in število opravljenih ur izobraževanja. 16. člen (izvajanje in kombinacije podukrepov KOP-a) (1) Na istih površinah upravičenci lahko izvajajo več podukrepov KOP-a iz 13. člena te uredbe, na način in pod pogoji, kot jih za posamezni podukrep določa ta uredba. (2) Najvišji zneski plačil na ha zemljišč upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo podukrepov KOP-a, v letih 2009 2013 znašajo: njivske površine: 600 eurov/ha letno, trajni nasadi: 900 eurov/ha letno, travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 450 eurov/ha letno. 17. člen (zamenjave podukrepov KOP-a) (1) Med trajanjem petletne obveznosti se en podukrep KOP-a lahko zamenja z drugim podukrepom KOP-a, kot je določeno v prilogi 2 te uredbe. (2) Možne zamenjave podukrepov KOP-a so navedene v prilogi 4, ki je kot priloga sestavni del te uredbe. (3) Med trajanjem petletne obveznosti se pri podukrepu 214-II/5 iz 13. člena te uredbe pasme znotraj posamezne vrste domačih živali iz enajstega odstavka 14. člena te uredbe in pri podukrepu 214-II/6 iz 13. člena te uredbe vrste in sorte kmetijskih rastlin iz trinajstega odstavka 14. člena te uredbe lahko zamenjajo. 18. člen (uradne evidence) (1) Za namene izvajanja te uredbe se v digitalni grafični obliki skladno s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, uporabljajo: uradne evidence območij grbinastih travnikov, ekološko pomembnih območij, osrednjih območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000 in najožjih vodovarstvenih območij, ki jih ministrstvu za posamezno leto posreduje ministrstvo, pristojno za okolje, in uradna evidenca osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, ki jo ministrstvu za posamezno leto posreduje Zavod za gozdove Slovenije. (2) Natančnejši vpogled v seznam območij iz prejšnjega odstavka je dostopen na spletnih straneh ministrstva. IV. MONITORING 19. člen (monitoring ukrepov osi 2) (1) Izvajanje monitoringa o stanju okolja, habitatih in biotski raznovrstnosti zagotavlja ministrstvo, pristojno za okolje, podatke o monitoringu rjavega medveda pa Zavod za gozdove Slovenije. Sistem monitoringa mora biti prilagojen potrebam izvajanja te uredbe in PRP-ja 2007 2013. (2) Agencija stalno spremlja izvajanje posameznih ukrepov osi 2 in mesečno poročilo posreduje ministrstvu najkasneje do zadnjega delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec. (3) Mesečno poročilo iz prejšnjega odstavka obsega najmanj: podatke za kazalnike učinka za ukrepe osi 2, podatke za kazalnike rezultata za os 2,

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 975 število prispelih zahtevkov za posamezne ukrepe osi 2, število in znesek odobrenih zahtevkov za posamezne ukrepe osi 2, vključno s podatki o živalih in površinah, na katere se zahtevki nanašajo, število in znesek izplačanih zahtevkov za posamezne ukrepe osi 2, vključno s podatki o živalih in površinah, na katere se zahtevki nanašajo, rezultate administrativnih kontrol: število vlog, obseg in vrsto ugotovljenih nepravilnosti ter delež znižanj in izključitev za posamezne ukrepe osi 2, ki so posledica teh kontrol, rezultate kontrol na kraju samem: število vlog, obseg in vrsto ugotovljenih nepravilnosti ter delež znižanj in izključitev za posamezne ukrepe osi 2, ki so posledica teh kontrol. (4) Podatke za poročilo o izvajanju ukrepov osi 2 za preteklo leto agencija posreduje ministrstvu najkasneje do 15. maja tekočega leta. (5) Strukturo zahtevanih podatkov za poročilo iz prejšnjega odstavka ministrstvo posreduje agenciji najkasneje do 15. marca tekočega leta. V. SKUPNE DOLOČBE 20. člen (navzkrižna skladnost) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe osi 2 iz te uredbe, morajo kmetovati v skladu z zahtevami navzkrižne skladnosti iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ter Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L št. 270 z dne 21. 10. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1009/2008 z dne 9. oktobra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 276 z dne 17. 10. 2008, str. 1). 21. člen (vlaganje zahtevkov) (1) Postopek in roki za uveljavljanje zahtevkov za dodelitev plačil iz prvega odstavka 10. člena in 13. člena te uredbe so določeni s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. (2) Upravičenci, ki v času trajanja petletne obveznosti za tekoče leto za določene podukrepe KOP-a iz 13. člena te uredbe ne uveljavljajo plačil, morajo izpolnjevati vse zahteve za izvajanje podukrepov KOP-a in na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. (3) Agencija upravičence iz prejšnjega odstavka, ki ne vložijo obveznih sestavin zbirne vloge, sankcionira v skladu s to uredbo in Katalogom kršitev in sankcij, ki je kot priloga 5 sestavni del te uredbe. 22. člen (vloga za vstop v podukrepe KOP-a) Upravičenci se v tekočem letu v izvajanje podukrepov KOP-a 214-I/7, 214-III/2, 14-III/3, 214-III/4 in 214-III/5 iz 13. člena te uredbe vključijo z vložitvijo vloge na obrazcu vloge za vstop v ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. 23. člen (sprememba zaradi pojava koruznega hrošča) Na podlagi šestindvajsetega odstavka 14. člena te uredbe upravičenci za tekoče leto uveljavljajo spremembo zaradi pojava koruznega hrošča v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. 24. člen (sistem kontrol in sankcij) (1) Sistem kontrol in sankcij je opredeljen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, Uredbi 1975/2006/ES in prilogi 2 te uredbe. (2) Vse ostale ugotovljene nepravilnosti (kršenje minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev in neizpolnjevanje ostalih pogojev za ukrepe osi 2) v postopku izvajanja kontrol pred izplačili in po njih agencija sankcionira v skladu s to uredbo. (3) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje katerega koli pogoja za ukrep OMD-ja iz te uredbe, razen nepravilnosti iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in zahtev navzkrižne skladnosti, se zahtevek za ta ukrep za tekoče leto v neutemeljenem delu zavrne, razen v primeru, navedenem v prilogi 5 te uredbe. (4) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje katerega koli pogoja za podukrep KOP-a iz te uredbe, razen zahtev navzkrižne skladnosti oziroma minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter zahtev pri gnojenju s fosforjem iz živinskih gnojil iz te uredbe, se zahtevek za ta podukrep KOP-a za tekoče leto v neutemeljenem delu zavrne, razen v primerih, navedenih v prilogi 5 te uredbe. 25. člen (znižanja in izključitve) (1) Znižanja in izključitve za ukrepe osi 2 se obravnavajo v skladu z določbami Uredbe 1975/2006/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 141 z dne 30. 4. 2004, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1266/2008 z dne 16. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 796/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 338 z dne 17. 12. 2008, str. 34), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 796/2004/ES). (2) Znižanja in izključitve v primeru čezmernih prijav, ki se nanašajo na živali in niso zajete v drugem odstavku 17. člena Uredbe 1975/2006/ES, se obravnavajo na način, ki je v 57. in 59. členu Uredbe 796/2004/ES predviden za govedo. (3) V primeru naravne okoliščine, izločitve oziroma nadomestitve živali, ki vpliva na pogoje upravičenosti do plačil za ukrepe osi 2, se v primeru naravne okoliščine uporabljajo dololočbe 61. člena Uredbe 796/2004/ES, v primeru izločitve oziroma nadomestitve drobnice se uporablja četrti odstavek, za govedo in ostale vrste domačih živali pa se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek 58. člena Uredbe 796/2004/ES. 26. člen (poročilo o zahtevkih in pritožbah) (1) Poročilo o obsegu zahtevanih površin (število ha), zahtevanem številu živali in oceni potrebnih sredstev za plačila za posamezne ukrepe osi 2 za tekoče leto agencija posreduje ministrstvu najkasneje do 31. avgusta tekočega leta.

Stran 976 / Št. 11 / 13. 2. 2009 (2) Poročilo o obsegu odobrenih površin (število ha), odobrenem številu živali in dejanskih potrebnih sredstvih za plačila za posamezne ukrepe osi 2 za tekoče leto agencija posreduje ministrstvu najkasneje do 1. decembra tekočega leta. (3) Poročilo o številu pozitivno rešenih pritožb za posamezne ukrepe osi 2 in o potrebnih sredstvih za plačila teh pritožb agencija posreduje ministrstvu dvakrat letno, vendar najkasneje do 1. decembra tekočega leta. 27. člen (pridobitev podatkov iz uradnih evidenc) Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca. 28. člen (spremembe uradnih evidenc) Upravičenci iz 3. člena te uredbe so odvezani vseh prevzetih obveznosti za ukrepe osi 2 brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev v primeru, ko zaradi sprememb seznama iz priloge 3 in uradnih evidenc iz prvega odstavka 18. člena te uredbe niso več upravičeni do plačil za navedene ukrepe. Uradni list Republike Slovenije VI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI 29. člen (prehodna določba) Postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po do sedaj veljavnih predpisih. 30. člen (prenehanje uporabe) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 v letih 2007 2013 (Uradni list RS, št. 19/07, 124/07, 21/08 in 45/08 ZKme-1). 31. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00715-4/2009/4 Ljubljana, dne 5. februarja 2009 EVA 2008-2311-0178 Vlada Republike Slovenije mag. Mitja Gaspari l.r. Minister Priloga 1: Najvišja možna izravnalna plačila na hektar za ukrep OMD-ja Preglednica 1: Razlikovanje izravnalnih plačil na hektar za ukrep OMD-ja Vrsta KMG-ja Izračunano izravnalno plačilo ( /ha) Izravnalno plačilo ( /ha) Upravičena površina (ha) Gorsko višinska 254,4 185,3 96.000 Planine 254,4 185,3 6.000 Strma 218,8 158,4 17.500 Kraška 218,8 158,4 35.500 Gričevnato hribovita 178,9 130,3 67.000 Različni neugodni pogoji 90,5 63,9 58.000 Osnovna 25,0 25,0 20.000 Plačila za površine, ki presegajo obseg 100 hektarjev, se postopno znižujejo, in sicer tako, da so površine nad 100 hektarji upravičene do 50 odstotkov predvidenega plačila. Priloga

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 977 Priloga 2: Pogoji za izvajanje podukrepov KOP-a A. Zahteve, ki se nanašajo na vse podukrepe KOP-a Do kmetijsko okoljskih plačil, ki vključujejo 21 podukrepov KOP-a, so upravičeni KMG-ji, ki izvajajo vsaj enega od teh podukrepov ter pri različnih načinih kmetovanja upoštevajo zahteve varovanja okolja, vzdržujejo življenjski prostor mnogih rastlinskih in živalskih vrst ter s tem prispevajo k ohranjanju poseljenosti in obdelanosti podeželja. Pristop v ukrep kmetijsko okoljskih plačil je prostovoljen, upravičenci sami izberejo podukrepe, ki jih izvajajo na delu ali celotni kmetiji, in se obvežejo, da bodo ves čas trajanja obveznosti skladno s predpisanimi pogoji izvajali podukrep oziroma podukrepe, s katerimi so se vključili v ukrep kmetijsko okoljskih plačil. Pri izvajanju podukrepov morajo upravičenci dosledno izpolnjevati vse pogoje, ki so določeni pri posameznih podukrepih ter ves čas trajanja obveznosti obvezno in sproti voditi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri izbranih podukrepih. Kmetijsko okoljska plačila se dodelijo upravičencem na ravni cele države, z izjemo nekaterih podukrepov, ki so vezani na določena območja (npr. območja grbinastih travnikov, osrednje območje pojavljanja velikih zveri, ekološko pomembna območja, osrednja območja pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000, vodovarstvena območja). Plačila se izplačajo kot podpore za tekoče leto. KMG, ki izvaja podukrepe KOP-a, mora izpolnjevati tudi zahteve navzkrižne skladnosti, kakor tudi dodatne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter zahteve glede gnojenja s fosforjem in izpolnjevati vse zahteve, ki jih določa Integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: IAKS), za celoten čas trajanja obveznosti. Ukrep kmetijsko okoljskih plačil se izvaja celotno programsko obdobje, zaveze za izvajanje ukrepa kmetijsko okoljskih plačil pa trajajo pet let, z možnostjo podaljšanja. - Podrobnosti pogojev upravičenosti 1. Upravičenci do plačil Upravičenci do plačil za podukrepe KOP-a so KMG-ji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, ter se v izvajanje teh podukrepov vključijo prostovoljno in izpolnjujejo predpisane pogoje. Nosilci pravic in obveznosti upravičencev do plačil za podukrepe KOP-a so nosilci KMG-jev. Nosilci KMG-jev lahko uveljavljajo plačila za podukrepe KOP-a samo za zemljišča na območju Republike Slovenije. 2. Velikost kmetijskih zemljišč Najmanjša površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en podukrep KOP-a je 0,1 hektar, na KMG-ju pa mora biti skupno vsaj 0,3 hektarja kmetijskih zemljišč za ta podukrep, razen če s pogoji za posamezne podukrepe KOP-a ni drugače določeno (npr. podukrep 214-II/4 integrirano sadjarstvo).

Stran 978 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije 3. Trajanje obveznosti Upravičenec se z vstopom v ukrep kmetijsko okoljskih plačil obveže, da bo na KMG-ju podukrepe KOP-a izvajal ves čas trajanja obveznosti (najmanj pet let), in sicer skladno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačila za določen podukrep. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v naslednjih primerih: če po štiriletnem obdobju izpolnjevanja obveznosti upravičenec dokončno preneha s kmetovanjem, oziroma če njegov naslednik ni sposoben izpolnjevati te obveznosti; če se med trajanjem obveznosti površine KMG-ja povečajo, se upravičenec lahko vključi v podukrepe KOP-a s povečanim obsegom površin, v kolikor to povečanje površin prispeva k nedvoumnemu varovanju okolja glede na naravo podukrepov in zahtevane pogoje ter še naprej zagotavlja učinkovito kontrolo nad izvajanjem teh podukrepov; če se upravičenec s povečanim obsegom površin ne vključi v podukrepe KOP-a mora na teh površinah upoštevati zahteve navzkrižne skladnosti, dodatne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter zahteve glede gnojenja s fosforjem, pri čemer se učinkovitost izvajanja in kontrole ostalih podukrepov KOP-a ne sme poslabšati; če se med trajanjem obveznosti površine KMG-ja zmanjšajo in to ne poslabša učinkovitosti izvajanja in kontrole podukrepov KOP-a; če se na KMG-ju spremeni obseg kmetijskih zemljišč, vrsta dejanske rabe ali način kmetovanja neodvisno od upravičenca (komasacije, zemljiške operacije, denacionalizacijski postopek, prisilna dražba, dedovanje ipd.), v skladu s 45. členom Uredbe 1974/2006/ES; če se med trajanjem obveznosti, obtežba z živino zaradi izgube oziroma pogina domačih živali kot posledice napada divjih živali, zmanjša pod dovoljen obseg kljub izvedbi vseh predpisanih ukrepov; če ob sklenitvi obveznosti, spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje podukrepov KOP-a še niso bile znane, oziroma v primeru višje sile, kot to določa 47. člen Uredbe 1974/2006/ES. V primeru vremenskih ujm (suša, toča, poplava) upravičenec lahko odstopi od izvajanja podukrepa KOP-a za tekoče leto. Če upravičenec dokaže odstopanje od obveznosti zaradi zgoraj navedenih okoliščin, se njegova obveznost prekine ali mu preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev. V primeru višje sile oziroma zgoraj navedenih okoliščin, razen v primeru komasacij, mora upravičenec agencijo pisno obvestiti ter ji posredovati ustrezne dokaze v roku 10 delovnih dni od dneva, ko to lahko stori. Vsako odstopanje od obveznosti se na podlagi ustrezne vloge upravičenca, posredovani agenciji, rešuje individualno. 4. Splošni pogoji Poleg pogojev za posamezen podukrep KOP-a, mora upravičenec izpolnjevati tudi naslednje splošne zahteve: Posamezne podukrepe KOP-a je potrebno izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti, razen v primeru pojava koruznega hrošča na določenem območju.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 979 Pri izvajanju podukrepov KOP-a mora upravičenec do plačil dosledno upoštevati zahteve navzkrižne skladnosti, dodatne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter kmetijska zemljišča ustrezno obdelovati, pri čemer mora kmetijsko proizvodnjo prilagoditi ekološkim in talnim razmeram, uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaževanja ter zagotavljati trajno rodovitnost zemljišč. Upravičenec mora pri izvajanju podukrepov KOP-a poleg tega obvezno upoštevati vso veljavno kmetijsko zakonodajo, kakor tudi zakonodajo s področja varovanja okolja, zdravstva, veterine ter izpolnjevati tudi vsa ostala zakonska določila. Tudi na površinah, ki niso vključene v ukrep kmetijsko okoljskih plačil, kmetovanje ne sme negativno vplivati na okolje in zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepov KOP-a na površinah, ki so vključene v ukrep kmetijsko okoljskih plačil. Upravičenec se obveže, da bo ves čas trajanja obveznosti skladno s predpisanimi pogoji izvajal podukrep oziroma podukrepe KOP-a, s katerimi se je vključil v ukrep kmetijsko okoljskih plačil. Med trajanjem obveznosti se med posameznimi leti (in ne med letom) en podukrep KOP-a lahko zamenja z drugim, če ta sprememba prispeva k bistvenemu izboljšanju varovanja okolja. Vsako odstopanje od obveznosti v smislu zamenjave enega podukrepa KOP-a z drugim podukrepom KOP-a, se na podlagi ustrezne vloge upravičenca rešuje individualno. Obtežba z živino na KMG-ju pri izvajanju podukrepa KOP-a nikoli ne sme preseči 1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Obtežba se določi v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. Pri izvajanju podukrepov KOP-a KMG ne sme proizvajati presežkov živinskih gnojil. Če se na KMG-ju uporabljajo mineralna gnojila, je kontrolo rodovitnosti tal in gnojenja potrebno izvajati vsakih pet let, z mineralnimi gnojili pa je potrebno gnojiti na podlagi letnega gnojilnega načrta. Pri izvajanju podukrepov KOP-a uporaba blata iz čistilnih naprav, mulja in ostankov iz ribogojnic ni dovoljena, uporablja pa se lahko samo kompost pridelan na KMG-jih. Upravičenec, ki zaprosi za plačila iz naslova podukrepov KOP-a, mora poleg evidence o uporabi živinskih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ves čas trajanja obveznosti obvezno in sproti voditi tudi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri izbranih podukrepih KOP-a, pri čemer lahko uporabi obrazce ministrstva»evidence o delovnih opravilih«, ali pa lastne zapise. Za podukrepe KOP-a 214-I/3 integrirano poljedelstvo, 214-I/4 integrirano sadjarstvo, 214-I/5 integrirano vinogradništvo in 214-I/6 integrirano vrtnarstvo ustrezajo evidence, ki jih določajo predpis, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, predpis, ki ureja integrirano pridelavo sadja, predpis, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina ter predpis, ki ureja integrirano pridelavo zelenjave. Za podukrep KOP-a 214-I/7 ekološko kmetovanje ustreza vodenje evidenc, ki jih predpiše organizacija za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil. Upravičenec do plačil iz naslova podukrepov KOP-a mora v času trajanja obveznosti opraviti izobraževalni program v obsegu najmanj štiri ure letno, in sicer v obdobju, ki je določeno z uredbo, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 v letih 2007 2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba za ukrepe osi 2). Po končanem izobraževalnem procesu upravičenec prejme potrdilo o vsebini, izvajalcu in številu opravljenih ur izobraževanja. Upravičenec, ki mu bodo izplačana plačila iz naslova podukrepov KOP-a, je dolžan na KMG-ju hraniti vse evidence (zasnova kolobarja, zapisi o delovnih opravilih) ves čas trajanja obveznosti ter nato še štiri leta od dneva zadnje pridobitve plačil.

Stran 980 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije KMG, ki izvaja podukrepe KOP-a, mora izpolnjevati tudi vse pogoje, ki jih zahteva IAKS, za celoten čas trajanja obveznosti, kot je to določeno v predpisih o dodeljevanju plačil. 5. Administrativni postopki Administrativne postopke za dodeljevanje sredstev za podukrepe KOP-a izvaja agencija ob uporabi IAKS-a. Agencija izvaja tudi kontrolo na kraju samem. Na podlagi ustrezne vloge na predpisanem obrazcu, se upravičenec v izvajanje podukrepov KOP-a vključi prostovoljno in se zaveže k izpolnjevanju vseh pogojev in določil za ves čas trajanja obveznosti. Način vlaganja zahtevkov za plačila iz naslova podukrepov KOP-a je določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, dodelitev sredstev pa poteka skladno z uredbo za ukrepe osi 2. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 141 z dne 30.4.2004, 3/Zv. 44, str. 243, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 796/2004/ES) in Uredbo Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 171 z dne 23.6.2006, str. 90; v nadaljnjem besedilu: Uredba 885/2006/ES) obdelavo zbirnih vlog izvaja Oddelek za okoljski program in območja z omejenimi dejavniki v Sektorju za neposredna plačila agencije. Pred odobritvijo vsake vloge so izvedene podrobne administrativne kontrole tako, da se preveri popolnost vloge in izpolnjevanje pogojev upravičenosti do izplačila. Administrativne kontrole in kontrole večletnih obveznosti se beležijo s posebno namensko programsko podporo. Agencija je v letu 2004 uvedla popoln IAKS s programskimi administrativnimi kontrolami za obdelavo zbirnih vlog za kmetijsko okoljska plačila kot za kmetijske subvencije. Te kontrole zajemajo: navzkrižno preverjanje prijavljenih poljin in živali, navzkrižno preverjanje z zbirkami podatkov za ugotavljaje upravičenosti do pomoči. Programska podpora za izvajanje IAKS-a je vsako leto podrobno preverjena pred začetkom zajema podatkov iz zbirnih vlog in izvedbo izračuna pomoči. Izvedene kontrole v času testiranja so dokumentirane na posebnih kontrolnih listah. Po opravljenih administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju samem (Služba za kontrolo) se izvede izračun pomoči. V Službi za finance se po izvedenem knjiženju zneskov pomoči podatki prenesejo na skupni plačilni nalog v avtomatiziranem plačilnem sistemu preko Ministrstva za finance. Služba za finance preveri ali so skupinski plačilni nalogi skladni s seznamom odobrenih zahtevkov upravičencev. Plačilo se izvede neposredno na bančni račun upravičenca.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 981 Dodatna dokumentacija k odobrenim zahtevkom zagotavlja revizijsko sled od prejema vloge do izplačila upravičencu in do odgovarjajoče vloge za povračilo sredstev, izdelane v skladu z Uredbo 885/2006/ES. 6. Kontrola in sankcioniranje Kontrolo nad izvajanjem podukrepov KOP-a in spremljanje porabe sredstev izvaja agencija skladno z Uredbo 1975/2006/ES in Uredbo 796/2004/ES. Agencija preverja izpolnjevanje pogojev na KMG-ju, zlasti izpolnjevanje predpisanih pogojev za posamezne podukrepe KOP-a in upravičenost do zaprošenih ali že izplačanih plačil. Sistem sankcij je določen z IAKS-om in se uporablja za vse nepravilnosti, ki zadevajo izplačila na podlagi površin in/ali živali. Za te namene je agencija izdelala navodila v skladu z Uredbo 796/2004/ES. Vse ostale nepravilnosti (kršenje minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev in ostalih pogojev za podukrepe KOP-a) v postopku izvajanja kontrol pred in po izplačilih se sankcionirajo na podlagi Kataloga kršitev in sankcij, ki je določen z uredbo za ukrepe osi 2. Kontrola, ki se izvaja v okviru kontrolnih organizacij za integrirano in ekološko pridelavo z namenom pridobitve certifikata poteka ločeno od kontrole izvajanja in izpolnjevanja pogojev za dodelitev sredstev za posamezne podukrepe KOP-a, ki jih izvaja agencija. Upravičenec mora vrniti vsa od prevzema obveznosti izplačana plačila za izvajanje podukrepov KOP-a, če: ne omogoči oziroma ne dovoli vpogleda v ustrezno dokumentacijo na KMG-ju oziroma dostopa do kmetijskih zemljišč in zgradb za namene IAKS-a in kontrole izvajanja podukrepov; ne izpolnjuje splošnih določil in ne izvaja podukrepov KOP-a, za katere je pridobil plačila, skladno s predpisanimi pogoji; v obdobju, predpisanem za hranjenje dokumentacije ni možno preveriti upravičenosti do že izplačanih plačil. V primeru, da v tekočem letu KMG ne izpolnjuje pogojev za posamezen podukrep KOP-a, upravičenec izgubi pravico do plačila za ta podukrep za tekoče leto, sredstev za pretekla leta pa mu ni treba vračati. Če KMG pri izvajanju posameznega podukrepa KOP-a ne izpolnjuje katerega koli pogoja v dveh zaporednih letih, se zahtevek za ta podukrep zavrne. Če KMG pri izvajanju posameznega podukrepa KOP-a ne izpolnjuje katerega koli pogoja v treh zaporednih letih, se zahtevek za ta podukrep zavrne in obveznost nadaljnjega izvajanja tega podukrepa prekine, pri čemer je upravičenec na podlagi odločbe agencije dolžan vrniti tudi že izplačana plačila za izvajanje tega podukrepa v preteklih letih. Če pri izvajanju integrirane pridelave oziroma ekološkega kmetovanja, upravičenec že prejme certifikat organizacije za kontrolo integrirane pridelave oziroma certifikat ali potrdilo za ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil organizacije za

Stran 982 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije kontrolo ekološkega kmetovanja, kmetijski inšpektor pa z naknadno kontrolo ugotovi odstopanje od predpisanih zahtev in se certifikat oziroma potrdilo razveljavi, je upravičenec na podlagi odločbe agencije dolžan vrniti morebitno že izplačana plačila. Če agencija upravičenca pisno obvesti, da mu je bilo plačilo pomotoma izplačano, upravičenec nakazana sredstva vrne skupaj z obrestmi, kot to določa Uredba 796/2004/ES v določilu o vrnitvi neupravičeno izplačanih sredstev. Upravičenec je oproščen vračila sredstev v vseh primerih, navedenih v točki 3. Trajanje obveznosti. 7. Kombinacije podukrepov KOP-a Možnosti kombiniranja podukrepov KOP-a na istih površinah so prikazane v preglednici 1. Da bi preprečili preplačila, so možne samo nekatere kombinacije podukrepov KOP-a. S tem namenom so omejeni tudi najvišji zneski plačil na hektar kmetijskih zemljišč upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo podukrepov KOP-a. Pri plačilu za kombinacijo podukrepov KOP-a se skupni znesek plačila zmanjša za znesek stroškov, ki so vključeni v izračun višine plačila pri podukrepih KOP-a, ki so predmet kombinacije (npr. pri kombinaciji podukrepov 214-I/2 ozelenitev njivskih površin, 214-I/3 integrirano poljedelstvo in 214-II/6 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, se od skupnega plačila dvakrat odšteje znesek stroškov izobraževanja, ki so vključeni v izračun višine plačila pri vseh treh podukrepih). Če pri posameznem podukrepu KOP-a ni drugače navedeno, je zahtevek za plačila v okviru podukrepov KOP-a mogoče uveljavljati tudi za površine, za katere se uveljavlja izravnalno plačilo za ukrep OMD-ja in/ali za površine, za katere se uveljavlja enotno plačilo na površino.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 983 Preglednica 1: Kombinacije podukrepov KOP-a na isti površini KOL ZEL IPL IPS IVG IVR EK PP PPP S35 S50 GRB TSA SOR REJ ETA ZVE HAB MET STE VTR VVO 214- I/1 214- I/2 214- I/3 214- I/4 214- I/5 214- I/6 214- I/7 214- II/1 214- II/1 214- II/2 KOL 214-I/1 N N N N N N N N N N N N N N N N N N 214-I/1 ZEL 214-I/2 N N N N N N N N N N N N N N N N 214-I/2 IPL 214-I/3 N N N N N N N N N N N N N N N N N N 214-I/3 IPS 214-I/4 N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N 214-I/4 IVG 214-I/5 N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N 214-I/5 IVR 214-I/6 N N N N N N N N N N N N N N N N N N 214-I/6 EK 214-I/7 N N N N N N N N N N 214-I/7 PP 214-II/1 N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N 214-II/1 PPP 214-II/1 N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N 214-II/1 S35 214-II/2 N N N N N N N N N N N N 214-II/2 S50 214-II/2 N N N N N N N N N N N N 214-II/2 GRB 214-II/3 N N N N N N N N N N N N N 214-II/3 TSA 214-II/4 N N N N N N N N N N N N N N N N N 214-II/4 SOR 214-II/6 N N N N N N N N N N N N 214-II/6 REJ 214-II/7 N N N N N N N N N N N N N N N N 214-II/7 ETA 214-II/8 N N N N N N N N N N N N N N N N N 214-II/8 ZVE 214-III/1 N N N N N N N N N N N N N N N N 214-III/1 HAB 214-III/2 N N N N N N N N N N N N N N N N N 214-III/2 MET 214-III/3 N N N N N N N N N N N N N N N N N 214-III/3 STE 214-III/4 N N N N N N N N N N N N N N N N N 214-III/4 VTR 214-III/5 N N N N N N N N N N N N N N N N N 214-III/5 VVO 214-III/6 N N N N N N N N N N N N N 214-III/6 214- I/1 214- I/2 214- I/3 214- I/4 214- I/5 214- I/6 214- I/7 214- II/1 214- II/1 214- II/2 214- II/2 214- II/2 214- II/3 214- II/3 214- II/4 214- II/4 214- II/6 214- II/6 214- II/7 214- II/7 214- II/8 214- II/8 214- III/1 214- III/1 214- III/2 214- III/2 214- III/3 214- III/3 214- III/4 214- III/4 214- III/5 214- III/5 214- III/6 214- III/6 N: Kombinacija ni možna : Kombinacija je možna Podukrepi KOP-a: KOL Ohranjanje kolobarja PPP Planinska paša s pastirjem ZVE Reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri ZEL Ozelenitev njivskih površin S35 Košnja strmih travnikov z nagibom 35-50 odstotkov HAB Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov IPL Integrirano poljedelstvo S50 Košnja strmih travnikov z nagibom nad 50 odstotkov MET Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev IPS Integrirano sadjarstvo GRB Košnja grbinastih travnikov STE Ohranjanje steljnikov IVG Integrirano vinogradništvo TSA Travniški sadovnjaki VTR Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 IVR Integrirano vrtnarstvo SOR Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin VVO Pokritost tal na vodovarstvenem območju EK Ekološko kmetovanje REJ Sonaravna reja domačih živali PP Planinska paša brez pastirja ETA Ohranjanje ekstenzivnega travinja

Stran 984 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije - Prilagoditev obveznosti Kmetijsko okoljske obveznosti se v času izvajanja lahko prilagodijo, če je prilagoditev teh obveznosti ustrezno utemeljena glede na zastavljene cilje. Te prilagoditve se nanašajo tudi na uporabo novih tehnologij in pripomočkov pri izvajanju podukrepov KOP-a ter podaljšanje trajanja obveznosti. - Spremembe nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti V primeru sprememb nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti, se obstoječe kmetijsko okoljske obveznosti uskladijo s temi spremembami. Obveznosti, prevzete na podlagi določil 39. člena Uredbe 1698/2005/ES, se v primeru sprememb ustreznih obveznih standardov in zahtev iz 39.(3) člena navedene uredbe, vzpostavljenih na podlagi 4. in 5. člena Uredbe 1782/2003/ES in Prilog III in IV te uredbe, ter dodatnih minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev in drugih obveznih zahtev, ki jih predpisuje nacionalna zakonodaja, lahko prilagodijo tem spremembam. Če upravičenec take prilagoditve ne sprejme, njegova obveznost izvajanja podukrepov KOP-a preneha, pri čemer mu prejetih sredstev za obdobje, ko je obveznost veljala, ni potrebno vrniti. B. Zahteve, ki se nanašajo na posamezne podukrepe KOP-a Skupina I.: Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje Podukrep 214-I/1 Ohranjanje kolobarja Zahteve pri izvajanju podukrepa so: v podukrep morajo biti vključene vse njivske površine; v petletno kolobarjenje morajo biti vključene najmanj tri poljščine, delež žit ne sme preseči 60 odstotkov, v petletnem kolobarju pa morajo biti vsaj enkrat prisotne metuljnice; strniščni posevki se upoštevajo kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar, koruza pa kot okopavina. Kot metuljnice se upoštevajo tudi deteljno travne mešanice, pri čemer mora delež metuljnic v tej mešanici dosegati vsaj 50 odstotkov; kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep; v primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer, morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa; količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno; pri pridelavi pšenice, rži, ječmena, ovsa in tritikale uporaba regulatorjev rasti ni dovoljena; fitofarmacevtska sredstva se uporabljajo na osnovi prognoze, kjer le-ta obstaja. Podukrep 214-I/2 Ozelenitev njivskih površin Zahteve pri izvajanju podukrepa so: v petletni kolobar morajo biti vključene najmanj tri poljščine;

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 985 kmetijska rastlina, namenjena ozelenitvi njivskih površin se upošteva kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar; kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep; v primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer, morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa; obvezna je pokritost tal s prezimnimi poljščinami preko jeseni in zime; setev prezimnih poljščin je potrebno opraviti v obdobju od 1.7. do 25.10. tekočega leta; živa (prezimna) zelena odeja mora pokrivati njivske površine od 15.11. tekočega leta do 15.2. naslednjega leta; obdelava ozelenjenih njivskih površinah je možna od 15.2. naslednjega leta; pri izvajanju podukrepa količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno; pri pridelavi pšenice, rži, ječmena, ovsa in tritikale uporaba regulatorjev rasti ni dovoljena; fitofarmacevtska sredstva se uporabljajo na osnovi prognoze, kjer le-ta obstaja. Za površine, za katere upravičenci v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/2 Ozelenitev njivskih površin, lahko v naslednjih letih uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/1 Ohranjanje kolobarja. Če upravičenci na teh površinah v naslednjih letih ne uveljavljajo plačil za podukrep 214-I/1 Ohranjanje kolobarja oziroma 214-I/2 Ozelenitev njivskih površin, morajo na teh površinah izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine. Podukrep 214-I/3 Integrirano poljedelstvo Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, in tehnološka navodila za integrirano pridelavo poljščin, v skladu s katerimi mora upravičenec med drugim: v integrirano pridelavo poljščin vključiti vse površine, na katerih prideluje poljščine v tekočem letu in so v njegovi lasti, zakupu ali najemu, razen površin, ki so v preusmerjanju v ekološke ali so ekološke v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo, in na katerih se prideluje zelenjava v kolobarju v okviru podukrepa 214-I/3 integrirano poljedelstvo, ali površin, ki so vključene v podukrep 214-I/4 integrirano sadjarstvo - jagode, ali 214-I/6 integrirano vrtnarstvo, ali obvezno praho; slediti napovedim opazovalno napovedovalne službe za določitev ukrepov zdravstvenega varstva poljščin, ki so navedeni v tehnoloških navodilih, in upoštevati dejansko stanje posevkov; določiti dejansko stanje posevkov s pregledom poljščin in z uporabo ustreznih pripomočkov; izvajati kemične ukrepe oziroma uporabljati fitofarmacevtska sredstva, če je mehanske, biološke in biotehnične ukrepe pri zatiranju škodljivih organizmov že izčrpal; uporabljati samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil ali pa fitofarmacevtska sredstva in druge pripravke za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo; pri kemičnem zatiranju škodljivih organizmov, za katere je v tehnoloških navodilih določen prag škodljivosti, na obrazcih, ki mu jih posreduje organizacija za kontrolo, zagotoviti podatek o škodljivem organizmu in preseženem pragu škodljivosti za ta organizem, da upraviči uporabo fitofarmacevtskih sredstev; gnojiti v skladu z gnojilnim načrtom;

Stran 986 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije opraviti analizo tal vsakih pet let; uporabljati samo gnojila iz tehnoloških navodil in gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo; izdelati petletni načrt kolobarja; ob morebitni prekoračitvi mejnih vrednosti mineralnega dušika v tleh opustiti gnojenje z dušičnimi gnojili za naslednjo kulturo oziroma v kolobar vključiti vmesni posevek, ki porablja dušik, da se le-ta ne izpira v podtalje; prijaviti v kontrolo pooblaščeni organizaciji za kontrolo integrirane pridelave poljščin najkasneje do 31. decembra tekočega leta za kontrolo v naslednjem letu; voditi evidence in hraniti dokumentacijo, kar omogoča organizaciji za kontrolo preverjanje vrste, količine in uporabe nabavljenega materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila) ter preverjanje vrste in količine prodanih poljščin; evidence hraniti najmanj pet let, dokumentacijo pa najmanj eno leto; evidence in dokumentacijo na zahtevo organizacije za kontrolo in pristojne inšpekcije dati na vpogled; zagotavljati sledljivost v prometu integrirano pridelanih poljščin. - Pri izvajanju podukrepa mora upravičenec upoštevati tudi, da: je prepovedana uporaba vseh gnojil z visokim deležem težkih kovin; se lahko uporabljajo samo gnojila v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo poljščin ali pa gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II, del A Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. julija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL L 198 z dne 22.7.1991, 15/Zv. 2, str. 39; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2092/91/EGS); količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno; se kmetovanje izvaja v skladu s posebnimi tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo poljščin; se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo poljščin ali pa fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II, del B Uredbe 2092/91/EGS; kjer obstaja prognoza, se fitofarmacevtska sredstva lahko uporabljajo samo na podlagi le-te; je uporaba določenih aktivnih snovi omejena, omejeno pa je tudi število tretiranj; imajo pri zatiranju plevelov, bolezni in škodljivcev prednost mehanski/fizikalni in biotični ukrepi; je uporaba regulatorjev rasti prepovedana; je na vseh njivskih površinah obvezen petletni kolobar; so na njivah, kjer ni gnojenja z živinskimi gnojili, metuljnice obvezni del kolobarja; je potrebno v tleh z manj kot 1,5 odstotka vsebnostjo humusa obvezno na njivi pustiti vse žetvene ostanke, sejati rastline za podor in/ali prekrivne rastline in/ali vrniti na njivo odvzeto organsko snov s hlevskim gnojem; je žetvene ostanke potrebno zaoravati že jeseni (vendar ne v zamrznjena tla), da ne predstavljajo vira za razvoj škodljivcev; je potrebno za plačila iz naslova podukrepa obvezno pridobiti certifikat o integrirani pridelavi poljščin; je prepovedano monokulturno pridelovanje posameznih poljščin in sorodnih rastlinskih vrst (isti rodovi), razen hmelja.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 987 Podukrep 214-I/4 Integrirano sadjarstvo Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja integrirano pridelavo sadja, in tehnološka navodila za integrirano pridelavo sadja, v skladu s katerimi mora upravičenec med drugim: v integrirano pridelavo vključiti vse sadovnjake, ki jih obdeluje in so vpisani v evidenco pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih, razen intenzivnih sadovnjakov, ki so v preusmerjanju v ekološke ali so ekološki v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo; upoštevati, da mora število dreves znašati najmanj 150 dreves/ha pri oljki, najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah; slediti napovedim opazovalno napovedovalne službe za določitev ukrepov zdravstvenega varstva sadnega drevja in jagodičevja, ki so navedeni v tehnoloških navodilih in upoštevati dejansko stanje v sadovnjaku ali nasadu; določiti dejansko stanje v sadovnjaku ali nasadu s pregledom sadnega drevja in jagodičja ter z uporabo ustreznih pripomočkov; izvajati kemične ukrepe oziroma uporabljati fitofarmacevtska sredstva, če je mehanske, biološke in biotehnične ukrepe pri zatiranju škodljivih organizmov že izčrpal; uporabljati samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil ali pa fitofarmacevtska sredstva in druge pripravke za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo; pri kemičnem zatiranju škodljivih organizmov, za katere je v tehnoloških navodilih določen prag škodljivosti, na obrazcih, ki mu jih posreduje organizacija za kontrolo, zagotoviti podatek o škodljivem organizmu in preseženem pragu škodljivosti za ta organizem, da upraviči uporabo fitofarmacevtskih sredstev; uporabljati samo gnojila iz tehnoloških navodil in gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo; prijaviti v kontrolo pooblaščeni organizaciji za kontrolo integrirane pridelave sadja najkasneje do 31. decembra tekočega leta za kontrolo v naslednjem letu; voditi evidence in hraniti dokumentacijo, kar omogoča organizaciji za kontrolo preverjanje vrste, količine in uporabe nabavljenega materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila) ter preverjanje vrste in količine prodanega sadja; evidence hraniti najmanj pet let, dokumentacijo pa najmanj eno leto; evidence in dokumentacijo na zahtevo organizacije za kontrolo in pristojne inšpekcije dati na vpogled; zagotavljati sledljivost v prometu integrirano pridelanega sadja. Pri izvajanju podukrepa mora upravičenec upoštevati tudi, da: je pridelovalec dolžan vpisovati v evidenco vsa gnojila, ki jih vnaša v sadovnjake; je prepovedana uporaba vseh gnojil z visokim deležem težkih kovin; se lahko uporabljajo samo gnojila v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo sadja ali pa gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II, del A Uredbe 2092/91/EGS; se kmetovanje izvaja v skladu s posebnimi tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo sadja; se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo sadja ali pa fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II, del B Uredbe 2092/91/EGS;

Stran 988 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije kjer obstaja prognoza, se fitofarmacevtska sredstva lahko uporabljajo samo na podlagi le-te; je uporaba določenih aktivnih snovi omejena, omejeno pa je tudi število tretiranj; imajo pri zatiranju plevelov, bolezni in škodljivcev prednost mehanski/fizikalni in biotični ukrepi; mora pridelovalec evidentirati vrsto, količino in čas uporabljene kemikalije in nato sadje najmanj tri mesece po tretiranju skladiščiti ločeno, če je sadje pred skladiščenjem kemično zaščiteno; širina herbicidnega pasu ne sme presegati v nasadu v povprečju ene tretjine medvrstne razdalje (izjema za starejše večvrstne nasade: do 45 odstotkov); je ciljna vsebnost humusa v tleh 2 do 4 odstotke; količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 150 kg/ha letno; v obdobju od odpadanja listja do cvetenja sadnega drevja ali ozelenitve negovane ledine dodajanje dušičnih gnojil ni dovoljeno, prav tako tudi ni dovoljeno v obdobju od konca junija do jeseni. Izjema so češnje, ki jih je dovoljeno dognojiti po obiranju; oljke pridelovalec lahko gnoji z dušikom od konca februarja do sredine junija, orehe pa od konca marca do sredine junija; je potrebno za plačila iz naslova podukrepa obvezno pridobiti certifikat o integrirani pridelavi sadja; mora vzdrževati sistem negovane ledine tudi v medvrstnem prostoru, razen izjem (nasadi jagod; mladi nasadi v času, ko formirajo rodni volumen; tereni za breskve in marelice na Primorskem, kjer ni možno namakanje); mora zaradi zaprtega krogotoka snovi pokošeno travo puščati v nasadu; je v novih nasadih obvezno takojšnje zatravljanje (izjeme so v nasadih breskev do 3. leta, češenj, višenj, sliv in češpelj do 5. leta, kakija do 6. leta, oljk do 7. leta in aktinidije do 4. leta); je obvezna košnja nabrežin teras, kadar je nasad na terasah. Skupna površina sadovnjakov posamezne sadne vrste, za katero se lahko uveljavlja plačilo za podukrep, mora biti najmanj 0,5 hektarja za jablane in najmanj 0,5 hektarja za hruške ter najmanj 0,3 hektarje skupne površine ostalih sadnih vrst. Najmanjša velikost enote kmetijskega zemljišča iste rabe (posameznega sadovnjaka) pa mora biti najmanj 0,1 hektar. Podukrep 214-I/5 Integrirano vinogradništvo Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina, ter tehnološka navodila za integrirano pridelavo grozdja, v skladu s katerimi mora upravičenec med drugim: v integrirano pridelavo vključiti vse vinograde, ki jih obdeluje in so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, razen vinogradov, ki so v preusmerjanju v ekološke ali so ekološki v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo; slediti napovedim opazovalno napovedovalne službe za določitev ukrepov zdravstvenega varstva vinske trte, ki so navedeni v tehnoloških navodilih in upoštevati dejansko stanje v vinogradu; določiti dejansko stanje v vinogradu s pregledom vinske trte in z uporabo ustreznih pripomočkov; izvajati kemične ukrepe oziroma uporabljati fitofarmacevtska sredstva, če je mehanske, biološke in biotehnične ukrepe pri zatiranju škodljivih organizmov že izčrpal;

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 989 uporabljati samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil ali pa fitofarmacevtska sredstva in druge pripravke za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo; pri kemičnem zatiranju škodljivih organizmov, za katere je v tehnoloških navodilih določen prag škodljivosti, na obrazcih, ki mu jih posreduje organizacija za kontrolo, zagotoviti podatek o škodljivem organizmu in preseženem pragu škodljivosti za ta organizem, da upraviči uporabo fitofarmacevtskih sredstev; uporabljati samo gnojila iz tehnoloških navodil in gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo; prijaviti v kontrolo pooblaščeni organizaciji za kontrolo integrirane pridelave grozdja najkasneje do 31. decembra tekočega leta za kontrolo v naslednjem letu; voditi evidence in hraniti dokumentacijo, kar omogoča organizaciji za kontrolo preverjanje vrste, količine in uporabe nabavljenega materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila) ter preverjanje vrste in količine pridelanega grozdja in vina, v skladu s predpisi, ki urejajo kletarsko evidenco in register; evidence hraniti najmanj pet let, dokumentacijo pa najmanj eno leto; evidence in dokumentacijo na zahtevo organizacije za kontrolo in pristojne inšpekcije dati na vpogled; zagotavljati sledljivost v prometu integrirano pridelanega grozdja in vina. Pri izvajanju podukrepa mora upravičenec upoštevati tudi, da: se lahko uporabljajo samo gnojila v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo grozdja ali pa gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II, del A Uredbe 2092/91/EGS; se kmetovanje izvaja v skladu s posebnimi tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo grozdja; se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo grozdja ali pa fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II, del B Uredbe 2092/91/EGS; je potrebno zmanjševanje števila uporab fitofarmacevtskih sredstev; imajo prednost mehanski/fizikalni in biotični ukrepi zatiranje plevelov, bolezni in škodljivcev ter ukrepi, s pomočjo katerih se zmanjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev (izbira ustreznega rastišča in lege, izbira ustrezne podlage in klonov, usklajeno gnojenje - še posebej z dušikom); je potrebno odstranjevanje listja iz območja grozdja za dosego dobre prezračenosti, in da je šele po resnični potrebi dovoljena uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin; se fitofarmacevtska sredstva uporabijo šele takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti, in ko so škodljivi organizmi presegli prag škodljivosti, kar velja predvsem za škodljivce; je potrebno sistematično menjavanje pripravkov; je potrebno kombiniranje pripravkov iz različnih kemičnih skupin, kolobarjenje s fitofarmacevtskimi sredstvi, ne samo z aktivnimi snovmi; se v pasu pod trtami lahko plevele odstranjuje le mehansko, le v primeru da to ne zadostuje, se lahko tretira s herbicidi, vendar pa je širina tretiranega pasu pod trtami lahko največ 25 odstotkov neto površine vinograda; je uporaba herbicidov lahko le dopolni ukrep; je uporaba herbicidov dovoljena le do 15. julija (izjema so vinogradi, kjer se pojavljajo posamezne bolezni, npr. rumenica); so določeni tudi posebni ukrepi za varstvo pred posameznimi boleznimi;

Stran 990 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije je potrebno za plačila iz naslova podukrepa obvezno pridobiti certifikat o integrirani pridelavi grozdja; količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno; je prepovedano talno mehansko obdelovanje tal preko vsega leta; je v integrirani pridelavi grozdja obvezna trajna ozelenitev (setev travno deteljnih mešanic ali naravna ozelenitev, kjer gre za kontroliran razvoj plevelov oziroma travne ruše), kratkotrajna ozelenitev (podorine, s setvijo ali naravna), obdelava tal (grobo rahljanje tal v vsaki drugi vrsti) in pokrivanje tal (slama, lubje); morajo biti tla v medvrstnem prostoru od 1. novembra do fenološke faze vinske trte B-C zatravljena ali ustrezno pokrita; če pridelovalec izkrči vinograd in zemljišče, ga mora v naslednjem letu ponovno zasaditi, preko zime pa mora tla zavarovati pred erozijo; je še posebej pomembno izvajanje zelenih del kot varstveni ukrep pred pojavom okužb (vršičkanje, pletje ipd.); število mladik ne sme presegati 20 mladik na tekoči meter vrste. Podukrep 214-I/6 Integrirano vrtnarstvo Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja integrirano pridelavo zelenjave, in tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave, v skladu s katerimi mora upravičenec med drugim: v integrirano pridelavo zelenjave vključiti vse površine, na katerih prideluje zelenjavo v tekočem letu in so v njegovi lasti, zakupu ali najemu, razen površin, ki so v preusmerjanju v ekološke ali so ekološke v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in površin, ki so vključene v podukrep 214-I/3 integrirano poljedelstvo ali obvezno praho; slediti napovedim opazovalno napovedovalne službe za določitev ukrepov zdravstvenega varstva zelenjave, ki so navedeni v tehnoloških navodilih; določiti dejansko stanje posevka s pregledom posevka in z uporabo ustreznih pripomočkov; izvajati kemične ukrepe oziroma uporabljati fitofarmacevtska sredstva, če je mehanske, biološke in biotehnične ukrepe pri zatiranju škodljivih organizmov že izčrpal; uporabljati samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil ali pa fitofarmacevtska sredstva in druge pripravke za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo; pri kemičnem zatiranju škodljivih organizmov, za katere je v tehnoloških navodilih določen prag škodljivosti, na obrazcih, ki mu jih posreduje organizacija za kontrolo, zagotoviti podatek o škodljivem organizmu in preseženem pragu škodljivosti za ta organizem, da upraviči uporabo fitofarmacevtskih sredstev; uporabljati samo gnojila iz tehnoloških navodil in gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo; ob morebitni prekoračitvi mejnih vrednosti mineralnega dušika v tleh opustiti gnojenje z dušičnimi gnojili za naslednjo kulturo oziroma v kolobar vključiti vmesni posevek, ki porablja dušik, da se le-ta ne izpira v podtalje; prijaviti v kontrolo pooblaščeni organizaciji za kontrolo integrirane pridelave zelenjave najkasneje do 31. decembra tekočega leta za kontrolo v naslednjem letu;

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 991 voditi evidence in hraniti dokumentacijo, kar omogoča organizaciji za kontrolo preverjanje vrste, količine in uporabe nabavljenega materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila) ter preverjanje vrste in količine prodane zelenjave; evidence hraniti najmanj pet let, dokumentacijo pa najmanj eno leto; evidence in dokumentacijo na zahtevo organizacije za kontrolo in pristojne inšpekcije dati na vpogled; zagotavljati sledljivost v prometu integrirano pridelane zelenjave. Pri izvajanju podukrepa mora upravičenec upoštevati tudi, da: je prepovedana uporaba mulja in kompostov iz mulja čistilnih naprav; je dovoljeno uporabljati izključno organska gnojila in materiale, ki ne vsebujejo nezaželenih tujih snovi (npr. težkih kovin); se lahko uporabljajo samo gnojila v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo zelenjave ali pa gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II, del A Uredbe 2092/91/EGS; se kmetovanje izvaja v skladu s posebnimi tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo zelenjave; je potrebno za plačila iz naslova podukrepa obvezno pridobiti certifikat o integrirani pridelavi zelenjave; morajo biti pri obdelavi tal vsi ukrepi usmerjeni v ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal; je potrebno preprečevati nastanek plaznine in zbijanja tal; je tla pri nagnjenih površinah potrebno obdelovati prečno na pobočje (preprečevanje erozije); je potrebno izvajati globinsko rahljanje, vendar izključno pri optimalnih talnih razmerah; je jeseni potrebno čim kasnejše zaoravanje ostankov pridelka; je potrebno preprečevati zimsko praho (preko zime neposejane površine) v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo zelenjave; je potrebno izvajati tako obdelavo tal, ki ohranja njihovo strukturo; ko je potrebna zimska brazda, jo je treba zaorati čim kasneje; je obvezen več kot triletni kolobar, ki mora biti široko zastavljen in raznolik; količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno, razen pri določenih vrtninah, opredeljenih v tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo zelenjave, pri katerih količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 200 kg/ha letno; se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo zelenjave ali pa fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II, del B Uredbe 2092/91/EGS; kjer obstaja prognoza, se fitofarmacevtska sredstva lahko uporabljajo samo na podlagi le-te; je uporaba določenih aktivnih snovi omejena, omejeno pa je tudi število tretiranj. Podukrep 214-I/7 Ekološko kmetovanje Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil in predpis, ki ureja določitev območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje.

Stran 992 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Pri izvajanju podukrepa mora upravičenec upoštevati tudi, da: je v skladu z Uredbo 2092/91/EGS potrebno voditi podrobno tudi evidence o pridelavi in predelavi; so v skladu z Uredbo 2092/91/EGS pri ekološkem kmetovanju pomembne omejitve pri uporabi gnojil, omejena je tudi uporaba nesintetičnih gnojil in hlevskega gnoja; je dovoljena samo uporaba ekološko pridelanih semen in vegetativnega razmnoževalnega materiala, razen izjem; so v skladu z Uredbo 2092/91/EGS pri ekološkem kmetovanju pomembne omejitve pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in drugih sredstev za varstvo rastlin; je uporaba regulatorjev rasti prepovedana; mora proizvajalec vsako leto izdelati letni načrt pridelave in načrt upravljanja ekološke živinoreje v skladu z Uredbo 2092/91/EGS; v skladu z Uredbo 2092/91/EGS uporaba gensko spremenjenih organizmov in izdelkov pridobljenih iz njih ni dovoljena; je potrebno za plačila iz naslova podukrepa obvezno pridobiti potrdilo za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil ali certifikat; lahko uveljavlja plačila za travinje v uporabi le za ekološko rejo živine z obtežbo 0,2-1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2007, 0,3-1,9 GVŽ-ja/ha v letu 2008, 0,4-1,9 GVŽ-ja/ha v letu 2009 in 0,5-1,9 GVŽ-ja/ha v letih 2010 2013, razen ko so živali na paši na planini ali skupnem pašniku in obtežba na osnovnem KMG-ju lahko znaša 0-1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi; je ekološko čebelarjenje dovoljeno samo na območju, ki ga predpiše minister, pristojen za kmetijstvo; mora biti travniški sadovnjak obvezno vpisan v evidenco pridelovalcev sadja v ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakih; je v skladu z Uredbo 2092/91/EGS pri ekološki živinoreji prepovedana vezana reja, določene pa so tudi druge omejitve v zvezi s krmo, pašo, zdravljenjem bolezni ipd. Za travniške sadovnjake upravičenci lahko uveljavljajo plačila, če upoštevajo tudi naslednje pogoje: travniški sadovnjak mora biti vpisan v evidenco pridelovalcev sadja v ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakih; gostota dreves mora znašati najmanj 50 in največ 200 dreves/ha; vzdrževanje visokodebelnih ekstenzivnih sadovnjakov, ki vključuje tudi nego dreves in obnovo nasadov (dopolnjevanje praznih mest); oživitvena rez mora biti opravljena v prvem oziroma drugem letu vključitve v podukrep (za upravičence, ki so staro shemo kmetijsko okoljskih ukrepov nadomestili z novo shemo kmetijsko okoljskih podukrepov, se šteje, da je pogoj izpolnjen, če so oživitveno rez opravili v prvem oziroma drugem letu vključitve v kmetijsko okoljski ukrep iz stare sheme); pri obnovi nasadov ni dovoljeno uporabljati šibkih podlag; zatravljenost sadovnjakov z negovano ledino; kosna ali pašna raba zatravljenih površin; travinje je potrebno kositi tudi pod krošnjami dreves; uporaba fitofarmacevtskih sredstev v skladu s Prilogo II, del B Uredbe 2092/91/EGS. Velikost skupne površine, ne glede na vrsto rabe, za katero se lahko uveljavlja plačilo za podukrep, mora biti najmanj 0,3 hektarja. Najmanjša velikost površine kmetijskega zemljišča iste rabe pa ne sme biti manjša od 0,1 hektarja.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 993 Skupina II.: Ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine Podukrep 214-II/1 Planinska paša Zahteve pri izvajanju podukrepa so: če gre za skupno uporabo planine ali planinskega pašnika mora biti izdelan pašni red; uporabljajo se lahko samo gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II, del A Uredbe 2092/91/EGS; obdelava travnatih površin se izvaja samo na tradicionalen način ob prisotnosti živali; obtežba z živino v pašni sezoni mora biti od 0,5-1,9 GVŽ-ja/ha (ob upoštevanju vseh živali na paši); pri planinski paši s pastirjem je prisotnost pastirja na planini obvezna; s pastirjem mora biti sklenjena pogodba; uporabljajo se lahko samo fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II, del B Uredbe 2092/91/EGS; po zaključku pašne sezone je potrebno obvezno izvesti ročno čiščenje grmičevja in plevelov. Planina, na kateri se izvaja planinska paša, mora poleg navedenih zahtev izpolnjevati tudi naslednje pogoje: da je tradicionalna oblika individualne ali skupinske rabe kmetijskih zemljišč v gorskem svetu Slovenije; da predstavlja geografsko zaokroženo posest z gospodarskimi objekti (hlevi, mlekarne), stanovanjskimi objekti (stanovi, pastirske koče), lastno oskrbo z vodo za ljudi in živali (zajetja, vodnjaki, kali); da ima krajšo vegetacijsko dobo, pestre klimatske in talne razmere, raznovrstni živalski in rastlinski svet; da je na njej organizirana sezonska paša živali brez vsakodnevnega vračanja živali v domačo oskrbo; da se živali na planini pasejo vsaj 80 dni na minimalno 5 hektarjih travnatih površinah v rabi. Podukrep 214-II/2 Košnja strmih travnikov Zahteve pri izvajanju podukrepa so: obvezna sta najmanj enkratna košnja (ročna, s samohodno kosilnico ali specialno mehanizacijo) ter spravilo (ročno ali s specialno mehanizacijo) letno; količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno. Podukrep 214-II/3 Košnja grbinastih travnikov Zahteve pri izvajanju podukrepa so: KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na območjih grbinastih travnikov iz uradne evidence območij grbinastih travnikov; obvezna sta najmanj enkratna ročna košnja in spravilo letno; uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena.

Stran 994 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih območjih grbinastih travnikov iz uradne evidence območij grbinastih travnikov, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje: OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME 003 BLED 2194 BOHINJSKA BELA 004 BOHINJ 2195 GORJUŠE 2196 BOHINJSKA ČEŠNJICA 2197 BOHINJSKA SREDNJA VAS 2198 STUDOR 2199 SAVICA 006 BOVEC 2203 TRENTA LEVA 2204 TRENTA DESNA 2206 LOG POD MANGARTOM 2207 BOVEC 2209 SOČA DESNA 2210 SOČA LEVA 2213 SRPENICA 046 KOBARID 2215 ROBIDIŠČE 2216 LOGJE 2218 BORJANA 2225 DREŽNICA 053 KRANJSKA GORA 2171 DOVJE 2644 VIŠELNICA II 128 TOLMIN 2238 PODMELEC 2240 RUT 207 GORJE 2185 SPODNJE GORJE 2186 VIŠELNICA I 2187 ZGORNJE GORJE Podukrep 214-II/4 Travniški sadovnjaki Zahteve pri izvajanju podukrepa so: potrebna je zatravljenost sadovnjakov z negovano ledino; izvajati je potrebno kosno ali pašno rabo zatravljenih površin; pri obnovi nasadov ni dovoljeno uporabljati šibkih podlag; potrebno je vzdrževanje visokodebelnih travniških sadovnjakov, ki vključuje tudi nego dreves in obnovo nasadov (npr. dopolnjevanje praznih mest); v travniškem sadovnjaku mora biti najmanj 50 in največ 200 dreves/ha, oživitvena rez mora biti opravljena v prvem oziroma drugem letu vključitve v podukrep (za upravičence, ki so staro shemo kmetijsko okoljskih ukrepov nadomestili z novo shemo kmetijsko okoljskih podukrepov, se šteje, da je pogoj izpolnjen, če so oživitveno rez opravili v prvem oziroma drugem letu vključitve v kmetijsko okoljski ukrep iz stare sheme); travinje je potrebno kositi tudi pod krošnjami dreves; travniški sadovnjak mora biti obvezno vpisan v evidenco pridelovalcev sadja v ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakih; količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 150 kg/ha letno; fitofarmacevtska sredstva se uporabljajo na osnovi prognoze, kjer le ta obstaja. Podukrep 214-II/5 Reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali Zahteve pri izvajanju podukrepa so: upravičenci lahko uveljavljajo plačila za najmanj 1 GVŽ; pri vzreji perutnine morajo upravičenci rediti vsaj 100 odraslih živali;

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 995 za živali, ki so predmet podpore po Programu genske banke, ni možno uveljavljati plačil iz naslova podukrepa; obvezno je vodenje evidence nakupa krme na KMG-jih, ki krmo dokupujejo; obvezna je reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, ki so navedene v posebnem seznamu; živali morajo biti vpisane v rodovniško knjigo oziroma register; pri govedu, konjih in drobnici je dovoljen nakup največ 1.200 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na GVŽ letno; pri prašičih je dovoljen nakup največ 2.100 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na GVŽ letno; pri perutnini je za kokoši nesnice dovoljen nakup največ 7.000 kg, za pitovne piščance največ 6.500 kg in za pure največ 4.000 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na GVŽ letno; krma in krmni dodatki, ki se uporabljajo za prehrano živali na KMG-ju morajo biti pridelani oziroma proizvedeni v skladu s točko 4.18 iz 4. poglavja Priloge I B. Uredbe 2092/91/EGS; število živali mora biti v reji pet let od vstopa v podukrep. Plačila se lahko uveljavljajo za naslednje avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali: govedo: - cikasto govedo; konji: - lipicanski konj, - posavski konj, - slovenski hladnokrvni konj, - ljutomerski kasač, - haflinški konj; prašiči: - krškopoljski prašič, - slovenska landrace (linija 11), - slovenska landrace (linija 55), - large white (linija 22); ovce: - jezersko-solčavska ovca, - bovška ovca, - istrska pramenka - istrijanka, - belokranjska pramenka, - oplemenjena jezersko-solčavska ovca; koze: - drežniška koza, - slovenska sanska pasma, - slovenska srnasta pasma; perutnina: - štajerska kokoš - štajerka, - slovenska grahasta kokoš, - slovenska srebrna kokoš, - slovenska rjava kokoš, - slovenska zgodaj operjena kokoš, - slovenska pozno operjena kokoš, - slovenska pitovna kokoš.

Stran 996 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije V evidenci nakupa krme za živino se evidentira nakup krmnih mešanic, žit, semena oljnic in stročnic, stranskih proizvodov mlevske industrije in oljarstva ter posušenih proizvodov industrije sladkorja in pivovarstva. Evidence se nanašajo tako na nakup na trgu, kot tudi na nakup od drugih KMG-jev. Nakup od drugega KMG-ja je dovoljen le, če je ta KMG vključen v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo. Evidenca mora vsebovati naslednje podatke: vrsta krme ali krmila, količina (kg), datum nakupa, naziv oziroma ime in priimek ter naslov prodajalca in številka KMG-MID, če je prodajalec KMG. Za krmo, kupljeno na trgu, morata biti evidenci priložena račun in deklaracija. Nakup koruzne silaže je dovoljen le od drugega KMG-ja, ki je vključen v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo, in količinsko ni omejen. V evidenco je potrebno vpisati le vrsto krme, datum nakupa, naziv oziroma ime in priimek ter naslov prodajalca in njegovo številko KMG-MID. Nakup mrve in travne silaže je neomejen. Podukrep 214-II/6 Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin Zahteve pri izvajanju podukrepa so: količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno za žita, koruzo, krmne rastline, vrtnine, krompir, oljnice, hmelj in vinsko trto ter 150 kg/ha letno za sadne rastline; obvezen je petletni kolobar, v katerega morajo biti vključene najmanj tri avtohtone ali tradicionalne sorte poljščin; strniščni posevki se upoštevajo kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar; kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep; v primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer, morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa; gostota dreves avtohtonih in tradicionalnih sort sadnih rastlin mora znašati 50 200 dreves/ha pri travniških visokodebelnih sadovnjakih in v nasadih pri oljčnikih najmanj 150 dreves/ha, pri orehu in kostanju najmanj 100 dreves/ha ter pri ostalih sadnih vrstah najmanj 200 dreves/ha; travniški sadovnjak mora biti obvezno vpisan v evidenco pridelovalcev sadja v ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakih; uporaba regulatorjev rasti ni dovoljena; fitofarmacevtska sredstva se uporabljajo na osnovi prognoze, kjer le-ta obstaja. Plačila se lahko uveljavljajo za naslednje avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin: žita: - ajda: 'Darja', 'Siva', 'Črna gorenjska', 'Čebelica', - proso: 'Sonček'; koruza: - 'Lj - 275 t', 'Lj-180'; krmne rastline: - visoka pahovka: 'Sora',

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 997 - rdeča bilnica: 'Jasna', - travniška bilnica: 'Jabeljska', - mnogocvetna ljuljka: 'Draga', - trpežna ljuljka: 'Ilirka', - pasja trava: 'Kopa', - travniški mačji rep: 'Krim', - krmna ogrščica: 'Starška', 'Daniela', - strniščna repa: 'Kranjska okrogla', 'Kranjska podolgovata', - podzemna koleraba: 'Rumena maslena', - črna detelja: 'Živa', 'Poljanka', - inkarnatka: 'Inkara', - lucerna: 'Bistra', 'Soča', 'Krima'; vrtnine: - čebula: 'Belokranjka', 'Ptujska rdeča', 'Tera', - česen: 'Ptujski jesenski', 'Ptujski spomladanski', - korenje: 'Ljubljansko rumeno', 'Semor', - belo zelje: 'Kranjsko okroglo', 'Emona', 'Ljubljansko', 'Varaždinsko', - radič: 'Anivip', 'Monivip', 'Solkanski', - glavnata solata: 'Dalmatinska ledenka', 'Leda', 'Bistra', - motovilec: 'Ljubljanski', 'Žličar', - preklarji, visoki stročji fižol in visoki fižol za zrnje: 'Jabelski stročnik', 'Jabelski pisanec', 'Jeruzalemski', 'Klemen', 'Semenarna 22', 'Ptujski maslenec', 'Maslenec rani', - nizki fižol: 'Češnjevec', 'Zorin', - paprika - feferoni: 'Ferdi', - paradižnik: 'Val'; krompir: - 'Kresnik', 'Jana', 'Cvetnik', 'Vesna'; oljnice: - oljna buča: 'Slovenska golica'; hmelj: - 'Savinjski golding'; sadne rastline: - jablana: 'Dolenjska voščenka', 'Gorenjska voščenka', 'Goriška sevka', 'Lonjon', 'Majda', 'Priolov delišes', 'Bobovec', 'Boskop', 'Beličnik', 'Carjevič', 'Grafenštajnc', 'Kanadka', 'Krivopecelj', 'Londonski peping', 'Štajerski mošancelj', 'Ovčji nos', 'Pisani kardinal', 'Zlata parmena', 'Jonatan', 'Legro', 'Krvavka', 'Bužlovka', 'Jakobovka', 'Rožmarinka', 'Špička', 'Čebulka', 'Peteršiljka', 'Maslenka', 'Grinštantin', 'Klanferca, sladka jabolka', 'Rožnik, rožinski', 'Rambura', 'Lovrenčovka', 'Rdeči bobovec', 'Železnica', 'Vrtnica', 'Vinšca - štrudlovka', 'Brtavka', 'Citronka', 'Štupanka', 'Prsnika', 'Ferdekelca', 'Damasonski kosmač', 'Harbertova reneta', 'Pogačar', - hruška: 'Tepka', 'Rjavka', 'Pohorska moštnica', 'Vinska moštnica', 'Mlečnica ali bela tepka', 'Kraljica julija', 'Šmarjetnica', 'Rožmarinka', 'Vinogradovka', 'Kravšca', 'Špehovka', 'Debela Rupret', 'Pituralke', 'Avranška', 'Druardova maslenka', 'Lukasova', - sliva: 'Domača češplja', - češnja: 'Vipavka', 'Vigred', 'Brusniška hrustavka', 'Kozanka', 'Črna cepika', 'Čufarca', 'Divjaka', 'Terčentka', 'Petrovka', 'Francoska', 'Popovka', 'Napoleonova', - breskev: 'Veteran', 'Triogem', - marelica: 'Pišeška', 'Catarji', 'Domači flokarji', 'Ogrska',

Stran 998 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije - oreh: 'Elit', 'Haloze', 'Maribor-24', 'Petovio', 'Rače-866', - leska: 'Istrski dolgi', 'Istrski okrogli', - kostanj: 'Vitovski maron', - oljka: 'Istrska belica', 'Črnica', 'Buga', 'Štorta'; vinska trta: - 'Maločrn', 'Pinela', 'Ranfol', 'Radgonska ranina', 'Rebula', 'Refošk', 'Rumeni plavec', 'Šipon', 'Zelen', 'Žametovka', 'Kraljevina', 'Malvazija', 'Vitovska grganja', 'Cipro', 'Klarnica', 'Pergolin', 'Poljšakica'. Podukrep 214-II/7 Sonaravna reja domačih živali Zahteve pri izvajanju podukrepa so: obvezno je vodenje evidence nakupa krme na KMG-jih, ki krmo dokupujejo; obvezna sta najmanj enkratna raba (paša ali košnja) in spravilo letno; obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,5-1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, razen ko so živali na paši na planini ali skupnem pašniku in obtežba na osnovnem KMG-ju lahko znaša 0-1,9 GVŽ-ja/ha; količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno; pri govedu, konjih in drobnici je dovoljen nakup največ 1.200 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na GVŽ letno; pri prašičih je dovoljen nakup največ 2.100 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na GVŽ letno; pri perutnini je za kokoši nesnice dovoljen nakup največ 7.000 kg, za pitovne piščance največ 6.500 kg in za pure največ 4.000 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na GVŽ letno; krma in krmni dodatki, ki se uporabljajo za prehrano živali na KMG-ju morajo biti pridelani oziroma proizvedeni v skladu s točko 4.18 iz 4. poglavja Priloge I B. Uredbe 2092/91/EGS. V evidenci nakupa krme za živino se evidentira nakup krmnih mešanic, žit, semena oljnic in stročnic, stranskih proizvodov mlevske industrije in oljarstva ter posušenih proizvodov industrije sladkorja in pivovarstva. Evidence se nanašajo tako na nakup na trgu, kot tudi na nakup od drugih KMG-jev. Nakup od drugega KMG-ja je dovoljen le, če je ta KMG vključen v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo. Evidenca mora vsebovati naslednje podatke: vrsta krme ali krmila, količina (kg), datum nakupa, naziv oziroma ime in priimek ter naslov prodajalca in številka KMG-MID, če je prodajalec KMG. Za krmo, kupljeno na trgu, morata biti evidenci priložena račun in deklaracija. Nakup koruzne silaže je dovoljen le od drugega KMG-ja, ki je vključen v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo, in količinsko ni omejen. V evidenco je potrebno vpisati le vrsto krme, datum nakupa, naziv oziroma ime in priimek ter naslov prodajalca in njegovo številko KMG-MID.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 999 Nakup mrve in travne silaže je neomejen. Podukrep 214-II/8 Ohranjanje ekstenzivnega travinja Zahteve pri izvajanju podukrepa so: obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0-0,5 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi; obvezna sta najmanj enkratna raba (paša ali košnja) in spravilo letno; košnja se izvaja v obdobju po polnem cvetenju glavnih vrst trav; seno se spravlja na tradicionalne načine; uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena. Skupina III.: Varovanje zavarovanih območij Podukrep 214-III/1 Reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri Zahteve pri izvajanju podukrepa so: upravičenci lahko uveljavljajo plačilo samo za pašne površine, ki jih živali v pašni sezoni popasejo; KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na osrednjem območju pojavljanja velikih zveri iz uradne evidence osrednjih območij pojavljanja velikih zveri, ki jo v digitalni grafični obliki vodi Zavod za gozdove Slovenije, in je določena v Seznamu katastrskih občin osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (Uradni list RS, št. 65/03); izvajati je potrebno pašo živine (travnate površine morajo biti popasene); obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,5-1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi; drobnica na paši mora biti stalno varovana (obvezna prisotnost pastirja); kjer je le mogoče, je potrebno uporabljati premične varovalne ograje in mreže. Podukrep 214-III/2 Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov Zahteve pri izvajanju podukrepa so: KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območjih; raba ruše, vključno s pašo in košnjo, ni dovoljena pred cvetenjem trav in speljavo mladičev ogroženih vrst ptic (pred 15. julijem); paša ali košnja in spravilo se opravita po cvetenju trav in speljavi mladičev ogroženih vrst ptic (po 15. juliju); osnovna obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,2-1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi; obstoječe robne pasove dreves in živih mej je potrebno obrezovati in redčiti vsako drugo leto; uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena.

Stran 1000 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območij, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje: ŠIFRA IME OBMOČJA VKLJUČENOST 57100 AJŠEVICA CEL EPO 53500 BANJŠICE CEL EPO 17900 BLAGOVNA-RIBNIKI CEL EPO 19500 BOLETINA CEL EPO 78300 DEBELI RTIČ CEL EPO 45100 DEVINA CEL EPO 66300 DOBLIČICA CEL EPO 44700 DOLGA BRDA - STROJNA CEL EPO 41500 DRAVA - SPODNJA CEL EPO 44100 DRAVINJSKA DOLINA CEL EPO, RAZEN CONE MET 42500 DRAVSKO POLJE CEL EPO 44400 FRAM CEL EPO 59500 GORSKA GRAPA CEL EPO 63500 JOVSI CEL EPO 58700 KOBARIŠKO BLATO CEL EPO 17800 KOŠNICA PRI CELJU CEL EPO 12200 KOZJANSKO - SOTLA CEL EPO 45200 LIČENCA CEL EPO, RAZEN CONE MET 35100 LOŠKO POLJE CEL EPO 31400 LJUBLJANSKO BARJE CEL EPO, RAZEN CONE MET 45300 MEDVEDCE CEL EPO 65500 MIRNA CEL EPO 36500 MIŠJA DOLINA Z VELIKIMI LOGI CEL EPO 57700 MLAKE PRI VIPAVI CEL EPO 42100 MURA - RADMOŽANCI CEL EPO, RAZEN CONE MET 54500 NANOŠČICA - POREČJE CEL EPO 31300 NOTRANJSKI TRIKOTNIK CEL EPO 28900 PODHOM CEL EPO 37500 POTISKAVEC CEL EPO 45400 RAČKI RIBNIKI - POŽEG CEL EPO 63600 RADULJA CEL EPO 46100 RAZVANJE CEL EPO 53600 REKA (VELIKA VODA) CEL EPO 34500 RIBNIŠKA DOLINA CEL EPO 25300 SAVA BOHINJKA IN SAVA DOLINKA - ŠIRŠE OBMOČJE SOTOČJA CEL EPO 33500 SAVA OD MAVČIČ DO SAVE CEL EPO 63700 SAVA OD RADEČ DO DRŽAVNE MEJE CEL EPO 42600 SLOVENSKE GORICE - OSREDNJI DEL CEL EPO 37700 SRAČJA DOLINA CEL EPO 46700 STREJACI CEL EPO 78400 STRUNJANSKE SOLINE S STJUŽO CEL EPO 44200 ŠČAVNIŠKA DOLINA CEL EPO 63400 ŠENTJERNEJSKO POLJE CEL EPO 34400 ŠMARNA GORA - SKARUČENSKA RAVAN CEL EPO 18700 ŠMIHEL NAD LAŠKIM CEL EPO 62300 TEMENICA CEL EPO 26300 TUNJŠČICA CEL EPO 42400 HALOZE - VINORODNE CEL EPO, RAZEN CONE MET 17500 VRBJE PRI ŽALCU CEL EPO 38600 ZELENA DOLINA CEL EPO 27700 ZELENCI IN LEDINE POD RATEČAMI CEL EPO 38200 ŽEJNA DOLINA CEL EPO 17600 ŽOVNEŠKO JEZERO CEL EPO

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1001 Podukrep 214-III/3 Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev Zahteve pri izvajanju podukrepa so: KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območjih; med 1. julijem in 20. avgustom, v času razvoja metuljev na travniških hranilnih rastlinah, košnja in paša nista dovoljeni; paša ali košnja in spravilo se lahko izvajata pred 1. julijem in po 20. avgustu; obstoječe robne pasove dreves in živih mej je potrebno obrezovati in redčiti vsako drugo leto; osnovna obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,2-1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi; uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena. Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območij, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje: ŠIFRA IME OBMOČJA VKLJUČENOST 34800 BLOŠČICA CEL EPO 25600 BRDO - GRAD PRI KRANJU SAMO CONA MET 34900 BRIŠE CEL EPO 35600 BUTAJNOVA CEL EPO 39400 ČRNA DOLINA PRI GROSUPLJU CEL EPO 18900 DOBJE (CEROVEC) CEL EPO 71500 DRAGONJA - POREČJE CEL EPO 44100 DRAVINJSKA DOLINA SAMO CONA MET 41300 GORIČKO CEL EPO 42400 HALOZE - VINORODNE SAMO CONA MET 41400 KOBANSKO CEL EPO 64800 LAHINJA CEL EPO 45200 LIČENCA SAMO CONA MET 31400 LJUBLJANSKO BARJE SAMO CONA MET 42100 MURA - RADMOŽANCI SAMO CONA MET 48100 PAVLOVSKI POTOK (LIBANJA) SAMO CONA MET 13600 POSAVSKO HRIBOVJE - SEVERNO OSTENJE - MRZLICA SAMO CONA MET 35400 RADENSKO POLJE - BIČJE CEL EPO 34300 RAŠICA, DOBENO, GOBAVICA SAMO CONA MET 51200 SNEŽNIK - PIVKA SAMO CONA MET 11500 VELENJSKO KONJIŠKO HRIBOVJE SAMO CONA MET 17700 VOLČEKE CEL EPO Podukrep 214-III/4 Ohranjanje steljnikov Zahteve pri izvajanju podukrepa so: KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območjih; paša in košnja nista dovoljeni do 25. avgusta; obvezna sta paša ali košnja in spravilo po 25. avgustu; obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,2-1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi; obstoječe robne pasove dreves in živih mej je potrebno obrezovati in redčiti vsako drugo leto; uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena.

Stran 1002 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območij, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje: ŠIFRA IME OBMOČJA VKLJUČENOST 41300 GORIČKO CEL EPO 31400 LJUBLJANSKO BARJE SAMO CONA STE 54500 NANOŠČICA - POREČJE SAMO CONA STE 53600 REKA (VELIKA VODA) SAMO CONA STE 39500 SKOBČEV MLIN CEL EPO Podukrep 214-III/5 Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 Zahteve pri izvajanju podukrepa so: KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000 iz uradne evidence osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000; opraviti je potrebno najmanj enkratno košnjo in spravilo letno; prva košnja je možna šele po 1. avgustu; pašna raba ni možna; za GERK, katerega površina presega velikost 1 hektarja, je obvezno izvajanje tipa košnje iz sredine travnika navzven; osnovna obtežba na KMG-ju mora biti 0-1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi; uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena. Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000 iz uradne evidence osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje: OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST VTR01 LJUBLJANSKO 2003 VERD DEL BARJE 1997 BLATNA BREZOVICA DEL 2004 BOROVNICA DEL 2005 BREG DEL 1996 LOG DEL 1724 BREZOVICA DEL 1704 KAMNIK DEL 1703 JEZERO DEL 1702 TOMIŠELJ DEL 1722 TRNOVSKO PREDMESTJE DEL 1695 KARLOVŠKO PREDMESTJE DEL 1701 IŠKA LOKA DEL 1700 IG DEL 1696 RUDNIK DEL 1697 LANIŠČE DEL 1709 ŽELIMLJE DEL VTR02 CERKNIŠKO JEZERO 1677 DOLENJA VAS DEL 1632 OTOK 1 DEL 1678 OTOK 2 DEL 1633 GORENJE JEZERO DEL VTR03 REKA - DOLINA 2530 DOBROPOLJE DEL 2524 TRNOVO DEL 2529 ZAREČICA DEL 2525 ILIRSKA BISTRICA DEL

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1003 OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST 2528 KOSEZE DEL 2539 VELIKA BUKOVICA DEL 2527 JASEN DEL 2541 DOLNJI ZEMON DEL 2526 VRBOVO DEL 2543 JABLANICA DEL 2542 GORNJI ZEMON DEL VTR04 SNEŽNIK - PIVKA 2488 ZALOG DEL 2489 STARA VAS DEL 2487 RAKITNIK DEL 2492 SLAVINA DEL 2500 SELCE DEL 2501 PETELINJE DEL 2507 TRNJE DEL 2502 RADOHOVA VAS DEL 2506 PALČJE DEL 2503 PARJE DEL 2504 ZAGORJE DEL VTR05 NANOŠČICA - 2475 ŠMIHEL POD NANOSOM DEL POREČJE 2481 VELIKA BRDA DEL 2484 HRUŠEVJE DEL 2480 HRENOVICE DEL 2476 LANDOL DEL 2478 HRAŠČE DEL 2477 ZAGON DEL VTR06 PLANINSKO 2469 DOLENJA PLANINA DEL POLJE 2470 GORENJA PLANINA DEL VTR07 KOZJANSKO - 1288 JERESLAVEC DEL DOBRAVA - JOVSI 1293 VELIKI OBREŽ DEL Priporočila: uporaba strižne kosilnice pri zmanjšani hitrosti; košnja na višini vsaj 10 cm nad tlemi; puščanje 3 do 5 m širokih nepokošenih pasov (primerno za GERK s površino, večjo od 5 hektarjev); enakomerno puščanje in vzdrževanje posameznih grmišč in dreves sredi GERK-a širine 5 do 15 m (skupna površina elementov ne sme znašati več kot 3 odstotke celotnega GERK-a). Podukrep 214-III/6 Pokritost tal na vodovarstvenem območju Zahteve pri izvajanju podukrepa so: KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na najožjih vodovarstvenih območjih iz uradne evidence najožjih vodovarstvenih območij, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za okolje; v podukrepe KOP-a mora biti vključen celoten KMG, če leži na najožjem vodovarstvenem območju oziroma vsa tista kmetijska zemljišča v uporabi, ki se nahajajo na najožjem vodovarstvenem območju; uporablja se lahko le na KMG-ju pridelana organska masa (odpadki); uporabljajo se lahko samo gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II, del A Uredbe 2092/91/EGS; uporabljajo se lahko samo fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II, del B Uredbe 2092/91/EGS; v petletno kolobarjenje morajo biti vključene najmanj tri poljščine;

Stran 1004 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije strniščni posevki se upoštevajo kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar; kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep; v primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer, morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa; obvezen je celoletni zeleni pokrov; za celoletni zeleni pokrov so primerni posevki trav, detelj, lucerne, travno deteljnih mešanic, deteljno travnih mešanic, ozimnih žit, krmnih koševin in drugih prezimnih poljščin; obdelava površin mora biti primerna posevkom, stanju tal in času; na travinju sta obvezna vsaj dvakratna košnja in spravilo letno; enkratni odmerek dušika ne sme preseči 30 kg/ha; gostota dreves mora znašati 50 200 dreves/ha pri travniških visokodebelnih sadovnjakih in v nasadih pri oljčnikih najmanj 150 dreves/ha, pri orehu in kostanju najmanj 100 dreves/ha ter pri ostalih sadnih vrstah najmanj 200 dreves/ha; travniški sadovnjak mora biti obvezno vpisan v evidenco pridelovalcev sadja v ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakih. Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih najožjih vodovarstvenih območjih iz uradne evidence najožjih vodovarstvenih območij, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje: OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 001 AJDOVŠČINA 3017 BELCA 2370 DOL-OTLICA 3051 BUDANJE 2379 BUDANJE 3052 ŽAPUŽE-DOLGA POLJANA 2379 BUDANJE 3052 ŽAPUŽE-DOLGA POLJANA 2380 ŠTURJE 3073 SKUK-PREDMEJA 2381 LOKAVEC 002 BELTINCI 7010 HRAŠČICA 129 GANČANI 003 BLED 2348 KOČNA 2185 SPODNJE GORJE 2070 RADOVNA 2186 VIŠELNICA I 2013 ALJAŽEV DOM 2187 ZGORNJE GORJE 2070 RADOVNA 2187 ZGORNJE GORJE 004 BOHINJ 2013 ALJAŽEV DOM 2198 STUDOR 2301 VOJE 2198 STUDOR 2300 BISTRICA 2199 SAVICA 2300 BISTRICA 2200 BOHINJSKA BISTRICA 2103 SORIŠKA PLANINA 2202 NEMŠKI ROVT 2107 SORICA 2 2202 NEMŠKI ROVT 005 BOROVNICA 4065 BOROVNIŠKI VRŠAJ VB-1 2004 BOROVNICA 4181 MALENCE 2004 BOROVNICA 4183 PRISTAVA 2004 BOROVNICA 4184 NAD OHONICO 2004 BOROVNICA 4065 BOROVNIŠKI VRŠAJ VB-1 2005 BREG 4065 BOROVNIŠKI VRŠAJ VB-1 2006 ZABOČEVO 4066 BREZOVŠEK 2006 ZABOČEVO 4068 ŠUMNIK 2006 ZABOČEVO 4185 GADOVEC 2006 ZABOČEVO 4186 IZBER 2006 ZABOČEVO 006 BOVEC 2001 NADIŽA 2203 TRENTA LEVA 2010 ERJAVČEVA KOČA 2203 TRENTA LEVA 2013 ALJAŽEV DOM 2203 TRENTA LEVA 2001 NADIŽA 2204 TRENTA DESNA 2001 NADIŽA 2205 STRMEC 3028 ROPOTAVEC-LOG ČEZSOŠKI 2211 ČEZSOČA 3031 ČEZSOČA-BOVEC 2211 ČEZSOČA

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1005 OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 008 BREZOVICA 4068 ŠUMNIK 1652 RAKITNA 4186 IZBER 1652 RAKITNA 4528 RAKIŠKI GRABEN 1652 RAKITNA 4529 PODRESNIK-RAKITNA 1652 RAKITNA 4648 VV-1/86 VIRJE-PODPEČ 1703 JEZERO 4065 BOROVNIŠKI VRŠAJ VB-1 1704 KAMNIK 009 BREŽICE 5000 GABERNICA 1258 PODGORJE 5000 GABERNICA 1269 PIŠECE 5003 GLOGOV BROD-BREZINA 1282 BREZINA 5005 ČRPALIŠČE BREZINA 1282 BREZINA 010 TIŠINA 7030 VANČA VAS 114 VANČA VAS 7032 VANČA VAS (ZASELEK ROMI) 114 VANČA VAS 7030 VANČA VAS 115 RANKOVCI 7031 RANKOVCI 115 RANKOVCI 7032 VANČA VAS (ZASELEK ROMI) 116 BOREJCI 7033 BOREJCI 116 BOREJCI 7029 KRAJNA 117 KRAJNA 7029 KRAJNA 118 GEDEROVCI 7027 SODIŠINCI 119 SODIŠINCI 7028 MURSKI PETROVCI 120 MURSKI PETROVCI 7026 PETANJCI 121 PETANJCI 7025 TIŠINA 122 TIŠINA 7024 TROPOVCI 123 TROPOVCI 7023 GRADIŠČE 124 GRADIŠČE 7067 ČRNSKE MEJE 124 GRADIŠČE 7022 MURSKI ČRNCI 125 MURSKI ČRNCI 7065 KROG 125 MURSKI ČRNCI 7067 ČRNSKE MEJE 125 MURSKI ČRNCI 011 CELJE 8408 VODNJAK G 1076 MEDLOG 8400 MAJER 1079 KOŠNICA 8401 KOŠNICA 1079 KOŠNICA 8410 TREMERJE 1080 TREMERJE 8411 GABROVKA 1081 ZAGRAD 012 CERKLJE NA 2446 BAŠELJ STARO ZAJETJE 2078 KOKRA GORENJSKEM 4051 KRVAVEC 2078 KOKRA 4046 AMBROŽ POD KRVAVCEM 2079 ŠENTURŠKA GORA 4049 JAGOŠČE 2079 ŠENTURŠKA GORA 4051 KRVAVEC 2079 ŠENTURŠKA GORA 4155 ŠTEFANJA GORA-DAVOVEC 2079 ŠENTURŠKA GORA 4156 REKA-KRVAVEC 2079 ŠENTURŠKA GORA 4531 DOLINA REKE 2079 ŠENTURŠKA GORA 4534 JAGOŠČEV ROB 1 2079 ŠENTURŠKA GORA 4536 GRAD PRI CERKLAH 2079 ŠENTURŠKA GORA 4051 KRVAVEC 2080 ŠTEFANJA GORA 4155 ŠTEFANJA GORA-DAVOVEC 2080 ŠTEFANJA GORA 4536 GRAD PRI CERKLAH 2110 GRAD 013 CERKNICA 4528 RAKIŠKI GRABEN 1654 ŽILCE 4528 RAKIŠKI GRABEN 1655 KRANJČE 4528 RAKIŠKI GRABEN 1656 OTAVE 4552 ŽILCE 1666 RAVNE PRI ŽILCAH 4538 RAKOV ŠKOCJAN RS-3/94 2700 RAKOV ŠKOCJAN 014 CERKNO 3010 PODLAČNO BRDO-BUKOVCI 2337 BUKOVO 3078 ZAKOJCA 2337 BUKOVO 3085 JESENICA 2338 JESENICA 3007 URLEK-CERKNO 2339 GORJE 3077 LABINJE 2339 GORJE 3079 TREBENČE 2339 GORJE 3080 POČE 2339 GORJE 3086 GORJE 2339 GORJE 3069 ČEPLEZ-CERKNO 2340 LABINJE 3082 POLJANE 2340 LABINJE 3076 DOLENJI NOVAKI 2341 DOLENJI NOVAKI 3008 ČRNI VRH NAD CERKNIM 2342 GORENJI NOVAKI 3009 ZAPRIKRAJ-ČRNI VRH-CERKNO 2342 GORENJI NOVAKI

Stran 1006 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 3065 PLANINA PRI CERKNEM 2343 PLANINA 3069 ČEPLEZ-CERKNO 2343 PLANINA 3087 PODLANIŠČE 2343 PLANINA 3088 LANIŠČAR 2343 PLANINA 3016 ŽELIN-ŽELIN 2344 CERKNO 3063 VRTINA RJ-1/94-CERKNO 2344 CERKNO 3068 MRZLA GRAPA-CERKNO 2344 CERKNO 3074 ZAKRIŽ 2345 ZAKRIŽ 3084 OREHEK 2346 OREHEK 3081 POLICE 2347 POLICE 3016 ŽELIN-ŽELIN 2348 REKA - RAVNE 3021 RAVNE PRI CERKNEM 2348 REKA - RAVNE 3005 JAGRŠČE-JAGRŠČE 2349 ŠEBRELJE 3006 IDRIJSKE KRNICE-IDRIJSKE 2349 ŠEBRELJE KRNICE 3066 ŠEBRELJE 2349 ŠEBRELJE 3067 ŠEBRELJSKI VRH 2349 ŠEBRELJE 3018 MRZLICA-JAZNE 2350 OTALEŽ 3064 OTALEŽ 2350 OTALEŽ 3075 LAZEC-PLUŽNJE 2350 OTALEŽ 3083 PODLANIŠČE-KLADJE 2350 OTALEŽ 015 ČRENŠOVCI 7013 KS ČRENŠOVCI-2 138 TRNJE V PREKMURJU 7016 KS TRNJE 138 TRNJE V PREKMURJU 7015 KS ŽIŽKI 139 ŽIŽKI 7013 KS ČRENŠOVCI-2 140 ČRENŠOVCI 7015 KS ŽIŽKI 140 ČRENŠOVCI 7012 GORNJA BISTRICA 141 GORNJA BISTRICA 7014 DOLNJA BISTRICA 143 DOLNJA BISTRICA 017 ČRNOMELJ 5700 DOBLIČE 1540 DOBLIČE 019 DIVAČA 1 MLAČEVO 2441 DOLENJA VAS 49 SUŠET 1, 2 2441 DOLENJA VAS 11 BREZJE 2445 POTOČE 49 SUŠET 1, 2 2447 SENOŽEČE 12 ČRNA REBER 2448 GORNJE VREME 14 RICELJ 2462 PODGRAD 15 POD VOGLARJI 2462 PODGRAD 51 PADEŽ 2464 BARKA 14 RICELJ 2465 VAREJE 15 POD VOGLARJI 2465 VAREJE 16 ŠTUREK 2465 VAREJE 17 KLJUČ 2465 VAREJE 17 KLJUČ 2466 MISLIČE 18 POD VIDMOM 2466 MISLIČE 51 PADEŽ 2468 KOZJANE 13 PRI KORITIH 2562 ARTVIŽE 15 POD VOGLARJI 2562 ARTVIŽE 16 ŠTUREK 2562 ARTVIŽE 17 KLJUČ 2562 ARTVIŽE 18 POD VIDMOM 2562 ARTVIŽE 020 DOBREPOLJE 4013 VO-1/99 NA VODICAH 1796 CESTA 4011 KO-1/97 PRI KOMPOLJAH 1800 PODGORA 4011 KO-1/97 PRI KOMPOLJAH 1801 KOMPOLJE 021 DOBROVA- 4342 OJSTRICA - BELO I 1982 ŠUJICA POLHOV 4342 OJSTRICA - BELO I 1983 BABNA GORA GRADEC 2150 LUČINE 1989 ŠENTJOŠT 022 DOL PRI 4385 KORANT 1761 DOL PRI LJUBLJANI LJUBLJANI 4386 ZABORŠT 1761 DOL PRI LJUBLJANI 4357 PODGORA 1 1762 PODGORA 4358 RAVNE 1762 PODGORA 4366 POD BUKVIJO 1762 PODGORA 4367 D/74 1762 PODGORA 4380 PRSKI GRABEN 1762 PODGORA 4052 KV-2/2000 1764 KRIŽEVSKA VAS 4360 ZA ŠOLO 1764 KRIŽEVSKA VAS

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1007 OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 4365 MOČILA 1764 KRIŽEVSKA VAS 4600 ZAGORICA PRI DOLSKEM 1764 KRIŽEVSKA VAS 4358 RAVNE 1765 VINJE 4362 OMOVČKOV GRIČ 1765 VINJE 4363 ZA ULCAM 1765 VINJE 4364 KOKALJ 1 1765 VINJE 4365 MOČILA 1765 VINJE 4366 POD BUKVIJO 1765 VINJE 4380 PRSKI GRABEN 1765 VINJE 4599 APNARJEV HRIB 1765 VINJE 4367 D/74 1766 PETELINJE 4384 PETELINJE 1766 PETELINJE 4367 D/74 1767 DOLSKO 4361 STAJSKI GRABEN 1768 SENOŽETI 4389 TAMACKOV GRABEN 1768 SENOŽETI 4601 SENOŽETI 1768 SENOŽETI 4387 NA HRIBU 1769 LAZE 4388 NAD LAZAMI 1769 LAZE 023 DOMŽALE 4244 MRZLI STUDENEC-KOLOVEC 1935 ROVA 4245 VK-4 1935 ROVA 4247 VK-1 1935 ROVA 4247 VK-1 1936 RADOMLJE 4239 ČRNAVA 1937 HOMEC 4242 NOŽICE 1937 HOMEC 4243 VOLČJI POTOK 1937 HOMEC 4450 PRESERJE 1937 HOMEC 4241 DOMŽALE 1 1959 DOMŽALE 4451 TRZIN 1959 DOMŽALE 4454 DOMŽALE 2 1959 DOMŽALE 4241 DOMŽALE 1 1962 DEPALA VAS 4451 TRZIN 1962 DEPALA VAS 4249 BRDO NAD IHANOM 1965 BRDO 4364 KOKALJ 1 1965 BRDO 025 DRAVOGRAD 1011 MATAVUNDER 827 ČRNEŠKA GORA 1010 ČRNEŠKO POLJE 828 ČRNEČE 1012 GORIŠKI VRH 832 GORIŠKI VRH 1013 OJSTRICA 833 OJSTRICA 027 GORENJA VAS- 2166 MURAVE-JAVORJE 2037 PODVRH POLJANE 2168 ČETENA RAVAN 2037 PODVRH 2169 PODVRH 2037 PODVRH 2166 MURAVE-JAVORJE 2038 DOLENČICE 2172 ZAKOBILJEK 2038 DOLENČICE 2110 ROBIDNICA-LAZE-LAJŠE- 2039 GORENJA RAVAN KRNICA 2167 MALENSKI VRH 2039 GORENJA RAVAN 2172 ZAKOBILJEK 2039 GORENJA RAVAN 2174 ŽETINA 2039 GORENJA RAVAN 2165 VOGELČAR-DELNICE 2040 PODOBENO 2171 VOLČA 2040 PODOBENO 2172 ZAKOBILJEK 2040 PODOBENO 2217 BUKOV VRH 2046 KOVSKI VRH 2219 KOVSKI VRH 2046 KOVSKI VRH 2223 HOTOVLJE 2046 KOVSKI VRH 2223 HOTOVLJE 2047 DOBJE 2158 ŽABJA VAS 2048 DOLENJE BRDO 2110 ROBIDNICA-LAZE-LAJŠE- 2049 HOTAVLJE KRNICA 2152 JAKAPONEC-TREBIJA 2049 HOTAVLJE 2160 VOLAKA 2049 HOTAVLJE 2110 ROBIDNICA-LAZE-LAJŠE- 2050 LESKOVICA KRNICA 2152 JAKAPONEC-TREBIJA 2050 LESKOVICA 2151 SOVODENJ 2052 LANIŠE 2152 JAKAPONEC-TREBIJA 2056 TREBIJA

Stran 1008 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 2157 LAJŠE NAD GORNJO VASJO 2057 GORENJA VAS 2150 LUČINE 2059 LUČINE 029 GORNJA 1069 ROŽENGRUNT 176 GRABE RADGONA 7076 SEGOVCI 181 APAČE 7076 SEGOVCI 182 SEGOVCI 7075 PODGRAD 183 LUTVERCI 7075 PODGRAD 189 HERCEGOVŠČAK 030 GORNJI GRAD 8007 PODBAKOVNIK 930 FLORJAN PRI GORNJEM GRADU 8007 PODBAKOVNIK 941 BOČNA 8002 STUDENEC 942 GORNJI GRAD 8002 STUDENEC 943 ŠMIKLAVŽ 032 GROSUPLJE 4024 K-1/96 (KOŽELJEVEC) 1780 BLEČJI VRH 4169 NAD CESTO 1780 BLEČJI VRH 4170 MALAKRSKI STUDENEC 1780 BLEČJI VRH 4308 POTOK VALNAČKA 1780 BLEČJI VRH 4022 VELIKA LOKA 1 1781 POLICA 4024 K-1/96 (KOŽELJEVEC) 1781 POLICA 4173 GABERŠČEK 1781 POLICA 4221 DEKLIŠKO VZGAJALIŠČE 1781 POLICA 4222 PISKOVKA 1781 POLICA 4223 SPODNJE BREZOVO 1781 POLICA 4401 MALA LOKA 1781 POLICA 4165 VP-3/87 (ČRNA DOLINA) 1782 STARA VAS 4166 VP-1/84 (DOBJE) 1782 STARA VAS 4167 VP-2 (DOBJE) 1782 STARA VAS 4168 K-1/85 (KAČJEK) 1782 STARA VAS 4164 TRŠČENIK 1785 SELA 4157 STAVKA 1787 MALI VRH 4158 SEVNIK 1788 VINO 4022 VELIKA LOKA 1 1791 ŽALNA 4023 VELIKA LOKA 2 1791 ŽALNA 4171 ŽALNA 1791 ŽALNA 4173 GABERŠČEK 1791 ŽALNA 4401 MALA LOKA 1791 ŽALNA 4013 VO-1/99 NA VODICAH 1795 VELIKE LIPLJENE 4158 SEVNIK 1795 VELIKE LIPLJENE 4159 MEDVEDICA 1795 VELIKE LIPLJENE 4160 CUREK II 1795 VELIKE LIPLJENE 4161 CUREK I 1795 VELIKE LIPLJENE 4162 MRZLICA 1795 VELIKE LIPLJENE 4163 ZDRAVŠČEK 1795 VELIKE LIPLJENE 4164 TRŠČENIK 2642 GROSUPLJE 4165 VP-3/87 (ČRNA DOLINA) 2642 GROSUPLJE 034 HRASTNIK 4616 VELEJ 1855 HRASTNIK-MESTO 4617 RAKOVEC 1856 DOL PRI HRASTNIKU 4622 BELE VODE 1856 DOL PRI HRASTNIKU 4623 BELE VODE 2 1856 DOL PRI HRASTNIKU 4626 AVDIČ 1856 DOL PRI HRASTNIKU 4619 TURJE 1858 TURJE 4616 VELEJ 1859 GORE 4617 RAKOVEC 1859 GORE 4619 TURJE 1859 GORE 4622 BELE VODE 2687 BOBEN 4627 ŽAGAR 1 2687 BOBEN 4629 POTRATA 2687 BOBEN 4634 KONCE 2688 STUDENCE 4636 SP. MAMULE 2688 STUDENCE 036 IDRIJA 3015 SVETIK 2352 SPODNJA KANOMLJA 3019 KOBALOVE PLANINE-IDRIJA 2353 SREDNJA KANOMLJA 3003 GAČNIK (VODOVOD VOJSKO) 2355 VOJSKO 3017 BELCA 2355 VOJSKO 3004 SLANICE-IDRIJA 2356 ČEKOVNIK 3013 LAČNA VODA 2356 ČEKOVNIK

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1009 OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 3014 ČERINOVŠE 2356 ČEKOVNIK 3017 BELCA 2356 ČEKOVNIK 3019 KOBALOVE PLANINE-IDRIJA 2357 IDRIJA - MESTO 3002 LEPEJŽARCA-SPODNJA IDRIJA 2358 SPODNJA IDRIJA 3011 MOKRAŠKA GRAPA-SP. IDRIJA 2358 SPODNJA IDRIJA 3071 LEDINE 2358 SPODNJA IDRIJA 2251 BRODNIK-OSOJNICA 2359 LEDINE 3070 GORE-DOLE 2361 DOLE 3092 ZAVRATEC 2361 DOLE 3053 ČRNI VRH NAD IDRIJO 2365 ČRNI VRH 037 IG 4250 SKOPAČNIK 1699 DOBRAVICA 4648 VV-1/86 VIRJE-PODPEČ 1702 TOMIŠELJ 4656 PX-BREST 1702 TOMIŠELJ 4656 PX-BREST 1706 VRBLJENE 4255 KLADA 1708 GOLO 4257 PLESA 1708 GOLO 4250 SKOPAČNIK 1709 ŽELIMLJE 4255 KLADA 1709 ŽELIMLJE 4257 PLESA 1709 ŽELIMLJE 4258 ŽELIMLJE - SREDNJA VERSKA 1709 ŽELIMLJE ŠOLA 4275 PIRMAN-ŠČURKI 1709 ŽELIMLJE 4326 PLEŠE 1709 ŽELIMLJE 038 ILIRSKA 59 PIVKA 2511 KNEŽAK BISTRICA 59 PIVKA 2515 RATEČEVO BRDO 51 PADEŽ 2519 OSTROŽNO BRDO 039 IVANČNA 4170 MALAKRSKI STUDENEC 1802 LESKOVEC GORICA 4224 V STAJAH 1802 LESKOVEC 4233 IZIRK-PERILE 1802 LESKOVEC 4234 STIŠKI POTOK 1803 METNAJ 4235 VSP-1/87 1803 METNAJ 4236 BABJE KOLENO 1803 METNAJ 4237 DRMOŽNIK 1803 METNAJ 4238 LAHKA VODA 1803 METNAJ 4368 KAČNARJEV STUDENEC 1803 METNAJ 4369 VR 1 1806 SOBRAČE 4369 VR 1 1807 TEMENICA 4025 VSP 2-97 1810 STIČNA 4234 STIŠKI POTOK 1810 STIČNA 4235 VSP-1/87 1810 STIČNA 4236 BABJE KOLENO 1810 STIČNA 4231 VT 1 1811 DOBRAVA 4236 BABJE KOLENO 1811 DOBRAVA 4406 VT 2 1811 DOBRAVA 4221 DEKLIŠKO VZGAJALIŠČE 1812 DEDNI DOL 4231 VT 1 1812 DEDNI DOL 4401 MALA LOKA 1812 DEDNI DOL 4406 VT 2 1812 DEDNI DOL 4221 DEKLIŠKO VZGAJALIŠČE 1813 VIŠNJA GORA 4221 DEKLIŠKO VZGAJALIŠČE 1814 KRIŠKA VAS 4229 JEROM ZA VIŠNJO GORO 1814 KRIŠKA VAS 4221 DEKLIŠKO VZGAJALIŠČE 1815 DRAGA 4229 JEROM ZA VIŠNJO GORO 1815 DRAGA 4228 ČP-1/93 1820 GORENJA VAS 4225 KORITA 1821 VRHE 4226 KONJSKI STUDENEC 1821 VRHE 4227 LAHKI STUDENEC 1821 VRHE 4228 ČP-1/93 1821 VRHE 4021 GLOBOČEC 1829 VELIKO GLOBOKO 4021 GLOBOČEC 1830 AMBRUS 041 JESENICE 2013 ALJAŽEV DOM 2171 DOVJE 2014 BELCA 2171 DOVJE 2016 JENCNOVO 2171 DOVJE 2017 JULIJANA 2171 DOVJE

Stran 1010 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 2018 VAPŠ 2171 DOVJE 2019 MLAKE 2171 DOVJE 2020 PERIČNIK 2171 DOVJE 2022 RADOVNA 2171 DOVJE 2038 ANCELJNOVO 2171 DOVJE 2017 JULIJANA 2172 HRUŠICA 2323 PLAVŠKI ROVT 2173 PLAVŠKI ROVT 2325 PLANINA POD GOLICO 2174 PLANINA 2328 PRIHODI 2174 PLANINA 2352 MENTONOV IZVIR-JESENIŠKI 2174 PLANINA ROVT 2345 BLEJSKA DOBRAVA VAŠKO 2176 BLEJSKA DOBRAVA 2348 KOČNA 2176 BLEJSKA DOBRAVA 2333 UKOVA-ŽELEZARNA 2177 JAVORNIŠKI ROVT 2333 UKOVA-ŽELEZARNA 2178 KOROŠKA BELA 2353 MEDJI DOL 2 2178 KOROŠKA BELA 2328 PRIHODI 2637 PRIHODI 2331 PEJCE 2637 PRIHODI 2333 UKOVA-ŽELEZARNA 2637 PRIHODI 043 KAMNIK 4700 IVERJE 1891 ŽUPANJE NJIVE 4049 JAGOŠČE 1892 BISTRIČICA 4242 NOŽICE 1910 VOLČJI POTOK 4243 VOLČJI POTOK 1910 VOLČJI POTOK 4245 VK-4 1912 PALOVČE 4672 PLATIŠNIK I 1912 PALOVČE 4674 PLATIŠNIK 3 1912 PALOVČE 044 KANAL 3041 KAJŽA-KANAL 2263 AVČE 3046 MRZLEK 2276 DESKLE 045 KIDRIČEVO 1136 V-6 SKORBA 394 GEREČJA VAS 1136 V-6 SKORBA 397 HAJDINA 1143 GV-1, GL-SKORBA 22 397 HAJDINA 1144 V-2 SKORBA 397 HAJDINA 1145 KIDRIČEVO 425 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 1145 KIDRIČEVO 426 ŽUPEČJA VAS 1153 PRAGERSKO 434 PONGRCE 1153 PRAGERSKO 435 ŠIKOLE 1153 PRAGERSKO 749 STRAŽGONJCA 046 KOBARID 3034 REPEC-BREGINJ 2217 SEDLO 3036 VODNJAK ROBIČ-ROBIČ 2219 KRED 3029 ZAKRAJ-ZAKRAJ 2225 DREŽNICA 3033 TRESILO - DREŽNIŠKE RAVNE 2225 DREŽNICA 3072 LIVEK 2230 LIVEK 047 KOBILJE 7071 KOBILJE 144 KOBILJE 048 KOČEVJE 4107 B-1/86 BLATE 1574 KOBLARJI 4107 B-1/86 BLATE 1575 STARA CERKEV 4111 REBERSKI STUDENEC I 1575 STARA CERKEV 4113 VS-2 1575 STARA CERKEV 4115 PODSTOJNO 1 1575 STARA CERKEV 4116 PODSTOJNO 1 1575 STARA CERKEV 4107 B-1/86 BLATE 1576 MAHOVNIK 4113 VS-2 1576 MAHOVNIK 4116 PODSTOJNO 1 1576 MAHOVNIK 4117 ROŽNI STUDENEC 1576 MAHOVNIK 4107 B-1/86 BLATE 1577 KOČEVJE 4117 ROŽNI STUDENEC 1577 KOČEVJE 4119 CVIŠLERJI 1578 ŽELJNE 4120 ŽELJNE 1578 ŽELJNE 4070 MAČKOVEC I 1580 ONEK 4107 B-1/86 BLATE 1581 LIVOLD 4107 B-1/86 BLATE 1582 KOČE 4113 VS-2 1582 KOČE 4107 B-1/86 BLATE 1583 GOTENICA 4113 VS-2 1583 GOTENICA

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1011 OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 4077 BRIGA 1589 BOROVEC 4125 MOKRI POTOK 1 1589 BOROVEC 4126 BOROVEC 1589 BOROVEC 4127 NOVI LAZI 1589 BOROVEC 4074 SPODNJI POTOK 1590 KOČEVSKA REKA 4124 KR-5 1590 KOČEVSKA REKA 4125 MOKRI POTOK 1 1590 KOČEVSKA REKA 4127 NOVI LAZI 1590 KOČEVSKA REKA 4107 B-1/86 BLATE 1591 NOVI LAZI 4128 MALI MOŠENIK 1591 NOVI LAZI 4129 VELIKI MOŠENIK 1591 NOVI LAZI 4131 MRZLI STUDENEC 2 1593 ČRNI POTOK 4132 MRZLI STUDENEC 1 1593 ČRNI POTOK 4134 K-1/89 1597 KOPRIVNIK 4135 KOPRIVNIK 1597 KOPRIVNIK 4371 BREZOVICA 1599 NEMŠKA LOKA 4136 KNEŽJA LIPA 1600 KNEŽJA LIPA 4371 BREZOVICA 1600 KNEŽJA LIPA 4372 B-1 PRI BREZOVICI 1601 ČEPLJE 4373 DOL 1 1602 PREDGRAD 4078 L-1/97 1603 DOL 4373 DOL 1 1603 DOL 4375 VD-1 V DOLU 1603 DOL 4078 L-1/97 1604 SPODNJI LOG 4137 SL-1/90 1604 SPODNJI LOG 4373 DOL 1 1604 SPODNJI LOG 4133 RAJNDOL 1605 RAJNDOL 4074 SPODNJI POTOK 1608 BRIGA 4127 NOVI LAZI 1608 BRIGA 4129 VELIKI MOŠENIK 1608 BRIGA 049 KOMEN 60 VB-2 2408 BRESTOVICA 61 VB-4 2408 BRESTOVICA 62 VB-5 2408 BRESTOVICA 3 POD KRTINOVICO 2420 ŠTJAK 5 FARJAVEC 2420 ŠTJAK 6 HELICE 2420 ŠTJAK 7 ZA KOVAČE 2420 ŠTJAK 050 KOPER 63 ZVORČEK 2584 ZAZID 63 ZVORČEK 2614 KUBED 63 ZVORČEK 2615 LOKA 63 ZVORČEK 2616 PODPEČ 63 ZVORČEK 2617 HRASTOVLJE 051 KOZJE 8532 VŠO-1/84 1237 PILŠTANJ 8535 L-1/84 LESIČNO 1237 PILŠTANJ 8526 K-2/88 1242 KOZJE 8527 K-3/88 1242 KOZJE 8532 VŠO-1/84 1242 KOZJE 8529 DRENAŽA KOZJE 1243 VETRNIK 8530 OSREDEK 1 1245 PODSREDA 8530 OSREDEK 1 2658 OSREDEK 052 KRANJ 2446 BAŠELJ STARO ZAJETJE 2085 BABNI VRT 2446 BAŠELJ STARO ZAJETJE 2086 SREDNJA VAS 2064 SENIČNO 2087 GOLNIK 2422 ZABUKOVJE 2130 PŠEVO 2210 CRNGROB 2134 ŽABNICA 2214 PLANICA 2695 PLANICA 053 KRANJSKA 2001 NADIŽA 2167 RATEČE GORA 2015 DOLINA MALA PIŠNICA 2167 RATEČE 2025 RATEŠKA ZAJETJA 2167 RATEČE 2026 VRTINA KAMNE 2167 RATEČE 2029 TROMEJA 2167 RATEČE 2030 MACESNOVC 2167 RATEČE 2002 KOREN 2168 PODKOREN 2015 DOLINA MALA PIŠNICA 2168 PODKOREN

Stran 1012 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 2027 PODKOREN 2168 PODKOREN 2028 VRTINE ROJCA 2168 PODKOREN 2031 VRTINA ZELENCI 2168 PODKOREN 2001 NADIŽA 2169 KRANJSKA GORA 2003 ŽELEZNIŠKO 2169 KRANJSKA GORA 2005 ZAGMAJNICA 2169 KRANJSKA GORA 2006 JASNA 2169 KRANJSKA GORA 2007 VELIKA PIŠNICA 2169 KRANJSKA GORA 2008 MIHOV DOM 2169 KRANJSKA GORA 2010 ERJAVČEVA KOČA 2169 KRANJSKA GORA 2015 DOLINA MALA PIŠNICA 2169 KRANJSKA GORA 2028 VRTINE ROJCA 2169 KRANJSKA GORA 2032 SRNJAK 2169 KRANJSKA GORA 2033 KRNICA 2169 KRANJSKA GORA 2034 ERIKA 2169 KRANJSKA GORA 2011 VRTINE JUREŽ 2170 GOZD 2012 BELI POTOK 2170 GOZD 2013 ALJAŽEV DOM 2170 GOZD 2035 PODKUŽE 2170 GOZD 2013 ALJAŽEV DOM 2644 VIŠELNICA II 054 KRŠKO 5040 ČRNA MLAKA IN ČELE 1318 DOLENJA VAS 5041 ČELE 1318 DOLENJA VAS 5050 BELI BREG 1320 DRNOVO 5050 BELI BREG 1321 LESKOVEC 5036 R-3/87 1322 KRŠKO 5042 RAKA 1324 RAVNE 5043 V2-RAKA 1324 RAVNE 5050 BELI BREG 1325 SENUŠE 5042 RAKA 1326 RAKA 5043 V2-RAKA 1326 RAKA 5044 PODBOČJE 1332 PODBOČJE 5045 ČRNEČA VAS 1334 ČRNEČA VAS 5046 OREHOVEC 1336 OREHOVEC 5047 O-2/89 1336 OREHOVEC 5048 O-3/92 1336 OREHOVEC 5049 O-4/94 1336 OREHOVEC 5031 S-2/89 1349 DOVŠKO 5033 BRESTANICA 1354 GORICA 057 LAŠKO 8319 GOVCE 1028 SEDRAŽ 8454 K-3 1032 ŠENTRUPERT 59 LENDAVA 7017 HOTIZA 161 HOTIZA 7018 KAPCA 162 KAPCA 7101 GABRJE 162 KAPCA 7019 KOT 163 KOT PRI MURI 7021 GABERJE 164 GABERJE 7101 GABRJE 164 GABERJE 7098 DOLJNI LAKOŠ 166 LENDAVA 060 LITIJA 4042 L-25 1832 VAČE 4728 SP. HOTIČ 3 1832 VAČE 4042 L-25 1833 SAVA PRI LITIJI 4773 L-1 1835 HOTIČ 4039 L-33 1836 KRESNICE 4039 L-33 1837 KRESNIŠKI VRH 4718 JEVNICA 3 1837 KRESNIŠKI VRH 4039 L-33 1838 LITIJA 4773 L-1 1838 LITIJA 4746 DRAGAR 1839 JABLANICA 4750 SP. JABLANICA 1839 JABLANICA 4043 VG-10 1841 VELIKA GOBA 4043 VG-10 1842 DOLE PRI LITIJI 5222 ZALOKA 1842 DOLE PRI LITIJI 4718 JEVNICA 3 1848 ŠTANGA 5203 RAVNE 1854 TIHABOJ 4041 L-40 1888 KONJŠICA

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1013 OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 061 LJUBLJANA 4281 PRI DOLINARJU 1696 RUDNIK 4323 ORLE 1 1696 RUDNIK 4412 HRASTJE 1729 ŠMARTNO OB SAVI 4422 JARŠKI PROD 1729 ŠMARTNO OB SAVI 4412 HRASTJE 1730 MOSTE 4280 KOPITARJEV GRIVC 1733 BIZOVIK 4425 KLEČE 1734 JEŽICA 4441 ŠENTVID 1734 JEŽICA 4422 JARŠKI PROD 1735 STOŽICE 4425 KLEČE 1735 STOŽICE 4425 KLEČE 1738 DRAVLJE 4425 KLEČE 1739 ZGORNJA ŠIŠKA 4312 RAŠICA 1746 RAŠICA 4425 KLEČE 1749 GAMELJNE 4001 ZAVRH-VIKRČE 1750 ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO 4350 TOMAJEV STUDENEC 1750 ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO 4001 ZAVRH - VIKRČE 1751 TACEN 4296 POLICIJSKA ŠOLA V TACNU 1751 TACEN 4441 ŠENTVID 1754 ŠENTVID NAD LJUBLJANO 4422 JARŠKI PROD 1757 NADGORICA 4316 ARBO 1770 KAŠELJ 4281 PRI DOLINARJU 1774 PODMOLNIK 4282 POD MAREČKOM 1774 PODMOLNIK 4283 SADINJA VAS 1774 PODMOLNIK 4284 ŠENTPAVEL 1774 PODMOLNIK 4285 ŠENTPAVEL - NOVO 1774 PODMOLNIK 4287 PODLIPOGLAV-PRI ANŽKU 1774 PODMOLNIK 4286 PODLIPOGLAV-POD PUGLEDOM 1775 SOSTRO 4288 ČEŠNJICA - ZAGRADIŠČE 1775 SOSTRO 4289 ZAGRADIŠČE 1775 SOSTRO 4305 BESNICA-JERNAČEV HRIB 1775 SOSTRO 4315 TABLARJEV STUDENEC 1775 SOSTRO 4290 REKAR 1 1776 LIPOGLAV 4319 BREZJE PRI LIPOGLAVU 1776 LIPOGLAV 4377 REKAR 2 1776 LIPOGLAV 4297 PRI BREZOVARJU 1777 JAVOR 4298 JAVOR 1777 JAVOR 4300 ŽAGARJEV IZVIR 2 1777 JAVOR 4301 ŽAGARJEV IZVIR 1 1777 JAVOR 4305 BESNICA-JERNAČEV HRIB 1777 JAVOR 4315 TABLARJEV STUDENEC 1777 JAVOR 4292 FAROVŠKI STUDENEC 1778 VOLAVLJE 4293 JANČE-MOČILO 1778 VOLAVLJE 4294 JANČE-GABERJE 1778 VOLAVLJE 4295 TUJI GRM 1778 VOLAVLJE 4299 JAVOR - MOČILA 1 1778 VOLAVLJE 4302 POD KOSTELCEM 1778 VOLAVLJE 4303 ZABUKOVJE 1778 VOLAVLJE 4304 KORITO 1778 VOLAVLJE 4307 PEČOVJE 1778 VOLAVLJE 4308 POTOK VALNAČKA 1778 VOLAVLJE 4309 POTOK BESNICA 1778 VOLAVLJE 4313 PREŽGANJE 1778 VOLAVLJE 4320 JAVOR - MOČILA 2 1778 VOLAVLJE 4321 POTOK VALNAČKA 2 1778 VOLAVLJE 4718 JEVNICA 3 1778 VOLAVLJE 4783 DRAGAR 1778 VOLAVLJE 4000 MALI VRH PRI PREŽGANJU 1779 TREBELJEVO 4220 REKA 1779 TREBELJEVO 4306 V NJIVI 1779 TREBELJEVO 4309 POTOK BESNICA 1779 TREBELJEVO 4311 MALO TREBELJEVO 1779 TREBELJEVO

Stran 1014 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 063 LJUTOMER 7134 MOTA, V-1 240 MOTA 064 LOGATEC 4205 ZAJELE VS-1/84 2008 ROVTE 4207 BEBER 2009 PETKOVEC 4209 NOVAK 1 2009 PETKOVEC 4059 CG-4 2010 ŽIBRŠE 4064 HOTEDRŠČICA VH-2/87 2010 ŽIBRŠE 4210 ŽEJNA VODA 2010 ŽIBRŠE 4211 ŽIBRŠE VŽ-1/87 2010 ŽIBRŠE 4212 HOTEDRŠČICA VH-1/83 2010 ŽIBRŠE 4213 CG-1 2010 ŽIBRŠE 4215 CG-2 2010 ŽIBRŠE 4217 KOBALOV STUDENEC 2010 ŽIBRŠE 4218 PETKOV STUDENEC 2010 ŽIBRŠE 4057 PIKELCE 2011 MEDVEDJE BRDO 4063 MEDVEDJE BRDO VB-1/95 2011 MEDVEDJE BRDO 4210 ŽEJNA VODA 2013 HOTEDRŠICA 4212 HOTEDRŠČICA VH-1/83 2013 HOTEDRŠICA 4213 CG-1 2014 RAVNIK 4059 CG-4 2015 GORENJI LOGATEC 4060 CG-5 2015 GORENJI LOGATEC 4213 CG-1 2015 GORENJI LOGATEC 4215 CG-2 2015 GORENJI LOGATEC 30 LITERBERG 2018 LAZE 30 LITERBERG 2019 GRČAREVEC 4058 GRČAREVEC - G/97 2019 GRČAREVEC 065 LOŠKA DOLINA 4094 VO-1 1638 KNEŽJA NJIVA 4094 VO-1 1639 VRHNIKA 4094 VO-1 1643 POLJANE 4094 VO-1 1644 IGA VAS 4055 K-2/97 1648 KOZARIŠČE 4405 VRH 1649 VRH 4094 VO-1 1650 BABNA POLICA 4097 B-1/95 1650 BABNA POLICA 4054 VBP-3/97 1651 BABNO POLJE 4094 VO-1 1651 BABNO POLJE 4096 VBP-2 1651 BABNO POLJE 066 LOŠKI POTOK 4107 B-1/86 BLATE 1584 DRAGA 4472 PODPRESKA 1 1584 DRAGA 4473 PODPRESKA 2 1584 DRAGA 4474 DRAGA 1 1584 DRAGA 4475 DRAGA 2 1584 DRAGA 4469 TRAVA IN SREDNJA VAS 1 1585 TRAVA 4470 TRAVA IN SREDNJA VAS 2 1585 TRAVA 4473 PODPRESKA 2 1585 TRAVA 4477 PODPLANINA 1585 TRAVA 4479 HRIB 1585 TRAVA 4480 PUNGERT 1585 TRAVA 4481 ČRNI POTOK 1585 TRAVA 4480 PUNGERT 1586 ŽURGE 4481 ČRNI POTOK 1586 ŽURGE 4094 VO-1 1640 RETJE 4467 VODOVOD LOŠKI POTOK 1641 HRIB 4107 B-1/86 BLATE 1642 TRAVNIK 4467 VODOVOD LOŠKI POTOK 1642 TRAVNIK 068 LUKOVICA 4190 ŽIROVŠE 1930 ŽIROVŠE 4245 VK-4 1934 RAFOLČE 070 MARIBOR 1112 MARIBORSKI OTOK 636 KAMNICA 1116 VRBANSKI PLATO 636 KAMNICA 1122 VRBANSKI PLATO 9 636 KAMNICA 1116 VRBANSKI PLATO 637 ROŠPOH 1112 MARIBORSKI OTOK 638 KRČEVINA 1116 VRBANSKI PLATO 638 KRČEVINA 1123 VRBANSKI PLATO 11 638 KRČEVINA 1125 VRBANSKI PLATO 18 638 KRČEVINA

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1015 OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 1112 MARIBORSKI OTOK 658 KOROŠKA VRATA 1116 VRBANSKI PLATO 658 KOROŠKA VRATA 1126 E. BETNAVA 678 SPODNJE RADVANJE 1126 E. BETNAVA 679 RAZVANJE 1129 E. BOHOVA 679 RAZVANJE 1131 PIVOLSKA 34 679 RAZVANJE 1132 PIVOLSKA 12 679 RAZVANJE 1129 E. BOHOVA 680 TEZNO 1129 E. BOHOVA 695 BOHOVA 1126 E. BETNAVA 2713 OB ŽELEZNICI 071 MEDVODE 4333 ZAPOGE-DORNICE 1968 HRAŠE 4333 ZAPOGE-DORNICE 1970 SMLEDNIK 4337 SVETJE-ČRPALIŠČE 1971 ZBILJE 4337 SVETJE-ČRPALIŠČE 1972 SENICA 4338 SP. SENICA-ČRPALIŠČE 1972 SENICA 4337 SVETJE-ČRPALIŠČE 1973 MEDVODE 4001 ZAVRH - VIKRČE 1975 SPODNJE PIRNIČE 4296 POLICIJSKA ŠOLA V TACNU 1975 SPODNJE PIRNIČE 4350 TOMAJEV STUDENEC 1975 SPODNJE PIRNIČE 4335 VAŠE 1976 PRESKA 4336 PRESKA 1976 PRESKA 4337 SVETJE-ČRPALIŠČE 1976 PRESKA 4334 SORA 1977 SORA 4002 OSOLNIK 1978 STUDENČICE 4328 STUDENČICE-ŽLEBE 1978 STUDENČICE 4335 VAŠE 1978 STUDENČICE 4336 PRESKA 1978 STUDENČICE 4341 POD TEHOVCEM 1978 STUDENČICE 4344 TEHOVNIK-POD SV. JAKOBOM 1978 STUDENČICE 4345 TRNOVEC - LOČNICA 1978 STUDENČICE 4327 ČAKOV ST.-GOLO BRDO 1979 ŽLEBE 4329 SENIČICA-ŽLEBE 1979 ŽLEBE 4330 ŽLEBE - PLANINA - JETRBENK 1979 ŽLEBE 4332 SLAVKOV DOM - POLANA 1979 ŽLEBE 4336 PRESKA 1979 ŽLEBE 4344 TEHOVNIK-POD SV. JAKOBOM 1979 ŽLEBE 4330 ŽLEBE - PLANINA - JETRBENK 1980 TOPOL 4339 SV.JAKOB-SUŠA 1980 TOPOL 4340 KOZOMER-BREZOVICA 1980 TOPOL 4342 OJSTRICA - BELO I 1980 TOPOL 4344 TEHOVNIK-POD SV. JAKOBOM 1980 TOPOL 4327 ČAKOV ST.-GOLO BRDO 1981 GOLO BRDO 4332 SLAVKOV DOM - POLANA 1981 GOLO BRDO 072 MENGEŠ 4203 M-1 1938 MENGEŠ 4239 ČRNAVA 1938 MENGEŠ 4241 DOMŽALE 1 1938 MENGEŠ 4451 TRZIN 1938 MENGEŠ 4454 DOMŽALE 2 1938 MENGEŠ 4312 RAŠICA 1939 DOBENO 4451 TRZIN 1940 LOKA 4454 DOMŽALE 2 1940 LOKA 074 MEŽICA 1018 STANEČE 901 PLAT 076 MISLINJA 1027 NAD KOLANDROM-STRAŽE 863 ŠENTILJ POD TURJAKOM 1052 PUŠEL-DOVŽE 863 ŠENTILJ POD TURJAKOM 1057 PARTIZANSKI DOM 1 863 ŠENTILJ POD TURJAKOM 1048 ČRNI VRH 864 MISLINJA 1049 RAMŠAK 864 MISLINJA 1073 ZREČE 864 MISLINJA 8090 DOLIČ 864 MISLINJA 1026 MZ-3/94 866 ŠENTVID NAD VALDEKOM 1027 NAD KOLANDROM-STRAŽE 866 ŠENTVID NAD VALDEKOM 1056 PRI METULU 867 ZAVRŠE 8031 LAMPRET 868 KOZJAK 8094 TOPLICE HUDA LUKNJA 868 KOZJAK

Stran 1016 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 8090 DOLIČ 2646 SREDNJI DOLIČ 8093 O.Š. PAŠKI KOZJAK 2646 SREDNJI DOLIČ 077 MORAVČE 4006 NEGASTRN 1949 NEGASTRN 4007 VINJE I 1949 NEGASTRN 4008 VINJE II 1949 NEGASTRN 4188 MORAVČE 1949 NEGASTRN 4189 PODOREH 1949 NEGASTRN 4411 RAVNE 1949 NEGASTRN 4189 PODOREH 1950 LIMBARSKA GORA 4190 ŽIROVŠE 1950 LIMBARSKA GORA 4191 GLOBOČICE 1950 LIMBARSKA GORA 4194 POD STRAŽO I 1950 LIMBARSKA GORA 4195 POD STRAŽO 1950 LIMBARSKA GORA 4198 MOŠENIK 1950 LIMBARSKA GORA 4193 V-1/95 1951 ZGORNJE KOSEZE 4198 MOŠENIK 1951 ZGORNJE KOSEZE 4009 POD LEŠO 1952 PEČE 4010 ŽVIRCA 1952 PEČE 4192 MARKLOVC 1952 PEČE 4193 V-1/95 1952 PEČE 4196 PEČE-PRETRŽ 1952 PEČE 4197 POD GABROM 1952 PEČE 4194 POD STRAŽO I 1953 DRTIJA 4195 POD STRAŽO 1953 DRTIJA 4199 UŠTE-DEŠEN 1953 DRTIJA 4052 KV-2/2000 1954 VELIKA VAS 4202 VELIKA VAS 1954 VELIKA VAS 4389 TAMACKOV GRABEN 1954 VELIKA VAS 4390 MOČILNIK 1954 VELIKA VAS 4201 POD KRULCEM 1955 MORAVČE 4200 JAVORŠČICA 1956 VRHPOLJE 4201 POD KRULCEM 1956 VRHPOLJE 078 MORAVSKE 7073 STREHOVCI 99 FILOVCI TOPLICE 079 MOZIRJE 8019 LJUBIJA 916 ŠMIHEL 8100 REČICA-ŽEGNANI STUDENEC 921 REČICA OB SAVINJI 080 MURSKA 7061 V-3 FAZANERIJA 105 MURSKA SOBOTA SOBOTA 7061 V-3 FAZANERIJA 111 ČERNELAVCI 7067 ČRNSKE MEJE 112 VEŠČICA 7032 VANČA VAS (ZASELEK ROMI) 113 KUPŠINCI 7067 ČRNSKE MEJE 113 KUPŠINCI 7065 KROG 126 SATAHOVCI 7057 VUČJA VAS 127 KROG 7065 KROG 127 KROG 081 MUTA 1004 GNAMUŠ 788 BRANIK 1004 GNAMUŠ 789 PODLIPJE 082 NAKLO 2080 PODTABOR-DUPLJE 2092 DUPLJE 2081 VRTINA PODTABOR 2093 PODBREZJE 083 NAZARJE 8105 LETOŠČ 940 ŠMARTNO OB DRETI 084 NOVA GORICA 3046 MRZLEK 2292 ŠMAVER 3062 LOKATONCA-GRGAR 2293 GRGAR 3041 KAJŽA-KANAL 2295 BANJŠICE 3045 ČEPOVAN LOKVE 2297 ČEPOVAN 3054 DOL PRI ČEPOVANU 2297 ČEPOVAN 3046 MRZLEK 2303 SOLKAN 3042 VITOVLJE-VITOVLJE 2311 VITOVLJE 3017 BELCA 2312 OSEK 3057 OSEK 2312 OSEK 085 NOVO MESTO 5317 DEVETAK 1447 GORENJA STRAŽA 5508 K-2/86 1475 GORENJA OREHOVICA 5318 SOMPOT 1478 GABRJE 5300 BENJDE 1479 BRUSNICE 5300 BENJDE 1480 POTOV VRH

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1017 OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 5301 TEŽKA VODA 1490 TEŽKA VODA 086 ODRANCI 7007 ODR-1 137 ODRANCI 087 ORMOŽ 1005 VODARNA ORMOŽ 330 TRGOVIŠČE 1005 VODARNA ORMOŽ 331 VELIKA NEDELJA 088 OSILNICA 4077 BRIGA 1588 BOSLJIVA LOKA 091 PIVKA 37 PUNGRAT 2494 KOŠANA 58 STUDENIŠKI POTOK 2494 KOŠANA 51 PADEŽ 2495 SUHORJE 44 CUREK 2496 STARA SUŠICA 57 OBROČI POTOK 2496 STARA SUŠICA 42 LOZICA 2497 NADANJE SELO 43 V ZGONU 2497 NADANJE SELO 38 PODTABRI 2498 NARIN 39 V KENICI 2498 NARIN 40 POD BREGOVI 2498 NARIN 41 MOČILA 2498 NARIN 59 PIVKA 2498 NARIN 2 POD OVČJAKOM 2500 SELCE 2 POD OVČJAKOM 2501 PETELINJE 38 PODTABRI 2503 PARJE 59 PIVKA 2503 PARJE 59 PIVKA 2504 ZAGORJE 092 PODČETRTEK 8515 SODNA VAS 1220 ROGINSKA GORCA 8516 OLIMLJE VO-1/81 1228 SOPOTE 094 POSTOJNA 30 LITERBERG 2469 DOLENJA PLANINA 72 MALNI 2470 GORENJA PLANINA 30 LITERBERG 2471 KAČJA VAS 72 MALNI 2471 KAČJA VAS 47 V REBRI POD STRMICO 2472 STRMICA 48 DEDNIK 2473 STUDENO 19 GLOBOŠČAK 2475 ŠMIHEL POD NANOSOM 23 RORČEK 2475 ŠMIHEL POD NANOSOM 25 TRES 2475 ŠMIHEL POD NANOSOM 34 OVČJAK 2475 ŠMIHEL POD NANOSOM 19 GLOBOŠČAK 2482 STRANE 23 RORČEK 2482 STRANE 25 TRES 2482 STRANE 19 GLOBOŠČAK 2483 RAZDRTO 25 TRES 2483 RAZDRTO 26 SELA 2483 RAZDRTO 27 RESEVNIK-HRBEC 2483 RAZDRTO 31 ZORNICE 1 2483 RAZDRTO 49 SUŠET 1, 2 2483 RAZDRTO 46 MRZLEK 2492 SLAVINA 095 PREDDVOR 2446 BAŠELJ STARO ZAJETJE 2083 BREG OB KOKRI 2446 BAŠELJ STARO ZAJETJE 2084 BELA 097 PUCONCI 7049 ZBIRALIŠČE MLEKA 52 VADARCI 100 RADENCI 7065 KROG 218 HRASTJE-MOTA 101 RADLJE OB 1004 GNAMUŠ 790 BREZOVEC DRAVI 1192 ZG. VIŽINGA 806 ZGORNJA VIŽINGA 1057 PARTIZANSKI DOM 1 816 PLANINA 102 RADOVLJICA 2053 ČRNI GOZD 2151 BEGUNJE 2395 DRAGA 2151 BEGUNJE 2396 SV. PETER 2151 BEGUNJE 2391 KROPARICA-STARO 2163 KAMNA GORICA 2391 KROPARICA-STARO 2165 KROPA 103 RAVNE NA 1019 STRAŽIŠČE NAD PREVALJAMI 877 STRAŽIŠČE KOROŠKEM 1033 LESNIK 897 PODGORA 104 RIBNICA 4014 GLOBOKA DOLINA-NOVI POT 1614 SLEMENA 4088 MALI HRIB 1614 SLEMENA 4145 KOTEL 1614 SLEMENA 4146 LAŠČEK 1615 PODPOLJANE 4147 DAVNO KORITO 1615 PODPOLJANE

Stran 1018 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 4259 ŠKRLOVICA 1615 PODPOLJANE 4084 ŽRNOVEC 1616 VELIKE POLJANE 4083 BEČ 1618 VINICE 4084 ŽRNOVEC 1618 VINICE 4143 JELOVEC 1619 SODRAŽICA 4147 DAVNO KORITO 1619 SODRAŽICA 4148 S-1 1619 SODRAŽICA 4149 S-2 1619 SODRAŽICA 4151 S-4 1619 SODRAŽICA 4103 LAZAR 1623 JURJEVICA 4820 KOT-JURJEVICA 1623 JURJEVICA 4107 B-1/86 BLATE 1625 RIBNICA 4105 ZADOLJE 2 1627 PRIGORICA 4107 B-1/86 BLATE 1627 PRIGORICA 4107 B-1/86 BLATE 1628 DANE 4107 B-1/86 BLATE 1629 DOLENJA VAS 4107 B-1/86 BLATE 1630 RAKITNICA 4080 GRČARSKE RAVNE 1631 GRČARICE 4107 B-1/86 BLATE 1631 GRČARICE 4110 GRČARICE 1631 GRČARICE 106 ROGAŠKA 8474 V-1G/71 1164 ZGORNJI GABRNIK SLATINA 8474 V-1G/71 1165 DREVENIK 8473 CEROVEC 2 1167 NEGONJE 8470 STOJNO SELO 1169 CEROVEC 8473 CEROVEC 2 1169 CEROVEC 107 ROGATEC 8507 DONAČKA GORA 1175 DONAČKA GORA 8506 DOBOVCE 2 1176 TRLIČNO 108 RUŠE 1201 VODNJAK I 665 RUŠE 1202 VODNJAK II 665 RUŠE 110 SEVNICA 5405 STILLES 1379 SEVNICA 5411 KOMPOLJE 1382 KOMPOLJE 5063 BUČKA 1394 BUČKA 111 SEŽANA 8 VRABČE 2440 VELIKO POLJE 9 VELIKO POLJE 2440 VELIKO POLJE 112 SLOVENJ 1035 TROBLJE 1 845 PAMEČE GRADEC 1036 STARE PAMEČE 845 PAMEČE 1044 KREMŽARJEV VRH 845 PAMEČE 1035 TROBLJE 1 846 GRADIŠČE 1037 NOVE PAMEČE 1 846 GRADIŠČE 1038 TROBLJE 2 846 GRADIŠČE 1039 NOVE PAMEČE 2 846 GRADIŠČE 1044 KREMŽARJEV VRH 846 GRADIŠČE 1057 PARTIZANSKI DOM 1 846 GRADIŠČE 1033 LESNIK 847 VRHE 1034 URŠIČ 847 VRHE 1040 GRAJSKA VAS (GMAJNA) 847 VRHE 1043 OSNOVNA ŠOLA SELE 847 VRHE 1033 LESNIK 848 SELE 1034 URŠIČ 849 STARI TRG 1042 ŽELEZNIK 849 STARI TRG 1043 OSNOVNA ŠOLA SELE 849 STARI TRG 1047 VIVOD (LEGEN) 851 LEGEN 1047 VIVOD (LEGEN) 852 GOLAVABUKA 1057 PARTIZANSKI DOM 1 852 GOLAVABUKA 1046 PODHOMEC 853 ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU 1028 SMOLŠKA RAVEN (SUHI DOL) 854 PODGORJE 1033 LESNIK 854 PODGORJE 1028 SMOLŠKA RAVEN (SUHI DOL) 855 ZGORNJI RAZBOR 1033 LESNIK 855 ZGORNJI RAZBOR 1045 ZGORNJI RAZBOR 855 ZGORNJI RAZBOR 1028 SMOLŠKA RAVEN (SUHI DOL) 856 SPODNJI RAZBOR 1026 MZ-3/94 860 ŠMIKLAVŽ 1026 MZ-3/94 861 DOBRAVA

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1019 OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 1052 PUŠEL-DOVŽE 862 BRDA 113 SLOVENSKA 1073 ZREČE 725 KOT BISTRICA 114 SLOVENSKE 1022 CIMERMAN 1113 ŽIČE KONJICE 1022 CIMERMAN 1114 KONJIŠKA VAS 1204 SKRBINŠEK 1114 KONJIŠKA VAS 1205 SLOVENSKE KONJICE 1115 SLOVENSKE KONJICE 1022 CIMERMAN 1117 TOLSTI VRH 1022 CIMERMAN 1118 LIPOGLAV 1203 VODELA 1 1121 ZBELOVSKA GORA 115 STARŠE 1133 DOBROVCE 709 LOKA PRI ROŠNJI 1135 DRAVSKI DVOR 709 LOKA PRI ROŠNJI 1135 DRAVSKI DVOR 715 MARJETA NA DRAVSKEM POLJU 118 ŠENTILJ 1021 CERŠAK 563 CERŠAK 1068 LOKAVEC 568 TRATE 120 ŠENTJUR 8204 KOZARICA 1144 VODRUŽ 8458 KALOBJE 1146 VEZOVJE 8220 LOKA PRI ŽUSMU, VRTINA VL- 1155 LOKA PRI ŽUSMU 1/81 8456 LOKA PRI ŽUSMU-ŽAMERK 1155 LOKA PRI ŽUSMU 8455 PREVORJE-ŽLOF 1156 LOPACA 8450 ZAGORJE 1 1163 ŠENTVID PRI PLANINI 121 ŠKOCJAN 5060 RABZELJ 1464 DOLE 5065 Š-1,ŠČETAR 1464 DOLE 5064 ŠČETAR 1465 STARA VAS 5065 Š-1,ŠČETAR 1465 STARA VAS 122 ŠKOFJA LOKA 2207 PAPIRNICA 2026 PEVNO 2210 CRNGROB 2026 PEVNO 2213 PEVNO 2026 PEVNO 2214 PLANICA 2026 PEVNO 2205 VEŠTER POLJE 2027 STARA LOKA 2207 PAPIRNICA 2027 STARA LOKA 4338 SP. SENICA-ČRPALIŠČE 2032 RETEČE 2208 DRAGA 2033 DRAGA 2211 GOSTEČE 2033 DRAGA 2203 VIRŠKO POLJE 2035 ŠKOFJA LOKA 2215 GABROVO 2035 ŠKOFJA LOKA 2204 LOVRENC DESNI 2036 SOPOTNICA 2209 BREZNICA 2036 SOPOTNICA 2215 GABROVO 2036 SOPOTNICA 2224 LOVRENC LEVI 2036 SOPOTNICA 2225 LOVRENC GLAVNI 2036 SOPOTNICA 2200 BRODE 2042 ZMINEC 2202 GABRK 2042 ZMINEC 2206 NUNSKO 2042 ZMINEC 2212 ZMINEC 2042 ZMINEC 4345 TRNOVEC-LOČNICA 2043 BARBARA 2218 OŽBOLT 2044 OŽBOLT 2220 LOG 2045 STANIŠE 2115 PRSTENICE 2065 BUKOVŠČICA 2119 SELCA 2065 BUKOVŠČICA 2120 TOPOLJE-SELCE 2065 BUKOVŠČICA 2114 GOLICA-SELCA 2066 DOLENJA VAS 2123 DOLENJA VAS 2 2066 DOLENJA VAS 2216 PRAPROTNO 2068 ZGORNJA LUŠA 2221 LENART 2069 LENART 2214 PLANICA 2133 KRIŽNA GORA 123 ŠKOFLJICA 4251 LISIČJE 1697 LANIŠČE 4324 LANIŠČE 1697 LANIŠČE 4325 DOLE PRI ŠKOFLJICI 1697 LANIŠČE 4252 VŽ-1 1698 PIJAVA GORICA 4322 DRENIK 1698 PIJAVA GORICA 4158 SEVNIK 1710 GRADIŠČE

Stran 1020 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 4252 VŽ-1 1710 GRADIŠČE 4322 DRENIK 1710 GRADIŠČE 4322 DRENIK 2684 DRENIK 124 ŠMARJE PRI 1203 VODELA 1 1183 LEMBERG OKOLICA JELŠAH 8495 Š29-4-PRELOGE 1185 PIJOVCI 8485 Š28-1-SOTENSKO 1188 DVOR 8490 Š29-1-BOBOVO 1189 BOBOVO 8491 VT-1/83 TINSKO 1227 TINSKO 8496 SP. PONIKVICA 2660 SPODNJA PONKVICA 125 ŠMARTNO OB 8235 ČRP. ŠMARTNO OB PAKI 972 ŠMARTNO OB PAKI PAKI 8236 ČRP. REČICA-PODGORA 973 REČICA OB PAKI 126 ŠOŠTANJ 8019 LJUBIJA 945 BELE VODE 8021 BELE VODE 2 945 BELE VODE 8015 MAZEJ 946 ŠENTVID PRI ZAVODNJAH 8015 MAZEJ 947 ZAVODNJE 8015 MAZEJ 948 TOPOLŠICA 8017 PRISTAVA 949 RAVNE 127 ŠTORE 8130 ŽEROVIŠE 1085 KOMPOLE 8131 BOJANSKI GRABEN 1085 KOMPOLE 8134 KOMPOLE 1085 KOMPOLE 8133 SVETINA 1087 SVETINA 128 TOLMIN 3030 ZADLAŠČICA-TOLMIN 2236 ŽABČE 2103 SORIŠKA PLANINA 2242 PODBRDO 3032 BINKLČ, DORNIK-PODBRDO 2242 PODBRDO 3022 PELINOVEC-GORENJA 2261 GORENJA TREBUŠA TREBUŠA 3010 PODLAČNO BRDO-BUKOVCI 2698 BUKOVSKI VRH 3067 ŠEBRELJSKI VRH 2699 UTRE 129 TRBOVLJE 4634 KONCE 1870 OJSTRO 130 TREBNJE 5220 MD-2 1398 BISTRICA 5208 MD-2 1399 ŠENTRUPERT 5209 ŠENTRUPERT 1399 ŠENTRUPERT 5223 HRASTNO 1399 ŠENTRUPERT 5224 GORENJE JESENICE 1399 ŠENTRUPERT 5207 VH-1 1400 STRAŽA 5220 RAVNIK - ŠKRLJEVO 1400 STRAŽA 5222 MD-2 1400 STRAŽA 5200 MD-2 1401 NOVO ZABUKOVJE 5205 ZALOKA 1401 NOVO ZABUKOVJE 5203 MIRNA 1402 SELO-MIRNA 5206 SELO PRI MIRN 1402 SELO-MIRNA 5226 RAVNE 1406 ŠKOVEC 5227 MIGOLICA - MIGOLSKA GORA 1408 ŠEVNICA 5204 ŠKOVEC 1409 BREZOVICA 5201 HUDEJE 1411 OSTROŽNIK 5221 ŠKRJANČE-ŠEVNICA 1411 OSTROŽNIK 5221 BAČJI POTOK 1412 MOKRONOG 5216 BAČJI POTOK 1413 LAKNICE 5218 MO-1, MO-2/94 1413 LAKNICE 5202 MO-1, MO-2/94 1414 JELŠEVEC 5215 MO-1, MO-2/94 1414 JELŠEVEC 5219 MO-1, MO-2/94 1414 JELŠEVEC 5202 GORENJE LATNICE 1415 TREBELNO 5212 GORENJE LATNICE 1415 TREBELNO 5216 SL-1/98 1415 TREBELNO 5217 MIRNA DOLINA 1415 TREBELNO 5225 MIRNA DOLINA 1415 TREBELNO 5201 BLEČJI VRH - JELŠEVEC 1416 STARO ZABUKOVJE 5214 ČUŽNJA VAS 1416 STARO ZABUKOVJE 5211 MIRNA DOLINA 1417 ORNUŠKA VAS 5213 MIRNA DOLINA 1417 ORNUŠKA VAS 5230 ŠTATENBERK 1418 LUKOVEK 5229 GORENJE LATNICE 1420 ČEŠNJEVEK 5210 GORENJE LATNICE 1421 MEDVEDJE SELO

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1021 OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 5228 TR-1/96 1421 MEDVEDJE SELO 131 TRŽIČ 2050 ROJE PRI TREBELNEM 2141 PODLJUBELJ 2051 BAČJI POTOK 2141 PODLJUBELJ 2052 BAČJI POTOK 2141 PODLJUBELJ 2053 TREBELNO - VRH PRI 2141 PODLJUBELJ TREBELNEM 2060 ČEŠNJICE 2141 PODLJUBELJ 2065 BREZJE PRI TREBELNEM 2142 LOM POD STORŽIČEM 2066 DOLENJA DOBRAVA 2142 LOM POD STORŽIČEM 2067 ČEŠNJEVEK 2142 LOM POD STORŽIČEM 2054 RODINE PRI TREBNJEM 2144 BISTRICA 2057 DOL PRI TREBNJEM 2144 BISTRICA 2058 HUDI GRABEN 2144 BISTRICA 2057 BREZJE 2145 LEŠE 2058 HUDI GRABEN 2145 LEŠE 2059 PALOVIČE 2145 LEŠE 2063 GOZD 2147 KRIŽE 2064 SENIČNO 2147 KRIŽE 2062 VETERNO 2148 SENIČNO 2063 GOZD 2148 SENIČNO 2064 SENIČNO 2148 SENIČNO 132 TURNIŠČE 7010 HRAŠČICA 148 RENKOVCI 7136 TURNIŠČE 149 TURNIŠČE 133 VELENJE 8030 ŠKALE GABERKE 950 PLEŠIVEC 8039 LEPEK 950 PLEŠIVEC 8043 CIRKOVCE 1 952 CIRKOVCE 8045 CIRKOVICE 2 952 CIRKOVCE 8031 LAMPRET 953 PAKA 8034 JABLANICE 2 953 PAKA 8037 ČUJEŽ 953 PAKA 8042 TREBELIŠKO 953 PAKA 8040 LOKE 1 954 LIPJE 8041 LOKE 2 954 LIPJE 8042 TREBELIŠKO 955 BEVČE 8030 ŠKALE GABERKE 957 ŠKALE 8038 PRELSKA 974 PRELSKA 8034 JABLANICE 2 2669 PAŠKI KOZJAK 8040 LOKE 1 2669 PAŠKI KOZJAK 8041 LOKE 2 2669 PAŠKI KOZJAK 134 VELIKE LAŠČE 4158 SEVNIK 1711 TURJAK 4160 CUREK II 1711 TURJAK 4163 ZDRAVŠČEK 1711 TURJAK 4260 R-2/88, ROB 1713 KRVAVA PEČ 4264 ZVIRŠČE 1713 KRVAVA PEČ 4265 UZMANI 1713 KRVAVA PEČ 4266 SELO - DEDNIK - NAREDI 1713 KRVAVA PEČ 4260 R-2/88, ROB 1714 SELO PRI ROBU 4262 VM-1/94, MARINČKI 1714 SELO PRI ROBU 4266 SELO - DEDNIK - NAREDI 1714 SELO PRI ROBU 4272 DOLŠČAKI 1714 SELO PRI ROBU 4273 BAVDKI 1714 SELO PRI ROBU 4278 MARINČKI 1714 SELO PRI ROBU 4260 R-2/88, ROB 1715 OSOLNIK 4274 MRZLICA-M.OSOLNIK 1715 OSOLNIK 4271 KAPLANOVO 1716 ULAKA 4276 VL-1/88 1717 VELIKE LAŠČE 4279 SROBOTNIK 1717 VELIKE LAŠČE 4259 ŠKRLOVICA 1718 DVORSKA VAS 4269 PERILE ZA DVORSKO VAS 1718 DVORSKA VAS 4268 PODŽAGA 1719 LUŽARJI 135 VIDEM 1156 LANCOVA VAS 421 LANCOVA VAS 1156 LANCOVA VAS 422 SELA 136 VIPAVA 3038 PODLIPA 2401 VIPAVA 3055 PODNANOS 2405 PODNANOS

Stran 1022 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 19 GLOBOŠČAK 2406 NANOS 26 SELA 2406 NANOS 27 RESEVNIK-HRBEC 2406 NANOS 31 ZORNICE 1 2406 NANOS 49 SUŠET 1, 2 2406 NANOS 27 RESEVNIK-HRBEC 2407 LOZICE 49 SUŠET 1, 2 2407 LOZICE 3055 PODNANOS 2407 LOZICE 137 VITANJE 1073 ZREČE 1090 SKOMARJE 1073 ZREČE 1091 HUDINJA 8112 STENICA 1095 VITANJE 8112 STENICA 1096 STENICA 1073 ZREČE 1097 LJUBNICA 138 VODICE 4875 CERKOVICA 1741 VODICE 4347 POD TILNOM 1742 REPNJE 4348 SAMOSTAN-REPNJE 1742 REPNJE 4349 DOBRUŠKA VAS 1742 REPNJE 4351 SČ-1 1742 REPNJE 4093 VO I 1743 BUKOVICA 4356 MLAKAR-BUKOVICA 1743 BUKOVICA 4352 ŠINKOV TURN 1744 ŠINKOV TURN 4354 STRŽAKOV STUDENEC 1744 ŠINKOV TURN 4352 ŠINKOV TURN 1745 VESCA 4354 STRŽAKOV STUDENEC 1745 VESCA 4355 SMREKARJEV STUDENEC 1745 VESCA 4351 SČ-1 1747 POLJE 4350 TOMAJEV STUDENEC 1748 SKARUČNA 4351 SČ-1 1748 SKARUČNA 4354 STRŽAKOV STUDENEC 1748 SKARUČNA 4355 SMREKARJEV STUDENEC 1748 SKARUČNA 4333 ZAPOGE-DORNICE 1969 ZAPOGE 4347 POD TILNOM 1969 ZAPOGE 4349 DOBRUŠKA VAS 1969 ZAPOGE 139 VOJNIK 8112 STENICA 1048 SOCKA 8112 STENICA 1049 LIPA 8112 STENICA 1051 VERPETE 140 VRHNIKA 4207 BEBER 2000 ZAPLANA 4209 NOVAK 1 2000 ZAPLANA 141 VUZENICA 1044 KREMŽARJEV VRH 812 ŠENTJANŽ NAD DRAVČAMI 1057 PARTIZANSKI DOM 1 815 PRIMOŽ NA POHORJU 142 ZAGORJE OB 4009 POD LEŠO 1881 KANDRŠE SAVI 4041 L-40 2708 RODEŽ 144 ZREČE 1073 ZREČE 1088 PADEŠKI VRH 1073 ZREČE 1089 RESNIK 1073 ZREČE 1098 LOŠKA GORA 1073 ZREČE 1099 GORENJE PRI ZREČAH 1073 ZREČE 1100 ZREČE 1073 ZREČE 1103 STRANICE 146 ŽELEZNIKI 2100 PRI CERKVI-DRAŽGOŠE 2060 DRAŽGOŠE 2101 NA PEČEH-DRAŽGOŠE 2060 DRAŽGOŠE 2116 PODLONK 2061 PODLONK 2101 NA PEČEH-DRAŽGOŠE 2063 KALIŠE 2126 KALIŠE 2063 KALIŠE 2119 SELCA 2064 SELCA 2124 PLENŠAK 2071 ŽELEZNIKI 2105 POTOK 2072 ZALI LOG 2124 PLENŠAK 2072 ZALI LOG 2107 SORICA 2 2073 DANJE 2103 SORIŠKA PLANINA 2074 SORICA 2107 SORICA 2 2074 SORICA 2106 DAVČA 2075 DAVČA 3008 ČRNI VRH NAD CERKNIM 2075 DAVČA

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1023 OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 147 ŽIRI 2258 LEDINICA 2020 LEDINICA 2255 NAD RAKULOM 2021 DOBRAČEVA 2256 SELO I. 2021 DOBRAČEVA 2259 NAD MLINOM 2022 ŽIROVSKI VRH 2250 POD KLANOM 2023 ŽIRI 2251 BRODNIK-OSOJNICA 2023 ŽIRI 2254 GOROPEKE 2023 ŽIRI 2260 BREKOVICE 2023 ŽIRI 2260 BREKOVICE 2025 OPALE 149 BISTRICA OB 8545 ČEHOVEC 1251 ZAGAJ SOTLI 8546 VB-1 BISTRICA OB SOTLI 1251 ZAGAJ 150 BLOKE 4266 SELO-DEDNIK-NAREDI 1667 HITENO 4397 LUŽARJI-STRMCA 1686 STRMCA 4493 1531 1690 STUDENEC 4512 TOPOL 1691 HUDI VRH 4094 VO-1 1692 METULJE 4512 TOPOL 1693 TOPOL 4015 POTOKI-GORA 1694 RAVNE PRI TOPOLU 4016 ŽAGA-GORA 1694 RAVNE PRI TOPOLU 4490 1536 1694 RAVNE PRI TOPOLU 4493 1531 1694 RAVNE PRI TOPOLU 4495 1538 1694 RAVNE PRI TOPOLU 4507 RAVNE 1694 RAVNE PRI TOPOLU 151 BRASLOVČE 8060 PODVIN 983 MALE BRASLOVČE 8050 LETUŠ 984 LETUŠ 153 CERKVENJAK 1015 OSOJNICA 540 COGETINCI 1017 ŽUPETINCI 2 542 ANDRENCI 1016 ŽUPETINCI 1 543 ŽUPETINCI 1017 ŽUPETINCI 2 543 ŽUPETINCI 155 DOBRNA 8250 VRTINA HG-1 1044 BRDCE NAD DOBRNO 156 DOBROVNIK 7072 DOBROVNIK 146 DOBROVNIK 7073 STREHOVCI 147 STREHOVCI 157 DOLENJSKE 5654 RADEŠČICE 1496 PODTURN TOPLICE 158 GRAD 7043 AŽIJA 37 DOLNJI SLAVEČI 7037 RANKOVA GRABA A.Š.91 38 GRAD 7044 ŠTAMPARA-ŠINKA 38 GRAD 7049 ZBIRALIŠČE MLEKA 46 KRUPLIVNIK 7049 ZBIRALIŠČE MLEKA 47 MOTOVILCI 159 HAJDINA 1136 V-6 SKORBA 396 SKORBA 1140 V-3 SKORBA 396 SKORBA 1143 GV-1, GL-SKORBA 22 396 SKORBA 1156 LANCOVA VAS 399 DRAŽENCI 160 HOČE- 1131 PIVOLSKA 34 698 PIVOLA SLIVNICA 1132 PIVOLSKA 12 698 PIVOLA 1131 PIVOLSKA 34 699 HOČKO POHORJE 1132 PIVOLSKA 12 699 HOČKO POHORJE 161 HODOŠ 7074 HODOŠ 1 HODOŠ 163 JEZERSKO 2380 ANCLOVO 2076 ZGORNJE JEZERSKO 165 KOSTEL 4128 MALI MOŠENIK 1607 SUHOR 4129 VELIKI MOŠENIK 1607 SUHOR 166 KRIŽEVCI 7057 VUČJA VAS 230 VUČJA VAS 7011 BUNČANI 232 STARA NOVA VAS 7001 V-4A/95 244 LUKAVCI 7056 LUKAVCI 244 LUKAVCI 7000 V-3A/95 245 KLJUČAROVCI PRI LJUTOMERU 7001 V-4A/95 245 KLJUČAROVCI PRI LJUTOMERU 7056 LUKAVCI 245 KLJUČAROVCI PRI LJUTOMERU

Stran 1024 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 167 LOVRENC NA 1073 ZREČE 670 RECENJAK POHORJU 169 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM 1133 DOBROVCE 693 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU POLJU 1133 DOBROVCE 708 SKOKE 1135 DRAVSKI DVOR 708 SKOKE 173 POLZELA 8060 PODVIN 982 PODVIN 174 PREBOLD 8151 VRBJE 1004 GORNJA VAS 175 PREVALJE 1065 ŠENTANEL 873 SUHI VRH 1065 ŠENTANEL 874 ŠENTANEL 1018 STANEČE 892 LEŠE 177 RIBNICA NA 1048 ČRNI VRH 824 HUDI KOT POHORJU 1057 PARTIZANSKI DOM 1 824 HUDI KOT 179 SODRAŽICA 4015 POTOKI-GORA 1620 ŽIMARICE 4017 CIGANKA 1620 ŽIMARICE 4138 PODKLANEC 1620 ŽIMARICE 4139 HRIB-ŽIMARICE 1620 ŽIMARICE 4141 ŽLEBEC 1620 ŽIMARICE 4142 KRŽETI 1 1620 ŽIMARICE 4144 PODSTENE 1620 ŽIMARICE 4490 1536 1620 ŽIMARICE 4495 1538 1620 ŽIMARICE 4015 POTOKI-GORA 1621 GORA 4016 ŽAGA-GORA 1621 GORA 4141 ŽLEBEC 1621 GORA 4142 KRŽETI 1 1621 GORA 4144 PODSTENE 1621 GORA 4018 STUDENČEVKA 1622 ZAMOSTEC 4019 KUPARJEVO 1622 ZAMOSTEC 4020 RD-1/01 1622 ZAMOSTEC 4081 LAHKI STUDENEC 1622 ZAMOSTEC 4099 LIPOVŠICA 1622 ZAMOSTEC 4149 S-2 1622 ZAMOSTEC 4150 S-3 1622 ZAMOSTEC 4152 S-5 1622 ZAMOSTEC 4153 PODGORA 1622 ZAMOSTEC 4462 TRHLENOV STUDENEC 1622 ZAMOSTEC 4463 OGRADA 1622 ZAMOSTEC 4820 KOT-JURJEVICA 1622 ZAMOSTEC 181 SVETA ANA 1068 LOKAVEC 507 LOKAVEC 1069 ROŽENGRUNT 507 LOKAVEC 1069 ROŽENGRUNT 508 ROŽENGRUNT 186 TRZIN 4241 DOMŽALE 1 1961 TRZIN 4312 RAŠICA 1961 TRZIN 4451 TRZIN 1961 TRZIN 4454 DOMŽALE 2 1961 TRZIN 188 VERŽEJ 7011 BUNČANI 233 BUNČANI 189 VRANSKO 8074 TEŠOVA 2 1011 TEŠOVA 8070 JAKOV DOL 1012 VRANSKO 8071 MERINCE 1 1013 JERONIM 8072 MERINCE 2 1013 JERONIM 8073 TEŠOVA 1 1013 JERONIM 8070 JAKOV DOL 1014 LOČICA 8075 ZAJC-TINČEK 1015 ZAPLANINA 190 ŽALEC 8150 ROJE 995 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 8151 VRBJE 995 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 8151 VRBJE 996 ŽALEC 8408 VODNJAK G 1000 LEVEC 192 ŽIROVNICA 2041 AJDNA II 2180 ŽIROVNICA 2042 ŽIROVNICA 2180 ŽIROVNICA 2044 SELO 2180 ŽIROVNICA

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1025 OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 2042 ŽIROVNICA 2181 ZABREZNICA 2044 SELO 2181 ZABREZNICA 2044 SELO 2182 DOSLOVČE 2045 SMOKUČ 2182 DOSLOVČE 2046 RODINE 2182 DOSLOVČE 2047 ZAVRŠNICA 2182 DOSLOVČE 194 ŠMARTNO PRI 4040 L-43 1846 LIBERGA LITIJI 4044 VG-28 1851 GRADIŠČE 4220 REKA 2654 GOZD REKA 4783 DRAGAR 2655 RAČICA Minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge obvezne zahteve: Kmetijsko okoljska plačila se nanašajo samo na tiste obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene na podlagi 4. in 5. člena ter Prilog III in IV Uredbe 1782/2003/ES, Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 34/07, z vsemi spremembami), kakor tudi minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalni zakonodaji in predpisih ES. Minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev pomenijo, da mora kmet izvajati vsaj minimalne tehnološke postopke pridelave, ki bi jih izvajal razumen kmet ob upoštevanju kmetijske zakonodaje. To pa pomeni, da ekonomske aktivnosti izvaja tako, da s kmetijskimi zemljišči ravna gospodarno brez dolgoročnih negativnih vplivov kmetovanja na okolje, zlasti še na tla, vodo in rastline. Minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev pomenijo odgovorno ravnanje, ki v skrbi za rodovitna tla, zdrave posevke in čisto okolje, omogočajo pridelavo kakovostne hrane. - Minimalne zahteve za uporabo gnojil Upoštevanje minimalnih zahtev za uporabo gnojil pomeni strokovno utemeljeno uporabo rastlinskih hranil, ki: zmanjšuje tveganje za onesnaževanje kmetijskih tal in voda z ostanki hranil, varuje naravne vire pred potencialnim kmetijskim onesnaženjem, dopušča gospodarno kmetijsko pridelavo, kar se izvaja preko: zahtev navzkrižne skladnosti, ki so določene v Uredbi o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 34/07, z vsemi spremembami), minimalnih zahtev za uporabo gnojil, ki se nanašajo na evidenco uporabe živinskih gnojil, ki jo mora voditi KMG in iz katere morajo biti razvidni najmanj količina in vrsta živinskega gnoja, čas gnojenja ter podatki o površini, kjer se ta gnojila uporabljajo, ter na gnojenje z dušikom iz mineralnih gnojil, pri čemer uporabljena količina dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 250 kg/ha letno,

Stran 1026 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije prepovedi gnojenja na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 m od meje brega voda 1. reda in 5 m od meje brega voda 2. reda kot to določa Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). - Minimalne zahteve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev Minimalne zahteve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev določajo, da je ta sredstva potrebno uporabljati tako, da: ne ogrožajo biotske raznovrstnosti širšega biotopa, v najmanjši možni meri obremenjujejo okolje, ne ogrožajo virov pitne vode, ne ogrožajo zdravja izvajalcev ukrepov varstva rastlin in potrošnikov, kar se izvaja preko: zahtev navzkrižne skladnosti, ki so določene v Uredbi o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 34/07, z vsemi spremembami), minimalnih zahtev za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki se nanašajo na: - vodenje evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 62/03, z vsemi spremembami), iz katere morajo biti razvidni podatki o površinah in kulturah, kjer se ta sredstva uporabljajo, pri čemer se te evidence hranijo najmanj pet let, - opravljen tečaj preverjanja znanja iz fitomedicine, ki ga morajo opraviti izvajalci varstva rastlin skladno s Pravilnikom o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine (Uradni list RS, št. 36/02, z vsemi spremembami), - uporabo naprav, ki so redno pregledane in imajo znak o rednem pregledu, katerega morajo imetniki naprav pridobiti vsaki dve leti, pri čemer se prvi redni pregled naprav opravi tri leta po prvi pridobitvi znaka o rednem pregledu za nove naprave, za katere je bil pridobljen certifikat v skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 35/07 - uradno prečiščeno besedilo), prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 m od meje brega voda 1. reda in 5 m od meje brega voda 2. reda kot to določa Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). - Onesnaženje s fosforjem Da bi preprečili onesnaženje okolja s fosforjem iz kmetijskega izvora, je potrebno pri gnojenju s fosforjem upoštevati: strokovna priporočila za gnojenje s fosforjem, da je s fosforjem iz mineralnih gnojil mogoče gnojiti le na podlagi analize tal in gnojilnega načrta, da skladno z Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05), letni vnos fosforja pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati mejne vrednosti 120 kg P 2 O 5 /ha.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1027 Višina podpor: Višina plačil za podukrepe KOP-a znaša: Preglednica 2: Višina plačil za podukrepe KOP-a Skupina podukrepov Skupina I: Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje Podukrep 214-I/1 Ohranjanje kolobarja 214-I/2 Ozelenitev njivskih površin 214-I/3 Integrirano poljedelstvo 214-I/4 Integrirano sadjarstvo 214-I/5 Integrirano vinogradništvo 214-I/6 Integrirano vrtnarstvo 214-I/7 Ekološko kmetovanje - Njive - poljščine: - Vrtnine: na prostem: - Vrtnine: v zavarovanih prostorih: - Oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: - Travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50 200 Izračunana višina plačila po modelni kalkulaciji Najvišje možno plačilo glede na Prilogo Uredbe 1698/2005/ES Enotno plačilo na površino* Najvišje možno plačilo Ciljna vrednost plačila Pričakovani ha (število živali) (2013) 224 /ha 600 /ha - 224 /ha 91,84 /ha 12.000 ha 420 /ha 600 /ha - 420 /ha 172,2 /ha 20.000 ha 481 /ha 600 /ha - 481 /ha 197,21 /ha 25.000 ha 821 /ha 900 /ha - 821 /ha 336,61 /ha 3.200 ha 931 /ha 900 /ha - 900 /ha 381,71 /ha 8.000 ha 451 /ha 600 /ha - 451 /ha 184,91 /ha 1.000 ha 727 /ha 600 /ha - 600 /ha 298,07 /ha 1.345 /ha 600 /ha - 600 /ha 551,45 /ha 1.190 /ha 600 /ha - 600 /ha 487,90 /ha 1.353 /ha 900 /ha - 900 /ha 554,73 /ha 580 /ha 900 /ha - 580 /ha 237,80 /ha dreves/ha: - Vinogradi, 1.412 /ha 900 /ha - 900 /ha 578,92 /ha hmeljišča, drevesnice: - Travinje***: 555 /ha 450 /ha - 450 /ha 227,55 /ha 60.000 ha**

Stran 1028 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Skupina podukrepov Skupina II: Ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine Skupina III: Varovanje zavarovanih območij Podukrep 214-II/1 Planinska paša - Planinska paša brez pastirja: - Planinska paša s pastirjem: 214-II/2 Košnja strmih travnikov - Nagib strmih travnikov 35-50 odstotkov: - Nagib strmih travnikov nad 50 odstotkov: 214-II/3 Košnja grbinastih travnikov 214-II/4 Travniški sadovnjaki 214-II/5 Reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali 214-II/6 Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin 214-II/7 Sonaravna reja domačih živali 214-II/8 Ohranjanje ekstenzivnega travinja 214-III/1 Reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri 214-III/2 Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov 214-III/3 Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev 214-III/4 Ohranjanje steljnikov Izračunana višina plačila po modelni kalkulaciji Najvišje možno plačilo glede na Prilogo Uredbe 1698/2005/ES Enotno plačilo na površino* Najvišje možno plačilo Ciljna vrednost plačila Pričakovani ha (število živali) (2013) 282 /ha 450 /ha 133 /ha 149 /ha 61,09 /ha 500 ha 310 /ha 450 /ha 133 /ha 177 /ha 72,57 /ha 5.500 ha 353 /ha 450 /ha 133 /ha 220 /ha 90,20 /ha 16.000 ha 480 /ha 450 /ha 133 /ha 347 /ha 142,27 /ha 6.000 ha 457 /ha 450 /ha 133 /ha 324 /ha 132,84 /ha 100 ha 229 /ha 900 /ha - 229 /ha 93,89 /ha 1.000 ha 218 /GVŽ 200 /GVŽ - 200 /GVŽ 89,38 /GVŽ 20.000 živali 251 /ha 600 /ha - 251 /ha 102,91 /ha 8.500 ha 206 /ha 450 /ha - 206 /ha 84,46 /ha 65.000 ha 251 /ha 450 /ha 133 /ha 118 /ha 48,38 /ha 10.000 ha 71 /ha 450 /ha - 71 /ha 29,11 /ha 8.000 ha 296 /ha 450 /ha 133 /ha 163 /ha 66,83 /ha 1.000 ha 296 /ha 450 /ha 133 /ha 163 /ha 66,83 /ha 500 ha 484 /ha 450 /ha 133 /ha 351 /ha 143,91 /ha 200 ha

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1029 Skupina podukrepov Podukrep Izračunana višina plačila po modelni kalkulaciji Najvišje možno plačilo glede na Prilogo Uredbe 1698/2005/ES Enotno plačilo na površino* Najvišje možno plačilo Ciljna vrednost plačila Pričakovani ha (število živali) (2013) 214-III/5 Ohranjanje 336 /ha 450 /ha 133 /ha 203 /ha 83,23 /ha 1.000 ha habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 214-III/6 1.000 ha Pokritost tal na vodovarstvenem območju - Njive: 204 /ha 600 /ha - 204 /ha 83,64 /ha - Trajni nasadi: 450 /ha 900 /ha - 450 /ha 184,50 /ha - Travinje***: 210 /ha 450 /ha 133 /ha 77 /ha 31,57 /ha *: Enotno plačilo na površino v višini 133 /ha je določeno z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (UL RS, št. 99/2006, z vsemi spremembami) in se odšteje od izračunane višine plačila pri tistih podukrepih, kjer reja živali ni obvezna (podukrepi: 214-II/2 Košnja strmih travnikov, 214-II/3 Košnja grbinastih travnikov, 214-II/8 Ohranjanje ekstenzivnega travinja, 214-III/2 Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, 214-III/3 Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev, 214-III/4 Ohranjanje steljnikov, 214-III/5 Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000, 214-III/6 Pokritost tal na vodovarstvenem območju - travinje) oziroma so živali vezane na osnovni KMG (podukrep 214-II/1 Planinska paša), ki pridobi le enotno plačilo na površino. **: Površine kmetijskih zemljišč v uporabi, vključene v izvajanje podukrepa 214-I/7 Ekološko kmetovanje. ***: Trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje. Letno višino plačila za posamezne podukrepe KOP-a določa uredba za ukrepe osi 2. Financiranje: - Stopnja sofinanciranja s strani Skupnosti Podukrepi KOP-a se financirajo iz javnih sredstev, pri čemer se do 80 odstotkov sredstev sofinancira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, vsaj 20 odstotkov pa iz proračuna Republike Slovenije. - Najmanjši/največji upravičeni stroški Najvišji zneski plačil na hektar zemljišč upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo podukrepov KOP-a, znašajo: Preglednica 3: Najvišji zneski plačil pri kombinaciji podukrepov KOP-a Površina Njivske površine Trajni nasadi Travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje) Znesek 600 /ha 900 /ha 450 /ha Če na KMG-ju skupni obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, vključenih v podukrepe KOP-a, presega 100 hektarjev, se znesek plačil za te podukrepe zniža za 50 odstotkov za tiste površine, ki presegajo 100 hektarjev.

Stran 1030 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Prehodne določbe: - Prehod iz sheme kmetijsko okoljskih plačil za programsko obdobje 2004 2006 v shemo kmetijsko okoljskih plačil za programsko obdobje 2007 2013 V skladu z 11. členom Uredbe 1320/2006/ES, se kmetijsko okoljske obveznosti, prevzete na podlagi Uredbe 1257/1999/ES (v nadaljevanju: obstoječe obveznosti), spremenijo v nove petletne obveznosti, določene z Uredbo 1698/2005/ES (v nadaljevanju: nove obveznosti), ki so nadgrajene z zahtevami navzkrižne skladnosti, dodatnimi minimalnimi zahtevami za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter zahtevami glede gnojenja s fosforjem. Obstoječe obveznosti se bodo znatno okrepile in tako predstavljale nesporno korist za okolje in dobro počutje živali. Prav zaradi teh zahtev se bodo nekateri kmetijsko okoljski ukrepi iz programskega obdobja 2004 2006 ukinili, nekateri pa nekoliko spremenili ali celo uvedli na novo. Upravičenci bodo kmetijsko okoljske ukrepe, ki so jih izvajali v obdobju 2004 2006, lahko nadomestili s podukrepi KOP-a za obdobje 2007 2013. Z letom 2007 bodo tako začele teči nove petletne obveznosti za izvajanje podukrepov KOPa. Na ta način bo omogočeno izpolnjevanje zastavljenih ciljev, dosedanji upravičenci bodo lahko nadaljevali z izvajanjem sheme kmetijsko okoljskih plačil, prav tako pa se bodo v letu 2007 v to shemo lahko vključili tudi novi upravičenci. Možne nadomestitve kmetijsko okoljskih ukrepov iz programskega obdobja 2004 2006 s podukrepi KOP-a za programsko obdobje 2007 2013 določa uredba za ukrepe osi 2. Upravičenci, ki so se v kmetijsko okoljske ukrepe vključili v programskem obdobju 2004 2006, skladno z Uredbo 1257/1999/ES, bodo do izteka petletne obveznosti z obstoječimi obveznostmi lahko nadaljevali tudi v programskem obdobju 2007 2013, če zaradi uvedbe zahtev navzkrižne skladnosti, dodatnih minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter zahtev glede gnojenja s fosforjem, obstoječih obveznosti ne bodo želeli spremeniti v nove obveznosti v skladu z 11. členom Uredbe 1320/2006/ES. Postopek spremembe obstoječih obveznosti v nove obveznosti določa uredba za ukrepe osi 2.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1031 Priloga 3: Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost - Hribovska in gorska območja OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 001 AJDOVŠČINA 2395 BRJE CELA 550 2379 BUDANJE DEL 588 2373 COL CELA 1.337 2384 ČRNIČE DEL 1.381 2370 DOL-OTLICA CELA 2.570 2397 GABERJE CELA 458 2385 GOJAČE CELA 570 2388 KAMNJE DEL 535 2371 KOVK CELA 875 2372 KRIŽNA GORA CELA 1.516 2381 LOKAVEC DEL 1.269 2399 PLANINA DEL 714 2375 PODKRAJ CELA 1.944 2382 STOMAŽ CELA 1.457 2396 ŠMARJE CELA 1.032 2380 ŠTURJE DEL 702 2394 VELIKE ŽABLJE DEL 214 2376 VIŠNJE CELA 858 2374 VODICE CELA 667 2383 VRTOVIN DEL 1.522 195 APAČE 171 VRATJI VRH CELA 79 149 BISTRICA OB SOTLI 1246 DEKMANCA CELA 665 1248 HRASTJE CELA 372 1250 KUNŠPERK CELA 882 1249 PLES CELA 288 1247 TREBČE CELA 518 1251 ZAGAJ CELA 386 003 BLED 2194 BOHINJSKA BELA CELA 2.498 2189 REČICA CELA 299 2193 SELO PRI BLEDU CELA 4.033 2183 ZASIP CELA 431 2191 ŽELEČE DEL 295 150 BLOKE 1689 BENETE CELA 157 1671 GRADIŠKO CELA 333 1667 HITENO CELA 567 1691 HUDI VRH CELA 279 1685 KRAJIČ CELA 437 1692 METULJE CELA 491 1683 NOVA VAS CELA 499 1674 RADLEK CELA 344 1694 RAVNE PRI TOPOLU CELA 509 1672 RAVNIK CELA 384 1688 RUNARSKO CELA 215 1686 STRMCA CELA 339 1690 STUDENEC CELA 268 1682 STUDENO CELA 257 1693 TOPOL CELA 254 1673 VELIKE BLOKE CELA 637 1687 VELIKI VRH CELA 320 1684 VOLČJE CELA 366 1668 ZALES CELA 364 004 BOHINJ 2200 BOHINJSKA BISTRICA CELA 1.867 2196 BOHINJSKA ČEŠNJICA CELA 2.710 2197 BOHINJSKA SREDNJA VAS CELA 2.774 2195 GORJUŠE CELA 1.383 2202 NEMŠKI ROVT CELA 2.626 2201 NOMENJ CELA 2.255 2199 SAVICA CELA 3.800 2198 STUDOR CELA 13.043

Stran 1032 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 005 BOROVNICA 2005 BREG DEL 395 2006 ZABOČEVO CELA 2.187 006 BOVEC 2207 BOVEC CELA 7.725 2211 ČEZSOČA CELA 3.574 2208 KORITNICA CELA 787 2206 LOG POD MANGARTOM CELA 2.619 2209 SOČA DESNA CELA 1.369 2210 SOČA LEVA CELA 4.831 2213 SRPENICA CELA 1.323 2205 STRMEC CELA 2.639 2204 TRENTA DESNA CELA 3.309 2203 TRENTA LEVA CELA 5.977 2212 ŽAGA CELA 2.578 151 BRASLOVČE 985 DOBROVLJE CELA 1.380 1007 GRAJSKA VAS DEL 137 984 LETUŠ DEL 256 986 PODVRH DEL 655 007 BRDA 2285 BILJANA CELA 975 2289 CEROVO CELA 464 2290 KOJSKO CELA 487 2288 KOZANA CELA 369 2278 KOŽBANA CELA 939 2279 KRASNO CELA 253 2286 MEDANA CELA 329 2277 MIRNIK CELA 781 2284 NEBLO CELA 421 2291 PODSABOTIN CELA 555 2281 ŠMARTNO CELA 370 2282 VEDRIJAN CELA 178 2287 VIPOLŽE CELA 223 2283 VIŠNJEVIK CELA 315 2280 VRHOVLJE CELA 536 008 BREZOVICA 1703 JEZERO DEL 554 1704 KAMNIK DEL 1.041 1705 PRESERJE DEL 1.907 1652 RAKITNA CELA 2.098 009 BREŽICE 1264 ARNOVO SELO DEL 200 1257 BIZELJSKO CELA 854 1267 BLATNO CELA 352 1274 BOJSNO DEL 219 1270 BREZJE CELA 165 1256 BREZOVICA CELA 180 1254 BUKOVJE CELA 305 1303 BUŠEČA VAS DEL 420 1307 CERINA CELA 1.016 1266 CURNOVEC CELA 446 1306 ČATEŽ CELA 900 1268 DEDNJA VAS CELA 270 1255 DRENOVEC CELA 395 1305 GLOBOČICE CELA 811 1309 KORITNO CELA 966 1252 KRIŽE CELA 754 1277 MALI VRH DEL 184 1310 NOVA VAS CELA 633 1263 OKLUKOVA GORA CELA 131 1253 OREŠJE CELA 391 1259 PAVLOVA VAS CELA 668 1269 PIŠECE CELA 374 1258 PODGORJE CELA 684 1260 SILOVEC CELA 129 1261 SROMLJE CELA 249 1272 STARA VAS CELA 463 1304 STOJANSKI VRH CELA 625 1308 VELIKA DOLINA CELA 1.105 1271 VITNA VAS CELA 480 1265 VOLČJE CELA 418 1262 ZGORNJA POHANCA CELA 294

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1033 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 011 CELJE 1067 BREZOVA DEL 179 1083 BUKOVŽLAK DEL 138 1079 KOŠNICA CELA 598 1078 LISCE CELA 434 1058 ROŽNI VRH CELA 340 1057 RUPE CELA 278 1069 ŠENTJUNGERT DEL 235 1068 ŠMARTNO DEL 286 1072 ŠMIKLAVŽ DEL 372 1082 TEHARJE DEL 90 1080 TREMERJE CELA 274 1081 ZAGRAD CELA 775 2639 ZVODNO CELA 488 012 CERKLJE NA GORENJSKEM 2110 GRAD CELA 539 2111 PŠATA CELA 173 2079 ŠENTURŠKA GORA CELA 2.015 2112 ŠMARTNO DEL 244 2080 ŠTEFANJA GORA CELA 402 013 CERKNICA 1661 BEGUNJE PRI CERKNICI CELA 871 1658 BEZULJAK CELA 2.805 1681 BLOČICE CELA 849 1663 CAJNARJE CELA 309 1676 CERKNICA CELA 1.487 1677 DOLENJA VAS CELA 1.613 2710 GLAŽUTA CELA 197 1633 GORENJE JEZERO CELA 257 1675 GRAHOVO CELA 1.126 1665 JERŠIČE CELA 165 1657 KOŽLJEK CELA 615 1655 KRANJČE CELA 430 1669 KREMENCA CELA 354 1679 LIPSENJ CELA 530 1653 OSREDEK CELA 502 1656 OTAVE CELA 926 1632 OTOK I CELA 1.541 1678 OTOK II CELA 1.851 1659 RAKEK CELA 1.800 2700 RAKOV ŠKOCJAN CELA 1.928 1666 RAVNE PRI ŽILCAH CELA 486 1662 SELŠČEK CELA 1.074 1664 ŠTRUKLJEVA VAS CELA 421 1670 ULAKA CELA 1.012 1660 UNEC CELA 539 1680 ŽEROVNICA CELA 521 1654 ŽILCE CELA 433 014 CERKNO 2337 BUKOVO CELA 1.114 2344 CERKNO CELA 1.047 2341 DOLENJI NOVAKI CELA 413 2342 GORENJI NOVAKI CELA 1.225 2339 GORJE CELA 1.140 2338 JESENICA CELA 667 2340 LABINJE CELA 549 2346 OREHEK CELA 388 2350 OTALEŽ CELA 3.309 2343 PLANINA CELA 1.029 2347 POLICE CELA 483 2348 REKA - RAVNE CELA 914 2349 ŠEBRELJE CELA 2.178 2345 ZAKRIŽ CELA 366 196 CIRKULANE 473 BREZOVEC CELA 332 474 CIRKULANE CELA 255 462 DOLANE CELA 234 461 GRADIŠČA CELA 478 475 GRUŠKOVEC CELA 265 482 MALI OKIČ CELA 192 477 MEDRIBNIK CELA 337 476 MEJE CELA 63

Stran 1034 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 478 PARADIŽ CELA 241 480 POHORJE CELA 161 479 PRISTAVA CELA 231 481 SLATINA CELA 186 463 VELIKI VRH CELA 271 016 ČRNA NA KOROŠKEM 905 BISTRA CELA 2.632 906 ČRNA CELA 437 908 JAVORJE CELA 2.401 904 KOPRIVNA CELA 2.967 907 LUDRANSKI VRH CELA 1.898 902 PODPECA CELA 1.904 903 TOPLA CELA 1.343 899 URŠLJA GORA II CELA 916 900 ŽERJAV CELA 1.098 017 ČRNOMELJ 1537 BUKOVA GORA CELA 1.538 1561 DAMELJ CELA 477 1538 DOLENJA PODGORA CELA 918 1559 RADENCI CELA 837 1560 SINJI VRH CELA 1.868 019 DIVAČA 2464 BARKA CELA 1.023 2441 DOLENJA VAS CELA 1.918 2450 FAMLJE CELA 811 2444 GABRČE CELA 474 2448 GORNJE VREME CELA 769 2468 KOZJANE CELA 525 2446 LAŽE CELA 751 2466 MISLIČE CELA 254 2462 PODGRAD CELA 464 2445 POTOČE CELA 390 2443 SENADOLE CELA 499 2447 SENOŽEČE CELA 1.963 2465 VAREJE CELA 311 2467 VATOVLJE CELA 174 2449 VREMSKI BRITOF CELA 661 154 DOBJE 1151 BREZJE CELA 506 2670 LAŽIŠE CELA 337 1152 SUHO CELA 685 020 DOBREPOLJE 1801 KOMPOLJE CELA 1.199 1800 PODGORA CELA 901 1568 PODTABOR CELA 1.121 1567 POTISKAVEC CELA 1.766 1799 VIDEM DOBREPOLJE CELA 567 155 DOBRNA 1044 BRDCE NAD DOBRNO CELA 1.777 1056 DOBRNA CELA 809 1045 KLANC CELA 322 1046 ZAVRH CELA 258 021 DOBROVA-POLHOV 1983 BABNA GORA CELA 1.486 GRADEC 1988 BUTAJNOVA CELA 990 1985 ČRNI VRH CELA 2.285 1994 DOBROVA DEL 1.384 1995 PODSMREKA CELA 563 1986 POLHOV GRADEC CELA 807 1984 SELO NAD POLHOVIM CELA 1.075 GRADCEM 1987 SETNIK CELA 1.310 1989 ŠENTJOŠT CELA 756 1982 ŠUJICA CELA 1.361 022 DOL PRI LJUBLJANI 1764 KRIŽEVSKA VAS CELA 278 1769 LAZE CELA 384 1766 PETELINJE DEL 48 1762 PODGORA CELA 202 1768 SENOŽETI CELA 392 1765 VINJE CELA 514 157 DOLENJSKE TOPLICE 1446 GORENJE POLJE CELA 702 1497 PODSTENICE CELA 5.006

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1035 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 1496 PODTURN CELA 2.468 1498 POLJANE CELA 965 1499 STARE ŽAGE CELA 1.088 1495 TOPLICE DEL 43 023 DOMŽALE 1965 BRDO CELA 372 1958 BREZOVICA DEL 464 1964 IHAN DEL 43 1935 ROVA CELA 999 1957 TROJICA CELA 318 025 DRAVOGRAD 828 ČRNEČE CELA 377 827 ČRNEŠKA GORA CELA 590 839 DANIJEL PRI TRBONJAH CELA 1.343 842 DOBROVA CELA 402 829 DRAVOGRAD CELA 209 834 DUH NA OJSTRICI CELA 537 832 GORIŠKI VRH CELA 1.047 830 GRAD CELA 43 836 KOZJI VRH CELA 837 825 LIBELIČE CELA 331 826 LIBELIŠKA GORA CELA 638 833 OJSTRICA CELA 638 840 OTIŠKI VRH I CELA 1.045 841 OTIŠKI VRH II CELA 265 843 SELOVEC CELA 755 844 ŠENTJANŽ PRI CELA 285 DRAVOGRADU 838 TRBONJE CELA 220 835 VELKA CELA 418 831 VIČ CELA 201 837 VRATA CELA 320 026 DUPLEK 685 ZAVRŠKA VAS DEL 121 686 ZGORNJI DUPLEK DEL 125 027 GORENJA VAS-POLJANE 2047 DOBJE CELA 943 2038 DOLENČICE CELA 566 2058 DOLENJA DOBRAVA CELA 1.310 2048 DOLENJE BRDO CELA 581 2039 GORENJA RAVAN CELA 1.200 2057 GORENJA VAS CELA 864 2049 HOTAVLJE CELA 1.397 2053 JAVORJEV DOL CELA 149 2052 LANIŠE CELA 283 2050 LESKOVICA CELA 2.172 2059 LUČINE CELA 1.521 2051 PODJELOVO BRDO CELA 435 2040 PODOBENO CELA 990 2037 PODVRH CELA 802 2055 STARA OSELICA CELA 1.296 2056 TREBIJA CELA 941 207 GORJE 2184 PODHOM CELA 167 2188 POLJŠICA CELA 359 2185 SPODNJE GORJE CELA 2.289 2186 VIŠELNICA I CELA 1.124 2187 ZGORNJE GORJE CELA 7.738 029 GORNJA RADGONA 195 ZBIGOVCI CELA 275 030 GORNJI GRAD 941 BOČNA CELA 1.868 930 FLORJAN PRI GORNJEM CELA 1.135 GRADU 942 GORNJI GRAD CELA 1.095 929 LENART PRI GORNJEM CELA 1.358 GRADU 943 ŠMIKLAVŽ CELA 2.106 944 TIROSEK CELA 1.448 158 GRAD 38 GRAD CELA 942 032 GROSUPLJE 1780 BLEČJI VRH CELA 962 2642 GROSUPLJE DEL 73 1792 LUČE DEL 101

Stran 1036 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 1787 MALI VRH CELA 388 1781 POLICA DEL 550 1785 SELA DEL 458 1782 STARA VAS CELA 656 1786 ŠMARJE DEL 63 1791 ŽALNA DEL 417 160 HOČE-SLIVNICA 704 ČRETA CELA 352 699 HOČKO POHORJE CELA 1.134 698 PIVOLA DEL 367 701 POLANA CELA 126 703 RADIZEL CELA 274 700 SLIVNIŠKO POHORJE CELA 1.051 162 HORJUL 1992 HORJUL CELA 976 1991 VRZDENEC CELA 1.102 1993 ZAKLANEC CELA 687 1990 ŽAŽAR CELA 490 034 HRASTNIK 2687 BOBEN CELA 446 1856 DOL PRI HRASTNIKU CELA 1.020 1859 GORE CELA 835 2640 HRASTNIK CELA 530 1855 HRASTNIK-MESTO CELA 165 1857 MARNO CELA 600 1863 PODKRAJ CELA 1.051 2688 STUDENCE CELA 101 2685 ŠAVNA PEČ CELA 211 1858 TURJE CELA 900 035 HRPELJE-KOZINA 2562 ARTVIŽE CELA 571 2561 BREZOVICA CELA 1.459 2555 DRAGA CELA 397 2582 GOLAC CELA 2.421 2575 GRADIŠČE CELA 695 2553 GROČANA CELA 651 2572 HOTIČNA CELA 439 2560 HRPELJE CELA 1.220 2569 JAVORJE CELA 449 2571 KOVČICE CELA 516 2574 MARKOVŠČINA CELA 1.728 2559 MATERIJA CELA 1.484 2576 OBROV CELA 645 2557 OCIZLA CELA 1.568 2581 POLJANE CELA 917 2558 PREŠNICA CELA 1.715 2570 RITOMEČE CELA 99 2573 SLIVJE CELA 332 2563 TATRE CELA 1.089 036 IDRIJA 2356 ČEKOVNIK CELA 3.858 2365 ČRNI VRH CELA 1.421 2361 DOLE CELA 1.859 2364 GODOVIČ CELA 1.513 2354 GORENJA KANOMLJA CELA 1.327 2357 IDRIJA MESTO CELA 329 2351 IDRIJSKE KRNICE CELA 718 2363 IDRIJSKI LOG CELA 1.857 2369 JAVORNIK CELA 746 2362 JELIČNI VRH CELA 1.506 2367 KANJI DOL CELA 621 2359 LEDINE CELA 836 2368 LOME CELA 1.101 2358 SPODNJA IDRIJA CELA 642 2352 SPODNJA KANOMLJA CELA 1.283 2353 SREDNJA KANOMLJA CELA 1.534 2355 VOJSKO CELA 3.651 2696 VOJŠČICA CELA 292 2360 VRSNIK I CELA 785 2366 ZADLOG CELA 1.828 037 IG 1699 DOBRAVICA DEL 566 1708 GOLO CELA 1.611

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1037 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 1700 IG DEL 493 1707 IŠKA VAS DEL 1.631 1702 TOMIŠELJ DEL 517 1706 VRBLJENE DEL 733 1712 ZAPOTOK CELA 1.022 038 ILIRSKA BISTRICA 2509 BAČ CELA 2.661 2532 BRCE CELA 153 2521 ČELJE CELA 548 2530 DOBROPOLJE CELA 167 2550 DOLENJE CELA 695 2541 DOLNJI ZEMON CELA 535 2566 GABERK CELA 167 2542 GORNJI ZEMON CELA 524 2535 HARIJE CELA 529 2577 HRUŠICA CELA 1.199 2567 HUJE CELA 277 2525 ILIRSKA BISTRICA CELA 1.797 2543 JABLANICA CELA 879 2518 JANEŽEVO BRDO CELA 248 2527 JASEN CELA 226 2549 JELŠANE CELA 634 2516 KILOVČE CELA 328 2511 KNEŽAK CELA 1.199 2510 KORITNICE CELA 3.760 2528 KOSEZE CELA 217 2540 MALA BUKOVICA CELA 372 2568 MALE LOČE CELA 229 2514 MEREČE CELA 292 2548 NOVOKRAČINE CELA 905 2519 OSTROŽNO BRDO CELA 932 2537 PAVLICA CELA 74 2578 PODBEŽE CELA 563 2579 PODGRAD CELA 1.216 2545 PODGRAJE CELA 766 2513 PODSTENJE CELA 198 2565 PREGARJE CELA 787 2520 PRELOŽE CELA 382 2517 PREM CELA 320 2580 RAČICE CELA 1.194 2515 RATEČEVO BRDO CELA 417 2564 RJAVČE CELA 407 2536 SABONJE CELA 619 2522 SMRJE CELA 509 2508 SNEŽNIK CELA 9.494 2552 STAROD CELA 1.159 2538 STUDENA GORA CELA 172 2547 SUŠAK CELA 630 2512 ŠEMBIJE CELA 1.187 2534 TOMINJE CELA 410 2523 TOPOLC CELA 358 2524 TRNOVO CELA 1.682 2544 TRPČANE CELA 1.774 2539 VELIKA BUKOVICA CELA 428 2551 VELIKO BRDO CELA 707 2526 VRBOVO CELA 551 2546 ZABIČE CELA 1.807 2533 ZAJELŠJE CELA 223 2529 ZAREČICA CELA 177 2531 ZAREČJE CELA 319 039 IVANČNA GORICA 1805 BUKOVICA DEL 508 1804 ČEŠNJICE DEL 225 1812 DEDNI DOL CELA 742 1811 DOBRAVA CELA 446 1815 DRAGA CELA 603 1814 KRIŠKA VAS CELA 553 1802 LESKOVEC CELA 834 1803 METNAJ CELA 1.249

Stran 1038 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 1806 SOBRAČE CELA 570 1810 STIČNA DEL 656 1807 TEMENICA CELA 463 1813 VIŠNJA GORA CELA 23 040 IZOLA 2629 DVORI NAD IZOLO CELA 494 2626 IZOLA CELA 328 2628 MALIJA CELA 867 2715 CETORE CELA 1.167 041 JESENICE 2176 BLEJSKA DOBRAVA CELA 803 2172 HRUŠICA CELA 959 2177 JAVORNIŠKI ROVT CELA 747 2175 JESENICE CELA 370 2178 KOROŠKA BELA CELA 1.637 2174 PLANINA CELA 1.130 2173 PLAVŠKI ROVT CELA 406 2638 PODMEŽAKLJA CELA 408 2179 POTOKI CELA 388 2637 PRIHODI CELA 728 163 JEZERSKO 2077 SPODNJE JEZERSKO CELA 2.784 2076 ZGORNJE JEZERSKO CELA 4.097 042 JURŠINCI 360 GRADIŠČAK CELA 31 043 KAMNIK 1892 BISTRIČICA CELA 856 1890 ČRNA CELA 1.874 1894 GODIČ CELA 521 2668 GOJŠKA PLANINA CELA 223 1895 GOZD CELA 344 1920 HRIBI CELA 1.012 1915 HRUŠEVKA CELA 920 1911 KAMNIK CELA 801 1899 KOŠIŠE CELA 189 1916 LOKE CELA 824 1898 MEKINJE CELA 323 1923 MOTNIK CELA 371 1897 NEVLJE CELA 514 1912 PALOVČE CELA 509 1913 PODHRUŠKA CELA 503 1918 PŠAJNOVICA CELA 327 2691 RAKITOVEC CELA 279 1893 STRANJE CELA 294 1917 ŠMARTNO V TUHINJU CELA 707 1921 ŠPITALIČ CELA 2.979 1896 TUČNA CELA 393 1900 TUNJICE CELA 704 1910 VOLČJI POTOK DEL 326 1922 ZGORNJI MOTNIK CELA 465 1919 ZGORNJI TUHINJ CELA 1.158 1914 ZNOJILE CELA 738 1891 ŽUPANJE NJIVE CELA 7.194 044 KANAL 2266 AJBA CELA 2.235 2274 ANHOVO CELA 761 2263 AVČE CELA 1.029 2267 BODREŽ CELA 345 2276 DESKLE CELA 2.128 2264 DOBLAR CELA 270 2271 GORENJA VAS CELA 589 2272 IDRIJA NAD KANALOM CELA 318 2262 KAL NAD KANALOM CELA 3.045 2269 KANAL CELA 235 2270 MORSKO CELA 347 2275 PLAVE CELA 1.798 2265 ROČINJ CELA 694 2273 UKANJE CELA 475 2268 VRH KANALSKI CELA 452 046 KOBARID 2218 BORJANA CELA 1.142 2214 BREGINJ CELA 1.908 2225 DREŽNICA CELA 3.635 2229 IDRSKO CELA 1.123

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1039 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 2223 KOBARID CELA 457 2219 KRED CELA 1.157 2228 LADRA CELA 346 2230 LIVEK CELA 1.135 2216 LOGJE CELA 842 2215 ROBIDIŠČE CELA 141 2217 SEDLO CELA 1.221 2227 SMAST CELA 610 2220 STARO SELO CELA 650 2221 SUŽID CELA 583 2222 SVINO CELA 410 2224 TRNOVO CELA 1.051 2226 VRSNO CELA 3.065 048 KOČEVJE 1589 BOROVEC CELA 2.125 1596 BREZJE CELA 731 1608 BRIGA CELA 1.419 1601 ČEPLJE CELA 1.195 1593 ČRNI POTOK CELA 959 1603 DOL CELA 608 1583 GOTENICA CELA 2.375 1598 HRIB CELA 640 1600 KNEŽJA LIPA CELA 1.669 1574 KOBLARJI CELA 1.996 1582 KOČE CELA 2.964 1577 KOČEVJE CELA 1.559 1590 KOČEVSKA REKA CELA 2.165 1597 KOPRIVNIK CELA 1.203 1595 KUMROVA VAS CELA 737 1581 LIVOLD CELA 2.045 1576 MAHOVNIK CELA 554 1573 MALA GORA CELA 1.654 1594 MOZELJ CELA 2.347 1599 NEMŠKA LOKA CELA 809 1591 NOVI LAZI CELA 2.170 1580 ONEK CELA 2.115 1569 POLOM CELA 2.328 1602 PREDGRAD CELA 1.279 1579 RAJHENAV CELA 2.196 1605 RAJNDOL CELA 1.707 1572 ROG CELA 2.138 1571 SMUKA CELA 2.215 1604 SPODNJI LOG CELA 1.375 1575 STARA CERKEV CELA 1.535 1570 STARI LOG CELA 3.302 1606 ŠKRILJ CELA 829 1592 ŠTALCERJI CELA 1.293 1578 ŽELJNE CELA 2.228 049 KOMEN 2701 DOLANCI CELA 95 2419 KOBOLI CELA 97 2702 KODRETI CELA 104 2416 ŠTANJEL CELA 565 050 KOPER 2623 BORŠT CELA 944 2600 ČRNI KAL CELA 255 2599 ČRNOTIČE CELA 745 2603 DEKANI DEL 427 2601 GABROVICA CELA 253 2607 GAŽON CELA 330 2621 GRADIN CELA 1.228 2617 HRASTOVLJE CELA 639 2624 KOŠTABONA CELA 1.051 2625 KRKAVČE CELA 645 2614 KUBED CELA 1.255 2615 LOKA CELA 481 2611 MAREZIGE CELA 709 2618 MOVRAŽ CELA 1.788 2597 OSP CELA 634 2589 PLAVJE DEL 281

Stran 1040 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 2583 PODGORJE CELA 1.819 2616 PODPEČ CELA 843 2609 POMJAN CELA 724 2620 PREGARA CELA 805 2585 RAKITOVEC CELA 936 2602 ROŽAR CELA 530 2606 SEMEDELA CELA 1.530 2598 SOCERB CELA 741 2619 SOČERGA CELA 1.100 2612 SVETI ANTON CELA 701 2595 ŠKOFIJE DEL 233 2608 ŠMARJE CELA 661 2596 TINJAN CELA 472 2622 TOPOLOVEC CELA 780 2613 TRUŠKE CELA 1.682 2610 VANGANEL CELA 355 2584 ZAZID CELA 1.326 197 KOSTANJEVICA NA KRKI 1334 ČRNEČA VAS CELA 1.195 1331 KOSTANJEVICA DEL 137 1336 OREHOVEC CELA 1.465 1335 OŠTRC CELA 1.096 165 KOSTEL 1609 BANJA LOKA CELA 1.744 1611 FARA CELA 265 1613 KUŽELJ CELA 836 1612 PIRČE CELA 598 1607 SUHOR CELA 1.175 1610 VRH CELA 614 051 KOZJE 1234 BUČE CELA 246 1232 DOBLEŽIČE CELA 257 1235 DRENSKO REBRO CELA 643 1244 GORJANE CELA 748 1242 KOZJE CELA 884 2658 OSREDEK CELA 951 1237 PILŠTANJ CELA 1.047 1245 PODSREDA CELA 1.178 1243 VETRNIK CELA 1.206 1239 VRENSKA GORCA CELA 358 1236 ZAGORJE CELA 942 1238 ZDOLE CELA 581 052 KRANJ 2085 BABNI VRT CELA 1.123 2087 GOLNIK CELA 276 2127 NEMILJE CELA 1.178 2695 PLANICA CELA 317 2130 PŠEVO CELA 466 2129 SPODNJA BESNICA CELA 194 2086 SREDNJA VAS CELA 608 2131 STRAŽIŠČE DEL 218 2128 ZGORNJA BESNICA CELA 1.686 053 KRANJSKA GORA 2171 DOVJE CELA 10.290 2170 GOZD CELA 5.945 2169 KRANJSKA GORA CELA 4.709 2168 PODKOREN CELA 1.366 2167 RATEČE CELA 2.647 2644 VIŠELNICA II CELA 682 054 KRŠKO 1355 ANŽE CELA 292 1351 ARMEŠKO CELA 205 1357 BRESTANICA CELA 267 1348 BREZJE CELA 184 1338 DOBROVA CELA 945 1358 DOLNJI LESKOVEC CELA 495 1349 DOVŠKO CELA 333 1354 GORICA CELA 165 1346 GORNJI LESKOVEC CELA 285 1347 KALIŠOVEC CELA 148 1341 KOPRIVNICA CELA 167 1311 KOSTANJEK CELA 732 1322 KRŠKO CELA 1.461

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1041 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 1352 LOKVE CELA 188 1344 MALI KAMEN CELA 440 1340 MRČNA SELA CELA 382 1333 PLANINA CELA 1.003 1332 PODBOČJE DEL 658 1359 PRESLADOL CELA 453 1326 RAKA DEL 968 1324 RAVNE CELA 1.332 1353 RAZTEZ CELA 265 1339 REŠTANJ CELA 934 1360 ROŽNO CELA 393 1350 SENOVO CELA 211 1325 SENUŠE DEL 33 1314 SREMIČ CELA 403 1356 STOLOVNIK CELA 314 1337 STRANJE CELA 606 1345 ŠEDEM CELA 186 1342 VELIKI DOL CELA 277 1343 VELIKI KAMEN CELA 303 1323 VELIKI TRN CELA 1.603 1315 VIDEM DEL 109 055 KUNGOTA 587 CIRINGA CELA 233 604 GRADIŠKA CELA 298 598 GRUŠENA CELA 189 597 JEDLOVNIK CELA 181 599 JURSKI VRH CELA 206 603 KOZJAK CELA 699 620 MALI ROŠPOH CELA 228 600 PESNICA CELA 333 592 PLAČ CELA 267 595 PLINTOVEC CELA 270 586 PODIGRAC CELA 132 589 SLATINA CELA 111 591 SLATINSKI DOL CELA 263 594 SPODNJE VRTIČE CELA 216 588 SVEČINA CELA 216 590 ŠPIČNIK CELA 268 601 VRŠNIK CELA 293 596 ZGORNJA KUNGOTA CELA 364 593 ZGORNJE VRTIČE CELA 129 056 KUZMA 25 DOLIČ CELA 611 24 MATJAŠEVCI CELA 340 23 TRDKOVA CELA 501 057 LAŠKO 2650 DEBRO CELA 244 1035 JURKLOŠTER CELA 898 1030 LAHOMNO CELA 471 1029 LAHOMŠEK CELA 435 1026 LAŠKO CELA 132 1037 LAŽIŠE CELA 563 1041 LOKAVEC CELA 1.059 1040 LOŽE CELA 625 1043 MARIJINA VAS CELA 754 1034 MRZLO POLJE CELA 682 1861 OBREŽJE CELA 626 1031 OLEŠČE CELA 942 1042 PANEČE CELA 2.229 1038 PLAZOVJE CELA 449 2651 POŽNICA CELA 225 1022 REČICA CELA 1.517 1025 REKA CELA 606 1024 RIFENGOZD CELA 945 1039 RIMSKE TOPLICE CELA 639 1028 SEDRAŽ CELA 805 1023 SLIVNO CELA 912 1032 ŠENTRUPERT CELA 579 1860 ŠIRJE CELA 1.049 1027 ŠMIHEL CELA 544

Stran 1042 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 1033 TROBNI DOL CELA 1.200 1036 VRH NAD LAŠKIM CELA 779 058 LENART 527 ZGORNJI GASTERAJ CELA 229 060 LITIJA 1842 DOLE PRI LITIJI CELA 2.484 1835 HOTIČ CELA 1.136 1834 KONJ CELA 1.850 1888 KONJŠICA CELA 1.200 1836 KRESNICE CELA 631 1837 KRESNIŠKI VRH CELA 1.446 1838 LITIJA CELA 982 1845 MORAVČE CELA 1.534 1853 OKROG CELA 809 2657 PEČICE CELA 297 1840 POLŠNIK CELA 2.909 1843 PRELESJE CELA 1.484 2656 RIBČE CELA 201 1833 SAVA PRI LITIJI CELA 804 1854 TIHABOJ CELA 554 1832 VAČE CELA 1.427 1841 VELIKA GOBA CELA 1.767 1844 VODICE CELA 599 061 LJUBLJANA 1755 GLINCE CELA 779 2678 GOLOVEC CELA 54 1777 JAVOR CELA 1.142 1695 KARLOVŠKO PREDMESTJE DEL 106 1770 KAŠELJ DEL 621 1776 LIPOGLAV CELA 1.063 1774 PODMOLNIK CELA 506 1746 RAŠICA CELA 189 1775 SOSTRO CELA 1.061 1752 STANEŽIČE DEL 481 1779 TREBELJEVO CELA 607 1778 VOLAVLJE CELA 3.920 062 LJUBNO 923 LJUBNO CELA 98 913 PRIMOŽ PRI LJUBNEM CELA 1.676 931 RADMIRJE CELA 494 924 SAVINA CELA 1.180 914 TER CELA 4.113 063 LJUTOMER 274 GLOBOKA CELA 317 265 GRESOVŠČAK CELA 336 267 ILOVCI CELA 210 270 NUNSKA GRABA CELA 125 266 PLEŠIVICA CELA 176 271 PRESIKA CELA 92 269 RINČETOVA GRABA CELA 129 268 SLAMNJAK DEL 271 064 LOGATEC 2016 BLEKOVA VAS CELA 1.059 2017 DOLENJI LOGATEC CELA 2.011 2015 GORENJI LOGATEC CELA 1.597 2019 GRČAREVEC CELA 386 2013 HOTEDRŠICA CELA 423 2703 HRUŠICA CELA 917 2018 LAZE CELA 2.052 2693 LOG CELA 172 2011 MEDVEDJE BRDO CELA 958 2012 NOVI SVET CELA 2.154 2009 PETKOVEC CELA 764 2014 RAVNIK CELA 495 2008 ROVTE CELA 1.695 2007 VRH CELA 849 2010 ŽIBRŠE CELA 1.779 065 LOŠKA DOLINA 1650 BABNA POLICA CELA 1.235 1651 BABNO POLJE CELA 1.640 1634 DANE CELA 930 1644 IGA VAS CELA 618 2709 JAVORJE CELA 580 1638 KNEŽJA NJIVA CELA 739

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1043 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 1648 KOZARIŠČE CELA 1.471 2705 LESKOVA DOLINA CELA 3.113 1636 LOŽ CELA 1.013 1647 NADLESK CELA 909 1635 PODCERKEV CELA 568 1643 POLJANE CELA 840 1646 PUDOB CELA 131 1637 STARI TRG PRI LOŽU CELA 229 1645 VIŠEVEK CELA 223 1649 VRH CELA 1.466 1639 VRHNIKA CELA 952 066 LOŠKI POTOK 1584 DRAGA CELA 5.333 1641 HRIB CELA 1.521 1640 RETJE CELA 1.966 1585 TRAVA CELA 2.604 1642 TRAVNIK CELA 1.826 167 LOVRENC NA POHORJU 666 ČINŽAT CELA 334 671 KUMEN CELA 4.103 669 LOVRENC NA POHORJU CELA 315 668 RDEČI BREG CELA 1.618 670 RECENJAK CELA 1.479 667 RUTA CELA 697 067 LUČE 912 KONJSKI VRH CELA 2.586 925 KRNICA CELA 1.581 926 LUČE CELA 41 927 PODVEŽA CELA 3.839 928 PODVOLOVLJEK CELA 1.890 911 RADUHA CELA 1.007 068 LUKOVICA 1927 BLAGOVICA CELA 1.407 1928 ČEŠNJICE CELA 274 1929 KORENO CELA 573 1931 KRAŠNJA CELA 536 1933 LUKOVICA DEL 539 1934 RAFOLČE CELA 382 1947 SPODNJE KOSEZE DEL 388 1926 ŠENTOŽBOLT CELA 903 1924 TROJANE CELA 786 1925 UČAK CELA 154 1932 ZLATO POLJE CELA 786 1930 ŽIROVŠE CELA 137 069 MAJŠPERK 500 BOLFENK CELA 548 443 JANŠKI VRH CELA 504 503 KUPČINJI VRH CELA 569 499 SITEŽ CELA 759 442 SKRBLJE CELA 524 502 STOPERCE CELA 1.099 501 SVEČA CELA 503 198 MAKOLE 775 DEŽNO CELA 719 776 JELOVEC CELA 452 785 STARI GRAD CELA 1.022 070 MARIBOR 635 BRESTRNICA CELA 584 649 CELESTRINA CELA 127 602 GAJ NAD MARIBOROM CELA 715 645 GRUŠOVA DEL 148 675 HRASTJE CELA 511 651 HRENCA CELA 108 634 JELOVEC CELA 102 636 KAMNICA CELA 541 653 KOŠAKI CELA 232 638 KRČEVINA CELA 424 662 LAZNICA DEL 89 661 LIMBUŠ DEL 137 650 MALEČNIK CELA 122 646 METAVA CELA 297 621 MORSKI JAREK CELA 323 648 NEBOVA CELA 129 654 OREŠJE CELA 229

Stran 1044 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 640 PEKEL CELA 217 676 PEKRE DEL 285 639 POČEHOVA CELA 238 679 RAZVANJE DEL 244 637 ROŠPOH CELA 450 644 RUPERČE DEL 265 678 SPODNJE RADVANJE DEL 180 633 SREDNJE CELA 420 622 ŠOBER CELA 1.203 647 TRČOVA CELA 201 652 VODOLE CELA 185 677 ZGORNJE RADVANJE DEL 181 674 ZGORNJI VRHOV DOL CELA 336 2674 ŽAVCARJEV VRH CELA 629 071 MEDVODE 1981 GOLO BRDO CELA 621 1977 SORA CELA 285 1978 STUDENČICE CELA 1.397 1980 TOPOL CELA 737 1979 ŽLEBE CELA 491 072 MENGEŠ 1939 DOBENO CELA 181 073 METLIKA 1502 DOLE CELA 745 1504 HRAST PRI JUGORJU CELA 448 1503 SEKULIČI CELA 342 074 MEŽICA 887 LOM CELA 377 890 MEŽA ONKRAJ CELA 370 888 MEŽA TAKRAJ CELA 1.066 889 MEŽICA CELA 175 901 PLAT CELA 656 075 MIREN-KOSTANJEVICA 2323 VRTOČE CELA 275 170 MIRNA PEČ 1450 GOLOBINJEK DEL 1.622 1452 HMELJČIČ CELA 838 076 MISLINJA 865 GORNJI DOLIČ CELA 566 868 KOZJAK CELA 1.286 864 MISLINJA CELA 5.446 2645 PAKA II CELA 362 2646 SREDNJI DOLIČ CELA 500 863 ŠENTILJ POD TURJAKOM CELA 1.577 866 ŠENTVID NAD VALDEKOM CELA 1.191 867 ZAVRŠE CELA 289 199 MOKRONOG-TREBELNO 1414 JELŠEVEC CELA 1.145 1413 LAKNICE CELA 828 1412 MOKRONOG CELA 762 1417 ORNUŠKA VAS CELA 991 1411 OSTROŽNIK CELA 763 1416 STARO ZABUKOVJE CELA 895 1415 TREBELNO CELA 2.029 077 MORAVČE 1953 DRTIJA CELA 784 1950 LIMBARSKA GORA CELA 639 1955 MORAVČE DEL 227 1949 NEGASTRN CELA 715 1952 PEČE CELA 1.016 1954 VELIKA VAS CELA 672 1956 VRHPOLJE CELA 779 1951 ZGORNJE KOSEZE CELA 547 079 MOZIRJE 919 BREZJE CELA 579 917 LEPA NJIVA CELA 1.166 918 LJUBIJA CELA 433 937 LOKE CELA 739 920 MOZIRJE CELA 268 915 RADEGUNDA CELA 1.004 916 ŠMIHEL CELA 1.164 081 MUTA 788 BRANIK CELA 711 786 MLAKE CELA 320 787 PERNICE CELA 799 789 PODLIPJE CELA 829 810 SPODNJA GORTINA CELA 397

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1045 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 807 SPODNJA MUTA CELA 157 809 ZGORNJA GORTINA CELA 453 808 ZGORNJA MUTA CELA 211 082 NAKLO 2091 VOJVODIN BORŠT II CELA 443 083 NAZARJE 938 KOKARJE CELA 808 936 PRIHOVA CELA 660 939 PUSTO POLJE CELA 845 940 ŠMARTNO OB DRETI CELA 1.925 084 NOVA GORICA 2295 BANJŠICE CELA 1.434 2294 BATE CELA 2.347 2336 BRANIK CELA 1.722 2297 ČEPOVAN CELA 2.015 2335 DORNBERK CELA 1.444 2321 GRADIŠČE DEL 214 2293 GRGAR CELA 1.828 2302 KROMBERK CELA 834 2298 LAZNA CELA 1.119 2308 LOKE CELA 370 2296 LOKOVEC CELA 1.988 2299 LOKVE CELA 2.715 2663 MRAVLJEVI CELA 287 2312 OSEK DEL 560 2301 RAVNICA CELA 744 2303 SOLKAN CELA 430 2664 SPODNJA BRANICA CELA 108 2292 ŠMAVER CELA 400 2309 ŠMIHEL CELA 489 2300 TRNOVO CELA 2.565 2311 VITOVLJE DEL 1.054 085 NOVO MESTO 1479 BRUSNICE CELA 1.780 1489 CEROVEC CELA 1.745 1458 ČREŠNJICE CELA 828 1478 GABRJE CELA 1.672 1459 HERINJA VAS CELA 502 1488 HRUŠICA CELA 345 1474 POLHOVICA DEL 18 1480 POTOV VRH DEL 645 1481 SMOLENJA VAS DEL 300 1486 STOPIČE DEL 111 1460 ŠENTPETER DEL 41 1501 VINJA VAS CELA 2.766 1453 ZAGORICA DEL 874 1487 ZAJČJI VRH CELA 588 1457 ŽDINJA VAS DEL 516 171 OPLOTNICA 761 BOŽJE CELA 258 762 BREZJE PRI OPLOTNICI CELA 606 760 KORITNO CELA 380 758 OKOŠKA VAS CELA 203 763 OPLOTNICA DEL 449 764 ZGORNJE GRUŠOVJE DEL 127 759 ZLOGONA GORA CELA 258 067 ORMOŽ 299 MALI BREBROVNIK CELA 239 292 RUNEČ CELA 192 293 STANOVNO CELA 296 321 ŠARDINJE CELA 276 297 VELIČANE CELA 265 088 OSILNICA 1588 BOSLJIVA LOKA CELA 1.820 1587 OSILNICA CELA 943 1586 ŽURGE CELA 1.336 089 PESNICA 619 DOLNJA POČEHOVA DEL 101 641 DRAGUČOVA DEL 270 613 FLEKUŠEK CELA 172 610 JARENINSKI VRH CELA 161 616 KUŠERNIK CELA 56 643 LOŽANE DEL 146 642 PERNICA DEL 187 574 POČENIK CELA 261

Stran 1046 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 578 POLIČKA VAS CELA 289 579 POLIČKI VRH CELA 188 606 RANCA DEL 266 571 ROČICA DEL 74 605 SPODNJE DOBRENJE CELA 395 572 SPODNJE HLAPJE CELA 181 580 VAJGEN DEL 162 615 VUKOVJE DEL 282 612 VUKOVSKI DOL CELA 262 611 VUKOVSKI VRH CELA 229 573 ZGORNJE HLAPJE CELA 243 577 ZGORNJI JAKOBSKI DOL CELA 610 090 PIRAN 2634 NOVA VAS CELA 670 2631 PORTOROŽ CELA 1.352 2633 RAVEN CELA 784 2632 SEČOVLJE CELA 1.560 091 PIVKA 2505 JURIŠČE CELA 1.143 2704 JURJEVA DOLINA CELA 2.066 2499 KAL CELA 847 2494 KOŠANA CELA 1.403 2497 NADANJE SELO CELA 791 2498 NARIN CELA 1.067 2506 PALČJE CELA 1.896 2503 PARJE CELA 711 2501 PETELINJE CELA 991 2502 RADOHOVA VAS CELA 722 2500 SELCE CELA 1.030 2496 STARA SUŠICA CELA 999 2495 SUHORJE CELA 567 2507 TRNJE CELA 5.208 2493 VOLČE CELA 1.758 2504 ZAGORJE CELA 1.128 092 PODČETRTEK 1218 EMA CELA 138 1230 IMENO CELA 589 1241 LASTNIČ CELA 705 1212 NEZBIŠE CELA 194 1229 PODČETRTEK CELA 420 1220 ROGINSKA GORCA CELA 748 1240 SEDLARJEVO CELA 403 1219 SODNA VAS CELA 322 1228 SOPOTE CELA 986 1233 VERAČE CELA 589 1216 VIDOVICA CELA 234 1231 VIRŠTANJ CELA 463 1217 VONARJE CELA 275 172 PODLEHNIK 456 DEŽNO CELA 266 451 GORCA CELA 611 492 GRUŠKOVJE CELA 1.076 454 JABLOVEC CELA 198 495 KOZMINCI CELA 161 491 LOŽINA CELA 364 457 PODLEHNIK CELA 419 453 RODNI VRH CELA 385 493 SEDLAŠEK CELA 622 494 STANOŠINA CELA 333 496 STRAJNA CELA 346 455 ZAKL CELA 182 093 PODVELKA 801 BREZNO CELA 736 819 JANŽEVSKI VRH CELA 1.258 800 JAVNIK CELA 666 822 LEHEN CELA 1.543 799 OŽBALT CELA 841 820 PODVELKA CELA 426 821 RDEČI BREG II CELA 1.286 797 SPODNJA KAPLA CELA 1.671 796 ZGORNJA KAPLA CELA 1.387 798 ZGORNJI VURMAT CELA 1.210

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1047 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 200 POLJČANE 784 HRASTOVEC CELA 641 782 POLJČANE CELA 851 783 STUDENICE CELA 506 173 POLZELA 980 ANDRAŽ CELA 1.118 981 DOBRIČ CELA 623 982 PODVIN DEL 255 993 ZALOŽE DEL 571 094 POSTOJNA 2474 BUKOVJE CELA 4.096 2469 DOLENJA PLANINA CELA 558 2470 GORENJA PLANINA CELA 252 2478 HRAŠČE CELA 657 2480 HRENOVICE CELA 407 2484 HRUŠEVJE CELA 551 2471 KAČJA VAS CELA 3.455 2476 LANDOL CELA 428 2491 MATENJA VAS CELA 2.215 2486 OREHEK CELA 909 2490 POSTOJNA CELA 4.127 2487 RAKITNIK CELA 471 2485 RAKULIK CELA 1.375 2483 RAZDRTO CELA 1.390 2492 SLAVINA CELA 1.443 2489 STARA VAS CELA 131 2482 STRANE CELA 613 2472 STRMICA CELA 427 2479 STUDENEC CELA 244 2473 STUDENO CELA 898 2475 ŠMIHEL POD NANOSOM CELA 1.098 2481 VELIKA BRDA CELA 448 2477 ZAGON CELA 537 2488 ZALOG CELA 257 174 PREBOLD 1004 GORNJA VAS DEL 170 1006 LATKOVA VAS DEL 157 1018 MARIJA REKA CELA 1.964 1019 MATKE CELA 767 1005 PREBOLD DEL 130 095 PREDDVOR 2084 BELA CELA 1.184 2083 BREG OB KOKRI CELA 1.824 2078 KOKRA CELA 5.403 2082 TUPALIČE CELA 414 175 PREVALJE 869 BELŠAK CELA 228 876 BREZNICA CELA 498 875 DOLGA BRDA CELA 593 884 FARNA VAS CELA 198 870 JAMNICA CELA 604 892 LEŠE CELA 805 886 LOKOVICA CELA 331 885 POLJANA CELA 199 891 PREVALJE CELA 330 873 SUHI VRH CELA 489 874 ŠENTANEL CELA 448 893 ZAGRAD CELA 635 098 RAČE-FRAM 717 FRAM DEL 287 718 KOPIVNIK CELA 242 720 LOKA PRI FRAMU CELA 297 721 MORJE DEL 321 719 PLANICA CELA 372 702 RANČE CELA 306 099 RADEČE 1866 HOTEMEŽ CELA 945 1865 NJIVICE CELA 898 1862 RADEČE CELA 246 1864 SVIBNO CELA 2.302 1867 VRHOVO CELA 383 2686 ZAVRATE CELA 260 101 RADLJE OB DRAVI 795 BREZNI VRH CELA 758 790 BREZOVEC CELA 935 805 DOBRAVA CELA 348

Stran 1048 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 802 KOZJI VRH CELA 661 818 ORLICA CELA 1.318 816 PLANINA CELA 2.148 792 RADELCA CELA 592 804 RADLJE OB DRAVI CELA 134 794 REMŠNIK CELA 682 803 SPODNJA VIŽINGA CELA 234 791 SUHI VRH CELA 1.178 793 VAS CELA 581 817 VUHRED CELA 514 806 ZGORNJA VIŽINGA CELA 185 102 RADOVLJICA 2151 BEGUNJE CELA 2.346 2166 ČEŠNJICA PRI KROPI CELA 1.129 2163 KAMNA GORICA CELA 508 2165 KROPA CELA 481 2164 LANCOVO CELA 3.310 2160 LJUBNO DEL 541 2153 OTOK CELA 494 2648 PERAČICA CELA 348 2152 SREDNJA VAS CELA 633 103 RAVNE NA KOROŠKEM 880 BRDINJE CELA 571 883 DOBJA VAS CELA 112 879 KOROŠKI SELOVEC CELA 345 896 KOTLJE CELA 144 894 NAVRŠKI VRH CELA 330 897 PODGORA CELA 948 895 PREŠKI VRH CELA 265 882 RAVNE CELA 204 877 STRAŽIŠČE CELA 384 871 STROJNA CELA 743 878 TOLSTI VRH CELA 1.306 898 URŠLJA GORA I CELA 918 872 ZELEN BREG CELA 525 209 REČICA OB SAVINJI 933 HOMEC CELA 526 922 POLJANE CELA 1.072 921 REČICA OB SAVINJI CELA 688 935 SPODNJA REČICA CELA 316 932 ŠENTJANŽ CELA 529 934 ZGORNJE POBREŽJE CELA 312 201 RENČE-VOGRSKO 2322 RENČE CELA 1.233 104 RIBNICA 1628 DANE CELA 1.986 1629 DOLENJA VAS CELA 1.228 1624 GORENJA VAS CELA 1.286 1626 GORIČA VAS CELA 1.879 1631 GRČARICE CELA 1.463 1623 JURJEVICA CELA 995 1615 PODPOLJANE CELA 601 1627 PRIGORICA CELA 1.242 1630 RAKITNICA CELA 639 1625 RIBNICA CELA 1.119 1614 SLEMENA CELA 1.115 1617 SUŠJE CELA 267 1616 VELIKE POLJANE CELA 1.470 177 RIBNICA NA POHORJU 824 HUDI KOT CELA 3.899 823 RIBNICA NA POHORJU CELA 520 106 ROGAŠKA SLATINA 1196 BRESTOVEC CELA 120 1169 CEROVEC CELA 811 1197 CESTE CELA 145 1166 ČAČA VAS CELA 581 1165 DREVENIK CELA 631 1192 KAČJI DOL CELA 164 1213 KAMENCE CELA 154 1193 MALE RODNE CELA 146 1167 NEGONJE CELA 395 1215 NIMNO CELA 120 1198 PLAT CELA 253 1214 RAJNKOVEC CELA 227

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1049 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 1168 RATANSKA VAS CELA 92 1195 RJAVICA CELA 206 2635 ROGAŠKA SLATINA CELA 385 1182 SPODNJA KOSTRIVNICA CELA 368 1170 SPODNJE SEČOVO CELA 333 1172 STRMEC CELA 433 1171 SVETI FLORIJAN CELA 720 1181 TEKAČEVO CELA 160 1180 TOPOLE CELA 102 1179 TRŽIŠČE CELA 136 1194 VELIKE RODNE CELA 165 1164 ZGORNJI GABRNIK CELA 495 107 ROGATEC 1177 DOBOVEC CELA 349 1175 DONAČKA GORA CELA 621 1178 ROGATEC CELA 435 1173 TLAKE CELA 474 1176 TRLIČNO CELA 1.497 1174 TRŠKA GORCA CELA 394 108 RUŠE 663 BISTRICA PRI LIMBUŠU CELA 116 664 BISTRICA PRI RUŠAH CELA 354 673 LOBNICA CELA 1.691 665 RUŠE CELA 447 672 SMOLNIK CELA 3.231 2711 SPODNJI VRHOV DOL CELA 138 178 SELNICA OB DRAVI 625 GRADIŠČE CELA 794 630 GEREČJA VAS CELA 479 629 JANŽEVA GORA CELA 205 631 SPODNJA SELNICA CELA 269 627 SPODNJI BOČ CELA 607 632 SPODNJI SLEMEN CELA 1.106 2667 SPODNJI VURMAT CELA 505 624 VELIKI BOČ CELA 623 628 ZGORNJA SELNICA CELA 177 626 ZGORNJI BOČ CELA 1.241 623 ZGORNJI SLEMEN CELA 440 109 SEMIČ 1530 BLATNIK CELA 730 1521 ČRMOŠNJICE CELA 1.633 1531 GOLOBINJEK CELA 1.206 1533 KLEČ CELA 720 1529 KOT CELA 333 1532 PLANINA CELA 1.511 1522 PRIBIŠJE CELA 2.072 1520 ŠTALE CELA 1.539 1523 ŠTREKLJEVEC CELA 1.203 110 SEVNICA 1377 BLANCA CELA 233 1381 BOŠTANJ CELA 499 1365 BREG CELA 337 1378 BREZOVO CELA 447 1383 CEROVEC CELA 810 1387 CIRNIK CELA 794 1389 GOVEJI DOL CELA 671 1392 HUBAJNICA CELA 988 1386 KAL CELA 1.193 1376 KLADJE CELA 231 1382 KOMPOLJE CELA 1.426 1374 KRAJNA BRDA CELA 171 1396 KRSINJI VRH CELA 599 1366 LEDINA CELA 767 1391 LOG CELA 1.292 1364 LOKA PRI ZIDANEM MOSTU CELA 371 2662 MALKOVEC CELA 584 1371 METNI VRH CELA 785 1362 OKROGLICE CELA 824 1388 PIJAVICE CELA 666 1385 PODBORŠT CELA 715 1361 PODGORJE CELA 976 1370 PODVRH CELA 555

Stran 1050 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 1368 POKLEK CELA 628 1363 RADEŽ CELA 914 1375 SELCE CELA 90 1379 SEVNICA CELA 416 1393 STUDENEC CELA 1.642 1384 ŠENTJANŽ CELA 577 1380 ŠMARJE CELA 289 1395 TELČE CELA 945 1369 TRNOVEC CELA 436 1397 TRŽIŠČE CELA 1.269 1390 VRH CELA 1.803 1367 ZABUKOVJE CELA 1.520 1373 ŽIGRSKI VRH CELA 704 1372 ŽURKOV DOL CELA 259 111 SEŽANA 2439 GRIŽE CELA 1.050 2420 ŠTJAK CELA 1.456 2440 VELIKO POLJE CELA 1.193 112 SLOVENJ GRADEC 862 BRDA CELA 410 861 DOBRAVA CELA 773 852 GOLAVABUKA CELA 982 846 GRADIŠČE CELA 2.172 858 GRAŠKA GORA CELA 370 851 LEGEN CELA 828 845 PAMEČE CELA 1.437 854 PODGORJE CELA 2.151 848 SELE CELA 1.143 850 SLOVENJ GRADEC CELA 215 856 SPODNJI RAZBOR CELA 1.043 849 STARI TRG CELA 684 853 ŠMARTNO PRI SLOVENJ CELA 629 GRADCU 860 ŠMIKLAVŽ CELA 457 857 VELUNA CELA 403 859 VODRIŽ CELA 358 847 VRHE CELA 1.519 855 ZGORNJI RAZBOR CELA 1.797 113 SLOVENSKA BISTRICA 728 BOJTINA CELA 999 741 BUKOVEC CELA 218 729 FRAJHAJM CELA 1.478 743 GABERNIK CELA 197 737 JURIŠNA VAS CELA 376 739 KALŠE CELA 510 725 KOT CELA 3.995 745 KOVAČA VAS DEL 267 734 MALO TINJE CELA 293 740 OGLJENŠAK CELA 267 731 OŠELJ CELA 580 726 PLANINA CELA 2.331 738 PREBUKOVJE CELA 580 733 REP CELA 149 744 RITOZNOJ CELA 211 727 SMREČNO CELA 525 730 ŠMARTNO NA POHORJU CELA 314 735 TINJSKA GORA CELA 286 732 URH CELA 290 736 VISOLE CELA 198 765 VRHOLE PRI KONJICAH DEL 209 754 ZGORNJA BISTRICA DEL 114 114 SLOVENSKE KONJICE 1106 BEZINA DEL 148 1114 KONJIŠKA VAS DEL 302 1118 LIPOGLAV CELA 933 1104 PRELOGE CELA 1.102 1116 SLEMENE CELA 1.052 1115 SLOVENSKE KONJICE CELA 901 1105 ŠKALCE DEL 81 1117 TOLSTI VRH CELA 524 1121 ZBELOVSKA GORA CELA 740

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1051 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 1113 ŽIČE DEL 370 179 SODRAŽICA 1621 GORA CELA 906 1619 SODRAŽICA CELA 1.405 1618 VINICE CELA 522 1622 ZAMOSTEC CELA 1.006 1620 ŽIMARICE CELA 1.183 180 SOLČAVA 909 LOGARSKA DOLINA CELA 5.020 910 SOLČAVA CELA 5.255 203 STRAŽA 1447 GORENJA STRAŽA DEL 185 181 SVETA ANA 514 KRIVI VRH CELA 66 118 ŠENTILJ 563 CERŠAK CELA 600 583 CIRKNICA CELA 240 581 KANIŽA DEL 107 585 KRESNICA CELA 400 570 PLODERŠNICA CELA 374 565 SELNICA OB MURI CELA 761 566 SLADKI VRH CELA 555 569 SPODNJA VELKA CELA 629 576 SREBOTJE CELA 132 564 ŠENTILJ V SLOVENSKIH CELA 575 GORICAH 575 ŠOMAT CELA 225 582 ŠTRIHOVEC CELA 267 567 ZGORNJA VELKA CELA 796 584 ZGORNJE DOBRENJE CELA 183 119 ŠENTJERNEJ 1475 GORENJA OREHOVICA DEL 730 1472 OSTROG DEL 30 1476 ŠENTJERNEJ DEL 204 1477 VRHPOLJE CELA 3.240 120 ŠENTJUR 2647 BEZOVJE CELA 186 1154 DOBRINA CELA 960 1126 DOLGA GORA CELA 463 1122 DRAMLJE CELA 888 1162 GOLOBINJEK CELA 1.273 1143 GORICA PRI SLIVNICI CELA 443 1148 JAVORJE CELA 475 1150 KALOBJE CELA 871 1140 KRAJNČICA CELA 414 1155 LOKA PRI ŽUSMU CELA 892 1160 LOKE PRI PLANINI CELA 539 1156 LOPACA CELA 444 1131 MARIJA DOBJE DEL 262 1125 OSTROŽNO CELA 298 1153 PARIDOL CELA 768 1161 PLANINA CELA 164 1145 PLANINCA CELA 249 1159 PLANINSKA VAS CELA 362 1123 PLETOVARJE CELA 472 1139 PODGRAD DEL 362 2671 PODPEČ CELA 158 1127 PONKVICA CELA 450 2672 PRAPRETNO CELA 356 1158 PRESEČNO CELA 530 1141 RIFNIK CELA 438 1124 SLATINA CELA 477 1147 SLIVNICA PRI CELJU CELA 373 1157 STRAŠKA GORCA CELA 348 1163 ŠENTVID PRI PLANINI CELA 1.297 1142 TRATNA DEL 326 1146 VEZOVJE CELA 263 1144 VODRUŽ CELA 606 1149 VODUCE CELA 448 1130 VODULE DEL 313 1129 ZAGAJ DEL 329 1134 ZLATEČE DEL 164 211 ŠENTRUPERT 1398 BISTRICA CELA 1.195 1401 NOVO ZABUKOVJE CELA 394

Stran 1052 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 1400 STRAŽA CELA 1.152 1399 ŠENTRUPERT CELA 1.706 121 ŠKOCJAN 1394 BUČKA CELA 1.874 1464 DOLE CELA 718 1465 STARA VAS DEL 370 1463 ZAGRAD CELA 1.078 122 ŠKOFJA LOKA 2043 BARBARA CELA 824 2067 BUKOVICA CELA 769 2065 BUKOVŠČICA CELA 1.036 2033 DRAGA CELA 601 2046 KOVSKI VRH CELA 967 2133 KRIŽNA GORA CELA 241 2069 LENART CELA 801 2044 OŽBOLT CELA 1.272 2026 PEVNO CELA 565 2034 PUŠTAL CELA 427 2036 SOPOTNICA CELA 1.485 2045 STANIŠE CELA 848 2027 STARA LOKA DEL 269 2035 ŠKOFJA LOKA CELA 599 2041 VISOKO CELA 445 2068 ZGORNJA LUŠA CELA 977 2042 ZMINEC CELA 892 123 ŠKOFLJICA 2684 DRENIK DEL 72 1710 GRADIŠČE DEL 240 1697 LANIŠČE DEL 962 1696 RUDNIK DEL 978 1709 ŽELIMLJE CELA 1.042 124 ŠMARJE PRI JELŠAH 1226 BABNA GORA CELA 732 1224 BABNA REKA CELA 433 1189 BOBOVO CELA 244 1203 BODREŽ CELA 568 1207 BRECLJEVO CELA 123 1208 DOL CELA 289 1188 DVOR CELA 262 1191 GRLIČE CELA 220 1225 GROBELCE CELA 359 1211 HAJNSKO CELA 230 1206 JEŠOVEC CELA 593 1209 KORETNO CELA 349 1199 KRISTAN VRH CELA 281 1183 LEMBERG OKOLICA CELA 509 1184 LEMBERG TRG CELA 236 1223 OREHOVEC CELA 339 1185 PIJOVCI CELA 585 1205 PLATINOVEC CELA 656 1190 PRELOGE CELA 330 1210 PRISTAVA CELA 326 1202 SENOVICA CELA 236 1186 SLADKA GORA CELA 370 2660 SPODNJA PONKVICA CELA 185 2659 SPODNJE SELCE CELA 184 1200 ŠMARJE PRI JELŠAH CELA 366 1227 TINSKO CELA 547 1187 VRH CELA 371 1222 VRŠNA VAS CELA 260 1201 ZADRŽE CELA 216 1221 ZIBIKA CELA 294 206 ŠMARJEŠKE TOPLICE 1468 BELA CERKEV CELA 333 1462 ZBURE DEL 901 1461 ŽALOVIČE DEL 836 125 ŠMARTNO OB PAKI 970 GAVCE CELA 133 962 GORENJE CELA 412 973 REČICA OB PAKI DEL 274 972 ŠMARTNO OB PAKI DEL 97 969 VELIKI VRH CELA 494 194 ŠMARTNO PRI LITIJI 2654 GOZD REKA CELA 648

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1053 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 1851 GRADIŠČE CELA 504 1839 JABLANICA CELA 1.321 1850 JEŽNI VRH CELA 516 1846 LIBERGA CELA 1.529 1852 POLJANE CELA 588 2655 RAČICA CELA 408 1847 ŠMARTNO CELA 1.255 1848 ŠTANGA CELA 1.593 1849 VINTARJEVEC CELA 1.713 126 ŠOŠTANJ 945 BELE VODE CELA 2.412 960 FLORJAN PRI ŠOŠTANJU CELA 377 958 GABERKE CELA 525 963 LOKOVICA CELA 903 949 RAVNE CELA 1.482 961 SKORNO PRI ŠOŠTANJU CELA 466 946 ŠENTVID PRI ZAVODNJAH CELA 931 959 ŠOŠTANJ CELA 253 948 TOPOLŠICA CELA 1.176 947 ZAVODNJE CELA 1.033 127 ŠTORE 1085 KOMPOLE CELA 605 2652 OGOREVC CELA 103 1084 PEČOVJE CELA 216 1086 PROŽINSKA VAS CELA 549 1087 SVETINA CELA 1.159 184 TABOR 1016 ČRNI VRH CELA 1.383 1017 MIKLAVŽ CELA 1.287 1009 OJSTRIŠKA VAS DEL 62 128 TOLMIN 2698 BUKOVSKI VRH CELA 316 2235 ČADRG CELA 2.161 2252 ČIGINJ CELA 491 2233 DOLJE CELA 690 2261 GORENJA TREBUŠA CELA 2.342 2244 GRAHOVO CELA 1.215 2256 IDRIJA PRI BAČI CELA 503 2231 KAMNO CELA 798 2697 KANALSKI LOM CELA 703 2239 KNEŽA CELA 1.864 2251 KOZARŠČE CELA 252 2237 LJUBINJ CELA 1.032 2255 LOM CELA 989 2250 MODREJCE CELA 304 2246 MOST NA SOČI CELA 741 2243 OBLOKE CELA 607 2258 PEČINE CELA 490 2242 PODBRDO CELA 2.779 2238 PODMELEC CELA 2.217 2247 POLJUBINJ CELA 862 2245 PONIKVE CELA 1.186 2260 PRAPETNO BRDO CELA 1.976 2240 RUT CELA 1.684 2253 RUTE CELA 403 2254 SELA CELA 430 2257 SLAP CELA 878 2241 STRŽIŠČE CELA 1.412 2259 ŠENTVIŠKA GORA CELA 1.874 2248 TOLMIN CELA 275 2699 UTRE CELA 500 2232 VOLARJE CELA 504 2249 VOLČE CELA 1.460 2234 ZATOLMIN CELA 1.919 2236 ŽABČE CELA 2.096 129 TRBOVLJE 2707 BEVŠKO CELA 111 2689 ČEBINE CELA 364 1869 ČEČE CELA 580 1872 DOBOVEC CELA 2.238 1868 KNEZDOL CELA 919 1870 OJSTRO CELA 149

Stran 1054 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 2690 PRAPREČE CELA 218 1871 TRBOVLJE CELA 1.074 1877 VRHE I CELA 131 130 TREBNJE 1409 BREZOVICA DEL 709 1403 ČATEŽ CELA 845 1420 ČEŠNJEVEK DEL 102 1404 DOLGA NJIVA CELA 420 1418 LUKOVEK CELA 1.189 1405 MALI VIDEM DEL 231 1410 MIRNA CELA 1.162 1407 ROJE CELA 298 1402 SELO-MIRNA CELA 590 1408 ŠEVNICA DEL 194 1427 VELIKI GABER DEL 92 131 TRŽIČ 2144 BISTRICA CELA 981 2146 KOVOR CELA 430 2147 KRIŽE CELA 778 2145 LEŠE CELA 460 2142 LOM POD STORŽIČEM CELA 7.569 2141 PODLJUBELJ CELA 3.965 2148 SENIČNO CELA 345 2143 TRŽIČ CELA 484 2150 ZVIRČE DEL 113 2149 ŽIGANJA VAS DEL 142 133 VELENJE 955 BEVČE CELA 216 952 CIRKOVCE CELA 378 976 ČRNOVA CELA 378 951 HRASTOVEC CELA 597 967 KAVČE CELA 112 965 LAZE CELA 495 954 LIPJE CELA 400 966 LOŽNICA CELA 483 953 PAKA CELA 789 2669 PAŠKI KOZJAK CELA 569 950 PLEŠIVEC CELA 909 968 PODKRAJ CELA 451 974 PRELSKA CELA 477 957 ŠKALE CELA 794 964 VELENJE CELA 1.082 975 VINSKA GORA CELA 219 134 VELIKE LAŠČE 1718 DVORSKA VAS CELA 1.034 1713 KRVAVA PEČ CELA 2.045 1719 LUŽARJI CELA 1.072 1715 OSOLNIK CELA 840 1714 SELO PRI ROBU CELA 1.787 1711 TURJAK CELA 1.838 1716 ULAKA CELA 719 1717 VELIKE LAŠČE CELA 984 135 VIDEM 486 BELAVŠEK CELA 163 452 DOLENA CELA 667 460 DRAVCI CELA 248 447 DRAVINJSKI VRH CELA 265 484 GRADIŠČE CELA 145 449 LJUBSTAVA CELA 240 450 MAJSKI VRH CELA 221 489 MALA VARNICA CELA 220 459 REPIŠČE CELA 180 485 SKORIŠNJAK CELA 130 458 SPODNJI LESKOVEC CELA 487 488 TRDOBOJCI CELA 106 448 VAREJA CELA 423 490 VELIKA VARNICA CELA 573 483 VELIKI OKIČ CELA 259 487 ZGORNJI LESKOVEC CELA 147 136 VIPAVA 2398 ERZELJ CELA 385 2403 GOČE CELA 452 2407 LOZICE CELA 866

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1055 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 2406 NANOS CELA 3.813 2405 PODNANOS DEL 1.136 2404 PODRAGA DEL 496 2377 SANABOR CELA 536 2401 VIPAVA DEL 721 2378 VRHPOLJE DEL 390 137 VITANJE 1094 BREZEN CELA 1.099 1091 HUDINJA CELA 2.250 1097 LJUBNICA CELA 681 1092 PAKA I CELA 867 1093 SPODNJI DOLIČ CELA 678 1096 STENICA CELA 654 1095 VITANJE CELA 173 139 VOJNIK 1063 BEZOVICA CELA 321 1047 ČREŠKOVA CELA 389 1050 DOL CELA 136 1055 HOMEC CELA 315 1059 LEMBERG CELA 450 1049 LIPA CELA 328 1053 LOKA CELA 319 1062 MALE DOLE CELA 563 1054 NOVAKE CELA 458 1052 PODGORJE CELA 595 1048 SOCKA CELA 414 1060 STRMEC PRI VOJNIKU DEL 128 1064 TOMAŽ CELA 286 1051 VERPETE CELA 682 1061 VIŠNJA VAS DEL 338 1066 VOJNIK OKOLICA DEL 214 189 VRANSKO 1013 JERONIM CELA 1.423 1014 LOČICA CELA 1.098 1010 PREKOPA DEL 572 1011 TEŠOVA CELA 618 1012 VRANSKO CELA 309 1015 ZAPLANINA CELA 1.044 140 VRHNIKA 2004 BOROVNICA DEL 2.465 1999 PODLIPA CELA 556 2692 SMREČJE CELA 645 2001 STARA VRHNIKA DEL 667 2003 VERD DEL 1.776 2002 VRHNIKA DEL 1.754 2000 ZAPLANA CELA 1.117 141 VUZENICA 811 DRAVČE CELA 610 815 PRIMOŽ NA POHORJU CELA 1.646 812 ŠENTJANŽ NAD DRAVČAMI CELA 1.527 814 ŠENTVID CELA 1.015 813 VUZENICA CELA 213 142 ZAGORJE OB SAVI 1874 BREZJE CELA 382 1875 ČEMŠENIK CELA 370 1873 HRASTNIK PRI TROJANAH CELA 520 2649 IZLAKE CELA 109 1876 JESENOVO CELA 400 1881 KANDRŠE CELA 1.346 1880 KOLOVRAT CELA 1.272 1878 KOTREDEŽ CELA 1.137 1884 LOKE PRI ZAGORJU CELA 583 1889 PODKUM CELA 2.164 1885 POTOŠKA VAS CELA 434 2708 RODEŽ CELA 620 1879 RŽIŠE CELA 726 1883 ŠEMNIK CELA 445 1887 ŠENTLAMBERT CELA 2.528 2714 VRHE II CELA 91 1882 ZABAVA CELA 621 2641 ZAGORJE CELA 825 1886 ZAGORJE-MESTO CELA 141

Stran 1056 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 143 ZAVRČ 464 BELSKI VRH CELA 139 468 DRENOVEC CELA 77 472 GORENJSKI VRH CELA 179 467 GORIČAK CELA 174 465 HRASTOVEC CELA 416 470 KORENJAK CELA 232 471 PESTIKE CELA 136 469 TURŠKI VRH CELA 421 466 ZAVRČ CELA 159 144 ZREČE 1099 GORENJE PRI ZREČAH CELA 569 1102 KRIŽEVEC CELA 278 1098 LOŠKA GORA CELA 507 1088 PADEŠKI VRH CELA 969 1101 RADANA VAS CELA 155 1089 RESNIK CELA 648 1090 SKOMARJE CELA 885 1103 STRANICE CELA 794 1100 ZREČE CELA 604 190 ŽALEC 997 GOTOVLJE DEL 503 1002 KASAZE DEL 456 1021 LIBOJE CELA 944 1020 PONGRAC CELA 1.406 979 PONIKVA CELA 865 978 STUDENCE CELA 984 998 VELIKA PIREŠICA DEL 308 1003 ZABUKOVICA DEL 574 994 ZALOG DEL 177 977 ŽELEZNO CELA 1.335 146 ŽELEZNIKI 2073 DANJE CELA 1.407 2075 DAVČA CELA 1.955 2066 DOLENJA VAS CELA 729 2060 DRAŽGOŠE CELA 2.050 2063 KALIŠE CELA 341 2070 MARTINJ VRH CELA 1.583 2061 PODLONK CELA 1.458 2064 SELCA CELA 622 2074 SORICA CELA 2.104 2062 STUDENO CELA 1.009 2072 ZALI LOG CELA 1.469 2071 ŽELEZNIKI CELA 849 191 ŽETALE 505 ČERMOŽIŠE CELA 774 497 DOBRINA CELA 687 498 KOČICE CELA 645 504 NADOLE CELA 431 506 ŽETALE CELA 1.266 147 ŽIRI 2021 DOBRAČEVA CELA 639 2054 KOPRIVNIK CELA 707 2020 LEDINICA CELA 432 2025 OPALE CELA 707 2024 VRSNIK II CELA 363 2023 ŽIRI CELA 766 2022 ŽIROVSKI VRH CELA 1.308 192 ŽIROVNICA 2182 DOSLOVČE CELA 2.233 2181 ZABREZNICA CELA 849 2180 ŽIROVNICA CELA 1.177

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1057 - Druga območja z omejenimi možnostmi OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 017 ČRNOMELJ 1552 ADLEŠIČI CELA 1.554 1545 BEDENJ CELA 732 1551 BELČJI VRH CELA 875 1553 BOJANCI CELA 756 1547 BUTORAJ CELA 837 2676 CERKVIŠČE CELA 577 1535 ČRNOMELJ CELA 648 1540 DOBLIČE CELA 641 1550 DRAGATUŠ CELA 2.003 1548 GOLEK CELA 713 1544 GRIBLJE CELA 699 1554 HRAST PRI VINICI CELA 892 1541 LOKA CELA 1.264 1565 MARINDOL CELA 1.157 1539 MAVRLEN CELA 1.732 1555 NOVA LIPA CELA 548 1534 PETROVA VAS CELA 1.121 1564 PRELOKA CELA 1.503 1558 SODEVCI CELA 350 1556 STARA LIPA CELA 874 1557 STARI TRG OB KOLPI CELA 1.554 1536 TALČJI VRH CELA 1.367 1549 TANČA GORA CELA 1.404 1546 TRIBUČE CELA 907 1562 UČAKOVCI CELA 1.089 1563 VINICA CELA 1.365 2675 VRANOVIČI CELA 262 1542 ZASTAVA CELA 749 1566 ŽUNIČI CELA 155 020 DOBREPOLJE 1796 CESTA CELA 1.714 1798 ZAGORICA CELA 971 1797 ZDENSKA VAS CELA 1.577 032 GROSUPLJE 1793 ILOVA GORA CELA 374 1794 RAČNA CELA 1.236 1795 VELIKE LIPLJENE CELA 1.288 039 IVANČNA GORICA 1830 AMBRUS CELA 1.394 1827 KRKA CELA 579 1828 PODBUKOVJE CELA 928 1826 SUŠICA CELA 480 1824 VALIČNA VAS CELA 627 1829 VELIKO GLOBOKO CELA 1.498 1831 VIŠNJE CELA 1.299 1821 VRHE CELA 1.353 1825 ZAGRADEC CELA 776 073 METLIKA 1508 BOJANJA VAS CELA 462 1512 BOŽAKOVO CELA 460 1505 BUŠINJA VAS CELA 726 1517 DOBRAVICE CELA 683 1511 DRAŠIČI CELA 841 1507 GABROVEC CELA 383 1518 GRADAC CELA 764 1543 KRASINEC CELA 477 1506 LOKVICA CELA 640 1515 METLIKA CELA 1.313 1519 PODZEMELJ CELA 750 1516 PRIMOSTEK CELA 492 1509 RADOVICA CELA 434 1513 RADOVIČI CELA 115 1514 ROSALNICE CELA 381 1510 SLAMNA VAS CELA 430

Stran 1058 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 109 SEMIČ 1528 BREZJE PRI VINJEM VRHU CELA 460 1525 ČREŠNJEVEC CELA 848 1527 SEMIČ CELA 859 1524 SODJI VRH CELA 478 1526 VINJI VRH CELA 1.074 130 TREBNJE 1431 DOBRNIČ CELA 1.396 1430 KNEŽJA VAS CELA 1.302 1432 KORITA CELA 1.554 1433 SELA PRI ŠUMBERKU CELA 1.676 1429 STEHANJA VAS CELA 673 1423 VRHTREBNJE CELA 291 1428 ZAGORICA CELA 565 193 ŽUŽEMBERK 1444 AJDOVEC CELA 1.786 1445 BREZOVA REBER CELA 1.667 1443 DVOR CELA 1.277 1434 GORNJI KRIŽ CELA 602 1439 HINJE CELA 1.033 1435 REBER CELA 591 1440 SELA PRI HINJAH CELA 1.427 1442 STAVČA VAS CELA 1.654 1437 ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU CELA 1.591 1441 VELIKO LIPJE CELA 1.248 1436 ŽUŽEMBERK CELA 1.192 1438 ŽVIRČE CELA 2.366 - Območja s posebnimi omejitvami OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 001 AJDOVŠČINA 2392 AJDOVŠČINA CELA 266 2386 BATUJE CELA 282 2379 BUDANJE DEL 147 2384 ČRNIČE DEL 405 2390 DOBRAVLJE CELA 349 2388 KAMNJE DEL 212 2381 LOKAVEC DEL 178 2399 PLANINA DEL 50 2387 SELO CELA 404 2389 SKRILJE CELA 155 2380 ŠTURJE DEL 140 2393 USTJE CELA 273 2394 VELIKE ŽABLJE DEL 76 2391 VIPAVSKI KRIŽ CELA 834 2383 VRTOVIN DEL 66 195 APAČE 176 GRABE CELA 217 148 BENEDIKT 520 BENEDIKT CELA 754 516 DRVANJA CELA 544 517 IHOVA CELA 328 521 SPODNJA ROČICA CELA 170 518 TRIJE KRALJI CELA 289 519 TROTKOVA CELA 330 153 CERKVENJAK 542 ANDRENCI CELA 340 539 BRENGOVA CELA 550 541 CERKVENJAK CELA 291 540 COGETINCI CELA 526 545 ČAGONA CELA 243 544 SMOLINCI CELA 104 543 ŽUPETINCI CELA 250 005 BOROVNICA 2005 BREG DEL 197 008 BREZOVICA 1724 BREZOVICA CELA 2.873 1703 JEZERO DEL 135 1704 KAMNIK DEL 454 1705 PRESERJE DEL 39

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1059 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 152 CANKOVA 66 DOMAJINCI CELA 346 50 GERLINCI CELA 570 67 GORNJI ČRNCI CELA 159 51 KRAŠČI CELA 339 018 DESTRNIK 352 DESENCI CELA 241 363 DESTRNIK CELA 73 362 DOLIČ CELA 138 368 DRSTELJA CELA 285 369 JANEŽOVCI CELA 590 370 JANEŽOVSKI VRH CELA 149 365 JIRŠOVCI CELA 554 361 LEVANJCI CELA 432 349 LOČKI VRH CELA 80 351 SVETINCI CELA 290 364 VINTAROVCI CELA 311 371 ZGORNJI VELOVLEK CELA 255 019 DIVAČA 2461 DANE CELA 887 2452 DIVAČA CELA 780 2451 DOLNJE LEŽEČE CELA 851 2460 NAKLO CELA 554 2463 ŠKOFLJE CELA 446 021 DOBROVA-POLHOV GRADEC 1994 DOBROVA DEL 425 024 DORNAVA 378 BRATISLAVCI CELA 390 379 POLENCI CELA 630 377 POLENŠAK CELA 160 380 PRERAD CELA 127 382 SLOMI CELA 616 028 GORIŠNICA 381 TIBOLCI CELA 260 409 ZAMUŠANI DEL 162 029 GORNJA RADGONA 210 GORNJI IVANJCI CELA 299 206 IVANJŠEVCI CELA 555 209 KUNOVA CELA 311 194 LASTOMERCI CELA 228 208 NEGOVA CELA 746 203 OČESLAVCI CELA 312 197 OREHOVCI CELA 325 196 OREHOVSKI VRH CELA 177 192 PLITVIČKI VRH CELA 170 188 POLICE CELA 524 207 RADVENCI CELA 275 193 SPODNJA ŠČAVNICA CELA 973 211 SPODNJI IVANJCI CELA 390 205 STAVEŠINCI CELA 345 031 GORNJI PETROVCI 15 ADRIJANCI CELA 531 10 BOREČA CELA 349 14 GORNJI PETROVCI CELA 534 57 KOŠAROVCI CELA 289 20 KRIŽEVCI CELA 1.337 22 KUKEČ CELA 330 7 LUCOVA CELA 266 9 MARTINJE CELA 326 8 NERADNOVCI CELA 407 21 PANOVCI CELA 352 16 PESKOVCI CELA 378 13 STANJEVCI CELA 669 12 ŠULINCI CELA 564 11 ŽENAVLJE CELA 353 158 GRAD 37 DOLNJI SLAVEČI CELA 552 43 KOVAČEVCI CELA 311 46 KRUPLIVNIK CELA 376 47 MOTOVILCI CELA 351 45 RADOVCI CELA 486 39 VIDONCI CELA 721

Stran 1060 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 032 GROSUPLJE 1792 LUČE DEL 407 1789 PONOVA VAS CELA 1023 1790 SLIVNICA CELA 1305 1791 ŽALNA DEL 735 161 HODOŠ 1 HODOŠ CELA 1.252 18 KRPLIVNIK CELA 560 035 HRPELJE-KOZINA 2554 RODIK CELA 1.099 037 IG 1699 DOBRAVICA DEL 290 1700 IG DEL 910 1701 IŠKA LOKA CELA 759 1707 IŠKA VAS DEL 133 1702 TOMIŠELJ DEL 1.436 1706 VRBLJENE DEL 188 039 IVANČNA GORICA 1823 DOB CELA 1.148 1808 MALE DOLE CELA 528 1817 RADOHOVA VAS CELA 437 1809 ŠENTVID CELA 535 1819 VELIKE PECE CELA 740 042 JURŠINCI 357 BODKOVCI CELA 273 359 DRAGOVIČ CELA 146 353 GRLINCI CELA 338 376 HLAPONCI CELA 461 358 JURŠINCI CELA 299 374 KUKAVA CELA 200 373 MOSTJE CELA 802 375 ROTMAN CELA 165 356 SAKUŠAK CELA 243 355 SENČAK CELA 205 354 ZAGORCI CELA 461 047 KOBILJE 144 KOBILJE CELA 1.974 049 KOMEN 2408 BRESTOVICA CELA 1.392 2423 GABROVICA CELA 619 2425 GORJANSKO CELA 1.200 2417 HRUŠEVICA CELA 399 2409 IVANJI GRAD CELA 497 2418 KOBDILJ CELA 582 2415 KOBJEGLAVA CELA 958 2412 KOMEN CELA 777 2413 MALI DOL CELA 159 2410 SVETO CELA 546 2411 ŠKRBINA CELA 876 2414 TOMAČEVICA CELA 421 2424 VOLČJI GRAD CELA 480 166 KRIŽEVCI 2643 ZASADI CELA 56 197 KOSTANJEVICA NA KRKI 1331 KOSTANJEVICA DEL 218 056 KUZMA 27 GORNJI SLAVEČI CELA 471 26 KUZMA CELA 363 058 LENART 559 ČRMLJENŠAK CELA 237 557 NADBIŠEC CELA 145 562 ROGOZNICA CELA 263 2666 SELCE CELA 643 554 SPODNJA VOLIČINA CELA 495 522 SPODNJI ŽERJAVCI CELA 241 561 STRAŽE CELA 72 531 VARDA CELA 215 552 VINIČKA VAS CELA 221 558 ZAVRH CELA 158 553 ZGORNJA VOLIČINA CELA 769 523 ZGORNJI ŽERJAVCI CELA 559 511 ŽITENCE CELA 492 061 LJUBLJANA 1695 KARLOVŠKO PREDMESTJE DEL 823 1722 TRNOVSKO PREDMESTJE CELA 1.692 1723 VIČ DEL 297

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1061 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 063 LJUTOMER 252 BUČKOVCI CELA 339 262 DESNJAK CELA 202 253 DRAKOVCI CELA 418 255 GODEMARCI CELA 600 260 KAMENŠČAK CELA 297 249 KURŠINCI CELA 376 263 MEKOTNJAK CELA 273 254 MORAVCI CELA 432 248 PRECETINCI CELA 167 264 RADOMERJE CELA 327 261 STARA CESTA CELA 301 208 LOG-DRAGOMER 1996 LOG CELA 1.291 069 MAJŠPERK 444 BOLEČKA VAS CELA 203 440 DOKLECE CELA 455 438 LEŠJE CELA 428 437 PODLOŽE CELA 708 439 PTUJSKA GORA CELA 87 436 SESTRŽE CELA 752 441 STOGOVCI CELA 141 198 MAKOLE 773 PEČKE CELA 488 774 STOPNO CELA 347 772 ŠTATENBERG CELA 666 075 MIREN-KOSTANJEVICA 2332 KOSTANJEVICA NA KRASU CELA 1.434 2334 LIPA CELA 628 2329 NOVA VAS CELA 301 2328 OPATJE SELO CELA 981 2330 SELA NA KRASU CELA 635 2333 TEMNICA CELA 722 2331 VOJŠČICA CELA 696 078 MORAVSKE TOPLICE 91 ANDREJCI CELA 507 85 BERKOVCI CELA 162 98 BUKOVNICA CELA 385 95 ČIKEČKA VAS CELA 427 90 FOKOVCI CELA 603 86 IVANJŠEVCI CELA 235 81 IVANOVCI CELA 378 82 KANČEVCI CELA 410 80 KRNCI CELA 263 83 LONČAROVCI CELA 341 92 MORAVCI DEL 332 97 MOTVARJEVCI CELA 1.019 96 PORDAŠINCI CELA 243 88 PROSENJAKOVCI CELA 667 84 RATKOVCI CELA 277 89 SELO CELA 923 87 SREDIŠČE CELA 381 2 SUHI VRH CELA 317 94 VUČJA GOMILA CELA 998 084 NOVA GORICA 2304 NOVA GORICA CELA 425 2312 OSEK DEL 305 2310 OZELJAN CELA 387 2306 ROŽNA DOLINA CELA 599 2307 STARA GORA CELA 695 2313 ŠEMPAS CELA 590 2311 VITOVLJE DEL 115 085 NOVO MESTO 1500 DOBINDOL CELA 1.964 1491 LAKOVNICE CELA 1.007 1486 STOPIČE DEL 528 1492 STRANSKA VAS CELA 1.005 1490 TEŽKA VODA CELA 489 087 ORMOŽ 326 BRESNICA CELA 473 296 CEROVEC - STANKA VRAZA CELA 142 304 GOMILA CELA 206 318 HARDEK CELA 323 303 HERMANCI CELA 264 314 HUM CELA 383

Stran 1062 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 294 IVANJKOVCI CELA 223 310 JASTREBCI CELA 182 307 KAJŽAR CELA 86 287 KLJUČAROVCI PRI ORMOŽU CELA 623 305 KOG CELA 274 309 LAČAVES CELA 150 290 LAHONCI CELA 403 320 LEŠNICA PRI ORMOŽU CELA 484 316 LIBANJA CELA 206 319 LITMERK CELA 398 298 MIHALOVCI CELA 261 302 MIKLAVŽ CELA 432 317 PAVLOVCI CELA 279 315 PAVLOVSKI VRH CELA 155 327 PODGORCI DEL 242 323 SENEŠCI DEL 129 324 SODINCI DEL 226 325 STRJANCI CELA 222 331 VELIKA NEDELJA DEL 318 300 VELIKI BREBROVNIK CELA 303 322 VIČANCI CELA 368 301 VINSKI VRH CELA 446 312 VITAN CELA 241 311 VODRANCI CELA 555 306 VUZMETINCI CELA 214 308 ZASAVCI CELA 170 295 ŽEROVINCI CELA 372 291 ŽVAB CELA 78 200 POLJČANE 778 BREZJE PRI POLJČANAH CELA 464 781 LUŠEČKA VAS CELA 201 777 MODRAŽE CELA 328 779 PEKEL CELA 408 780 STANOVSKO CELA 351 096 PTUJ 391 GRAJENA CELA 178 367 GRAJENŠČAK CELA 442 387 KICAR CELA 249 366 KRČEVINA PRI VURBERGU CELA 970 390 MESTNI VRH CELA 530 372 SPODNJI VELOVLEK CELA 407 097 PUCONCI 53 BODONCI CELA 737 79 BOKRAČI CELA 284 55 DANKOVCI CELA 420 58 DOLINA CELA 333 56 KUŠTANOVCI CELA 587 41 MAČKOVCI CELA 555 59 MOŠČANCI CELA 322 40 OTOVCI CELA 679 54 PEČAROVCI CELA 811 44 POZNANOVCI CELA 373 42 PROSEČKA VAS CELA 415 61 ŠALAMENCI CELA 552 52 VADARCI CELA 575 60 VANEČA CELA 592 100 RADENCI 216 HRAŠENSKI-RAČKI VRH CELA 93 204 JANŽEV VRH CELA 271 202 KAPELSKI VRH CELA 298 219 MURSKI VRH CELA 218 217 MURŠČAK CELA 35 212 OKOSLAVCI CELA 275 200 RADENCI DEL 245 201 RIHTAROVCI DEL 129 105 ROGAŠOVCI 35 FIKŠINCI CELA 302 31 KRAMAROVCI CELA 194 32 NUSKOVA CELA 288 30 OCINJE CELA 295 48 PERTOČA CELA 473 33 ROGAŠOVCI CELA 295

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1063 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 49 ROPOČA CELA 328 29 SERDICA CELA 499 28 SOTINA CELA 436 34 SVETI JURIJ CELA 392 36 VEČESLAVCI CELA 514 111 SEŽANA 2421 AVBER CELA 934 2458 BAZOVICA CELA 762 2426 BRJE CELA 655 2432 DUTOVLJE CELA 1.186 2457 GROPADA CELA 294 2438 KAZLJE CELA 725 2422 KOPRIVA CELA 605 2430 KRAJNA VAS CELA 347 2435 KRIŽ CELA 1.001 2459 LOKEV CELA 1.833 2454 MERČE CELA 638 2429 PLISKOVICA CELA 1.222 2453 POVIR CELA 1.889 2428 SALEŽ CELA 8 2455 SEŽANA CELA 2.401 2431 SKOPO CELA 431 2442 ŠTORJE CELA 1.163 2436 TOMAJ CELA 593 2456 TREBČE CELA 226 2437 UTOVLJE CELA 651 2427 VELIKI DOL CELA 575 2433 VELIKI REPEN CELA 20 2434 VOGLJE CELA 390 113 SLOVENSKA BISTRICA 768 HOŠNICA CELA 567 769 LAPORJE CELA 375 771 PRETREŽ CELA 452 765 VRHOLE PRI KONJICAH DEL 821 770 VRHOLE PRI LAPORJU CELA 595 767 ŽABLJEK CELA 586 114 SLOVENSKE KONJICE 1111 JERNEJ PRI LOČAH CELA 420 1110 LIČENCA CELA 464 1119 LOČE CELA 355 1120 ZGORNJE LAŽE CELA 577 202 SREDIŠČE OB DRAVI 313 ŠALOVCI PRI SREDIŠČU CELA 584 182 SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH 344 DRBETINCI CELA 235 GORICAH 342 HVALETINCI CELA 405 339 NOVINCI CELA 318 341 RJAVCI CELA 210 340 SLAVŠINA CELA 144 343 VITOMARCI CELA 449 204 SV. TROJICA V SLOV. 556 GOČOVA CELA 422 GORICAH 538 OSEK CELA 602 534 ZGORNJI PORČIČ CELA 230 181 SVETA ANA 513 KREMBERK CELA 234 512 LEDINEK CELA 345 507 LOKAVEC CELA 290 508 ROŽENGRUNT CELA 355 510 SPODNJI DRAŽEN VRH CELA 340 515 ZGORNJA ROČICA CELA 418 509 ZGORNJA ŠČAVNICA CELA 1.234 524 ŽICE CELA 435 116 SVETI JURIJ 213 DRAGOTINCI CELA 370 228 GALUŠAK CELA 328 224 GRABONOŠ CELA 508 229 KOKOLAJNŠČAK CELA 405 225 KRALJEVCI CELA 446 214 ROŽIČKI VRH CELA 133 220 SELIŠČI DEL 156 226 SOVJAK CELA 215 215 STANETINCI CELA 268 227 TERBEGOVCI CELA 385

Stran 1064 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 210 SVETI JURIJ V SLOV. 529 JUROVSKI DOL CELA 574 GORICAH 528 MALNA CELA 442 530 PARTINJE CELA 928 525 SPODNJI GASTERAJ CELA 432 526 SREDNJI GASTERAJ CELA 146 205 SVETI TOMAŽ 285 BRATONEČICE CELA 517 288 KORAČICE CELA 712 284 MALA VAS CELA 137 289 PRŠETINCI CELA 221 281 RAKOVCI CELA 171 280 RUCMANCI CELA 474 282 SAVCI CELA 587 286 SENIK PRI TOMAŽU CELA 149 283 TOMAŽ CELA 182 279 TRNOVCI CELA 365 033 ŠALOVCI 4 BUDINCI CELA 617 6 ČEPINCI CELA 918 3 DOLENCI CELA 772 19 DOMANJŠEVCI CELA 1.158 5 MARKOVCI CELA 817 17 ŠALOVCI CELA 1.535 118 ŠENTILJ 568 TRATE CELA 447 2665 ZGORNJI DRAŽEN VRH CELA 196 119 ŠENTJERNEJ 1473 GRADIŠČE DEL 357 1472 OSTROG DEL 105 120 ŠENTJUR PRI CELJU 1133 GORIČICA CELA 543 1137 GROBELNO CELA 445 1136 KAMENO CELA 271 1135 LOKARJE CELA 131 1131 MARIJA DOBJE DEL 515 1139 PODGRAD DEL 10 1128 PONIKVA CELA 607 1132 PRIMOŽ CELA 881 1138 ŠENTJUR PRI CELJU CELA 234 1142 TRATNA DEL 228 1130 VODULE DEL 181 1129 ZAGAJ DEL 577 1204 ZGORNJE SELCE CELA 104 1134 ZLATEČE DEL 56 121 ŠKOCJAN 1470 DOBRAVA DEL 45 1471 MRŠEČA VAS DEL 535 1465 STARA VAS DEL 55 1469 TOMAŽJA VAS DEL 19 123 ŠKOFLJICA 2684 DRENIK DEL 16 1697 LANIŠČE DEL 442 1698 PIJAVA GORICA CELA 369 1696 RUDNIK DEL 515 130 TREBNJE 1409 BREZOVICA DEL 155 1420 ČEŠNJEVEK DEL 361 1405 MALI VIDEM DEL 179 1421 MEDVEDJE SELO CELA 652 1419 PONIKVE CELA 762 1426 PRAPREČE CELA 364 1408 ŠEVNICA DEL 521 1406 ŠKOVEC CELA 299 1424 ŠTEFAN CELA 729 1422 TREBNJE CELA 482 1425 VELIKA LOKA CELA 601 1427 VELIKI GABER DEL 546 185 TRNOVSKA VAS 346 BIŠ CELA 690 347 BIŠEČKI VRH CELA 474 350 LOČIČ CELA 314 345 TRNOVSKA VAS CELA 568 348 TRNOVSKI VRH CELA 279

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1065 OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA(ha) 135 VIDEM 446 JUROVCI CELA 361 445 ZGORNJA PRISTAVA CELA 728 136 VIPAVA 2402 LOŽE CELA 391 2405 PODNANOS DEL 105 2404 PODRAGA DEL 194 2400 SLAP CELA 513 2401 VIPAVA DEL 393 2378 VRHPOLJE DEL 244 140 VRHNIKA 1997 BLATNA BREZOVICA CELA 1.561 2004 BOROVNICA DEL 648 2001 STARA VRHNIKA DEL 117 1998 VELIKA LIGOJNA CELA 981 2003 VERD DEL 445 2002 VRHNIKA DEL 128

Stran 1066 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Priloga 4: Zamenjave podukrepov KOP-a Za površine, ki so jih upravičenci v preteklem letu vključili v posamezne podukrepe KOP-a, so v tekočem letu možne naslednje zamenjave podukrepov: Preteklo leto Tekoče leto 1. zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje - 214-I/1 ohranjanje kolobarja - 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih) - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-I/2 ozelenitev njivskih površin - 214-I/1 ohranjanje kolobarja - 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih) - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/4 integrirano sadjarstvo - 214-I/5 integrirano vinogradništvo - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih) - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-I/4 integrirano sadjarstvo - 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/5 integrirano vinogradništvo - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih) - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-I/5 integrirano vinogradništvo - 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/4 integrirano sadjarstvo - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih) - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih) - 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/4 integrirano sadjarstvo - 214-I/5 integrirano vinogradništvo - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-I/7 ekološko kmetovanje - zamenjava z drugimi podukrepi KOP-a ni možna 2. ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine - 214-II/1 planinska paša brez pastirja - 214-II/1 planinska paša s pastirjem - 214-II/1 planinska paša s pastirjem - 214-II/1 planinska paša brez pastirja - 214-II/2 košnja strmih travnikov z nagibom 35-50 odstotkov - 214-II/2 košnja strmih travnikov z nagibom nad 50 odstotkov - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/2 košnja strmih travnikov z nagibom nad 50 odstotkov - 214-II/4 travniški sadovnjaki - 214-II/7 sonaravna reja domačih živali - 214-II/8 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev - 214-III/4 ohranjanje steljnikov - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000-214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/4 travniški sadovnjaki - 214-II/7 sonaravna reja domačih živali - 214-II/8 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev - 214-III/4 ohranjanje steljnikov

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1067 Preteklo leto Tekoče leto - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000-214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-II/3 košnja grbinastih travnikov - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/7 sonaravna reja domačih živali - 214-II/8 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000-214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-II/4 travniški sadovnjaki - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-II/5 reja avtohtonih in tradicionalnih - zamenjava z drugimi podukrepi KOP-a ni možna pasem domačih živali - 214-II/6 pridelava avtohtonih in - zamenjava z drugimi podukrepi KOP-a ni možna tradicionalnih sort kmetijskih rastlin - 214-II/7 sonaravna reja domačih živali - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev - 214-III/4 ohranjanje steljnikov - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000-214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-II/8 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/2 košnja strmih travnikov - 214-II/3 košnja grbinastih travnikov - 214-II/7 sonaravna reja domačih živali - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev - 214-III/4 ohranjanje steljnikov - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000-214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju 3. varovanje zavarovanih območij - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev - 214-III/4 ohranjanje steljnikov - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000-214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-II/8 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-IIII/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov - 214-II/8 ohranjanje ekstenzivnega travinja metuljev - 214-III/4 ohranjanje steljnikov - 214-II/8 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih - 214-II/8 ohranjanje ekstenzivnega travinja ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000-214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju - 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/7 ekološko kmetovanje

Stran 1068 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Priloga 5: Katalog kršitev in sankcij Katalog kršitev in sankcij za ukrepe osi 2 iz PRP-ja 2007 2013 vključuje kršitve in sankcije za: - izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, - kmetijsko okoljska plačila (21 podukrepov KOP-a), - minimalne zahteve za uporabo gnojil, - minimalne zahteve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, - zahteve glede gnojenja s fosforjem iz živinskih gnojil. A. Kršitve in sankcije pri ukrepu OMD-ja Upravičenec do plačila za ukrep OMD-ja na podlagi PRP-ja 2007 2013, ki pred potekom petih let, šteto od leta za katero je prejel prvo izravnalno plačilo za ukrep OMD-ja na podlagi PRP-ja 2007 2013, preneha opravljati kmetijsko dejavnost na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, mora vrniti izplačana plačila, ki jih je prejel za ukrep OMD-ja na podlagi PRP-ja 2007 2013. B. Kršitve in sankcije pri podukrepih KOP-a (1) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje splošnega pogoja, določenega v PRP-ju 2007 2013, ki se nanaša na: - vodenje evidence o delovnih opravilih pri posameznem podukrepu KOP-a, se plačilo za ta podukrep KOP-a za tekoče leto zniža za 20 odstotkov; - udeležbo na izobraževalnem programu, se plačila za vse podukrepe KOP-a za tekoče leto znižajo za 20 odstotkov. (2) Če KMG za tekoče leto hkrati ne izpolnjuje obeh splošnih pogojev iz prejšnjega odstavka, se plačila za vse podukrepe KOP-a za tekoče leto znižajo za 20 odstotkov. (3) Če pri izvajanju podukrepa KOP-a KMG za tekoče leto ne izpolnjuje ostalih pogojev, razen zahtev navzkrižne skladnosti oziroma zahtev iz točk C., D. in E. iz te priloge, določenih v PRP-ju 2007 2013 oziroma v uredbi, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 v letih 2007 2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba za ukrepe osi 2), se zahtevek za ta podukrep KOP-a zavrne. (4) Če je za KMG, ki je za leto 2007 prejel pisno opozorilo agencije, pri izvajanju podukrepa KOP-a za leti 2008 in 2009 ugotovljena kršitev izpolnjevanja katerega koli pogoja, ki se nanaša na celoten podukrep KOP-a, razen zahtev navzkrižne skladnosti oziroma zahtev iz točk C., D. in E. iz te priloge, določenega v PRP-ju 2007 2013 oziroma v uredbi za ukrepe osi 2, se plačilo za ta podukrep KOP-a za leto 2009 zavrne in obveznost nadaljnjega izvajanja tega podukrepa prekine, pri čemer je upravičenec na podlagi odločbe agencije dolžan vrniti tudi že izplačana plačila za izvajanje tega podukrepa KOP-a v preteklih letih. (5) Pri podukrepu 214-I/4 integrirano sadjarstvo se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine zaradi obnove sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: - površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je sadovnjak obnovljen ter podatki o sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v Register kmetijskih gospodarstev

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1069 (v nadaljnjem besedilu: RKG) v tekočem letu, vendar najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto, če prejme certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja; - obnova izkrčene površine sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta podukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih. (6) Pri podukrepu 214-I/5 integrirano vinogradništvo se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine zaradi obnove vinograda ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: - površina ni zasajena z vinsko trto le nekaj mesecev in je vinograd obnovljen ter podatki o vinogradu in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem vinskem letu, vendar najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG je upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto, če prejme certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina; - obnova izkrčene površine vinograda sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega vinskega leta, vendar ne kasneje kot v dveh vinskih letih od krčitve. Nosilec KMG za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve vinograda ni upravičen do plačila za ta podukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih. (7) Pri podukrepu 214-I/7 ekološko kmetovanje se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine zaradi obnove: 1. sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: - površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je sadovnjak obnovljen ter podatki o sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto, če prejme certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil; - obnova izkrčene površine sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta podukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo

Stran 1070 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih. 2. vinograda ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: - površina ni zasajena z vinsko trto le nekaj mesecev in je vinograd obnovljen ter podatki o vinogradu in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem vinskem letu, vendar najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto, če prejme certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil; - obnova izkrčene površine vinograda sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega vinskega leta, vendar ne kasneje kot v dveh vinskih letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve vinograda ni upravičen do plačila za ta podukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih. 3. travniškega sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: - površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je travniški sadovnjak obnovljen ter podatki o travniškem sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto, če prejme certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil; - obnova izkrčene površine travniškega sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve travniškega sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta podukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih. (8) Pri podukrepu 214-II/4 travniški sadovnjaki se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine zaradi obnove travniškega sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: - površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je travniški sadovnjak obnovljen ter podatki o travniškem sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge, pri čemer je nosilec KMG-ja upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto; - obnova izkrčene površine travniškega sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve, pri čemer nosilec KMG-ja

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1071 za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve travniškega sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta podukrep. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih. (9) Če pri podukrepu 214-I/7 ekološko kmetovanje KMG ne dosega obtežbe, zahtevane za ekološko rejo živine, se to upošteva kot kršitev, plačilo za travinje pa se zniža za 50 odstotkov. Ne glede na določbo prejšnjega stavka, obtežba pri ekološki reji živine ne sme biti manjša od 0,2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Če KMG pri ekološki reji živine ne dosega obtežbe 0,2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, se to upošteva kot kršitev, plačilo pa se ne odobri. Navedene kršitve agencija sankcionira v skladu z določbami te priloge. (10) Če je pri izvajanju podukrepa KOP-a za tekoče leto za KMG ugotovljena kršitev izpolnjevanja katerega koli pogoja, ki se nanaša na celoten podukrep KOP-a, razen zahtev navzkrižne skladnosti oziroma zahtev iz točk C., D. in E. iz te priloge, določenega v PRP-ju 2007 2013 oziroma v uredbi za ukrepe osi 2, pri katerem je bila kakršna koli kršitev navedenih pogojev, ki se nanaša na celoten podukrep KOP-a, ugotovljena že v preteklem letu, se zahtevek za ta podukrep KOP-a za tekoče leto zavrne. (11) Če je pri izvajanju podukrepa KOP-a za tekoče leto za KMG ugotovljena kršitev izpolnjevanja katerega koli pogoja, ki se nanaša na celoten podukrep KOP-a, razen zahtev navzkrižne skladnosti oziroma zahtev iz točk C., D. in E. iz te priloge, določenega v PRP-ju 2007 2013 oziroma v uredbi za ukrepe osi 2, pri katerem je bila kakršna koli kršitev navedenih pogojev, ki se nanaša na celoten podukrep KOP-a, ugotovljena že v dveh preteklih zaporednih letih, se zahtevek za ta podukrep za tekoče leto zavrne in obveznost nadaljnjega izvajanja tega podukrepa prekine, pri čemer je upravičenec na podlagi odločbe agencije dolžan vrniti tudi že izplačana plačila za izvajanje tega podukrepa v preteklih letih. (12) Če KMG pri izvajanju podukrepa KOP-a, s katerim je bi nadomeščen ukrep SKOP-a, v obdobju v katerem bi mu še tekla petletna obveznost iz naslova ukrepa SKOP-a, za tekoče leto ne izpolnjuje katerega koli pogoja, ki se nanaša na celoten podukrep KOP-a, razen zahtev navzkrižne skladnosti oziroma zahtev iz točk C., D. in E. iz te priloge, določenega v PRP-ju 2007 2013 oziroma v uredbi za ukrepe osi 2, in je bila kršitev katerega koli od navedenih pogojev, ki se nanaša na celoten podukrep KOP-a, ugotovljena že v: - preteklem letu izvajanja tega podukrepa KOP-a, se zahtevek za ta podukrep KOP-a za tekoče leto zavrne, obstoječa petletna obveznost za izvajanje ukrepa SKOP-a pa prekine, pri čemer mora upravičenec na podlagi odločbe agencije vrniti vsa sredstva, ki jih je prejel na podlagi obstoječe obveznosti za izvajanje ukrepa SKOP-a; - dveh preteklih zaporednih letih izvajanja podukrepa KOP-a, se zahtevek za ta podukrep KOP-a za tekoče leto zavrne in obveznost nadaljnjega izvajanja tega podukrepa prekine, pri čemer je upravičenec na podlagi odločbe agencije dolžan vrniti tudi že izplačana plačila za izvajanje tega podukrepa v preteklih letih. (13) Če se število živali posamezne vrste, ki jih je KMG v tekočem letu vključil v podukrep 214-II/5 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, glede na leto vstopa v ta podukrep zmanjša za več kot 10 odstotkov oziroma je število živali, ki so vključene v ta podukrep manjše od 1 GVŽ-ja, mora upravičenec vrniti znesek, ki ustreza vsoti

Stran 1072 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije neupravičenih delov že izplačanih plačil. Če ena žival posamezne vrste predstavlja več kot 10 odstotkov vseh živali te vrste vključenih v ta podukrep, se število živali te vrste glede na leto vstopa v ta podukrep v obdobju petletne obveznosti lahko zmanjša za eno žival. (14) Če se površine zemljišč, ki jih je KMG v tekočem letu vključil v podukrep KOP-a, glede na leto vstopa v ta podukrep zmanjšajo za več kot 10 odstotkov, mora upravičenec vrniti znesek, ki ustreza vsoti neupravičenih delov že izplačanih plačil. Ne glede na določbo prejšnjega stavka, upravičencu ni potrebno vrniti tistih delov izplačanih plačil za površine, ki so zaradi sprememb uradnih evidenc območij grbinastih travnikov, osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, ekološko pomembnih območij, osrednjih območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000 in najožjih vodovarstvenih območij, v celoti ali delno izpadle iz teh evidenc, in v primeru zmanjšanja površin zaradi priznanega pojava koruznega hrošča. (15) Če se med trajanjem obveznosti, obtežba z živino zaradi izgube oziroma pogina domačih živali kot posledice napada divjih živali, zmanjša pod dovoljen obseg kljub izvedbi vseh predpisanih ukrepov, se to ne upošteva kot kršitev in sankcij ni. Upravičenec je upravičen do plačila za izvajanje podukrepa KOP-a za leto, v katerem je prišlo do zmanjšanje obtežbe. V naslednjem letu mora upravičenec živali nadomestiti, tako da izpolnjuje zahteve glede obtežbe za zadevni podukrep KOP-a. Če upravičenec izgubljenih oziroma poginulih živali ne nadomesti do roka za oddajo zbirne vloge, določenim s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, agencija ravna v skladu z določbami te priloge. (16) Če upravičenec v posameznem letu za izvajanje podukrepa KOP-a ne uveljavlja plačil, se to ne upošteva kot kršitev in sankcij ni, razen v primeru kršitev pogojev pri izvajanju tega podukrepa, razen zahtev navzkrižne skladnosti oziroma zahtev iz točk C., D. in E. iz te priloge, določenih v PRP-ju 2007 2013 oziroma v uredbi za ukrepe osi 2, ugotovljenih z administrativno kontrolo oziroma s kontrolo na kraju samem. Te kršitve agencija sankcionira v skladu z določbami te priloge. (17) Če upravičenec za tekoče leto ne uveljavlja plačila za podukrep KOP-a in na agencijo v skladu z drugim odstavkom 21. člena uredbe za ukrepe osi 2 ne vloži obveznih sestavin zbirne vloge, se to upošteva kot kršitev.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1073 C. Kršitve in sankcije minimalnih zahtev za uporabo gnojil Predpis ES Direktiva Sveta z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanj em z nitrati iz kmetijskih virov (91/676 EGS) (UL L št. 375 z dne 31.12.1991, str. 1) Zahteve iz predpisov ES, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti Člen 4 1. Države članice za zagotovitev splošne ravni varstva pred onesnaževanjem za vse vode v dveh letih po notifikaciji te direktive sprejmejo naslednje ukrepe: (a) izdelajo kodeks ali kodekse dobre kmetijske prakse, ki jih bodo kmetje izvajali prostovoljno in naj bi vključevali določbe, ki zajemajo vsaj točke iz Priloge II A. Člen 5 1. Države članice za uresničitev ciljev iz člena 1 v dveh letih po prvem imenovanju iz člena 3(2) ali v enem letu od vsakega dodatnega imenovanja iz člena 3(4) izdelajo delovne programe za imenovana ranljiva območja. 4. Delovni programi se izvedejo v štirih letih od izdelave in so sestavljeni iz naslednjih obvezujočih ukrepov: (a) ukrepov iz Priloge III; (b) ukrepov, ki so jih države članice predpisale v kodeksu (-ih) dobre kmetijske prakse, izdelanih skladno s Nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov ES Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04) Operativni program za varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje za obdobje 2004 2008 Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 (Odločba Komisije z dne 10.9.2007 o odobritvi programa razvoja podeželja Slovenije za programsko obdobje 2007 2013, št. CCI 2007 SI 06 RPO 001), z vsemi spremembami Izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni KMG Za strokovno utemeljeno gnojenje in skladiščenje živinskih gnojil je treba izdelati letni gnojilni načrt. V letnem gnojilnem načrtu se oceni skupna količina živinskih gnojil in določi čas gnojenja in odmerek gnojila za vsa razpoložljiva zemljišča. Pri gnojenju z dušikom iz mineralnih gnojil uporabljena količina ne sme presegati 250 kg/ha letno. Zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati upravičenec in jih preverja kontrolor KMG mora voditi evidenco uporabe živinskih gnojil iz katere morajo biti razvidni najmanj podatki o: GERK-PID-u in domačem imenu GERK-a, količini in vrsti živinskega gnoja ter času gnojenja. Na KMG količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne presega 250 kg/ha letno. Stopnja kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražena z oceno 50 50

Stran 1074 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Predpis ES Zahteve iz predpisov ES, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti členom 4, razen tistih, ki so bili nadomeščeni z ukrepi iz Priloge III. Nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov ES Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 (Odločba Komisije z dne 10.9.2007 o odobritvi programa razvoja podeželja Slovenije za programsko obdobje 2007 2013, št. CCI 2007 SI 06 RPO 001), z vsemi spremembami Izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni KMG Prepovedano je gnojenje na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda in 5 metrov od meje brega voda 2. reda. Zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati upravičenec in jih preverja kontrolor KMG na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda in 5 metrov od meje brega voda 2. reda ne gnoji. Stopnja kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražena z oceno 10 Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 57/08)

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1075 D. Kršitve in sankcije minimalnih zahtev za uporabo fitofarmacevtskih sredstev Predpis ES Direktiva Sveta z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (91/414/EGS) (UL L št. 230 z dne 19.8.1991, str. 1) Zahteve iz predpisov ES, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti Člen 3 1. Države članice predpišejo, da se fitofarmacevtsko sredstvo ne sme dati v promet in uporabljati na njihovem ozemlju, če sredstvo ni bilo registrirano v skladu s to direktivo, razen če predvideno uporabo ureja člen 22. 2. Na podlagi tega, da fitofarmacevtsko sredstvo ni registrirano za uporabo na njihovem ozemlju, države članice ne smejo ovirati proizvodnje, skladiščenja in pretoka takih sredstev, namenjenih za uporabo v drugi državi članici, pod pogojem da - je sredstvo registrirano v drugi državi članici in - da so izpolnjene zahteve glede inšpekcije, ki jih določijo države članice za zagotovitev skladnosti z odstavkom 1. 3. Države članice predpišejo, da se mora fitofarmacevtska sredstva pravilno Nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov ES Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 35/07 - uradno prečiščeno besedilo) Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 62/03 in 5/07) Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine (Uradni list RS, št. 36/02, 41/04, 17/05, 92/06 in 99/08) Izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni KMG Vodenje evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev na prostem ter v zaprtih in zavarovanih prostorih je obvezno. Izvajalci varstva rastlin morajo imeti opravljen tečaj preverjanja znanja iz fitomedicine. Zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati upravičenec in jih preverja kontrolor Evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev se vodijo v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 62/03 in 5/07). Evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev po parcelah in kulturah se hranijo najmanj pet let. Izvajalci varstva rastlin imajo potrdilo o opravljenem tečaju preverjanja znanja iz fitomedicine, skladno s Pravilnikom o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine (Uradni list RS, št. 36/02, 17/05, 92/06 in 99/08). Stopnja kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražena z oceno 10 50

Stran 1076 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Predpis ES Zahteve iz predpisov ES, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti uporabljati. Pravilna uporaba vključuje skladnost s pogoji, določenimi v členu 4 in navedenimi na etiketi ter uporabo načel dobre prakse varstva rastlin kakor tudi, če je to mogoče, načel integriranega varstva. 4. Države članice predpišejo, da se aktivnih snovi ne sme dajati v promet, razen: - če so razvrščene, pakirane in označene v skladu z Direktivo 67/548/EGS, in - če je bila državam članicam in Komisiji za aktivno snov, ki ni bila v prometu dve leti po notifikaciji te direktive, poslana dokumentacija v skladu s členom 6 skupaj z izjavo, da je aktivna snov namenjena za uporabo, opredeljeno v členu 2(1). Ta pogoj ne velja za aktivne snovi, namenjene za uporabo v skladu s členom 22. Nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov ES Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 (Odločba Komisije z dne 10.9.2007 o odobritvi programa razvoja podeželja Slovenije za programsko obdobje 2007 2013, št. CCI 2007 SI 06 RPO 001), z vsemi spremembami Izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni KMG Imetniki naprav lahko uporabljajo le naprave, ki so redno pregledane in imajo znak o rednem pregledu. Prvi redni pregled naprav se opravi tri leta po prvi pridobitvi znaka o rednem pregledu za nove naprave, za katere je bil pridobljen certifikat v skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 35/07 - uradno prečiščeno besedilo). Imetniki morajo pridobiti znak o rednem pregledu naprav vsaki dve leti. Prepovedana je uporaba fitofarmacevtskih sredstev na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda in 5 metrov od meje brega voda 2. reda. Zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati upravičenec in jih preverja kontrolor Za izvajanje varstva rastlin se uporabljajo le naprave, ki so redno pregledane in imajo znak o rednem pregledu, pri čemer se prvi redni pregled naprav opravi tri leta po prvi pridobitvi znaka o rednem pregledu za nove naprave, za katere je bil pridobljen certifikat v skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 35/07 - uradno prečiščeno besedilo). Imetniki morajo pridobiti znak o rednem pregledu naprav vsaki dve leti. KMG na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda in 5 metrov od meje brega voda 2. reda ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev. Stopnja kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražena z oceno 50 10 Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 57/08)

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1077 E. Kršitve in sankcije pri gnojenju s fosforjem iz živinskih gnojil Predpis ES Zahteve iz predpisov ES, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti Nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov ES Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 (Odločba Komisije z dne 10.9.2007 o odobritvi programa razvoja podeželja Slovenije za programsko obdobje 2007 2013, št. CCI 2007 SI 06 RPO 001), z vsemi spremembami Izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni KMG Pri gnojenju z živinskimi gnojili letni vnos fosforja ne sme presegati 120 kg P 2O 5/ha. Zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati upravičenec in jih preverja kontrolor Na KMG letni vnos fosforja pri gnojenju z živinskimi gnojili ne presega 120 kg P 2O 5/ha. Stopnja kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražena z oceno 10 Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05) Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04) Kršitve minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter kršitve zahtev gnojenja s fosforjem iz živinskih gnojil se prištejejo h kršitvam navzkrižne skladnosti in se vrednotijo skupaj z navzkrižno skladnostjo. Agencija pri izvajanju kontrole minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter zahtev glede gnojenja s fosforjem iz živinskih gnojil upošteva tudi nepravilnosti, ugotovljene v drugih uradnih postopkih. Kršitve zahtev navzkrižne skladnosti se sankcionirajo v skladu s predpisom, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju.

Stran 1078 / Št. 11 / 13. 2. 2009 340. Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 2006 v letih 2009 2010 Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 2006 v letih 2009 2010 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) Ta uredba določa plačila za kmetijsko okoljske ukrepe (v nadaljnjem besedilu: ukrepi SKOP-a), ki se bodo v letih 2009 2010 izvajali kot ukrepi razvoja podeželja v skladu z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08; v nadaljnjem besedilu: zakon) in Programom razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 2006 (Uradni list RS, št. 116/04, 45/06, 70/07, 124/07 in 107/08; v nadaljnjem besedilu: PRP 2004 2006) za izvajanje: Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L št. 160 z dne 26. 6. 1999, str. 80), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/2004 z dne 22. decembra 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (UL L št. 379 z dne 24. 12. 2004, str. 1), Uredbe Komisije (ES) št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnejših pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (UL L št. 153 z dne 30. 4. 2004, str. 30), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 817/2004/ES), Uredbe Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6), Odločbe Komisije z dne 24. 8. 2004 o potrditvi programskega dokumenta za razvoj podeželja za Republiko Slovenijo za programsko obdobje 2004 2006, št. CCI 2004 SI 06 GDO 00. 2. člen (upravičenci) (1) Upravičenci za pridobitev plačil iz 6. člena te uredbe so kmetijska gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG), ki so določena z zakonom, PRP-jem 2004 2006 in to uredbo ter izpolnjujejo zahteve dobre kmetijske prakse in druge predpisane pogoje iz PRP-ja 2004 2006. (2) Nosilci KMG-jev, določeni z zakonom, so nosilci pravic in obveznosti upravičencev po tej uredbi. 3. člen (sredstva) (1) Ukrepi SKOP-a se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije v višini vsaj 20 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 80 odstotkov. (2) Za programsko obdobje 2007 2013 je skupno namenjenih do 305.252.156 eurov za: ukrepe SKOP-a iz 6. člena te uredbe, obveznosti za kmetijsko okoljske ukrepe, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za Uradni list Republike Slovenije kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 2006 v letih 2007 2010, ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz predpisa, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 v letih 2009 2013 (v nadaljnjem besedilu: predpis za ukrepe osi 2 v letih 2009 2013), obveznosti za ukrep kmetijsko okoljskih plačil, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 v letih 2007 2013, in pozitivno rešene pritožbe za vse navedene ukrepe. (3) Za ukrepe SKOP-a iz 6. člena te uredbe in ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz predpisa za ukrepe osi 2 v letih 2009 2013 se namenja do: 41 milijonov eurov za obveznosti, prevzete v letu 2009, 42.063.039 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2010. (4) V tekočem letu se, v primeru pozitivno rešenih pritožb za obveznosti iz prve do četrte alinee drugega odstavka tega člena, višina sredstev iz tretjega odstavka tega člena zniža za znesek pozitivno rešenih pritožb za te ukrepe. (5) Če v tekočem letu vsota zahtevkov za ukrepe iz drugega odstavka tega člena in pozitivno rešene pritožbe za te ukrepe preseže višino sredstev iz tretjega odstavka tega člena, se ciljna vrednost plačila v okviru posameznega ukrepa SKOP-a za tekoče leto sorazmerno zniža. (6) Plačila za izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka tega člena se za posamezno leto izplačajo najkasneje v obdobju tekočega leta in dveh naslednjih let (obdobje n + 2). (7) Sredstva, določena v drugem odstavku tega člena, ne smejo biti presežena, pri čemer je treba upoštevati tudi prevzete obveznosti iz druge do pete alinee drugega odstavka tega člena. (8) Sredstva iz tretjega odstavka tega člena se za ukrepe SKOP-a iz 6. člena te uredbe dodelijo v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2009 2013, na podlagi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013, ki ga je potrdila Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) z odločbo št. CCI 2007 SI 06 RPO 001 z dne 10. 9. 2007, zadnjič spremenjenega s potrditvijo Komisije št. D(2008)31419 z dne 27. 10. 2008, ki je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ter izpostavah kmetijske svetovalne službe. II. UKREPI SKOP-a 4. člen (namen ukrepov) Namen ukrepov SKOP-a je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov ter omogoča zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij. 5. člen (obveznosti) (1) Upravičenci, ki so se v letih 2005 oziroma 2006 vključili v petletno izvajanje ukrepov SKOP-a, lahko do izteka petletne obveznosti v tekočem letu pridobijo plačila za te ukrepe na način, kot ga določata predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in ta uredba, ter pod pogoji, ki so določeni v PRP-ju 2004 2006 v poglavju 9.3.2 Kmetijsko okoljski ukrepi. (2) Petletna obveznost se za upravičence, ki so se v izvajanje ukrepov SKOP-a vključili v letu 2005, zaključi v letu 2009 in za upravičence, ki so se v izvajanje ukrepov SKOP-a vključili v letu 2006, v letu 2010. (3) Upravičenci morajo v letih 2009 2010, do izteka petletnih obveznosti, nadaljevati z izvajanjem istih ukrepov SKOP-a

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1079 na istih lokacijah in v enakem obsegu površin, kot znaša v posamezen ukrep SKOP-a vključena površina v letu 2006, razen v primerih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 7. člena te uredbe. (4) V letih 2009 2010 upravičenci iz prvega odstavka tega člena ne morejo prevzemati novih petletnih obveznosti za izvajanje ukrepov SKOP-a. (5) Upravičenci iz prvega odstavka tega člena se ne morejo istočasno vključiti v ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz predpisa za ukrepe osi 2 v letih 2009 2013. 6. člen (ukrepi SKOP-a in plačila) (1) V letih 2009 2010 ciljne vrednosti plačil za izvajanje naslednjih ukrepov SKOP-a znašajo do: 1. zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje: I. zmanjševanje erozije v sadjarstvu in vinogradništvu: 139,2 eura/hektar (v nadaljnjem besedilu: eura/ha) letno; II. ohranjanje kolobarja: 88,2 eura/hektar letno; III. ozelenitev njivskih površin: 126,6 eura/ha letno; IV. integrirano poljedelstvo: 151,8 eura/ha letno; V. integrirano sadjarstvo: 265,2 eura/ha letno; VI. integrirano vinogradništvo: 265,2 eura/ha letno; VII. integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 241,2 eura/ha letno; VIII. ekološko kmetovanje: njive-poljščine: 277,8 eura/ha letno, vrtnine na prostem: 328,8 eura/ha letno, vrtnine v zavarovanih prostorih: 354,0 eurov/ha letno, oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 120 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 480,0 eurov/ha letno, travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50 200 dreves/ha: 177,0 eurov/ha letno, vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 480,0 eurov/ha letno, travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 139,2 eura/ha letno; 2. ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine: IX. planinska paša: brez pastirja: 36,6 eura/ha letno, s pastirjem: 36,6 eura/ha letno in 12,6 eura/ha letno kot dodatek za pastirja; X. košnja strmih travnikov: nagib 35 50 odstotkov: 100,8 eura/ha letno, nagib nad 50 odstotkov: 151,8 eura/ha letno; XI. košnja grbinastih travnikov: 151,8 eura/ha letno; XII. travniški sadovnjaki: 114,0 eurov/ha letno; XIII. reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali: govedo: 72,0 eurov/žival letno, konji: 72,0 eurov/žival letno, prašiči: 28,8 eura/žival letno, ovce: 10,8 eura/žival letno, koze: 10,8 eura/žival letno, perutnina: 100,8 eura/100 odraslih živali letno; XIV. pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin: 75,6 eura/ha letno; XV. sonaravna reja domačih živali: 50,4 eura/ha letno; XVI. ohranjanje ekstenzivnega travinja: 50,4 eura/ha letno; 3. varovanje zavarovanih območij: XVII. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih: podpora znaša dodatnih 20 odstotkov letno na območjih narodnih parkov, 15 odstotkov letno na območjih regijskih parkov in 10 odstotkov letno na ostalih zavarovanih območjih in se obračuna na skupno vrednost plačil za ukrepe II. do XVI. in XVIII.; XVIII. reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: 18,6 eura/ha letno; XIX. ohranjanje posebnih traviščnih habitatov: 88,2 eura/ha letno; XX. pokritost tal na vodovarstvenem območju: njive: 202,2 eura/ha letno, trajni nasadi: 151,8 eura/ha letno, travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 126,6 eura/ha letno; XXI. zatravljanje in zelena praha: 151,8 eura/ha letno. (2) Upravičenci lahko pridobijo tudi sredstva za delno kritje stroškov kontrole, določena v PRP-ju 2004 2006, če izpolnjujejo pogoje za ukrepe integrirane pridelave ali ekološkega kmetovanja iz PRP-ja 2004 2006. Ciljne vrednosti plačil za te namene v letih 2009 2010 znašajo do: 37,8 eura/kmg letno za ukrepe IV., V., VI. in VII. iz prejšnjega odstavka, 66 eurov/kmg letno za ukrep VIII. iz prejšnjega odstavka. (3) Zahtevkov za plačila iz prejšnjega odstavka upravičenci ne vlagajo posebej, ampak se jim plačila za delno kritje stroškov kontrole izplačajo skupaj z odobrenim zahtevkom za ukrepe IV., V., VI., VII. in VIII. iz prvega odstavka tega člena. 7. člen (pogoji) (1) Plačila za ukrep I. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za celotno površino grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) ali pa za del GERK-a z nagibom nad 20 odstotkov. Plačila je možno uveljavljati na podlagi dejanskega nagiba zemljišča. (2) Za površine, ki so jih upravičenci v preteklem letu vključili v ukrep III. iz prvega odstavka prejšnjega člena, lahko v tekočem letu uveljavljajo plačila za ukrep II. iz prvega odstavka prejšnjega člena. Če upravičenci na teh površinah v tekočem letu ne uveljavljajo plačil za ukrep II. oziroma III. iz prvega odstavka prejšnjega člena, morajo na teh površinah izvajati najmanj enostaven kolobar, ki vključuje vsaj tri poljščine. (3) Za površine, ki so jih upravičenci v preteklem letu vključili v ukrep IV. iz prvega odstavka prejšnjega člena, lahko v tekočem letu uveljavljajo plačila za ukrep VII. iz prvega odstavka prejšnjega člena in obratno. (4) Za površine, na katerih so upravičenci v preteklem letu pridelovali jagode in so jih vključili v ukrep V. iz prvega odstavka prejšnjega člena, lahko v tekočem letu uveljavljajo plačila za ukrep IV. ali VII. iz prvega odstavka prejšnjega člena in obratno. (5) Upravičenci do plačil za izvajanje ukrepov IV., V., VI. in VII. iz prvega odstavka prejšnjega člena ne morejo zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave v okviru tekočega leta, lahko pa jo zamenjajo med posameznimi leti. Zamenjavo je možno opraviti do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. (6) Če se upravičenci do plačil za izvajanje ukrepov IV., V., VI. in VII. iz prvega odstavka prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave, morajo za pridobitev plačil za te ukrepe pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjujejo pogojev za te ukrepe iz PRP-ja 2004 2006. (7) Če se upravičenci do plačil za izvajanje ukrepa VIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave, morajo za pridobitev plačil za ta ukrep pridobiti certifikate o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil ali potrdila o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil v obdobju preusmerjanja od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjujejo pogojev za ta ukrep iz PRP-ja 2004 2006. (8) Pri ukrepu IX. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo plačilo za planinsko pašo brez dodatka za pastirja ali pa plačilo za planinsko pašo z dodatkom

Stran 1080 / Št. 11 / 13. 2. 2009 za pastirja, pri čemer je ta dodatek možno uveljavljati samo za enega pastirja na planini. Upravičenci morajo fotokopijo pogodbe s pastirjem posredovati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. (9) KMG planina lahko uveljavlja plačila za ukrepa IX. in XVII. iz prvega odstavka prejšnjega člena. Če KMG planina izpolnjuje pogoje za ekološko kmetovanje, upravičenci lahko pridobijo tudi plačila iz drugega odstavka prejšnjega člena. (10) Plačila za ukrep X. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za celotno površino GERK-a ali pa za del GERK-a z nagibom 35 50 odstotkov ali nad 50 odstotkov z vrsto dejanske rabe trajni travnik oziroma ekstenziven sadovnjak, kot je to določeno v triindvajsetem odstavku tega člena. Plačila je možno uveljavljati na podlagi dejanskega nagiba zemljišča, ki se kosi. Meritev nagiba mora biti opravljena v skladu s predpisom, ki ureja postopek in način merjenja nagiba strmih travnikov. Dokumentacijo o meritvi nagiba morajo upravičenci hraniti na KMG-ju, skladno z določili PRP-ja 2004 2006 o hrambi dokumentacije za ukrepe SKOP-a. (11) Plačila za ukrep XI. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na območjih, ki so določena v prilogi 15 PRP-ja 2004 2006. (12) Plačila za ukrep XIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za najmanj 1 GVŽ za avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali, navedene v prilogi 16 PRP-ja 2004 2006. Število živali posamezne vrste avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali mora biti v reji pet let od vstopa v ukrep, pri čemer se te živali lahko nadomestijo z živalmi druge avtohtone ali tradicionalne pasme te vrste. Glede na število živali posamezne vrste avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, ki ga je KMG vključil v ukrep XIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena v preteklem letu, se število v ta ukrep vključenih živali te vrste v tekočem letu lahko zmanjša za največ 10 odstotkov, vendar po zmanjšanju stalež avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali ne sme biti manjši od 1 GVŽ-ja. Če ena žival posamezne vrste predstavlja več kot 10 odstotkov vseh živali te vrste, vključenih v ukrep XIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena, se vključeno število živali te vrste v tekočem letu, glede na preteklo leto, lahko zmanjša za eno žival. Za število živali posamezne vrste, ki je v tekočem letu vključeno v ukrep XIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena, se šteje število živali te vrste, ki je na KMG-ju za tekoče leto ugotovljeno z administrativno kontrolo števila živali te vrste oziroma s kontrolo števila živali te vrste na kraju samem. (13) Ukrep XIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko kombinira z ukrepom XVII. iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri čemer mora biti vsaj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na KMG-ju na zavarovanih območjih iz priloge 18 PRP-ja 2004 2006. (14) Za izračun plačil za ukrep XIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena se za preračun števila živali v GVŽ-je upoštevajo naslednji koeficienti: govedo: 1,0, ovce: 0,15, koze: 0,15, konji: 1,0, prašiči: 0,4, perutnina: 0,014. (15) Koeficienti iz prejšnjega odstavka se upoštevajo tako, da se pri dejanskem izračunu števila GVŽ-jev za posamezno vrsto živali upoštevajo podatki za posamezne živalske vrste, navedeni na obrazcu staleža rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. (16) Plačila za ukrep XIV. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin, navedene v prilogi 17 PRP-ja 2004 2006. Na isti površini GERK-a lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo samo za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek. Uradni list Republike Slovenije (17) Plačila za ukrep XVII. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na zavarovanih območjih, ki so določena v prilogi 18 PRP-ja 2004 2006 in izvajajo enega od ukrepov II. do XVI. in XVIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena. (18) Plačila za ukrep XVIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za trajno travinje, če so njihovi GERK-i v katastrskih občinah, navedenih v prilogi 19 PRP-ja 2004 2006. (19) Plačila za ukrep XIX. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na ekološko pomembnih območjih, ki so določena v prilogi 20 PRP-ja 2004 2006. (20) Plačila za ukrepa XX. in XXI. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na najožjih vodovarstvenih območjih, ki so določena v prilogi 21 PRP-ja 2004 2006. (21) Plačila za ukrep XXI. iz prvega odstavka prejšnjega člena upravičenci lahko uveljavljajo samo za tiste površine, ki so bile v letu 2003 njivske površine. (22) Za travniški sadovnjak upravičenci plačilo lahko uveljavljajo, če je v travniškem sadovnjaku prisotna vsaj ena od naslednjih sadnih vrst: jablana, hruška, češnja, višnja, breskev, nektarina, sliva, češplja, ringlo, kaki, kutina, marelica, citrusi, oreh, mandelj, leska, kostanj, bezeg, smokva, oljka, nešplja, skorš, žižula, murva. V travniškem sadovnjaku so lahko prisotna tudi posamična drevesa in grmičevje drugih vrst, mejice ter drevesa in grmovje, ki predstavljajo obvodno vegetacijo. Visokodebelna sadna drevesa oziroma druge plodonosne sadne vrste morajo biti zasajene na ustreznih podlagah. Seznam podlag je objavljen na spletnih straneh ministrstva. (23) Upravičenci, ki so v letih 2005 oziroma 2006 uveljavljali ukrepe SKOP-a za travinje na zemljiščih z vrsto dejanske rabe»1222 ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak«, lahko na teh površinah tudi v letih 2009 2010 uveljavljajo naslednje ukrepe za travinje iz prvega odstavka prejšnjega člena: VIII., X., XV., XVI., XVIII., XIX. in XX. (24) Če pri izvajanju ukrepov SKOP-a iz prejšnjega člena upravičenci ne uporabljajo gnojil, izdelava letnega gnojilnega načrta ter izvajanje kontrole rodovitnosti tal in gnojenja nista potrebna. (25) Najmanjša površina kmetijskega zemljišča znotraj GERK-a, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en ukrep SKOP-a iz prvega odstavka prejšnjega člena, je določena v PRP-ju 2004 2006 v poglavju 9.3.2.1 Zahteve, ki se nanašajo na vse ali posamezne kmetijsko okoljske ukrepe (B. Druge informacije, Velikost kmetijskih zemljišč). (26) Do izteka petletne obveznosti se vključene površine v posamezne ukrepe SKOP-a v letu 2006 ne morejo povečati. (27) Ne glede na določbe tretjega odstavka 5. člena te uredbe se do izteka petletne obveznosti vključene površine v posamezne ukrepe SKOP-a v letu 2006 lahko v tekočem letu zmanjšajo za največ 10 odstotkov glede na vključeno površino iz preteklega leta oziroma kot to določa PRP 2004 2006 v poglavju 9.3.2.1 Zahteve, ki se nanašajo na vse ali posamezne kmetijsko okoljske ukrepe (B. Druge informacije, Trajanje obveznosti). (28) Sprememba lokacije površine zemljišča, ki je vključena v ukrep SKOP-a v tekočem letu, glede na lokacijo površine zemljišča, ki je bila vključena v ukrep SKOP-a v preteklem letu, pomeni zmanjšanje površine zemljišča, ki je bila vključena v ukrep SKOP-a v preteklem letu, in hkratno povečanje površine zemljišča, ki je vključena v ukrep SKOP-a v tekočem letu, razen v primerih, določenih v PRP-ju 2004 2006. Zamik lokacije zemljišča v uradnih evidencah iz 11. člena te uredbe in drugih uradnih evidencah se ne upošteva kot sprememba lokacije površine zemljišča. (29) Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v ukrep SKOP-a iz prvega odstavka prejšnjega člena, je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1081 (30) Upravičenci do plačil za ukrepe SKOP-a iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo imeti do izteka petletne obveznosti iz drugega odstavka 5. člena te uredbe opravljen najmanj 15-urni izobraževalni program ter poleg tega sodelovati vsaj na enem demonstracijskem prikazu oziroma prireditvi. Skupni obseg zahtevanega izobraževalnega programa je določen v prilogi 1, ki je kot priloga sestavni del te uredbe. Kot izpolnitev obveznosti za tekoče leto se upošteva, če je v času od 26. februarja 2004 do 31. avgusta tekočega leta izobraževanje opravil upravičenec do plačil za ukrepe SKOP-a, katerikoli član kmetije oziroma oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo na zadevnem KMG-ju (v nadaljnjem besedilu: udeleženec izobraževanja). Prisotnost na istem izobraževalnem programu se za posamezen KMG prizna le enkrat. (31) V primeru KMG-ja planina se kot opravljena obveznost upošteva tudi izobraževanje, ki je bilo opravljeno za osnovni KMG, pri čemer se mora udeleženec izobraževanja ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo tako na osnovnem KMG-ju kot tudi na KMG-ju planina. (32) Postopek in način merjenja nagiba strmih travnikov iz desetega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za kmetijstvo. 8. člen (dokazila) (1) Za namene izvajanja te uredbe je za v nadaljevanju navedene ukrepe SKOP-a potrebno posebna dokazila oziroma izpolnjevanje pogojev za posamezen ukrep SKOP-a vpisati v ustrezno evidenco, in sicer za: ukrep IV. iz prvega odstavka 6. člena te uredbe organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave poljščin, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo poljščine v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo poljščin za tekoče leto; ukrep V. iz prvega odstavka 6. člena te uredbe organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave sadja, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo sadje v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo sadja za tekoče leto; ukrep VI. iz prvega odstavka 6. člena te uredbe organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave grozdja in vina, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo grozdje in vino v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo grozdja za tekoče leto; ukrep VII. iz prvega odstavka 6. člena te uredbe organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave zelenjave, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo zelenjavo v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo zelenjave, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo zelenjave za tekoče leto; ukrep VIII. iz prvega odstavka 6. člena te uredbe organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov in živil morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu kmetujejo v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih ali potrdilih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto. (2) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, le-tej posreduje ministrstvo najkasneje do 31. oktobra tekočega leta. (3) Izvajalci izobraževalnih programov morajo za udeležence izobraževanja, ki v obdobju od 26. februarja 2004 do 31. avgusta tekočega leta v skladu s prilogo 1 te uredbe opravijo izobraževalne tečaje za potrebe ukrepov SKOP-a, najkasneje do 30. septembra tekočega leta v evidenco izobraževanj vpisati podatke o izpolnjevanju pogojev in izdanih potrdilih. (4) Agencija za udeležence izobraževanja iz tridesetega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanj 1. oktobra tekočega leta povzame naslednje podatke o opravljenem izobraževanju za zadevni KMG: številko KMG-MID, skupno število opravljenih ur izobraževanja ter podatek o udeležbi na demonstracijskem prikazu oziroma prireditvi. 9. člen (izvajanje in kombinacije ukrepov SKOP-a) (1) Na istih površinah upravičenci lahko izvajajo več ukrepov SKOP-a iz prvega odstavka 6. člena te uredbe, na način in pod pogoji, kot jih za posamezen ukrep določata PRP 2004 2006 in ta uredba. (2) Najvišji zneski plačil na hektar (v nadaljnjem besedilu: ha) zemljišč upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo ukrepov SKOP-a, v letih 2009 2010 znašajo: njivske površine: 600 eurov/ha letno, trajni nasadi: 900 eurov/ha letno, travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 450 eurov/ha letno. 10. člen (zamenjave ukrepov SKOP-a) (1) Do izteka petletnih obveznosti iz 5. člena te uredbe zamenjave ukrepov SKOP-a niso možne. (2) Med trajanjem petletne obveznosti se pri ukrepu XIII. iz prvega odstavka 6. člena te uredbe pasme znotraj posamezne vrste domačih živali iz dvanajstega odstavka 7. člena te uredbe in pri ukrepu XIV. iz 6. člena te uredbe vrste in sorte kmetijskih rastlin iz šestnajstega odstavka 7. člena te uredbe lahko zamenjajo. 11. člen (uradne evidence) (1) Za namene izvajanja te uredbe se v digitalni grafični obliki skladno s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, uporabljajo: uradne evidence območij grbinastih travnikov (GRB_06), zavarovanih območij (KZO-10_06, KZO-15_06, KZO-20_06), ekološko pomembnih območij (HAB_06) in najožjih vodovarstvenih območij (VVO-1-PRP_06), ki jih ministrstvu posreduje ministrstvo, pristojno za okolje, in uradna evidenca osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (ZVE_06), ki jo ministrstvu posreduje Zavod za gozdove Slovenije. (2) Natančnejši vpogled v seznam območij iz prejšnjega odstavka je dostopen na spletnih straneh ministrstva. III. MONITORING 12. člen (monitoring) (1) Izvajanje monitoringa o stanju okolja, habitatih in biotski raznovrstnosti zagotavlja ministrstvo, pristojno za okolje, podatke o monitoringu rjavega medveda pa Zavod za gozdove Slovenije. Sistem monitoringa mora biti prilagojen potrebam izvajanja te uredbe in PRP-ja 2004 2006.

Stran 1082 / Št. 11 / 13. 2. 2009 (2) Agencija stalno spremlja izvajanje posameznih ukrepov PRP-ja 2004 2006 in mesečno poročilo posreduje ministrstvu najkasneje do zadnjega delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec. (3) Mesečno poročilo iz prejšnjega odstavka obsega predvsem: podatke za kazalnike učinka za posamezne ukrepe PRP-ja 2004 2006, podatke za kazalnike rezultata za posamezne ukrepe PRP-ja 2004 2006, število prispelih zahtevkov za posamezne ukrepe PRPja 2004 2006, število in znesek odobrenih zahtevkov za posamezne ukrepe PRP-ja 2004 2006, vključno s podatki o živalih in površinah, na katere se zahtevki nanašajo, število in znesek izplačanih zahtevkov za posamezne ukrepe PRP-ja 2004 2006, vključno s podatki o živalih in površinah, na katere se zahtevki nanašajo, rezultate administrativnih kontrol: število vlog, obseg in vrsto ugotovljenih nepravilnosti ter delež znižanj in izključitev za posamezne ukrepe PRP-ja 2004 2006, ki so posledica teh kontrol, rezultate kontrol na kraju samem: število vlog, obseg in vrsto ugotovljenih nepravilnosti ter delež znižanj in izključitev za posamezne ukrepe PRP-ja 2004 2006, ki so posledica teh kontrol. (4) Podatke za poročilo o izvajanju ukrepov PRP-ja 2004 2006 za preteklo leto agencija posreduje ministrstvu najkasneje do 15. maja tekočega leta. (5) Strukturo zahtevanih podatkov za poročilo iz prejšnjega odstavka ministrstvo posreduje agenciji najkasneje do 15. marca tekočega leta. IV. SKUPNE DOLOČBE 13. člen (dobra kmetijska praksa) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe SKOP-a iz prvega odstavka 6. člena te uredbe, morajo kmetovati v skladu z načeli dobre kmetijske prakse, določenimi v PRP-ju 2004 2006 v poglavju 9.2.1 Dobra kmetijska praksa. 14. člen (vlaganje zahtevkov) (1) Postopek in roki za uveljavljanje zahtevkov za dodelitev plačil za ukrepe SKOP-a iz prvega odstavka 6. člena te uredbe so določeni s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. (2) Upravičenci, ki v času trajanja petletne obveznosti za tekoče leto za določene ukrepe SKOP-a iz 6. člena te uredbe ne uveljavljajo plačil, morajo izpolnjevati vse zahteve za izvajanje ukrepov SKOP-a in na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. (3) Agencija upravičence iz prejšnjega odstavka, ki ne vložijo obveznih sestavin zbirne vloge, sankcionira v skladu s to uredbo in Katalogom kršitev in sankcij, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe. 15. člen (odločanje o zahtevkih) O zahtevkih za dodelitev plačil se odloča v skladu s PRPjem 2004 2006, s to uredbo in s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. 16. člen (sistem sankcij) (1) Sistem sankcij je opredeljen z Integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom iz predpisa, ki ureja izvedbo Uradni list Republike Slovenije ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in se uporablja za vse nepravilnosti, ki se nanašajo na izplačila na podlagi površin in živali. (2) Vlagatelja zahtevka za plačila za ukrepe SKOP-a iz prvega in drugega odstavka 6. člena te uredbe, ki zaradi velike malomarnosti oziroma namerno vloži napačne podatke oziroma navedbe, agencija sankcionira v skladu z 72. členom Uredbe 817/2004/ES. (3) Vse ostale ugotovljene nepravilnosti (kršenje načel dobre kmetijske prakse in neizpolnjevanje drugih splošnih in specifičnih pogojev za ukrepe SKOP-a) v postopku izvajanja kontrol pred izplačili in po njih agencija sankcionira v skladu s to uredbo in prilogo 2 te uredbe. (4) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje pogoja za ukrep SKOP-a iz te uredbe oziroma PRP-ja 2004 2006, se zahtevek za ta ukrep SKOP-a za tekoče leto v neutemeljenem delu zavrne, razen v primerih, navedenih v prilogi 2 te uredbe. 17. člen (znižanja in izključitve) (1) Znižanja in izključitve v primeru čezmernih prijav površin in živali za ukrepe SKOP-a se obravnavajo v skladu s 70. členom Uredbe 817/2004/ES. (2) Znižanja in izključitve iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na živali in niso zajete v drugem odstavku 70. člena Uredbe 817/2004/ES, se obravnavajo na način, ki je predviden za govedo v 57. in 59. členu Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 141 z dne 30. 4. 2004, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1266/2008 z dne 16. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 796/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 338 z dne 17. 12. 2008, str. 34), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 796/2004/ES). (3) V primeru naravne okoliščine, izločitve oziroma nadomestitve živali, ki vpliva na pogoje upravičenosti do plačil za ukrepe SKOP-a, se v primeru naravne okoliščine uporabljajo določbe 61. člena Uredbe 796/2004/ES, v primeru izločitve oziroma nadomestitve drobnice se uporablja četrti odstavek, za govedo in ostale vrste domačih živali pa se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek 58. člena Uredbe 796/2004/ES. 18. člen (poročilo o zahtevkih in pritožbah) (1) Poročilo o obsegu zahtevanih površin (število ha), zahtevanem številu živali in oceni potrebnih sredstev za plačila za posamezne ukrepe SKOP-a iz prvega in drugega odstavka 6. člena te uredbe za tekoče leto agencija posreduje ministrstvu najkasneje do 31. avgusta tekočega leta. (2) Poročilo o obsegu odobrenih površin (število ha), odobrenem številu živali in dejanskih potrebnih sredstvih za plačila za posamezne ukrepe SKOP-a iz prvega in drugega odstavka 6. člena te uredbe za tekoče leto agencija posreduje ministrstvu najkasneje do 1. decembra tekočega leta. (3) Poročilo o številu pozitivno rešenih pritožb za posamezne ukrepe SKOP-a in o potrebnih sredstvih za plačila teh pritožb agencija posreduje ministrstvu dvakrat letno, vendar najkasneje do 1. decembra tekočega leta. 19. člen (pridobitev podatkov iz uradnih evidenc) Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1083 samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca. 20. člen (spremembe uradnih evidenc) Upravičenci iz 2. člena te uredbe so odvezani vseh prevzetih obveznosti za ukrepe SKOP-a brez vračila že prejetih sredstev, če zaradi sprememb uradnih evidenc iz prvega odstavka 11. člena te uredbe niso več upravičeni do plačil za navedene ukrepe. V. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI 21. člen (prehodna določba) Postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po do sedaj veljavnih predpisih. 22. člen (prenehanje uporabe) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 2006 v letih 2007 2010 (Uradni list RS, št. 19/07, 124/07, 21/08 in 45/08 ZKme-1). 23. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00715-3/2009/4 Ljubljana, dne 5. februarja 2009 EVA 2008-2311-0177 Vlada Republike Slovenije mag. Mitja Gaspari l.r. Minister Priloga 1: Skupni obseg zahtevanega izobraževalnega programa Leto vstopa v ukrep SKOP-a Leto izteka petletne obveznosti 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2005 2009 7 ur 2006 2010 3 ure 7 ur Upravičenec mora do izteka petletne obveznosti sodelovati tudi vsaj na enem demonstracijskem prikazu oziroma prireditvi. 11 ur 15 ur 11 ur 15 ur Priloga 2: Katalog kršitev in sankcij Kršitve in sankcije pri ukrepih SKOP-a so: (1) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje splošnega pogoja, določenega v PRP-ju 2004 2006, ki se nanaša na: vodenje evidence o delovnih opravilih pri posameznem ukrepu SKOP-a, se plačilo za ta ukrep SKOP-a za tekoče leto zniža za 20 odstotkov; opravljen minimalni skupni obseg števila ur izobraževanja oziroma sodelovanja pri demonstracijskem prikazu ali prireditvi, se plačila za vse ukrepe SKOP-a za tekoče leto znižajo za 20 odstotkov. (2) Če KMG za tekoče leto hkrati ne izpolnjuje obeh splošnih pogojev iz prejšnjega odstavka, se plačila za vse ukrepe SKOP-a za tekoče leto znižajo za 20 odstotkov. (3) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje posamezne zahteve dobre kmetijske prakse, kot je določena v PRP-ju 2004 2006 v poglavju 9.2.1 Dobra kmetijska praksa oziroma v Preglednici 41: Kriteriji za kontrolo ukrepov PRP, se plačila za vse ukrepe SKOP-a za tekoče leto znižajo za 20 odstotkov. Izpolnjevanje zahtev dobre kmetijske prakse se preverja pri kontroli na kraju samem in v drugih uradnih postopkih. Kriteriji za kontrolo izvajanja dobre kmetijske prakse pri kontroli na kraju samem so: a) gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči: po vizualni preveritvi na KMG-ju niso prisotna neobdelana kmetijska zemljišča, vsa kmetijska zemljišča so redno oskrbovana na krajevno običajen način; b) ravnanje z organskimi odpadki: po vizualni preveritvi se na KMG-ju ne uporablja odpadno blato, odpadno blato se uporablja na podlagi zahtev iz odločbe (izdanega dovoljenja), po vizualni preveritvi ima KMG urejene skladiščne kapacitete za organske odpadke: gnoj, gnojnica, gnojevka, komposti, po vizualni preveritvi je velikost kapacitet glede na dejansko število živali in obtežbo na hektar zadostna; c) rodovitnost tal, ohranjanje strukture, erozija zemlje: po vizualni preveritvi ni prišlo do erozije tal zaradi izvajanja neustreznih tehnoloških postopkov ali previsoke obtežbe na hektar travinja; d) aplikacija gnojil čas: gnojilni načrt vsebuje omejitve glede uporabe gnojil, gnojila se uporabljajo le v obdobju leta, ko je to dovoljeno, gnojnica ali gnojevka se na kmetijskih zemljiščih brez zelenega pokrova ne uporabljata od 15. novembra do 15. februarja, gnojnica ali gnojevka se ne uporabljata na tleh, zasičenih z vodo ali pokritih z 10 ali več centimetri debelo snežno odejo; e) količina uporabljenih hranil: gnojenje se izvaja na podlagi gnojilnega načrta, gnojilni načrt je izdelan na podlagi analize tal iz zadnjih petih let in je veljaven za leto vlaganja zahtevkov, uporaba gnojil na vodovarstvenih območjih ne presega mejnih količin; f) vodovarstvena območja: po administrativni preveritvi s strani pooblaščene osebe, pravila, ki veljajo za vodovarstveni režim, na KMG-ju niso kršena, po vizualni preveritvi s strani pooblaščene osebe so velikost varovalnih pasov, gnojilni načrt in gospodarjenje z varovalnimi pasovi na KMG-ju ustrezni; g) uporaba fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu: naprava za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (škropilnica) je pregledana in opremljena z ustrezno nalepko, razen ročne škropilnice, ki je ni potrebno testirati, certifikat škropilnice je skladen s tehničnimi parametri za nove škropilnice, uporabnik fitofarmacevtskih sredstev je pridobil certifikat iz fitomedicine, na KMG-ju se uporabljajo in hranijo samo registrirana fitofarmacevtska sredstva,

Stran 1084 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije na KMG-ju je prostor za skladiščenje fitofarmacevtskih sredstev ustrezen, odpadna embalaža in odvečne količine fitofarmacevtskih sredstev so ustrezno zbrane in shranjene oziroma uničene v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki; h) ohranjanje organske snovi: na KMG-ju na prostem ni prisotno zažiganje organskih materialov (slama, suha trava, grmičevje ipd.), v času razglasitve splošne požarne nevarnosti zažiganje na prostem ni prisotno; i) dobrobit živali: bivalne razmere omogočajo dobro počutje rejnih živali, živali imajo dostop do krme in vode, živali so redno oskrbovane, živali so v dobri kondiciji glede na način reje na KMG-ju, kjer je to nujno in mogoče, so živali, ki niso v hlevu (pašne živali), zaščitene pred neugodnimi vremenskimi razmerami in drugimi nevarnostmi za njihovo zdravje, svoboda gibanja ni omejena na tak način, da bi povzročala nepotrebno trpljenje in poškodbe živali, v primeru, ko so živali stalno privezane ali zaprte, je zagotovljen prostor, ki ustreza njihovim fiziološkim in etološkim zahtevam, na KMG-ju ali med transportom (z ali na pašo) živali niso podvržene trpljenju in poškodbam. (4) Če je v času trajanja obveznosti kršitev zahtev dobre kmetijske prakse ugotovljena v drugih uradnih postopkih, se plačila za vse ukrepe SKOP-a znižajo za 20 odstotkov ob smiselnem upoštevanju zgoraj navedenih kriterijev, pri čemer se plačila za navedeni odstotek znižajo od plačil za leto, v katerem je kršitev nastala. (5) Če je za tekoče leto izračunana količina uporabljenega organskega dušika na KMG-ju večja od 170 kg/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, vendar manjša ali enaka 185 kg/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, se plačila za vse ukrepe SKOP-a za tekoče leto znižajo za 20 odstotkov. (6) Če je za tekoče leto izračunana obtežba z živino na KMG- ju pri ukrepih SKOP-a, razen pri ukrepu XVI. Ohranjanje ekstenzivnega travinja, večja od 1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, vendar manjša ali enaka 2,1 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, se plačila za te ukrepe SKOP-a za tekoče leto znižajo za 20 odstotkov. (7) Pri ukrepu V. integrirano sadjarstvo se zmanjšanje v ta ukrep vključene površine zaradi obnove sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je sadovnjak obnovljen ter podatki o sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) v tekočem letu, vendar najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta ukrep za tekoče leto, če prejme certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja; obnova izkrčene površine sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta ukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega ukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja ukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih. (8) Pri ukrepu VI. integrirano vinogradništvo se zmanjšanje v ta ukrep vključene površine zaradi obnove vinograda ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: površina ni zasajena z vinsko trto le nekaj mesecev in je vinograd obnovljen ter podatki o vinogradu in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem vinskem letu, vendar najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta ukrep za tekoče leto, če prejme certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina; obnova izkrčene površine vinograda sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega vinskega leta, vendar ne kasneje kot v dveh vinskih letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve vinograda ni upravičen do plačila za ta ukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina. Če po tem končanem obdobju mirovanja upravičenec tega ukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja ukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih. (9) Pri ukrepu VIII. ekološko kmetovanje se zmanjšanje v ta ukrep vključene površine zaradi obnove: 1. sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je sadovnjak obnovljen ter podatki o sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta ukrep za tekoče leto, če prejme certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil; obnova izkrčene površine sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta ukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec ukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja ukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih. 2. vinograda ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: površina ni zasajena z vinsko trto le nekaj mesecev in je vinograd obnovljen ter podatki o vinogradu in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem vinskem letu, vendar najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta ukrep za tekoče leto, če prejme certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil; obnova izkrčene površine vinograda sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega vinskega leta, vendar ne kasneje kot v dveh vinskih letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve vinograda ni upravičen do plačila za ta ukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec ukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja ukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1085 3. travniškega sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je travniški sadovnjak obnovljen ter podatki o travniškem sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta ukrep za tekoče leto, če prejme certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil; obnova izkrčene površine travniškega sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve travniškega sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta ukrep, mora pa prejeti certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec ukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja ukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih. (10) Pri ukrepu XII. travniški sadovnjaki se zmanjšanje v ta ukrep vključene površine zaradi obnove travniškega sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je travniški sadovnjak obnovljen ter podatki o travniškem sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge, pri čemer je nosilec KMG-ja upravičen do plačila za ta ukrep za tekoče leto; obnova izkrčene površine travniškega sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve, pri čemer nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve travniškega sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta ukrep. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec ukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja ukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih. (11) Če se ugotovi kršitev načel dobre kmetijske prakse oziroma izpolnjevanja drugih splošnih ali specifičnih pogojev za ukrepe SKOP-a iz PRP-ja 2004 2006 za tekoče leto, ki se nanaša na celoten ukrep SKOP-a, pri katerem je bila kakršna koli kršitev, ki se nanaša na celoten ukrep SKOP-a, ugotovljena že v preteklem letu, se celoten zahtevek za ta ukrep za tekoče leto zavrne in obveznost prekine, upravičenec pa mora vrniti že izplačana plačila za izvajanje tega ukrepa SKOP-a. (12) Če se število živali posamezne vrste, ki jih je KMG v tekočem letu vključil v ukrep XIII. reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, glede na preteklo leto zmanjša za več kot 10 odstotkov oziroma je število živali, ki so vključene v ta ukrep, manjše od 1 GVŽ-ja, mora upravičenec vrniti znesek, ki ustreza vsoti neupravičenih delov že izplačanih plačil. Če ena žival posamezne vrste predstavlja več kot 10 odstotkov vseh živali te vrste, vključenih v ta ukrep, se število živali lahko zmanjša za eno žival. (13) Če se površine zemljišč, ki jih je KMG v tekočem letu vključil v ukrep SKOP-a, glede na preteklo leto zmanjšajo za več kot 10 odstotkov, mora upravičenec vrniti znesek, ki ustreza vsoti neupravičenih delov že izplačanih plačil. Ne glede na določbo prejšnjega stavka upravičencu ni treba vrniti tistih delov izplačanih plačil za površine, ki so zaradi prehoda na digitalne grafične oblike uradnih evidenc grbinastih travnikov, zavarovanih območij, osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, ekološko pomembnih območij in najožjih vodovarstvenih območij ter drugih uradnih evidenc (v nadaljnjem besedilu: uradne evidence) izpadle iz teh evidenc. (14) Če se zaradi spremembe uradnih evidenc: zmanjšajo vse površine, ki jih je KMG v vključil v ukrep SKOP-a v tekočem letu, upravičenec do nadaljnjih plačil za ta ukrep SKOP-a ni upravičen, izplačanih plačil za izvajanje tega ukrepa SKOP-a pa mu ni potrebno vračati; zmanjša del površin, ki jih je KMG vključil v ukrep SKOP-a v tekočem letu, upravičenec za ta del površin do nadaljnjih plačil za ta ukrep SKOP-a ni upravičen, izplačanih plačil za ta del površin za izvajanje tega ukrepa SKOP-a pa mu ni potrebno vračati. Upravičenec je za preostali del površin, ki so navedene v uradnih evidencah, upravičen do nadaljnjih plačil za ta ukrep SKOP-a. (15) Če upravičenec v posameznem letu za izvajanje ukrepa SKOP-a ne uveljavlja plačil, se to ne upošteva kot kršitev in sankcij ni, razen v primeru kršitev pogojev pri izvajanju tega ukrepa, ugotovljenih z administrativno kontrolo oziroma s kontrolo na kraju samem. Te kršitve agencija sankcionira v skladu z določbami te priloge. (16) Če upravičenec za tekoče leto ne uveljavlja plačila za ukrep SKOP-a in na agencijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena uredbe, ki ureja plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 2006 v letih 2009 2010, ne vloži obveznih sestavin zbirne vloge, se to upošteva kot kršitev. 341. Uredba o ukrepih pri uničevanju eksplozivov in pirotehničnih izdelkov Na podlagi petega odstavka 19. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št 35/08) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o ukrepih pri uničevanju eksplozivov in pirotehničnih izdelkov 1. člen (vsebina) Ta uredba določa varnostne in druge ukrepe, ki se morajo izvajati pri uničevanju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov, strokovno usposobljenost za osebe, ki lahko uničujejo eksplozive ali pirotehnične izdelke, ter prekrške in sankcije zanje. 2. člen (izjeme) Ta uredba se ne uporablja za uničevanje: ostankov eksplozivov ali pirotehničnih snovi pri proizvodnji; ostankov eksplozivov pri miniranju; ostankov pirotehničnih izdelkov ali pirotehničnih snovi pri izvedbi ognjemeta. 3. člen (pomen izrazov) Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen: 1. strokovna usposobljenost oseb je usposobljenost za uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov. Za strokovno usposobljenost se šteje, če posameznik poseduje veljaven certifikat o strokovni usposobljenosti za uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov; 2. izvajalec uničevanja je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost (v nadaljnjem besedilu podjetnik), ki opravlja dejavnost uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov in ima veljavno dovoljenje za promet z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki za dejavnost uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov;

Stran 1086 / Št. 11 / 13. 2. 2009 3. odgovorna oseba za uničevanje je strokovno usposobljena oseba, ki je pri pravni osebi ali podjetniku odgovorna za pripravo ali izvedbo uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: odgovorna oseba); 4. načrt uničevanja je dokument, kjer so določeni varnostni in tehnični pogoji za uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov; 5. rok uporabnosti je časovno obdobje, v katerem proizvajalec zagotavlja varno uporabo eksploziva ali pirotehničnega izdelka. V tem času eksploziv ali pirotehnični izdelek ne spreminja svojih kemičnih in fizikalnih lastnosti; 6. stabilni eksplozivi ali pirotehnični izdelki so tisti, ki so skladni s proizvajalčevimi specifikacijami; 7. nestabilni eksplozivi ali pirotehnični izdelki so tisti, ki niso skladni s proizvajalčevimi specifikacijami; 8. uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov je popoln razkroj eksploziva ali pirotehničnih snovi z izgorevanjem, detonacijo, potapljanjem ali uničevanje po navodilih proizvajalca; 9. uničevanje z detonacijo je popoln razkroj eksploziva s pomočjo inicialnega sredstva in eksploziva; 10. uničevanje z izgorevanjem je sežiganje streliva do kalibra 15 mm oziroma streliva, ki ni polnjeno z eksplozivom, sežiganje eksplozivov vključno z malodimnim smodnikom in pirotehničnih izdelkov; 11. uničevanje s potapljanjem je uničevanje pirotehničnih izdelkov ali črnega smodnika s potopitvijo v vodo; 12. mesto izvedbe uničevanja je kraj, kjer izvajalec uničevanja izvaja uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov; 13. mesto aktiviranja predmetov je mesto, kjer se aktivirajo uničevani eksplozivi ali pirotehnični izdelki; 14. mesto uničenja je mesto, kamor se postavijo predmeti, namenjeni uničevanju; 15. hodogram dela je načrt in označitev gibanja oseb pri posameznih opravilih priprave uničevanja, mesta zadrževanja ob aktiviranju uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov ter smeri umika; 16. ocena stanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov je ocena stanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov, ki jo poda odgovorna oseba pred uničevanjem. Ocena zajema pregled predmetov uničevanja in morebitne posebnosti stanja predmetov, kot so poškodbe embalaže ali predmetov uničenja ali spremenjeno stanje teh predmetov; 17. označitev in fizična zapora mesta uničevanja je označitev z ograjami ali opozorilnimi trakovi in tablami; 18. varnostna razdalja je oddaljenost od mesta uničenja, kjer eksplozija predmetov uničevanja nima vpliva na življenje in zdravje ljudi ter premoženje (udarni val, razlet sproščenih nevarnih delcev); 19. vrvično aktiviranje je aktiviranje s pomočjo počasi goreče vrvice ali drugimi sredstvi vrvičnega aktiviranja; 20. električno aktiviranje je aktiviranje z električnim vžigalnikom ali drugimi sredstvi električnega aktiviranja; 21. varnostni ukrepi za odgovorno osebo in osebe, ki izvajajo uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov, so ukrepi, ki točno določajo posamezna opravila navedenih oseb in njihovo mesto v času izvedbe uničenja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov; 22. zaklonilnik je fizična ovira, ki odgovorno osebo varuje pred učinki pri aktiviranju uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov; 23. peščena podlaga, na kateri se uničujejo eksplozivi ali pirotehnični izdelki, je podlaga, pri kateri debelina peska ne presega 8 mm in temelji na plasti zemlje, brez vmesne kamnite osnove. 4. člen (izvajalci uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov) (1) Uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov lahko izvajajo le podjetniki ter pravne osebe, ki imajo veljavno dovoljenje za promet z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki za dejavnost uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov. Uradni list Republike Slovenije (2) Strokovno usposobljene osebe lahko to dejavnost opravljajo izključno pri izvajalcih uničevanja iz prejšnjega odstavka. 5. člen (ugotavljanje pogojev za izvajanje dejavnosti uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov) Pred izdajo dovoljenja za promet za dejavnost izvajanja uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ugotovi, ali mesto uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov izpolnjuje pogoje, ki jih določajo predpisi o graditvi objektov, in predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter ustreznost naprav in delovnih sredstev za uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov za uporabo v minerski dejavnosti. 6. člen (predmeti uničevanja) Predmeti uničevanja so stabilni ali nestabilni eksplozivi ali pirotehnični izdelki. 7. člen (načini uničevanja) (1) Eksplozivi ali pirotehnični izdelki se uničujejo z detonacijo, sežiganjem ali potapljanjem ali po navodilih proizvajalca, če niso v nasprotju z določbami te uredbe. (2) Z vsemi ostanki, ki nastanejo po uničevanju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov, je treba ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. 8. člen (načrt uničevanja) (1) Načrt uničevanja mora določati postopke ravnanja in ukrepe, ki zagotavljajo varen potek dela z namenom preprečitve ogrožanja življenja in zdravja ljudi ter premoženja in zagotavljajo popolno uničenje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov. (2) Izvajalec uničevanja mora načrt uničevanja pripraviti za vsako uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov. Načrt uničevanja vsebuje: 1. podatke o izvajalcu uničevanja; 2. podatke o odgovorni osebi (osebni podatki); 3. podatke o strokovno usposobljenih osebah, ki sodelujejo pri uničevanju (osebni podatki); 4. podatki o ostalih sodelujočih pri izvedbi uničevanja (reševalno vozilo, gasilci); 5. podatke o veljavni polici zavarovanja odgovornosti; 6. predmet uničevanja; 7. skupno neto maso uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov; 8. mesto izvedbe, datum, čas uničevanja; 9. način izvedbe uničevanja; 10. vrste in količino sredstev aktiviranja uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov; 11. način aktiviranja; 12. oceno stanja uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov; 13. varnostne ukrepe za odgovorno osebo in osebe, ki izvajajo uničevanje, ter druge ukrepe za preprečitev ogrožanja življenja in zdravja drugih oseb ter okolja; 14. hodogram dela posameznih izvajalcev; 15. ukrepe varstva pred požarom; 16. ukrepe za preprečitev vplivov uničevanja na okolico; 17. ukrepe v primeru neaktiviranja; 18. ukrepe po izvedbi uničevanja; 19. ukrepe v primeru izrednega dogodka; 20. načrt mesta izvedbe uničevanja v merilu z navedbo in prikazom mesta izvedbe uničevanja ter vseh sodelujočih v postopku uničevanja; 21. žig izvajalca uničevanja in podpis odgovorne osebe izvedbe uničenja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1087 (3) Načrt uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov se izdela na obrazcu, ki je sestavni del te uredbe in je objavljen skupaj z njo (Priloga 1). (4) Izvajalec uničevanja mora 30 dni pred dnevom izvedbe uničevanja o tem obvestiti krajevno pristojno policijsko postajo in Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve ter mu predložiti načrt uničevanja. 9. člen (poročilo o uničevanju) Odgovorna oseba mora po končanem uničevanju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov izdelati poročilo o uničevanju. Poročilo vsebuje opis poteka uničevanja v skladu z načrtom uničevanja ter morebitne posebnosti, ki so se pojavile pred, med in po izvedbi uničevanja. Izvajalec mora načrt uničevanja in poročilo o izvedenem uničevanju hraniti deset let. VARNOSTNI UKREPI ZA UNIČEVANJE 10. člen (priprava predmetov in ocena stanja predmetov uničevanja) (1) Odgovorna oseba mora predmete uničevanja pred uničevanjem pregledati in pripraviti. Ločiti mora stabilne od nestabilnih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov. (2) Pred uničevanjem mora odgovorna oseba izdelati oceno stanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov. 11. člen (ureditev mesta izvedbe uničevanja in zavarovanje) (1) Izvajalec uničevanja mora dve uri pred pričetkom izvedbe uničevanja poskrbeti za zavarovanje mesta izvedbe uničevanja. (2) Mesto izvedbe uničevanja mora biti zavarovano z ograjo ali opozorilnimi trakovi in z znaki v skladu s Pravilnikom o varnostnih znakih (Uradni list RS, št. 89/99 in 39/05) ter tablami v rumeni barvi z opozorilnim napisom črne barve: POZOR NEVARNOST EKSPLOZIJE PREHOD PREPOVEDAN. Table morajo biti v velikosti 500 mm x 700 mm, napis mora imeti črke velikosti 60 mm. Postavljene morajo biti na medsebojni razdalji do 50 metrov. Table morajo biti postavljene na krajši razdalji, če razdalja 50 metrov ne zagotavlja opozarjanja pred nevarnostjo eksplozije. Table morajo biti vidne z vsakega mesta zavarovanja in med seboj povezane z opozorilnimi trakovi rdeče-bele barve in širine najmanj 70 mm ali ograjo. Če dejavnost uničevanja poteka vedno na istem kraju, mora biti mesto izvedbe uničevanja zavarovano z ograjo višine najmanj dva metra. (3) Zavarovanje iz prejšnjega odstavka mora biti postavljeno na razdalji 300 m od mesta uničenja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov. (4) Predmeti uničevanja se aktivirajo iz zaklonilnika najmanj 150 m od mesta uničenja. (5) Uničenje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov aktivira odgovorna oseba. Aktiviranje se izvede, ko so zagotovljeni vsi ukrepi za varno uničenje. 12. člen (količine uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov) (1) Količina uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih snovi podrazreda 1.1 in 1.2 v izdelkih skupno ne sme presegati 50 kg. V to količino so vključena tudi sredstva aktiviranja. Nestabilni eksplozivi ali pirotehnične snovi v izdelkih se lahko uničujejo posamično ali v količini najmanjše embalažne enote. (2) Količina uničevanih pirotehničnih snovi podrazreda 1.3, 1.4 in 1.5 s potapljanjem ni omejena. 13. člen (uničevanje z detonacijo) (1) Neuporabni eksplozivi ali pirotehnični izdelki, eksplozivi ali pirotehnični izdelki s pretečenim rokom uporabe, ostanki neeksplodiranih nabojev eksploziva, poškodovani naboji eksploziva ali poškodovani pirotehnični izdelki se uničujejo z detonacijo, posamično na enem mestu. Podlaga, na kateri se uničujejo eksplozivi ali pirotehnični izdelki, mora biti peščena. (2) Pri načrtovanju uničevanja mora izvajalec uničevanja upoštevati stopnjo ogroženosti zdravja in življenja ljudi ter premoženja, oddaljenost objektov in komunikacij do mesta uničenja, vremenske razmere in druge okoliščine, ki lahko vplivajo na ukrepe, s katerimi zagotovi varno uničevanje. Varnostna razdalja se določi v skladu z 11. členom te uredbe. Pri uničevanju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov morajo biti uporabljeni isti znaki in varnostni ukrepi, kot jih določajo predpisi, ki urejajo dejavnost miniranja. (3) Aktiviranje se izvede z največ petimi kilogrami eksploziva. Aktiviranje se izvede vrvično ali električno. Pri uničevanju z detonacijo se lahko naenkrat uničuje samo ena vrsta eksploziva ali pirotehničnih izdelkov. (4) Posamezna dela z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki na mestu izvedbe uničevanja izvaja ena oseba. Pred uničevanjem mora odgovorna oseba pregledati pravilnost vezave in meritev upornosti sredstev električnega aktiviranja. (5) Izvajalec uničevanja mora na mestu izvedbe uničevanja zagotoviti prisotnost reševalnega vozila z medicinskim osebjem in gasilsko službo. 14. člen (uničevanje s sežiganjem) (1) Neuporabni eksplozivi ali pirotehnični izdelki, eksplozivi ali pirotehnični izdelki s pretečenim rokom uporabe, ostanki neeksplodiranih nabojev eksploziva, poškodovani naboji eksploziva ali poškodovani pirotehnični izdelki se lahko uničujejo tudi s sežiganjem, posamično na enem mestu uničenja. (2) Pri uničevanju mora izvajalec uničevanja upoštevati načrtovane ukrepe za preprečitev ogrožanja zdravja in življenja ljudi, premoženja ter okolja, varnostno razdaljo od objektov in komunikacij zaradi učinka sežiga z mesta uničenja, vremenske razmere in izvajati druge potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi varno uničevanje. (3) Pri uničevanju z izgorevanjem se lahko naenkrat uničuje samo ena vrsta eksploziva ali pirotehničnih izdelkov. (4) Izvajalec uničevanja mora v primeru uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov, ki lahko pri uničevanju z izgorevanjem preidejo v detonacijo, upoštevati določbe 13. člena te uredbe. (5) Posamezna dela z eksplozivi ali pirotehničnimi snovmi na mestu uničenja izvaja ena oseba. (6) Predmeti uničevanja se aktivirajo s pomočjo električnega ali vrvičnega aktiviranja. (7) Mesto uničenja z izgorevanjem mora biti čisto, brez ostankov prejšnjih sežigov. (8) Izvajalec uničevanja mora na mestu izvedbe uničevanja zagotoviti prisotnost gasilske službe. 15. člen (uničevanje s potapljanjem) (1) S potapljanjem v vodo se lahko uničujejo pirotehnični izdelki ali črni smodnik. Voda mora biti v nepropustnem vsebniku. Izvajalec uničevanja pirotehnične izdelke po posamezni embalažni enoti ali enoti, ki zagotovi uničenje z vodo, potopi v vodo za toliko časa, da voda povsem uniči pirotehnične lastnosti v izdelku. Z ostanki uničevanja, vključno z odpadno vodo, je potrebno ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. (2) Pri uničevanju s potapljanjem izvajalcu uničevanja ni potrebno upoštevati določbe 11. člena te uredbe. 16. člen (postopek po uničevanju) (1) Po izvedenem uničenju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov je potrebno počakati 30 minut, razen pri uničevanju s potapljanjem. Po preteku tega časa odgovorna oseba pregleda

Stran 1088 / Št. 11 / 13. 2. 2009 mesto izvedbe uničevanja in oceni učinkovitost uničevanja ter označi morebitne ostanke, ki se morajo nato uničiti v ponovnem uničenju. (2) Po končanem uničevanju z izgorevanjem in detonacijo mora izvajalec uničevanja ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom. 17. člen (prekinitev uničevanja) Izvajalec uničevanja mora uničevanje prekiniti: če niso zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi za varno izvedbo uničevanja; če se v zavarovanem območju nahajajo ljudje ali živali; če vremenske razmere ne dopuščajo varne izvedbe uničevanja. 18. člen (obvezna oprema) (1) Poleg osebne varovalne opreme in sredstev za aktiviranje je potrebno pri izvajanju uničevanja imeti in uporabljati še: merilec upornosti mreže; sredstva za obveščanje in signalizacijo. (2) Sredstva za aktiviranje in merilec upornosti mreže morajo ustrezati pogojem uporabe v minerski dejavnosti. 19. člen (posebni pogoji za izvajalce) Pri pripravi in izvajanju uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov mora izvajalec uničevanja poskrbeti za varnost oseb in premoženja, ustreznost osebne varovalne opreme ter izvesti druge ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo in zdravje pri delu, tehnične zahteve za proizvode in varstvo okolja. NADZORSTVO 20. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve. Uradni list Republike Slovenije KAZENSKE DOLOČBE 21. člen (1) Z globo od 5.000 do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki: 1. eksplozive ali pirotehnične izdelke uničuje v nasprotju z določbami te uredbe ali navodili proizvajalca (prvi odstavek 7. člena); 2. 30 dni pred dnevom izvedbe uničevanja o tem ne obvesti krajevno pristojne policijske postaje in Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve oziroma ne predloži načrt uničevanja (četrti odstavek 8. člena); 3. ne izdela poročila o uničevanju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov ali ga ne hrani deset let (9. člen); 4. ne pripravi predmetov uničevanja ali ne izdela ocene stanja predmetov uničevanja (10. člen); 5. ne uredi mesta izvedbe uničevanja in zavarovanja (11. člen); 6. uničuje eksplozive ali pirotehnične snovi podrazreda 1.1 in 1.2 v skupni količini, ki presega 50 kg, ali nestabilnih eksplozivov ali pirotehničnih snovi v izdelkih ne uničuje posamično ali v količini najmanjše embalažne enote (12. člen); 7. ne izvede ukrepov po izvedenem uničenju (prvi odstavek 16. člena); 8. ne prekine uničevanja (17. člen); 9. nima obvezne opreme (prvi odstavek 18. člen). (2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika. KONČNA DOLOČBA 22. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 21600-5/2008/10 Ljubljana, dne 5. februarja 2009 EVA 2008-1711-0039 Vlada Republike Slovenije mag. Mitja Gaspari l.r. Minister

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1089 PRILOGA 1 NAČRT UNIČEVANJA 1. Podatki o izvajalcu uničevanja Firma/ime: Matična številka: Sedež: (žig imetnika dovoljenja in podpis odgovorne osebe uničevanja) 2. Podatki o odgovorni osebi za uničevanje Priimek: Ime: Datum rojstva ali EMŠO: Stalno ali začasno prebivališče: (naselje, ulica in hišna številka) Uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov v skladu s petim odstavkom 11. člena uredbe aktivira odgovorna oseba 3. Podatki o strokovno usposobljenih osebah, ki sodelujejo pri uničevanju 3.1. Priimek: Ime: Datum rojstva ali EMŠO: Stalno ali začasno prebivališče: (naselje, ulica in hišna številka) 3.2. Priimek: Ime: Datum rojstva ali EMŠO: Stalno ali začasno prebivališče: (naselje, ulica in hišna številka) 3.3 Priimek: Ime: Datum rojstva ali EMŠO: Stalno ali začasno prebivališče: (naselje, ulica in hišna številka) 4. Podatki o ostalih sodelujočih pri izvedbi uničevanja (reševalno vozilo, gasilci) Reševalno vozilo: Gasilci: Priloga

Stran 1090 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije 5. Podatki o veljavni polici zavarovanja izvedbe Zavarovalnica: Številka zavarovalne police: Višina zavarovalne police: 6. Podatki o predmetih uničevanja Proizvajalec: Leto izdelave: Rok uporabnosti: Vrsta eksplozivov: Vrsta pirotehničnih izdelkov: Skupna neto eksplozivna masa: 7. Mesto, čas in način izvedbe uničevanja Mesto izvedbe uničevanja: Čas uničevanja: Način izvedbe uničevanja (označi z x): uničevanje z detonacijo uničevanje z izgorevanjem uničevanje s potapljanjem po navodilih proizvajalca 8. Vrsta in količina sredstev aktiviranja uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov ter način aktiviranja Vrste aktiviranja (označi z x): vrvično aktiviranje električno aktiviranje Neto eksplozivna masa sredstev aktiviranja: Način aktiviranja: 9. Ocena stanja uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov Stabilni eksplozivi ali pirotehnični izdelki: Nestabilni eksplozivi ali pirotehnični izdelki: Stabilni eksplozivi ali pirotehnični izdelki morajo biti ločeni od nestabilnih. Druge posebnosti stanja predmetov uničenja (poškodba embalaže ali predmetov uničenja ali spremenjeno stanje predmetov):

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1091 10. Varnostni ukrepi za odgovorno osebo uničevanja in izvajalce uničevanja 11. Hodogram dela strokovno usposobljenih oseb na mestu izvedbe uničevanja 12. Ukrepi varstva pred požarom 13. Vplivi uničevanja na okolico 14. Ukrepi v primeru neaktiviranja 15. Ukrepi po izvedbi uničevanja 16. Ukrepi v primeru izrednega dogodka 17. Priloga: Načrt mesta izvedbe uničevanja v merilu z navedbo in prikazom mesta aktiviranja uničevanih predmetov ter vseh sodelujočih v postopku uničevanja 18. Ime in priimek osebe, ki je izdelala načrt uničevanja, in podpis: Ime in priimek osebe, ki je potrdila izdelan načrt uničevanja, in podpis:

Stran 1092 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije 342. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju nadzora varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih v Republiki Sloveniji Na podlagi prvega in petega odstavka 197. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06 uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju nadzora varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih v Republiki Sloveniji 1. člen V Uredbi o izvajanju nadzora varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 78/06), se spremeni prvi odstavek 1. člena tako, da se glasi:»(1) Ta uredba v skladu z Direktivo 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih Skupnosti (UL L št. 143 z dne 30. 4. 2004, str. 76), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2008/49/ES z dne 16. aprila 2008 o spremembi Priloge II k Direktivi 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede meril za izvajanje preverjanj na ploščadi pri zrakoplovih, ki pristajajo na letališčih Skupnosti (UL L št. 109 z dne 19. 4. 2008, str. 17), določa izvajanje nadzora varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih v Republiki Sloveniji.«. 2. člen Priloga II se nadomesti z novo prilogo II, ki je v prilogi te uredbe in je njen sestavni del. 3. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00721-1/2009/4 Ljubljana, dne 5. februarja 2009 EVA 2008-2411-0065 Vlada Republike Slovenije mag. Mitja Gaspari l.r. Minister

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1093 Priloga Priloga II 1. SPLOŠNA NAVODILA Priročnik za postopke preverjanja na ploščadi ES SAFA ključni elementi 1.1 Preverjanja na ploščadi SAFA izvajajo upravno-strokovni delavci in letalski inšpektorji Ministrstva za promet (v nadaljnjem besedilu: nadzorniki SAFA), ki imajo potrebno znanje s področja preverjanja; če se preverjajo vse točke s kontrolnega seznama, morajo imeti tudi tehnično znanje ter znanje s področja plovnosti in delovanja zrakoplova. Če preverjanje na ploščadi izvajata dva nadzornika SAFA ali več, se lahko glavni elementi preverjanja vizualni pregled zunanjosti zrakoplova, pregled pilotske kabine ter pregled potniške kabine in/ali prostora za tovor razdelijo med te nadzornike. 1.2 Nadzorniki SAFA se morajo predstaviti vodji zrakoplova ali v njegovi/njeni odsotnosti članu letalske posadke ali najvišjemu predstavniku operatorja, in sicer pred začetkom preverjanja na ploščadi, ki se izvaja na krovu. Če o preverjanju ni mogoče obvestiti nobenega predstavnika operatorja ali če v zrakoplovu ali njegovi bližini ni nobenega takšnega predstavnika, velja splošno načelo, da se preverjanje na ploščadi SAFA ne izvede. V posebnih okoliščinah se lahko preverjanje na ploščadi SAFA izvede, vendar je to omejeno na vizualni pregled zunanjosti zrakoplova. 1.3 Pregled je v razpoložljivem času in z razpoložljivimi sredstvi kar najbolj celovit. To pomeni, da se v primeru omejenega časa ali sredstev ne preverijo vse točke s seznama, temveč samo manjše število teh točk. Glede na čas in sredstva, ki so na voljo za preverjanje na ploščadi SAFA, se točke za pregled izberejo skladno s cilji programa ES SAFA. 1.4 Preverjanje na ploščadi ne povzroči neupravičene zamude pri vzletu zrakoplova, ki se preverja. Možni vzroki za zamudo vključujejo dvome v zvezi s pravilnostjo priprave leta, plovnostjo zrakoplova ali katero koli drugo zadevo, neposredno povezano z varnostjo zrakoplova in njegovih potnikov, vendar niso omejeni na navedene dvome. 2. USPOSOBLJENOST NADZORNIKOV SAFA 2.1 Od 1. januarja 2009 lahko vsa preverjanja na ploščadi SAFA na ozemlju Republike Slovenije izvajajo le usposobljeni nadzorniki SAFA. 2.2 Za ugotavljanje usposobljenosti nadzornikov SAFA se uporabljajo merila, navedena v točki 2.3 te priloge. 2.3 Merila usposobljenosti 2.3.1 Merila za izpolnjevanje pogojev Kandidati za usposabljanje za nadzornika SAFA morajo imeti potrebno izobrazbo s področja letalstva in/ali praktično znanje na področju/področjih preverjanja, ki so: (a) delovanje zrakoplova; (b) izdaja licenc za osebje; Priloga

Stran 1094 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije (c) plovnost zrakoplova; (d) nevarno blago. 2.3.2 Zahteve za usposabljanje Za pridobitev usposobljenosti morajo kandidati uspešno opraviti usposabljanje, ki je sestavljeno iz: teoretičnega usposabljanja v predavalnici, ki ga izvaja organizacija za usposabljanje SAFA, kot je opredeljeno v točki 2.4; praktičnega usposabljanja, ki ga izvaja organizacija za usposabljanje SAFA, kot je opredeljeno v točki 2.4, ali inštruktor za usposabljanje nadzornikov varnosti letenja, ki ga imenuje minister, pristojen za promet, kot je opredeljeno v točki 2.5, in deluje neodvisno od organizacije za usposabljanje SAFA; usposabljanja na delovnem mestu: izvede se v sklopu inšpekcijskih pregledov s strani inštruktorja za usposabljanje nadzornikov varnosti letenja, ki ga imenuje minister, pristojen za promet, kot je določeno v točki 2.5. 2.3.3 Zahteve za ohranitev veljavnosti usposobljenosti Nadzorniki SAFA morajo po pridobitvi usposobljenosti ohranjati veljavnost svoje usposobljenosti na naslednji način: (a) s ponovnim usposabljanjem ki je sestavljeno iz teoretičnega usposabljanja v predavalnici, ki ga izvaja organizacija za usposabljanje SAFA, kot je opredeljeno v točki 2.4; (b) z izvajanjem najmanjšega števila preverjanj na ploščadi vsakih 12 mesecev po zadnjem usposabljanju SAFA, razen če ni nadzornik SAFA usposobljen tudi za upravno-strokovni ali inšpekcijski pregled letalskih operacij ali plovnosti in redno opravlja nadzorne preglede zrakoplovov domačih operatorjev. 2.3.4 Smernice Kot pomoč pri izvajanju točk 2.3.1, 2.3.2 in 2.3.3 se uporabljajo smernice EASA-e. 2.4 Organizacije za usposabljanje SAFA 2.4.1 Usposabljanje za nadzornika SAFA lahko organizira Ministrstvo za promet ali tretje organizacije. Tretja organizacija je: del drugega pristojnega organa države članice, neodvisni subjekt. 2.4.2 Tečaji usposabljanja iz točk 2.3.2 in 2.3.3 (a), ki jih izvaja Ministrstvo za promet, morajo potekati najmanj v skladu z ustreznimi učnimi načrti, ki jih pripravi in objavi EASA. 2.4.3 Če Ministrstvo za promet za usposabljanje v zvezi s programom SAFA uporablja tretjo organizacijo, mora vzpostaviti sistem za ocenjevanje takšne organizacije, ki mora biti enostaven, pregleden in sorazmeren ter v skladu z vsemi ustreznimi smernicami, ki jih pripravi in objavi EASA. V okviru takšnega sistema so lahko upoštevane ocene, ki jih izvedejo druge države članice. 2.4.4 Tretja organizacija za usposabljanje le-to lahko izvaja samo, če je iz ocene razvidno, da se bo usposabljanje izvajalo v skladu z ustreznim učnim načrtom, ki ga pripravi in objavi EASA.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1095 2.4.5 Ministrstvo za promet mora programe usposabljanja in/ali sisteme za ocenjevanje tretjih organizacij za usposabljanje spremeniti v skladu s priporočili iz revizij na področju standardizacije, ki jih izvede EASA skladno z delovnimi metodami iz Uredbe Komisije (ES) št. 736/2006. 2.4.6 Ministrstvo za promet lahko zaprosi agencijo EASA za oceno organizacije za usposabljanje in mnenje, na podlagi katerega lahko država članica poda svojo oceno. 2.4.7 Kot pomoč pri izvajanju točke 2.4 se uporabljajo smernice EASA. 2.5 Inštruktorji nadzornikov SAFA 2.5.1 Minister, pristojen za promet, lahko imenuje inštruktorje nadzornikov SAFA, če ti izpolnjujejo merila usposobljenosti iz točke 2.5.2 te priloge. 2.5.2 Merila iz točke 2.5.1 so: kandidat mora biti usposobljen nadzornik SAFA v triletnem obdobju pred imenovanjem, v triletnem obdobju pred imenovanjem mora izvesti najmanj 36 nadzornih pregledov SAFA. 2.5.3 Praktično usposabljanje in/ali usposabljanje na delovnem mestu, ki ga izvajajo inštruktorji nadzornikov SAFA, temelji na ustreznem učnem načrtu, ki ga pripravi in objavi EASA. 2.5.4 Minister, pristojen za promet, lahko inštruktorje nadzornikov SAFA pooblasti tudi za izvajanje praktičnega usposabljanja in/ali usposabljanja na delovnem mestu za udeležence usposabljanja iz drugih držav članic. Kot pomoč pri izvajanju te točke se uporabljajo smernice EASA-e. 2.6 Prehodni ukrepi 2.6.1 Nadzorniki SAFA, ki izpolnjujejo merila za izpolnjevanje pogojev iz točke 2.3.1 in merila o nedavnih izkušnjah iz točke 2.3.3 (b) na datum, določen v 3. členu Direktive Komisije 2008/49/ES, se štejejo kot usposobljeni za nadzornike SAFA v skladu z zahtevami iz tega poglavja. 2.6.2 Ne glede na določbe točke 2.3.3 (a) morajo nadzorniki SAFA, ki se štejejo kot usposobljeni v skladu s točko 2.6.1, opraviti ponovno usposabljanje, ki ga organizacija za usposabljanje nadzornikov SAFA postopno izvede najpozneje 1. julija 2010, nato pa v skladu s točko 2.3.3 (a). 3. STANDARDI 3.1 Standardi ICAO in evropski regionalni dodatni postopki ICAO so temelj za preverjanje zrakoplovov in operatorjev v okviru programa ES SAFA. Poleg tega se pri nadzoru tehničnega stanja zrakoplova preverijo tudi standardi proizvajalca zrakoplova. 4. POSTOPEK PREVERJANJA Točke s kontrolnega seznama 4.1 Točke, ki jih je treba preveriti, se izberejo med točkami, navedenimi na kontrolnem seznamu v poročilu o preverjanju na ploščadi SAFA, ki vsebuje 54 točk (glej dodatek 1).

Stran 1096 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije 4.2 Preverjanje in morebitne ugotovitve na podlagi preverjanja je treba po končanem preverjanju navesti v poročilu o preverjanju na ploščadi SAFA. Podrobne smernice SAFA 4.3 Za vsako točko preverjanja s kontrolnega seznama v poročilu o preverjanju na ploščadi SAFA se pripravi podroben opis, v katerem sta določena obseg in metoda preverjanja. Poleg tega se navede sklic na ustrezne zahteve iz prilog ICAO. Na podlagi teh podatkov EASA nato pripravi in objavi podrobne smernice, po potrebi pa podatke tudi spremeni v skladu z najnovejšimi veljavnimi standardi. Vključitev poročil v centralizirano zbirko podatkov SAFA 4.4 Poročilo o preverjanju se čim prej vnese v centralizirano zbirko podatkov SAFA, vsekakor pa najpozneje 15 delovnih dni po datumu preverjanja, četudi pregled ni prinesel nobenih ugotovitev. 5. KATEGORIZACIJA UGOTOVITEV 5.1 Za vsako točko preverjanja so kot ugotovitve opredeljene tri kategorije možnih odstopanj od ustreznih standardov iz točke 3.1. Takšne ugotovitve se kategorizirajo, kot sledi: za ugotovitev kategorije 1 velja, da ima majhen vpliv na varnost, za ugotovitev kategorije 2 velja, da ima precejšen vpliv na varnost, in za ugotovitev kategorije 3 velja, da ima velik vpliv na varnost. 5.2 Navodila za kategorizacijo ugotovitev v obliki podrobnih smernic pripravi in objavi EASA ter bodo po potrebi spremenjena v skladu z ustreznim znanstvenim in tehničnim napredkom. 6. NADALJNJI UKREPI, KI JIH JE TREBA SPREJETI 6.1 Brez poseganja v točko 1.2 je treba izpolniti dokazilo o preverjanju, ki vsebuje najmanj elemente iz dodatka 2. Kopijo tega dokazila je treba izročiti vodji zrakoplova ali v njegovi/njeni odsotnosti članu letalske posadke ali najvišjemu predstavniku operatorja, ki je navzoč v zrakoplovu ali v njegovi bližini, in sicer po končanem preverjanju SAFA. Prejemnik mora s podpisom potrditi prejem dokazila o preverjanju, ki ga nato obdrži nadzornik SAFA. Če prejemnik noče podpisati dokazila, se to zabeleži v dokumentu. EASA pripravlja in objavlja ustrezna podrobna navodila v obliki podrobnih smernic. 6.2 Na podlagi kategorizacije ugotovitev so bili opredeljeni nekateri nadaljnji ukrepi. Povezave med kategorijo ugotovitev in posledičnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, so navedene v razredu ukrepov ter jih EASA pripravlja in objavlja v obliki podrobnih smernic. 6.3 Ukrep razreda 1: Ta ukrep je sestavljen iz predložitve informacij o rezultatih preverjanja na ploščadi SAFA vodji zrakoplova ali v njegovi/njeni odsotnosti drugemu članu letalske posadke ali najvišjemu prisotnemu predstavniku operatorja. Ta ukrep obsega ustno poročanje in predložitev dokazila o preverjanju. Ukrep razreda 1 se sprejme po vsakem preverjanju, ne glede na to, ali so bile ugotovitve identificirane ali ne.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1097 6.4 Ukrep razreda 2: Ta ukrep je sestavljen iz: 1. pisnega obvestila zadevnemu operatorju, ki vsebuje zahtevo po dokazilu o izvedbi ukrepov za odpravo napak, in 2. pisnega obvestila odgovorni državi (državi operatorja in/ali registracije) glede rezultatov preverjanj, izvedenih na zrakoplovu, ki obratuje pod varnostnim nadzorom zadevne države. Obvestilo po potrebi vsebuje zahtevo po potrditvi, da so zadovoljni z ukrepi za odpravo napak, izvedenimi na podlagi točke 1. Ministrstvo za promet agenciji EASA vsak mesec predloži poročilo o statusu nadaljnjih ukrepov, ki jih je sprejelo v skladu s preverjanji na ploščadi. Ukrep razreda 2 se sprejme po preverjanjih, pri katerih so bile identificirane ugotovitve kategorije 2 ali 3. EASA pripravlja in objavlja ustrezna podrobna navodila v obliki podrobnih smernic. 6.5 Ukrep razreda 3: Ukrep razreda 3 se sprejme po preverjanjih, pri katerih so bile identificirane ugotovitve kategorije 3. Zaradi pomembnosti ugotovitev kategorije 3 v zvezi z njihovim možnim vplivom na varnost zrakoplova in njegovih potnikov so bili opredeljeni naslednji podrazredi: 1. Razred 3a omejitev obratovanja zrakoplova: Ministrstvo za promet odloči, da lahko zrakoplov zaradi pomanjkljivosti, ugotovljenih med preverjanjem, vzleti samo pod določenimi omejitvami. 2. Razred 3b ukrepi za odpravo napak pred letom: Med preverjanjem na ploščadi se ugotovijo pomanjkljivosti, zaradi katerih so še pred izvedbo načrtovanega leta potrebni ukrepi za odpravo napak. 3. Razred 3c Ministrstvo za promet je prepovedalo izvedbo leta: Zrakoplovu se prepove izvedba leta, če Ministrstvo za promet pri preverjanju na ploščadi po identifikaciji (pomembnih) ugotovitev kategorije 3 dvomi, da bo operator zrakoplova pred vzletom izvedel ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, zaradi česar je neposredno ogrožena varnost zrakoplova in potnikov. V takšnih primerih Ministrstvo za promet zrakoplovu prepove izvedbo leta, dokler tveganje ni odpravljeno, ter takoj obvesti pristojne organe zadevnega operatorja in državo registracije zrakoplova. Ukrepi, sprejeti na podlagi točk 2 in 3, lahko vključujejo neplačan let do vzdrževalne baze. 4. Razred 3d takojšnja prepoved opravljanja letov: Ministrstvo za promet se lahko na neposredno in očitno ogrožanje varnosti odzove z uvedbo prepovedi opravljanja letov, kot to določata veljavna nacionalna zakonodaja in zakonodaja Skupnosti.

Stran 1098 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Dodatek 1 Poročilo o preverjanju na ploščadi SAFA Vzorec Vir: Republika Slovenija Ministrstvo za promet SAFA Poročilo o preverjanju na ploščadi RI Št. :... Datum: Kraj:. Lokalni čas:.:.. Operator:.... Št. AOC: Država:. Vrsta operacije: Zračna pot iz:. Številka leta:. Zračna pot do:. Številka leta:. Zakupni operator*: *(če je ustrezno). Država zakupnika*: Vrsta zrakoplova. Registrske oznake:.. Konfiguracija zrakoplova Tovarniška številka:.. Letalska posadka: država izdaje licence: druga država izdaje licence*: *(če je ustrezno) Ugotovitve: Oznaka/ Stand./ Ref/ Kal./ Ugotovitev Podroben opis............................. Razred sprejetih ukrepov: Podroben opis: 3d) Takojšnja prepoved opravljanja letov. 3c) Prepoved izvedbe leta s strani NAA, ki opravi preverjanje. 3b) Ukrepi za odpravo napak pred letom. 3a) Omejitev obratovanja zrakoplova. 2) Obvestilo organu in operatorju. 1) Obvestilo kapitanu. Dodatne informacije (če obstajajo) Ime ali številka inšpektorja: To poročilo vsebuje ugotovitve navedenega preverjanja in se ne sme upoštevati kot potrdilo, da je zrakoplov ustrezen za izvedbo načrtovanega leta. Podatki iz poročila se lahko pri vnosu v zbirko podatkov SAFA ustrezno preoblikujejo.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1099 A. Pilotska kabina Republika Slovenija Ministrstvo za promet Oznaka točke Preverjeno Opomba 1. Splošno stanje 1 1 2. Zasilni izhod.. 2 2 3. Oprema.. 3 3 Dokumentacija 4. Priročniki.... 4 4 5. Kontrolni seznami.. 5 5 6. Radionavigacijske karte. 6 6 7. Seznam minimalne opreme... 7 7 8. Potrdilo o vpisu v register.. 8 8 9. Spričevalo o hrupu (če je ustrezno)... 9 9 10. AOC ali enakovreden dokument.. 10 10 11. Radijsko dovoljenje. 11 11 12. Spričevalo o plovnosti (C od A). 12 12 Podatki o letu 13. Prijava leta.. 13 13 14. Popis mase in težišča.. 14 14 Varnostna oprema 15. Ročni gasilni aparati... 15 15 16. Rešilni jopič/rešilna oprema za zasilni pristanek na vodi. 16 16 17. Pasovi. 17 17 18. Kisikova oprema 18 18 19. Ročna svetilka 19 19 Letalska posadka 20. Licenca letalske posadke 20 20 Dnevnik potovanja/tehnična knjiga ali enakovredno 21. Dnevnik potovanja ali enakovredno.. 21 21 22. Potrdilo o vzdrževanju.. 22 22 23. Obvestilo o napaki in odprava napake (vključno s tehnično knjigo) 23 23 24. Pregled pred poletom 24 24 B. Varnost/Kabina 1. Splošno notranje stanje. 1 1 2. Prostor za osebje kabine in prostor za počitek posadke 2 2 3. Komplet za prvo pomoč/komplet za nujno medicinsko pomoč 3 3 4. Ročni gasilni aparati. 4 4 5. Rešilni jopič/rešilna oprema za zasilni pristanek v vodi.. 5 5 6. Varnostni pas in stanje sedeža. 6 6 7. Zasilni izhod, osvetlitev in oznaka, svetilke 7 7 8. Drče/reševalni splav (kot je zahtevano), ELT. 8 8 9. Oskrba s kisikom (kabinsko osebje in potniki) 9 9 10. Varnostna navodila 10 10 11. Člani kabinskega osebja 11 11 12. Dostop do zasilnih izhodov 12 12 13. Varnost prtljage potnikov.. 13 13 14. Število sedežev.. 14 14

Stran 1100 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije C. Stanje zrakoplova Oznaka točke Preverjeno Opomba 1. Splošno zunanje stanje 1 1 2. Vrta in izstopne odprtine 2 2 3. Krmarjenje letala 3 3 4. Kolesa, pnevmatike 4 4 5. Sanišče in plovci zrakoplova 5 5 6. Prostor za kolesa 6 6 7. Pogonski sistem in nosilec 7 7 8. Ventilatorske lopatice 8 8 9. Propelerji, rotorji (glavni in repni) 9 9 10. Očitna popravila 10 10 11. Očitna nepopravljena škoda 11 11 12. Puščanje 12 12 D. Tovor 1. Splošno stanje prostora za tovor 1 1 2. Nevarno blago 2 2 3. Varnost tovora na krovu 3 3 E. Splošno 1. Splošno 1 1

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1101 Dodatek 2 Obrazec za dokazilo o preverjanju Dokazilo o preverjanju Datum: Čas: Kraj: Operator: Država: Št. AOC: Zračna pot iz: Št. leta: Zračna pot do: Št. leta: Vrsta leta: Zakupni operator: Vrsta zrakoplova: Konfiguracija zrakoplova: Država zakupnika: Registrska oznaka: Tovarniška številka Država(e) izdaje licence letalske posadke: Ime:.. Potrdilo o prejemu (*) zrakoplova: Podpis:. Republika Slovenija Ministrstvo za promet Langusova 4 SI - 1535 Ljubljana Tel.: +386 1 478 8000 Faks.: + 386 1 478 170 E-naslov: gp.mzp@gov.si Funkcija:.. Preverjeno Oprema Preverjeno Oprema Preverjeno Oprema A. Pilotska kabina Letalska posadka C Stanje zrakoplova 1 Splošno stanje 20 1 Splošno zunanje stanje 2 Zasilni izhod Dnevnik potovanja/tehnična knjiga ali 2 Vrata in izstopne odprtine enakovredno 3 Oprema 21 Dnevnik potovanja ali enakovredno 3 Krmarjenje letala Dokumentacija 22 Potrdilo o vzdrževanju 4 Kolesa, pnevmatike in 4 Priročniki 23 Obvestilo o napaki in odprava 5 Sanišče in plovci napake (vključno s tehnično knjigo) zrakoplova 5 Kontrolni seznam 24 Pregled pred poletom 6 Prostor za kolesa 6 Radionavigacijske karte 7 Pogonski sistem in nosilec 7 Seznam minimalne opreme B Varnost/Kabina 8 Ventilatorske lopatice 8 Potrdilo v vpisu v register 1 Splošno notranje stanje 9 Propelerji, rotorji (glavni in 9 Spričevalo o hrupu (če je ustrezno) 2 Prostor za osebje kabine in prostor za počitek posadke 10 Očitna popravila 10 AOC ali enakovreden 3 Komplet za prvo pomoč/komplet 11 Očitna nepopravljena škoda dokument za nujno medicinsko pomoč 11 Radijsko dovoljenje 4 Ročni gasilni aparat 12 Puščanje 12 Spričevalo o plovnosti (C od A) 5 Rešilni jopič/rešilna oprema za zasilni pristanek na vodi Podatki o letu 6 Varnostni pas in stanje sedeža D Tovor 13 Priprava leta 7 Zasilni izhod, osvetlitev in oznake, svetilke 14 Popis mase in težišča 8 Drče/reševalni splavi (kot je zahtevano), ELT Varnostna oprema 9 Oskrba s kisikom (kabinsko osebje in potniki) 15 Ročni gasilni aparati 10 Varnostna navodila zavore repni) 1 Splošno stanje prostora za tovor 2 Nevarno blago 3 Varnost tovora na krovu 16 Rešilni jopiči/rešila oprema 11 Člani kabinskega osebja E Splošno za zasilni pristanek na vodi 17 Pasovi 12 Dostop do zasilnih izhodov 1 Splošno 18 Kisikova oprema 13 Varnost prtljage potnikov 19 Ročna svetilka 14 Število sedežev Sprejeti ukrep Točka Opomba(e) (3c) Prepoved izvedbe leta s strani NAA, ki opravi preverjanje (3b) Ukrepi za odpravo napak pred letom (3a) Omejitve obratovanja zrakoplova (2) Obvestilo organu in operatorju (1) Obvestilo kapitanu (0) Brez opomb Znak ali številka inšpektorja(ev) (*) Podpis člana posadke ali drugega predstavnika preverjanega operatorja ne pomeni sprejetja navedenih ugotovitev, temveč zgolj potrditev, da je bil zrakoplov pregledan na dan in v kraju, ki sta navedena v tem dokumentu. To poročilo vsebuje ugotovitve navedenega preverjanja in se ne sme upoštevati kot potrdilo, da je zrakoplov ustrezen za izvedbo načrtovanega leta. Podatki iz poročila se lahko pri vnosu v zbirko podatkov SAFA ustrezno preoblikujejo.

Stran 1102 / Št. 11 / 13. 2. 2009 343. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/94 odl. US, 8/96, 36/00 ZPDZC in 127/06 ZJZP) in 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 uradno prečiščeno besedilo in 56/08) je Vlada Republike Slovenije sprejela S K L E P o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije 1. člen V Sklepu o ustanovitvi javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije (Uradni list RS, št. 60/03) se 3. člen spremeni tako, da se glasi:»3. člen Prirodoslovni muzej Slovenije je javni zavod, ustanovljen za uresničevanje nalog zbiranja, ohranjanja, dokumentiranja, preučevanja, interpretacije, upravljanja in razstavljanja premične kulturne dediščine, dediščine naravnega izvora ter biotske raznovrstnosti. Muzej utemeljuje svoje poslanstvo na podlagi zbirk s področij: zoologije, botanike in geologije. Svoje zbirke muzej dopolnjuje na osnovi zbiralne politike.«. 2. člen 5. člen se spremeni tako, da se glasi:»5. člen Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, opravlja znotraj javne službe naslednje naloge: identificira, dokumentira, preučuje in interpretira ter vrednoti premično in živo dediščino ter jo predstavlja javnosti na podlagi zbiralne politike in poslanstva muzeja, zbira, izvaja akcesijo in inventariziranje premične dediščine na podlagi zbiralne politike in poslanstva muzeja, pripravlja predloge za razglasitev premičnih spomenikov državnega pomena, usklajuje vpis premične dediščine v register in skrbi za dostopnost podatkov javnosti, varuje in hrani zbirke državnega pomena ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom muzeja, pripravlja in izvaja preparatorsko dejavnost in se povezuje z Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in ostalimi državnimi in pooblaščenimi muzeji ter izvaja prepariranje predmetov drugih muzejev v skladu s svojim letnim programom, nadzira varstvo premičnih spomenikov in nacionalnega bogastva zunaj muzejev, svetuje in daje navodila lastnikom zbirk premične dediščine naravnega izvora glede vodenja inventarnih knjig s svojega področja delovanja, v vlogi državnega muzeja skrbi za enotne standarde na področju varovanja in hranjenja kulturne dediščine naravnega izvora, razstavlja muzejske zbirke in poleg stalne razstave letno pripravlja tudi občasne razstave iz svojih zbirk, pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji in drugimi ustanovami, raziskuje premično dediščino naravnega izvora in njeno varstvo po naročilu ministrstva, v katerega delovno področje sodi, izvaja programe za razvijanje zavesti o kulturni dediščini, omogoča dostop do dediščine ali do informacij o njej vsakomur, še posebej mladim, starejšim in invalidom, Uradni list Republike Slovenije ministrstvu daje strokovna mnenja o izvozu, iznosu in uvozu kulturne dediščine naravnega izvora, vodi strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti, izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja, ter druge oblike promocijskega materiala. V okviru zavoda deluje javna specialna knjižnica za kulturno dediščino. Za uresničevanje svojega poslanstva je zavod odprt za ogled razstav vse dni v letu razen ponedeljkov in državnih praznikov, z izjemo 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. Zavod zagotavlja brezplačen ogled stalnih razstav vsako prvo nedeljo v mesecu. Državni muzej izvaja tudi programe usposabljanja in vseživljenjskega učenja v povezavi z dediščino kot dejavnost, ki se ne financira iz državnega proračuna, namenjenega kulturi.«. 3. člen 6. člen se spremeni tako, da se glasi:»6. člen Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščene: R 91.020 Dejavnost muzejev, R 90.030 Umetniško ustvarjanje, R 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve, R 91.011 Dejavnost knjižnic, R 91.030 Varstvo kulturne dediščine, R 91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot, A 01.190 Pridelovanje cvetja in drugih enoletnih rastlin, A 01.290 Gojenje drugih trajnih nasadov, A 01.300 Razmnoževanje rastlin, C 18.130 Priprava za tisk in objavo, C 18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, G 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami, G 47.621 Trgovina na drobno s časopisi in revijami, G 47.782 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki, G 47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, G 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu, G 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic, I 56.104 Začasni gostinski obrati, I 56.103 Slaščičarne in kavarne, I 56.300 Strežba pijač, J 58.110 Izdajanje knjig, J 58.140 Izdajanje revij in druge periodike, J 58.190 Drugo založništvo, J 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj, J 59.140 Kinematografska dejavnost, J 59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij, J 62.010 Računalniško programiranje, J 62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih, J 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti, J 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti, J 63.120 Obratovanje spletnih portalov,

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1103 J 63.990 L 68.200 M 72.190 M 72.200 M 73.110 M 74.200 M 74.300 M 74.900 N 82.190 N 82.300 N 82.990 P 85.600 P 85.520 P 85.590 Drugo informiranje, Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin, Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije, Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike, Dejavnost oglaševalskih agencij, Fotografska dejavnost, Prevajanje in tolmačenje, Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti, Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti, Organiziranje razstav, sejmov, srečanj, Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje, Pomožne dejavnosti za izobraževanje, Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture umetnosti, Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje.«. 4. člen 16. člen se spremeni tako, da se glasi:»16. člen Svet zavoda sestavlja pet članov, in sicer: štirje predstavniki ustanovitelja, ki jih na predlog ministra imenuje Vlada Republike Slovenije izmed strokovnjakov s področja dela zavoda, financ in pravnih zadev, ter predstavnik delavcev zavoda, ki ga iz svojih vrst izvolijo zaposleni v zavodu. Mandat članov sveta traja štiri leta. Po poteku mandata je lahko član sveta ponovno imenovan oziroma izvoljen. Direktor mora obvestiti ministra o poteku mandata članom sveta najmanj 90 dni pred potekom njihovega mandata. Svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Podrobnejše delovanje uredi svet s poslovnikom.«. 5. člen Za 16. členom se dodajo novi 16.a do 16.f člen, ki se glasijo:»16.a člen Predstavnika delavcev v svet zavoda volijo zaposleni v zavodu na neposrednih in tajnih volitvah. Svet zavoda s sklepom razpiše volitve največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata sveta zavoda. Pravico voliti in biti voljen imajo vsi zaposleni v zavodu, razen direktorja in njegovega pomočnika. S sklepom o razpisu volitev se določita dan volitev, vsebina predlogov kandidatur in imenuje volilna komisija. Sklep o razpisu se javno objavi v zavodu. 16.b člen Postopek volitev predstavnika delavcev v svet zavoda vodi volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, dva člana in njihovi namestniki. Predsednik, člana volilne komisije in njihovi namestniki ne morejo biti kandidati za člana sveta zavoda. Volilna komisija skrbi za pravilnost volitev predstavnika delavcev v svet zavoda, ugotavlja popolnost predlogov kandidatov, določi seznam volivcev, ugotavlja izide glasovanja in objavi, kateri kandidat je izvoljen v svet zavoda, ter vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami. 16.c člen Kandidata za člana sveta zavoda ima pravico predlagati najmanj deset odstotkov zaposlenih. Predlog mora biti predložen volilni komisiji v 15 dneh od objave sklepa o razpisu volitev. Predlog mora vsebovati osebna imena in podpise predlagateljev, osebne podatke kandidata s priloženim soglasjem kandidata in druge podatke v skladu s sklepom iz tretjega odstavka 16.a člena tega sklepa. 16.d člen Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. 16.e člen Voli se z glasovnicami. Vsak zaposleni ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu njihovih priimkov z navedbo, da se voli en kandidat. Voli se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Glasovnica je neveljavna tudi, če je volivec glasoval za več kot enega kandidata. 16.f člen Za člana sveta zavoda je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti kandidat, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu. Volilna komisija sestavi zapisnik o poteku volitev in poročilo o izidih volitev, ki ga objavi v petih dneh od dneva volitev.«. 6. člen 17. člen se spremeni tako, da se glasi:»17. člen Naloge sveta zavoda so: nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda, spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda, predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja, ocenjuje delo direktorja, daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in investicijskega vzdrževanja ter k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje, potrjuje letno poročilo zavoda, daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin, daje predhodno mnenje o imenovanju direktorja, sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem, odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja, opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.«. 7. člen 18. člen se spremeni tako, da se glasi:»18. člen Strokovni svet sestavlja šest članov, in sicer: dva člana izvolijo zaposleni, pri čemer je eden izvoljen izmed vseh zaposlenih, eden pa izmed tistih, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere je javni zavod ustanovljen, po enega člana imenujejo: Biotehniška fakulteta in Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Skupnost muzejev Slovenije. Za postopek volitev predstavnikov delavcev v strokovni svet se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo postopek volitev predstavnika zaposlenih v svet zavoda. Direktor mora pozvati Biotehniško fakulteto in Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Univerzo v Mariboru

Stran 1104 / Št. 11 / 13. 2. 2009 in Skupnost muzejev Slovenije, da imenujejo člane strokovnega sveta najmanj 90 dni pred potekom mandata strokovnega sveta. Člani strokovnega sveta imajo štiriletni mandat. Po njegovem poteku so lahko člani strokovnega sveta ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Strokovni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Strokovni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Podrobnejše delovanje uredi strokovni svet s poslovnikom.«. 8. člen 20. člen se spremeni tako, da se glasi:»20. člen Svet zavoda in strokovni svet se konstituirata na svoji prvi konstitutivni seji, ki jo skliče direktor najpozneje v 30 dneh od dne, ko je imenovana oziroma izvoljena večina članov sveta zavoda oziroma strokovnega sveta. Članom sveta zavoda in strokovnega sveta začne teči mandat z dnem konstituiranja sveta oziroma strokovnega sveta. Na prvi konstitutivni seji člani sveta in strokovnega sveta iz svojih vrst izvolijo predsednika in njegovega namestnika. Če predsednik ni izvoljen, vodi svet do izvolitve predsednika najstarejši član sveta izmed predstavnikov ustanovitelja, strokovni svet pa najstarejši član.«. 9. člen 21. člen se spremeni tako, da se glasi:»21. člen Član sveta zavoda, ki ga imenuje ustanovitelj, je lahko razrešen pred iztekom mandata, za katerega je imenovan, če: sam zahteva razrešitev, se ne udeležuje sej, pri svojem delu ne ravna skladno s predpisi, ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja strokovno.«. 10. člen 22. člen se spremeni tako, da se glasi:»22. člen Člana sveta zavoda iz prejšnjega člena razreši Vlada Republike Slovenije na predlog sveta zavoda ali ministra. Za čas do izteka mandata sveta zavoda se imenuje nov član.«. 11. člen 23. člen se spremeni tako, da se glasi:»23. člen Mandat predstavniku delavcev v svetu zavoda in v strokovnem svetu zavoda predčasno preneha z odstopom, s prenehanjem delovnega razmerja v zavodu ali na podlagi odpoklica. Če predstavniku delavcev preneha mandat pred potekom mandata sveta oziroma strokovnega sveta, se izvedejo nadomestne volitve. Na nadomestnih volitvah se izvoli nov predstavnik delavcev za čas do izteka mandata sveta oziroma strokovnega sveta. Svet razpiše nadomestne volitve najpozneje v 15 dneh po ugotovitvi o prenehanju mandata. Ostalim članom strokovnega sveta mandat preneha na podlagi odstopa ali na podlagi odpoklica s strani tiste pravne osebe, ki je posameznega člana imenovala. Predlog za odpoklic lahko poda strokovni svet ali minister.«. 12. člen Za 23. členom se doda novi 23.a člen, ki se glasi:»23.a člen Postopek odpoklica predstavnika delavcev v svetu zavoda in strokovnem svetu se začne na zahtevo najmanj deset Uradni list Republike Slovenije odstotkov zaposlenih v zavodu. Postopek odpoklica vodi volilna komisija. Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic in priložene podpise delavcev, ki predlagajo odpoklic. Zahteva za odpoklic se predloži volilni komisiji, ki je vodila volitve. Volilna komisija preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. Če se zahteva za odpoklic ne zavrže, volilna komisija v 15 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu oziroma strokovnem svetu zavoda in določi dan glasovanja. Predstavnik delavcev v svetu oziroma strokovnem svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina zaposlenih v zavodu. Za postopek odpoklica predstavnika delavcev v svetu in strokovnem svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe o volitvah predstavnika delavcev v svet zavoda.«. 13. člen 24. člen se spremeni tako, da se glasi:»24. člen Zavod deluje v delu stavbe v Ljubljani, Prešernova cesta 20, s katero upravlja Narodni muzej Slovenije. Zavod upravlja z nepremičninami na naslednjih parcelah: parc. št. 1402/6 travnik, parc. št. 1404/5 travnik, parc. št. 1406/5 travnik, vse v vl. št. 599, k. o. Brdo (šifra k.o. 2682), parc.št. 1902/8 pot, parc.št. 1909/2 cesta, vse v vl. št. 309, k. o. Brdo (šifra k.o. 2682), parc. št. 2090/1 in 2090/3 (75 in 77 del stavbe št. 1578 na naslovu Ljubljana Žibertova 1) vključno s skupno lastnino na stavbi, skupnih delih in napravah ter zemljišču v korist lastnika posameznega podvložka po nedoločenem deležu na parc. št. 1119/3 stanovanjska stavba, parc. št. 1119/20 dvorišče, parc. št. 1119/21 dvorišče, vse v vl. št. 2090, k. o. Spodnja Šiška (šifra k.o. 1740), parc.št. 75/3 travnik (alpski botanični vrt Juliana v Trenti), v vl.št. 197, k. o. Trenta leva (šifra k.o. 2203), s stanovanjem v Vrsarju (1. etaža 1884/7029 del nepremičnine) k št. zgradbe 60/2 in 64., s katero je neločljivo povezana lastninska pravica na naslovu Hrvaška, Vrsar, Pod voltom 6, z.k.v. E-32 v k. o. Vrsar. Zavod upravlja tudi z vso opremo, ki je v prostorih iz prejšnjega odstavka, in inventariziranimi muzejskimi predmeti.«. 14. člen 25. člen se spremeni tako, da se glasi:»25. člen Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti: iz državnega proračuna, iz proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti, s prodajo blaga in storitev na trgu, z donacijami, darili in iz drugih virov v skladu z zakonom.«. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 15. člen Prve volitve predstavnika delavcev v svet zavoda razpiše svet zavoda najpozneje v 15 dneh po uveljavitvi tega sklepa. Vlada Republike Slovenije imenuje člane sveta v skladu s tem sklepom v enem mesecu po uveljavitvi tega sklepa. Direktor skliče prvo konstitutivno sejo sveta zavoda najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je imenovana oziroma izvoljena večina članov sveta zavoda. Dosedanji člani sveta zavoda opravljajo svojo funkcijo do konstituiranja novega sveta skladno s tem sklepom. Dosedanjim članom sveta zavoda preneha mandat z dnem konstituiranja sveta skladno s tem sklepom.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1105 16. člen Direktor poskrbi za vpis sprememb ustanovitvenega akta v sodni register skladno z veljavnimi predpisi. 17. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 01403-30/2009/4 Ljubljana, dne 5. februarja 2009 EVA 2008-3511-0056 Vlada Republike Slovenije mag. Mitja Gaspari Minister 344. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski etnografski muzej Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/94 odl. US, 8/96, 36/00 ZPDZC in 127/06 ZJZP) in 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 uradno prečiščeno besedilo in 56/08) je Vlada Republike Slovenije sprejela S K L E P o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski etnografski muzej 1. člen V Sklepu o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski etnografski muzej (Uradni list RS, št. 60/03) se 3. člen spremeni tako, da se glasi:»3. člen Slovenski etnografski muzej je javni zavod, ustanovljen za uresničevanje nalog zbiranja, ohranjanja, dokumentiranja, preučevanja, interpretacije, upravljanja in razstavljanja premične in žive kulturne dediščine, povezanih z načini življenja v slovenskem etničnem prostoru in med Slovenci po svetu, posredovanje védenj o tej dediščini javnosti ter skrbi za pozitiven odnos do kulturne raznolikosti in drugih kultur. Muzej utemeljuje svoje poslanstvo na podlagi zbirk s področij kulture gospodarskih načinov, prometa in transporta, obrti in trgovine, bivalne kulture, oblačilne kulture in tekstila, družbene kulture, duhovne kulture, kulture likovnega obzorja (ljudska likovna umetnost in slikovni viri), kulture slovenskih izseljencev, zamejcev, pripadnikov narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji in zunaj evropske kulture (zbirke Afrike, Amerik, Azije, Oceanije in Avstralije). Svoje zbirke muzej dopolnjuje na osnovi zbiralne politike.«. 2. člen 5. člen se spremeni tako, da se glasi:»5. člen Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, opravlja znotraj javne službe naslednje naloge: identificira, dokumentira, preučuje in interpretira ter vrednoti premično in živo dediščino ter jo predstavlja javnosti na podlagi zbiralne politike in poslanstva muzeja, zbira, izvaja akcesijo in inventariziranje premične dediščine na podlagi zbiralne politike in poslanstva muzeja, pripravlja predloge za razglasitev premičnih spomenikov državnega pomena, usklajuje vpis premične dediščine v register in skrbi za dostopnost podatkov javnosti, varuje in hrani zbirke državnega pomena ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom muzeja, pripravlja in izvaja konservatorsko-restavratorske postopke na premični dediščini s svojega področja delovanja in se pri restavratorsko-konservatorski dejavnosti povezuje z Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, državnimi in pooblaščenimi muzeji, nadzira varstvo premičnih spomenikov in nacionalnega bogastva zunaj muzejev, svetuje in daje navodila lastnikom zbirk premične dediščine glede vodenja inventarnih knjig s svojega področja delovanja, v vlogi državnega muzeja skrbi za enotne standarde na področju varovanja in hranjenja premične kulturne dediščine, razstavlja muzejske zbirke in poleg stalne razstave letno pripravlja tudi občasne razstave iz svojih zbirk, pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji in drugimi ustanovami, raziskuje premično dediščino in njeno varstvo po naročilu ministrstva, v katerega delovno področje sodi, izvaja programe za razvijanje zavesti o dediščini, omogoča dostop do dediščine ali do informacij o njej vsakomur, še posebej mladim, starejšim in invalidom, ministrstvu daje strokovna mnenja o izvozu, iznosu in uvozu kulturne dediščine, vodi strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti, izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja, ter druge oblike promocijskega materiala. V okviru zavoda deluje javna specialna knjižnica za kulturno dediščino. Za uresničevanje svojega poslanstva je zavod odprt za ogled razstav vse dni v letu razen ponedeljkov in državnih praznikov, z izjemo 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. Zavod zagotavlja brezplačen ogled stalnih razstav vsako prvo nedeljo v mesecu. Državni muzej izvaja tudi programe usposabljanja in vseživljenjskega učenja v povezavi z dediščino kot dejavnost, ki se ne financira iz državnega proračuna, namenjenega kulturi.«. 3. člen 6. člen se spremeni tako, da se glasi:»6. člen Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščene: R 91.020 Dejavnost muzejev, R 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve, R 91.011 Dejavnost knjižnic, R 91.012 Dejavnost arhivov, R 91.030 Varstvo kulturne dediščine, R 91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot, R 93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas, C 18.120 Drugo tiskanje, C 18.130 Priprava za tisk in objavo, C 18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti, C 18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, D 35.111 Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah, I 56.104 Začasni gostinski obrati, I 56.103 Slaščičarne in kavarne, I 56.300 Strežba pijač, J 58.110 Izdajanje knjig, J 58.140 Izdajanje revij in druge periodike,

Stran 1106 / Št. 11 / 13. 2. 2009 J 58.190 J 59.110 J 59.200 J 62.010 J 62.020 J 62.090 J 63.110 J 63.120 G 47.610 G 47.782 G 47.789 G 47.990 H 52.210 L 68.200 M 72.110 M 72.190 M 72.200 M 73.110 M 73.120 M 74.200 M 74.900 N 82.190 N 82.300 N 82.990 P 85.520 P 85.590 P 85.600 Drugo založništvo, Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj, Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij, Računalniško programiranje, Svetovanje o računalniških napravah in programih, Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti, Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti, Obratovanje spletnih portalov, Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami, Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki, Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic, tržnic, Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu, Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin, Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije, Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije, Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike, Dejavnost oglaševalskih agencij, Posredovanje oglaševalskega prostora, Fotografska dejavnost, Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti, Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti, Organiziranje razstav, sejmov, srečanj, Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje, Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti, Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, Pomožne dejavnosti za izobraževanje.«. 4. člen 17. člen se spremeni tako, da se glasi:»17. člen Svet zavoda sestavlja pet članov, in sicer: štirje predstavniki ustanovitelja, ki jih na predlog ministra imenuje Vlada Republike Slovenije izmed strokovnjakov s področja dela zavoda, financ in pravnih zadev, ter predstavnik delavcev zavoda, ki ga iz svojih vrst izvolijo zaposleni v zavodu. Mandat članov sveta traja štiri leta. Po poteku mandata je lahko član sveta ponovno imenovan oziroma izvoljen. Direktor mora obvestiti ministra o poteku mandata članom sveta najmanj 90 dni pred potekom njihovega mandata. Svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Podrobnejše delovanje uredi svet s poslovnikom.«. Uradni list Republike Slovenije 5. člen Za 17. členom se dodajo novi 17.a do 17.f člen, ki se glasijo:»17.a člen Predstavnika delavcev v svet zavoda volijo zaposleni v zavodu na neposrednih in tajnih volitvah. Svet zavoda s sklepom razpiše volitve največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata sveta zavoda. Pravico voliti in biti voljen imajo vsi zaposleni v zavodu, razen direktorja in njegovega pomočnika. S sklepom o razpisu volitev se določita dan volitev, vsebina predlogov kandidatur in imenuje volilna komisija. Sklep o razpisu se javno objavi v zavodu. 17.b člen Postopek volitev predstavnika delavcev v svet zavoda vodi volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, dva člana in njihovi namestniki. Predsednik, člana volilne komisije in njihovi namestniki ne morejo biti kandidati za člana sveta zavoda. Volilna komisija skrbi za pravilnost volitev predstavnika delavcev v svet zavoda, ugotavlja popolnost predlogov kandidatov, določi seznam volivcev, ugotavlja izide glasovanja in objavi, kateri kandidat je izvoljen v svet zavoda, ter vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami. 17.c člen Kandidata za člana sveta zavoda ima pravico predlagati najmanj deset odstotkov zaposlenih. Predlog mora biti predložen volilni komisiji v 15 dneh od objave sklepa o razpisu volitev. Predlog mora vsebovati osebna imena in podpise predlagateljev, osebne podatke kandidata s priloženim soglasjem kandidata in druge podatke v skladu s sklepom iz tretjega odstavka 17.a člena tega sklepa. 17.d člen Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. 17.e člen Voli se z glasovnicami. Vsak zaposleni ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu njihovih priimkov z navedbo, da se voli en kandidat. Voli se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Glasovnica je neveljavna tudi, če je volivec glasoval za več kot enega kandidata. 17.f člen Za člana sveta zavoda je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti kandidat, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu. Volilna komisija sestavi zapisnik o poteku volitev in poročilo o izidih volitev, ki ga objavi v petih dneh od dneva volitev.«. 6. člen 18. člen se spremeni tako, da se glasi:»18. člen Naloge sveta zavoda so: nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda, spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda, predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja, ocenjuje delo direktorja, daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in investicijskega vzdrževanja ter k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje,

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1107 potrjuje letno poročilo zavoda, daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin, daje predhodno mnenje o imenovanju direktorja, sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem, odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja, opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.«. 7. člen 19. člen se spremeni tako, da se glasi:»19. člen Strokovni svet sestavlja šest članov, in sicer: dva člana izvolijo zaposleni, pri čemer je eden izvoljen izmed vseh zaposlenih, eden pa izmed tistih, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere je javni zavod ustanovljen, po enega člana imenujejo Kulturniška zbornica Slovenije, Inštitut za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, enega člana imenujeta Slovensko etnografsko društvo in Skupnost muzejev Slovenije. Za postopek volitev predstavnikov delavcev v strokovni svet se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo postopek volitev predstavnika zaposlenih v svet zavoda. Direktor mora pozvati Kulturniško zbornico, Inštitut za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Slovensko etnografsko društvo in Skupnost muzejev Slovenije, da imenujejo člane strokovnega sveta najmanj 90 dni pred potekom mandata strokovnega sveta. Člani strokovnega sveta imajo štiriletni mandat. Po njegovem poteku so lahko člani strokovnega sveta ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Strokovni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Strokovni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Podrobnejše delovanje uredi strokovni svet s poslovnikom.«. 8. člen 21. člen se spremeni tako, da se glasi:»21. člen Svet zavoda in strokovni svet se konstituirata na svoji prvi konstitutivni seji, ki jo skliče direktor najpozneje v 30 dneh od dne, ko je imenovana oziroma izvoljena večina članov sveta zavoda oziroma strokovnega sveta. Članom sveta zavoda in strokovnega sveta začne teči mandat z dnem konstituiranja sveta oziroma strokovnega sveta. Na prvi konstitutivni seji člani sveta in strokovnega sveta iz svojih vrst izvolijo predsednika in njegovega namestnika. Če predsednik ni izvoljen, vodi svet do izvolitve predsednika najstarejši član sveta izmed predstavnikov ustanovitelja, strokovni svet pa najstarejši član.«. 9. člen 22. člen se spremeni tako, da se glasi:»22. člen Član sveta zavoda, ki ga imenuje ustanovitelj, je lahko razrešen pred iztekom mandata, za katerega je imenovan, če: sam zahteva razrešitev, se ne udeležuje sej, pri svojem delu ne ravna skladno s predpisi, ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja strokovno.«. 10. člen 23. člen se spremeni tako, da se glasi:»23. člen Člana sveta zavoda iz prejšnjega člena razreši Vlada Republike Slovenije na predlog sveta zavoda ali ministra. Za čas do izteka mandata sveta zavoda se imenuje nov član.«. 11. člen 24. člen se spremeni tako, da se glasi:»24. člen Mandat predstavniku delavcev v svetu zavoda in v strokovnem svetu zavoda predčasno preneha z odstopom, s prenehanjem delovnega razmerja v zavodu ali na podlagi odpoklica. Če predstavniku delavcev preneha mandat pred potekom mandata sveta oziroma strokovnega sveta, se izvedejo nadomestne volitve. Na nadomestnih volitvah se izvoli nov predstavnik delavcev za čas do izteka mandata sveta oziroma strokovnega sveta. Svet razpiše nadomestne volitve najpozneje v 15 dneh po ugotovitvi o prenehanju mandata. Ostalim članom strokovnega sveta mandat preneha na podlagi odstopa ali na podlagi odpoklica s strani tiste pravne osebe, ki je posameznega člana imenovala. Predlog za odpoklic lahko poda strokovni svet ali minister.«. 12. člen Za 24. členom se doda novi 24.a člen, ki se glasi:»24.a člen Postopek odpoklica predstavnika delavcev v svetu zavoda in strokovnem svetu se začne na zahtevo najmanj deset odstotkov zaposlenih v zavodu. Postopek odpoklica vodi volilna komisija. Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic in priložene podpise delavcev, ki predlagajo odpoklic. Zahteva za odpoklic se predloži volilni komisiji, ki je vodila volitve. Volilna komisija preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. Če se zahteva za odpoklic ne zavrže, volilna komisija v 15 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu oziroma strokovnem svetu zavoda in določi dan glasovanja. Predstavnik delavcev v svetu oziroma strokovnem svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina zaposlenih v zavodu. Za postopek odpoklica predstavnika delavcev v svetu in strokovnem svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe o volitvah predstavnika delavcev v svet zavoda.«. 13. člen 25. člen se spremeni tako, da se glasi:»25. člen Zavod upravlja s prostori na naslednjih parcelah: parc. št. 3112 poslovna stavba (št. stavbe 341 na naslovu Ljubljana, Metelkova ulica 2), parc. št. 3113 poslovna stavba (razstavno depojski objekt) (št. stavbe 412), vse v vl. št. 2391, k. o. Tabor (šifra k.o. 1737). Zavod upravlja tudi z vso opremo, ki je v prostorih iz prejšnjega odstavka, in inventariziranimi muzejskimi predmeti.«. 14. člen 26. člen se spremeni tako, da se glasi:»26. člen Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti: iz državnega proračuna, iz proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti, s prodajo blaga in storitev na trgu, z donacijami, darili in iz drugih virov v skladu z zakonom.«.

Stran 1108 / Št. 11 / 13. 2. 2009 PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 15. člen Prve volitve predstavnika delavcev v svet zavoda razpiše svet zavoda najpozneje v 15 dneh po uveljavitvi tega sklepa. Vlada Republike Slovenije imenuje člane sveta v skladu s tem sklepom v enem mesecu po uveljavitvi tega sklepa. Direktor skliče prvo konstitutivno sejo sveta zavoda najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je imenovana oziroma izvoljena večina članov sveta zavoda. Dosedanji člani sveta zavoda opravljajo svojo funkcijo do konstituiranja novega sveta skladno s tem sklepom. Dosedanjim članom sveta zavoda preneha mandat z dnem konstituiranja sveta skladno s tem sklepom. 16. člen Direktor poskrbi za vpis sprememb ustanovitvenega akta v sodni register skladno z veljavnimi predpisi. 17. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 01403-31/2009/5 Ljubljana, dne 5. februarja 2009 EVA 2008-3511-0053 Vlada Republike Slovenije mag. Mitja Gaspari l.r. Minister 345. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem Na podlagi petega odstavka 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 ZVKSES, 47/06 ZEN, 45/08 ZVEtL in 57/08) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem 1. člen V Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04 in 62/06) se v prvem odstavku 3. člena tretja alinea spremeni tako, da se glasi:» da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40% primernega stanovanja. Navedena omejitev ne velja za lastnike ali solastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas za neprofitno najemnino;«. V zadnji alinei se pika nadomesti s podpičjem in doda nova alinea, ki se glasi:» da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka.«. 2. člen V prvem odstavku 5. člena se besedilo»v obdobju leta dni pred razpisom«nadomesti z besedilom»v koledarskem letu pred letom razpisa«. 7. člen se črta. Uradni list Republike Slovenije 3. člen 5. člen V četrtem odstavku 14. člena se za besedo»m 2 «doda beseda»lahko«. Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:»(6) Za enočlanska gospodinjstva se kot zgornja meja pri izračunavanju subvencij k najemninam uporablja stanovanjska površina do 40 m 2, če najemodajalec najemniku ne ponudi v zamenjavo primernega stanovanja površine do 30 m 2. V primeru, da najemodajalec ponudi najemniku v zamenjavo primerno stanovanje površine do 30 m 2, najemnik pa preselitev vanj zavrne, se od zavrnitve dalje pri izračunavanju subvencije upošteva stanovanjska površina do 30 m 2.«. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo»pri izračunavanju subvencij k tržnim najemninam pa se kot zgornje meje upoštevajo površine iz prejšnjega odstavka, povečane za 10 m 2.«. 6. člen Besedilo 19. člena se spremeni tako, da se glasi:»(1) Vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo prosilec in polnoletni člani gospodinjstva priložiti naslednje listine: izjavo o morebitnih neobdavčljivih dohodkih in prejemkih ter nazivih njihovih izplačevalcev, za koledarsko leto pred razpisom; dokazila o vseh izplačanih neto plačah v letu razpisa, če v preteklem koledarskem letu pred razpisom ni imel dohodkov iz delovnega razmerja; izjavo o premoženjskem stanju, skladno s prvim odstavkom 3. člena tega pravilnika; najemno oziroma podnajemno pogodbo, če prosilec ne živi pri starših ali sorodnikih; dokumentacijo o trajni vezanosti na uporabo invalidskega vozička ali o vezanosti na trajno pomoč druge osebe, v kolikor gre za invalida po tretjem odstavku 3. člena tega pravilnika; drugo z razpisom zahtevano dokumentacijo, s katero se izkazuje socialno-zdravstvene razmere in izjavo o vseh plačanih obveznostih, v kolikor je prosilec že imel v najemu neprofitno stanovanje. (2) Prosilec in polnoletni člani gospodinjstva lahko najemodajalcu s pooblastilom dovolijo pridobivanje, vpogled, prepis, izpis ali kopiranje njihovih osebnih podatkov iz uradnih evidenc in zbirk osebnih podatkov pri vseh upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki štejejo za davčno tajnost, ter občutljivih osebnih podatkov. V tem primeru morajo vlogi priložiti pisne izjave, ki veljajo za osebno oziroma pisno privolitev na podlagi določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zakona, ki ureja splošni upravni postopek in zakona, ki ureja davčni postopek. (3) Najemodajalci neprofitnih stanovanj pridobijo v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena potrdila o državljanstvu, potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva od pristojnih državnih organov, podatke o obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih ter prejemkih pa iz obstoječih zbirk podatkov. (4) Podatke, ki se štejejo za davčno tajnost, pridobijo najemodajalci neprofitnih stanovanj za prosilca in polnoletne člane gospodinjstva iz dokončnih odločb o odmeri dohodnine, iz drugih dokončnih odločb davčnega organa in iz davčnih obračunov. Iz navedenih dokumentov lahko najemodajalci neprofitnih stanovanj pridobijo podatke o davčni številki, o vzdrževalnih družinskih članih, o dohodkih davčnih zavezancev, o stroških upoštevanih pri uveljavljanju davčne osnove, o obveznih prispevkih za socialno varnost, podatke o znižanjih in olajšavah, ki se upoštevajo pri obračunu akontacije dohodnine ter od dohodkov iz kmetijstva in od dohodkov iz dejavnosti, če davčni organ s temi podatki razpolaga. Najemodajalci neprofitnih stanovanj v tem odstavku navedene podatke pridobivajo od davčnega organa v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1109 (5) Na zahtevo najemodajalca upravljavci zbirk podatkov brezplačno posredujejo vse podatke o obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih in prejemkih za preteklo koledarsko leto pred letom razpisa za prosilca in polnoletne člane gospodinjstva, navedene v vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja.«. 7. člen Prvi in drugi odstavek 30. člena se spremenita tako, da se glasita:»(1) Najemodajalci lahko vsakih pet let preverijo ali najemnik in uporabniki neprofitnega stanovanja še izpolnjujejo dohodkovne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja. (2) Podatke o denarnih prejemkih za preteklo koledarsko leto pred preverjanjem izpolnjevanja pogojev za uporabo neprofitnega stanovanja pridobivajo najemodajalci iz uradnih evidenc in drugih zbirk osebnih podatkov upravljavcev zbirk podatkov, v skladu z določbami 19. člena tega pravilnika. Najemniki morajo na zahtevo najemodajalca predložiti vse zahtevane izjave in dokazila zase in za uporabnike v roku 30 dni od prejema zahteve.«. 8. člen V prilogi se pri naslovu»pojasnila za uporabo pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev«podnaslov»k 5. členu pravilnika, izračun mesečnih dohodkov prosilca«in besedilo točke spremenita tako, da se glasita:»k 5. členu pravilnika, izračun letnih neto dohodkov gospodinjstva V dohodek gospodinjstva, ki je kriterij za ugotavljanje upravičenosti do neprofitnega stanovanja, se vključujejo enaki dohodki, kot so določeni za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki jih določajo predpisi o socialnem varstvu. V primeru, da za preteklo koledarsko leto pred letom razpisa še ni izdana dokončna odločba o odmeri dohodnine, druga dokončna odločba ali davčni obračun davčnega organa, se upoštevajo navedeni dokumenti za predpreteklo koledarsko leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta, tako da se povečajo za rast povprečne neto plače na zaposlenega v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem predpreteklega leta. V primeru, da prosilec ali član gospodinjstva v preteklem koledarskem letu ni imel dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri izračunu ocenjenega dohodka upoštevajo njegovi tekoči dohodki, preračunani na letno raven in nato zmanjšani za rast povprečne neto plače na zaposlenega v državi v tekočem letu v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. V primeru, da prosilec ali član gospodinjstva v času razpisa ni zaposlen, se pri izračunu dohodka šteje, da ta oseba nima dohodkov.«. V besedilu točke»k 14. členu pravilnika, izračun subvencije k najemninam«se doda drugi odstavek, ki se glasi:»če najemniku, ki je uspel na razpisu, najemodajalec ne more zagotoviti ustreznega stanovanja po površini, mu lahko ponudi v najem večje stanovanje. Če se upravičenec z najemom večjega stanovanja strinja, mu najemodajalec lahko računa neprofitno najemnino, vendar le do primerne površine, ki velja po prvem odstavku 14. člena za prvo večje število članov gospodinjstva (npr: če je upravičenec samski, mu lahko zaračuna neprofitno najemnino do zgornje meje površine za 2-člansko gospodinjstvo). V primeru, da stanovanje presega površino iz prejšnjega stavka, se za to razliko obračuna prosto oblikovana najemnina.«. Pri podnaslovu»i. Stanovanjske razmere«se besedilo pod točko»2. Kvaliteta bivanja«spremeni tako, da se glasi:»praviloma gre za starejša stanovanja s pomanjkljivimi oziroma dotrajanimi instalacijami, za kletna, vlažna oziroma premalo osončena stanovanja, stanovanja s povsem nefunkcionalno razporeditvijo prostorov ipd., ki so ovrednotena z največ 150 točkami po sistemu točkovanja po Pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81 in 65/99) ali ki so ovrednotena z največ 170 točkami po Pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 127/04, 69/05 in 75/05).«. Pri podnaslovu»ii. Socialne razmere«se besedilo pod točko»7. Zdravstvene razmere«spremeni tako, da se glasi:»zdravstvene razmere, opredeljene v točki 7.1. in 7.2. se točkujejo v primeru, če prosilec izpolnjuje naslednja pogoja: da je iz predloženega zdravniškega potrdila (osebnega zdravnika) razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo in da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le-to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu.«. 9. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-106/2007 Ljubljana, dne 20. januarja 2009 EVA 2007-2511-0194 Karl Erjavec l.r. Minister za okolje in prostor 346. Soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanove Chopinov zlati prstan Ministrstvo za kulturo izdaja na podlagi 3. in 12. člena Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 uradno prečiščeno besedilo in 91/05) v zadevi izdaje soglasja k aktu o ustanovitvi USTANOVE CHOPINOV ZLATI PRSTAN, Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid, naslednje s o g l a s j e Ministrstvo za kulturo izdaja soglasje k notarskemu zapisu akta o ustanovitvi ustanove, s katerim je ustanovitelj Janez Rozman, Kajuhova ulica 26, 1000 Ljubljana, ustanovil ustanovo z imenom USTANOVA CHOPINOV ZLATI PRSTAN, s sedežem v Ljubljani, Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid, o čemer je notar Stane Krainer, Gorenjska cesta 2, 4240 Radovljica, izdal notarski zapis akta o ustanovitvi USTANOVE CHOPINOV ZLATI PRSTAN, Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid, opr. št. SV 901/08 z dne 29. 10. 2008. Namen ustanove je splošno koristen in trajen. Namen ustanove je promocija in razvijanje kulturne dejavnosti, predvsem na področju pedagogike klavirske igre, organizacija mednarodnih srečanj mladih pianistov, mladih nadarjenih glasbenikov in drugih kulturnih dejavnosti. Ustanovitveno premoženje znaša 100 evrov. Št. 0140-45/2008/13 Ljubljana, dne 17. decembra 2008 EVA 2008-3511-0059 Majda Širca l.r. Ministrica za kulturo

Stran 1110 / Št. 11 / 13. 2. 2009 347. Shema za določanje odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu Na podlagi tretjega odstavka 6. člena Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (Uradni list RS, št. 15/07 uradno prečiščeno besedilo) minister za delo, družino in socialne zadeve objavlja S H E M O za določanje odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu 1. člen V skladu s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (Uradni list RS, št. 15/07 uradno prečiščeno besedilo) se odškodnina za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu določi po naslednji shemi: Plaki parietalne plevre ali difuzne zadebelitve plevre Benigni plevralni izliv Kronični plevralni izliv Azbestoza Pljučni rak, maligni mezoteliom in drugi raki, ki so posledica izpostavljenosti azbestu Največ 12.912,56 EUR Največ 14.048,86 EUR Največ 16.767,29 EUR Največ 22.660,86 EUR Največ 45.299,96 EUR 2. člen Ta shema se začne uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 01700-45/2005/104 Ljubljana, dne 19. januarja 2009 EVA 2009-2611-0035 dr. Ivan Svetlik l.r. Minister za delo, družino in socialne zadeve Uradni list Republike Slovenije 349. Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v decembru 2008 Na podlagi tretjega odstavka 5. člena Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS, št. 10/06 in 12/07) in Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente (Uradni list RS, št. 140/06, 82/07, 102/08 in 123/08) minister za finance objavlja P O V P R E Č N I Z N E S E K trošarine za plinsko olje za pogonski namen v decembru 2008 Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen iz 2. točke tretjega odstavka 54. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 2/07 uradno prečiščeno besedilo) za obdobje od 1. 12. 2008 do 31. 12. 2008 znaša 331,55 eurov na 1000 litrov. Št. 426-07-3/2003/103 Ljubljana, dne 15. januarja 2009 EVA 2009-1611-0054 dr. Franc Križanič l.r. Minister za finance DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE 350. Sklep o imenovanju državnih tožilcev na položaj svetnikov 348. Obvestilo o odobritvi sheme državne pomoči po Zakonu o davku na tonažo Na podlagi drugega odstavka 29. člena Zakona o davku na tonažo (Uradni list RS, št. 61/07) minister za finance objavlja O B V E S T I L O o odobritvi sheme državne pomoči po Zakonu o davku na tonažo Na podlagi drugega odstavka 29. člena Zakona o davku na tonažo (Uradni list RS, št. 61/07) minister za finance obvešča, da je Evropska komisija dne 13. januarja 2009 odobrila shemo državne pomoči po Zakonu o davku na tonažo za obdobje desetih let, in sicer za obdobje od 1. januarja 2008 dalje. Št. 42-53/2008 Ljubljana, dne 21. januarja 2009 EVA 2008-1611-0167 dr. Franc Križanič l.r. Minister za finance Na podlagi petega odstavka 23. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 94/07) je Državnotožilski svet sprejel S K L E P o imenovanju državnih tožilcev na položaj svetnikov Andreja ŠARABON, višja državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, se imenuje na položaj višje državne tožilke svetnice od 13. 9. 2008 dalje. Janez ŠINKOVEC, višji državni tožilec na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, se imenuje na položaj višjega državnega tožilca svetnika od 15. 9. 2008 dalje. Št. Dts 7/2009 in Dts 8/2009 Barbara Brezigar l.r. Generalna državna tožilka RS

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1111 AJDOVŠČINA 351. Odlok o spremembi območja naselij Ajdovščina in Grivče Na podlagi 17. člena Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) in na podlagi 33. člena Statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 7/99, Uradni list RS, št. 2/02, 41/05, 92/05) je Občinski svet Občine Ajdovščina na seji dne 29. 1. 2009 sprejel O D L O K o spremembi območja naselij Ajdovščina in Grivče 1. člen S tem odlokom se spremeni območje naselij Ajdovščina in Grivče ter se določi kritje stroškov napisnih tabel za označitev naselja. 2. člen Območje spremembe naselij Ajdovščina in Grivče zajema prostorski okoliš številka PO135, PO136 in PO138, ki so določene v registru prostorskih enot in bodo po novem spadale v naselje Ajdovščina. Območje iz prejšnjega odstavka se izloči iz naselja Grivče in priključi naselju Ajdovščina. Območje naselij Ajdovščina in Grivče se spremeni tako, da se del naselja Grivče, ki obsega območje Zazidalnega načrta Grivče II, Lokacijskega načrta Grivče III in območje Slejkoti II, izloči in se priključi k naselju Ajdovščina. 3. člen Geodetska uprava mora najpozneje v 30 dneh po začetku veljavnosti tega odloka evidentirati spremembe podatkov o območjih naselij Ajdovščina in Grivče v registru prostorskih enot. 4. člen Stroški napisnih tabel za označitev naselij bremenijo občinski proračun. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 031-001/2008 Ajdovščina, dne 29. januarja 2009 Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak l.r. ČRENŠOVCI 352. Odlok o proračunu Občine Črenšovci za leto 2009 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDT-B in 127/06 ZJZP) in 16. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 18/99, 92/99, 92/99, 27/01, 69/02 in 131/06) je Občinski svet Občine Črenšovci na 19. seji dne 4. 2. 2009 sprejel OBČINE O D L O K o proračunu Občine Črenšovci za leto 2009 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Črenšovci za leto 2009 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/konto/podkonto v Proračun leta 2009 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3,133.263,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 2,236.581,00 700 Davki na dohodek in dobiček 2,103.356,00 703 Davki na premoženje 99.494,00 704 Domači davki na blago in storitve 33.731,00 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 160.357,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 10.400,00 711 Takse in pristojbine 1.000,00 712 Globe in druge denarne kazni 1.435,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 147.522,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 7.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 7.000,00 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 729.325,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 729.325,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 3,187.229,00 40 TEKOČI ODHODKI 905.367,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 217.820,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 36.267,00 402 Izdatki za blago in storitve 619.663,00 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 31.617,00

Stran 1112 / Št. 11 / 13. 2. 2009 41 TEKOČI TRANSFERI 959.713,00 410 Subvencije 20.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 553.126,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 61.512,00 413 Drugi tekoči domači transferi 325.075,00 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1,204.549,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1,204.549,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 117.600,00 430 Investicijski transferi 117.600,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 53.966,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 53.966,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 53.966,00 9009 Splošni sklad za drugo 53.966,00 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Uradni list Republike Slovenije Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Črenšovci ali oglasni deski. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke konta. 4. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med na primer: glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe (varianta: med podprogrami v okviru glavnih programov) odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu). Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu septembru 2009 in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2009 in njegovi realizaciji. 5. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. 6. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 7. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov se uporabijo sredstva, ki so ostala neporabljena na podračunu Občine Črenšovci na dan 31. 12. 2008 v višini 53.966,00. 8. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina) se lahko v letu 2009 zadolžijo v okviru zakonsko dovoljenega obsega le s soglasjem Občinskega sveta Občine Črenšovci.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1113 5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 9. člen (začasno financiranje v letu 2010) V obdobju začasnega financiranja Občine Črenšovci v letu 2010, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 10. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. OS-114/19-09 Črenšovci, dne 4. februarja 2009 Župan Občine Črenšovci Anton Törnar l.r. 5. člen Pravico do pomoči upravičenec uveljavlja s pisno vlogo na predpisanem obrazcu pri občinski upravi Občine Črenšovci, Ulica Prekmurske čete 20, 9232 Črenšovci. Rok za vložitev pisne vloge je šest mesecev po rojstvu otroka. Po preteku tega roka se vloga zavrže kot prepozna. 6. člen K vlogi iz prejšnjega člena je potrebno priložiti: fotokopijo osebnega dokumenta upravičenca, izpisek iz rojstne matične knjige za novorojenca, številko transakcijskega računa upravičenca, davčno številko upravičenca. 7. člen Denarna pomoč se nakaže na transakcijski račun upravičenca v 8 dneh po sklenitvi sporazuma o enkratni denarni pomoči za novorojenca, ki ga skleneta upravičenec in Občina Črenšovci. Sporazum s strani občine podpiše župan. III. KONČNA DOLOČBA 353. Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Črenšovci Na podlagi 99. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV- UPB2, Uradni list RS, št. 3/07), 9. in 16. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 18/99, 92/99, 27/01, 69/02 in 131/06) je Občinski svet Občine Črenšovci na 19. redni seji dne 4. 2. 2009 sprejel P R A V I L N I K o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Črenšovci 8. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa za vse novorojence, rojene od 1. januarja 2009 dalje. Za rojene od 1. januarja 2009 do uveljavitve tega pravilnika začne teči rok iz 5. člena z dnem uveljavitve tega pravilnika. Št. OS-115/19-09 Črenšovci, dne 4. februarja 2009 Župan Občine Črenšovci Anton Törnar l.r. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik ureja dodeljevanje enkratne denarne pomoči za novorojence družinam oziroma roditeljem z območja Občine Črenšovci, določa upravičence, višino, pogoje in postopek za uveljavljanje dodelitve enkratne denarne pomoči. 2. člen Enkratna denarna pomoč za novorojenca (v nadaljevanju: pomoč) je enkratna družbena pomoč novorojenemu otroku, s katero se družini oziroma roditeljem zagotovijo dodatna sredstva za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka. 3. člen Višina pomoči po tem pravilniku znaša neto 100 EUR. Poleg denarne pomoči prejme vsak novorojenec še knjigo monografijo o Občini Črenšovci. O spremembi višine pomoči odloča Občinski svet Občine Črenšovci s sklepom. Sredstva za izplačilo pomoči se zagotovijo v proračunu Občine Črenšovci. II. POGOJI ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE 4. člen Upravičenec do denarne pomoči po tem pravilniku je eden od staršev novorojenca pod pogojem, da sta upravičenec in novorojenec državljana Republike Slovenije ter imata stalno prebivališče v Občini Črenšovci. V primeru, da starša živita ločeno, uveljavlja pravico do denarne pomoči tisti od staršev, pri katerem novorojenec živi in ima stalno prebivališče v Občini Črenšovci. ČRNOMELJ 354. Odlok o proračunu Občine Črnomelj za leto 2009 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 in 60/07), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 127/06 ZJZP in 14/07 ZSPDPO) in 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03, 106/05, 65/07 in 75/08) je Občinski svet Občine Črnomelj na 16. seji dne 3. 2. 2009 sprejel O D L O K o proračunu Občine Črnomelj za leto 2009 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se za Občino Črnomelj za leto 2009 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Stran 1114 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A) Bilanca prihodkov in odhodkov v eurih Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2009 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 13.684.171 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 9.735.749 70 DAVČNI PRIHODKI 8.920.360 700 Davki na dohodek in dobiček 7.895.160 703 Davki na premoženje 593.700 704 Domači davki na blago in storitve 431.500 71 NEDAVČNI PRIHODKI 815.389 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 150.000 711 Takse in pristojbine 17.000 712 Denarne kazni 36.000 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 22.500 714 Drugi nedavčni prihodki 589.889 72 KAPITALSKI PRIHODKI 766.549 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 496.549 722 Prihodki od prodaje zemlj. in nematerialnega premoženja 270.000 73 PREJETE DONACIJE 18.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 18.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 3.128.373 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.149.871 741 Prejeta sred. iz dražavn. proračuna iz sredstev pror. EU 1.987.502 78 PREJETA SRED. IZ EVROPSKE UNIJE 35.500 787 Prejeta sred. od drugih evropskih institucij 35.500 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 16.034.689 40 TEKOČI ODHODKI 3.110.816 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 760.080 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 125.062 402 Izdatki za blago in storitve 2.049.674 403 Plačila domačih obresti 156.000 409 Rezerve 20.000 41 TEKOČI TRANFERI 5.018.109 410 Subvencije 390.963 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.155.000 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 604.549 413 Drugi tekoči domači transferi 1.867.597 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 7.145.428 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 7.145.428 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 760.336 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 77.597 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 682.739 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I. II.) 2.350.518 B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DEL. 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premož. v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. V.) 0 C) RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 2.200.000 50 ZADOLŽEVANJE 2.200.000 500 Domače zadolževanje 2.200.000 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 520.000 55 ODPLAČILA DOLGA 520.000 550 Odplačila domačega dolga 520.000 IX. ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV. + VII. II. V. VIII.) 670.518 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 1.680.000 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.- VIII.-IX) 2.350.518 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 670.518 9009 Splošni sklad za drugo 670.518 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavkkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Črnomelj. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - konta. 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01), ki se uporabijo za namene, določene v tem zakonu,

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1115 prihodki ožjih delov lokalnih skupnosti: prispevek pri gradnji infrastrukture, lastna sredstva KS prispevki krajanov, lastna sredstva KS Sinji vrh Fundacija za šport, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije, drugi prihodki, ki jih določi župan. 5. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan, o prerazporeditvah neposrednih proračunskih uporabnikov»krajevne skupnosti«pa za posamezno KS odloča predsednik sveta KS. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2009 in njegovi realizaciji. 6. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere, ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na prejemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost v okviru rednega poslovanja do višine 1.000 EUR in pravni posli investicijskega značaja do višine 5.000 EUR, razen razpolaganja s premoženjem, so veljavni brez predhodnega soglasja župana. 8. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 9. člen Proračunska rezerva se v letu 2009 oblikuje v višini 15.000. O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 5.000 EUR odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 10. člen Sredstva splošne proračunske rezervacije, kot nerazporejeni del proračunskih prejemkov, so namenjena za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA 11. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 200 odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Župan lahko na prošnjo dolžnika ob primernem zavarovanju in obrestovanju odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga dolžnika ali spremeni predvideno dinamiko plačila dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika. 5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 12. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov se občina za izvrševanje proračuna leta 2009 lahko zadolži do višine 2.200.000 EUR. Občina ne bo izdajala poroštev. Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. Pogoje zadolževanja določi občinski svet in na njihovi podlagi izda soglasje k zadolževanju. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Črnomelj v letu 2009, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2009 dalje. Št. 410-440/2008 Črnomelj, dne 4. februarja 2009 Župan Občine Črnomelj Andrej Fabjan l.r. GROSUPLJE 355. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99, 36/02) in 8. člena Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 14/00) je Občinski svet Občine Grosuplje na 23. redni seji dne 28. 1. 2009 sprejel

Stran 1116 / Št. 11 / 13. 2. 2009 S K L E P o ukinitvi statusa javnega dobra za zemljišča parc. št. 2153/6, 2160/4, 2191/7 in 2191/8 v k.o. Ponova vas I. S tem sklepom se ukine status javnega dobra za zemljišča v k.o. Ponova vas: zemljišče parc. št. 2153/5 neplodno v izmeri 55 m 2 pripisano pri ZKV št. 875; zemljišče parc. št. 2153/6 neplodno v izmeri 24 m 2 pripisano pri ZKV št. 875; zemljišče parc. št. 2160/4 neplodno v izmeri 68 m 2 pripisano pri ZKV št. 875; zemljišče parc. št. 2191/7 cesta v izmeri 31 m 2 pripisano pri ZKV št. 875; zemljišče parc. št. 2191/8 neplodno v izmeri 24 m 2 pripisano pri ZKV št. 875. II. Nepremičnine iz I. točke tega sklepa prenehajo biti javno dobro in postanejo last Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. III. Sklep se objavi v Uradnem listu Republika Slovenija in začne veljati naslednji dan po objavi. Št. 34404-8/2002 Grosuplje, dne 28. januarja 2009 JESENICE Župan Občine Grosuplje Janez Lesjak l.r. 356. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu Športno rekreacijski park Podmežakla (ureditveno območje J2/R1) Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 53. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06 in 102/07) je Občinski svet Občine Jesenice na 24. seji dne 29. 1. 2009 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu Športno rekreacijski park Podmežakla (ureditveno območje J2/R1) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom Občinski svet Občine Jesenice sprejme spremembe in dopolnitve Odloka o ureditvenem načrtu Športno rekreacijski park Podmežakla (ureditveno območje J2/R1) (Uradni list RS, št. 60/01, v nadaljevanju: UN). II. MEJA OBMOČJA UREJANJA 2. člen V 4. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:»v območje urejanja J2/R1 so vključena zemljišča s parc. št.: 697/1, 792/36, 700, 701, 702, 699, 705/7, 707, 717/4, 716, Uradni list Republike Slovenije 717/5, 717/8, 757/4, 718, 717/2, 708, 716, 715, 720/4, 720/3, 720/2, 717/6, 793, 791 (del), 794/1, 2643/2, 720/1, 719, 717/1, 717/7, 730, 714/5, 714/3, 714/4, 709, 710, 711, 712, 721, 722/1, 722/2, 723, 724, 725, 726, 727, 728/1, 728/2, 728/3, 729/1, 729/2, vse k.o. Jesenice in 792/54, k.o. Podmežakla. III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA POSEGA V PROSTOR 3. člen 5. člen se spremeni tako, da se v tretji alineji črta besedilo»adaptacija«in»v okviru obstoječih gabaritov«za tretjo alinejo se doda nova alinea:» Možne so dozidave, nadzidave, spremembe namembnosti in novogradnje«. V četrti alineji se izraz»prenova«nadomesti z»rekonstrukcija«. Črta se peta alinea v celoti. IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV 4. člen V 7. členu se doda tretja alineja, ki se glasi:» gradbena meja (GM) je linija do katere lahko sega objekt, ne sme pa je presegati. (lahko pa je od nje odmaknjen v notranjost)«. 5. člen V 8. členu se črtata tretji in četrti odstavek. 6. člen Doda se nov 8.a člen, ki se glasi:»v obravnavanem območju so skladno z grafičnim delom določena naslednja območja: območje obstoječih stanovanjskih objektov na severnem delu območja (med Ulico heroja Verdnika in zahodno od objekta kegljišča) in na SZ delu območja (južno od Ulice heroja Verdnika do parkirišč severno od športne hale), območje obstoječe športne hale in spremljajočih površin, območje obstoječega objekta kegljišča, območje drugih športnih površin«. 7. člen V 9. členu se v celoti črta 3. točka, ki se nadomesti z besedilom:»gabariti prizidav k obstoječi hali znašajo: prizidava na S strani: 10.60 x 86.30 m, novo stopnišče: 10.30 x 19.00 m, prizidava na Z strani: 44.50 x 66.30 m + 12.05 x 22.70 m, prizidava na V strani: 15.80 x 75.25 m, klet: 76.60 x 100.80 + 30.75 x 43.20 m + 65.45 x 138.10 + 23.40 x 33.00 m. Izven gabaritov je možna izvedba uvoznih ramp in požarnih stopnic. Pri gabaritih je možno odstopanje 10% navzgor, gabariti pa so lahko tudi manjši. V posameznih etažah se gabariti prizidkov lahko razlikujejo, ne smejo pa presegati max. dovoljenih gabaritov (+/- 10%)«. V 9. členu se v celoti črta 6. točka, ki se nadomesti z besedilom:»ob rekonstrukciji obstoječega objekta naj se v čim večji meri ohranjajo obstoječi elementi, ki dajejo stavbi značilen videz, prizidki so lahko oblikovani z modernimi materiali, lahko tudi kot kontrast obstoječemu objektu«. V 9. členu se doda nova 7. točka, ki se glasi:»možne so tudi rušitve manjših delov obstoječega objekta, ki se ga nato nadomesti znotraj novih prizidav«.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1117 8. člen V 10. členu se črta besedilo drugega stavka 1. točke in se nadomesti z besedilom:»objekt lahko sega do gradbene meje«. V 10. členu se v celoti črta 2. točka, ki se nadomesti z besedilom:»objekt je možno nadzidati in sicer do višine P+3N«. V 10. členu se črta 4. točka v celoti. V 5. točki 10. člena se poleg naštetih dopustnih dejavnosti doda še besedilo:»nastanitvene enote«. Vse točke se ustrezno preštevilčijo. 9. člen V 11. členu se spremeni naslovno besedilo, tako, da se črta besedilo»v primeru spremembe namembnosti«. Na koncu 1. točke 11. člena se doda besedilo»ter območje J od Ulice heroja Verdnika do parkirišča na SV delu območja«. Črta se besedilo 2. točke 11. člena v celoti, in se nadomesti z besedilom, ki se glasi:»za obstoječe objekte so možne rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in vzdrževalna dela za stanovanjsko dejavnost oziroma za obstoječe dejavnosti. Na prostih stavbnih zemljiščih so možne novogradnje. Možne so tudi spremembe namembnosti obstoječih objektov v stanovanja ter dopustne dejavnosti«. Doda se nova 5. točka, ki se glasi:»v območju so dopustna stanovanja in spremljajoče dejavnosti, kot so trgovina lokalne oskrbe, gostinstvo, turizem in storitvene dejavnosti. Objekt na zemljiščih s parc. št. 714/3, 714/4, 714/5, 714/6, k.o. Jesenice se predvidi za rušenje, do takrat so na njem možna le redna vzdrževalna dela«. 10. člen V 12. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:»za premostitev višinskih razlik je možno ob športnih igriščih izvesti tudi oporne zidove, ki naj se jih ozeleni«. V. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE 11. člen V tretjem odstavku 13. člena se besedilo»dostop do športnega parka je tudi z Medvedove ulice, ki omogoča dostop do dvorane z južne strani«nadomesti z besedilom:»dostop do športnega parka je tudi s ceste, ki poteka vzdolž nogometnega igrišča, ki omogoča dostop do dvorane z južne strani«. Ostalo besedilo 11. člena ostane nespremenjeno. 12. člen Črta se besedilo 14. člena v celoti in se nadomesti z besedilom:»površine za mirujoči promet so urejene: Na severni strani, ob vstopu v športni park. Parkirišče je urejeno z enosmernim potekom smeri vožnje. Velikost posameznega parkirnega mesta je 2.50 x 5.00 m. Možna je tudi drugačna prometna ureditev parkirišča in lokacija priključka na Ulico heroja Verdnika na podlagi idejnega projekta. Nad športno dvorano, ob južni strani športnega parka (pod avtocesto Hrušica Vrba); dostop in izstop s parkirišča potekata dvosmerno po cesti, ki poteka vzdolž nogometnega igrišča. Parkirna mesta so urejena tudi ob obstoječih teniških igriščih. Individualni objekti v športnem parku imajo za svoje potrebe urejena parkirišča na lastnih parcelah. V primeru spremembe namembnosti stanovanjskih objektov v osrednjem delu športnega parka se na prostih površinah stanovanjskega območja zagotavlja pretežni del potrebnih parkirnih površin. Ob večjih športnih in drugih prireditvah je potrebno zagotoviti dodatna parkirna mesta za osebne avtomobile izven športnega parka (druga javna parkirišča na Jesenicah). Parkirna mesta znotraj ureditvenega območja pa naj bodo namenjena za avtobuse (organiziran prevoz obiskovalcev). V primeru izvedbe pomožnega nogometnega igrišča, le-ta lahko služi v času večjih športnih in drugih prireditev tudi za začasno parkirišče. Nova parkirna mesta so predvidena tudi v vkopani kleti, ki pa ni pogoj za prizidavo športne dvorane«. VI. KOMUNALNE IN ENERGETSKE UREDITVE 13. člen V 18. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek ki se glasi:»ob odstranitvi objekta Ledarne je potrebno ohraniti vodno zajetje in zagotoviti dostop do vodnjaka. Obstoječe vodovodno omrežje se obnovi s cevmi iz duktilne litine«. Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. 14. člen V 19. členu se besedilo prvega odstavka črta v celoti in se nadomesti z besedilom:»na tem območju javna kanalizacija še ni zgrajena. Upošteva se projekt št. K-316/06 (Izgradnja javne kanalizacije in vodovoda Podmežakla), ki ga je izdelala Antonija Rotar s.p., Projektiranje hidrotehničnih objektov, Zlatek 45, Ljubljana, v oktobru 2006. Kolikor projektirano kanalizacijsko omrežje še ne bo zgrajeno se za odvajanje fekalnih odplak iz športne hale ob rekonstrukciji in prizidavi, predvidi postavitev male čistilne naprave, ki mora biti locirana znotraj območja UN. Izcedne vode iz male ČN pa naj se neškodljivo odvajajo«. 15. člen V 20. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek:»predvidi se zamenjava prostozračnega omrežja s podzemnim in posodobitev transformatorske postaje skladno z»elaboratom razvodja SN omrežja na področju RTP 110/20 kv Jesenice in nove RTP 110/20 kv Moste«, ki ga je izdelal Elektro Gorenjska, d.d.«. 16. člen Na koncu 21. člena se doda nov tretji odstavek:»možna je tudi oskrba objekta športne dvorane s trigeneracijo«. 17. člen V 22. členu se v tretjem odstavku črtata besedi»lokacijskega in«. V 22. členu se v tretjem odstavku izraz»lokacijske dokumentacije«nadomesti s»projektne dokumentacije«. V 22. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:»obstoječe KKS zračno omrežje naj se zamenja z vkopanim kabelskim razvodom.«18. člen V 24. členu se prvi odstavek črta v celoti in se nadomesti z besedilom:»upoštevati je treba ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/07) in ostale predpise s področja varovanja pred požarom«. V 24. členu se za doda nov drugi odstavek, ki se glasi:»za objekte, za katere je potrebno izdelati študije požarne varnosti, je potrebno pred vlogo za gradbeno dovoljenje pridobiti tudi požarno soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje, Ljubljana«. Ostali odstavki se ustrezno preštevilčijo.

Stran 1118 / Št. 11 / 13. 2. 2009 19. člen 26. člen se v celoti črta in se nadomesti z novim besedilom:»najbolj učinkovito je celovito urejanje športnega parka, UN pa se lahko izvaja tudi etapno. Etapno izvajanje UN ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter izgled in delovanje celotnega športnega parka. Možna je fazna izvedba rekonstrukcije in prizidave hale. Faze se lahko izvajajo neodvisno ena od druge. Faze, ki niso odvisne od drugih, se lahko izvajajo v poljubnem zaporedju. Ureditev zunanjih površin (igrišč) se lahko izvaja ločeno od rekonstrukcije in prizidave hale. Prenova objekta kegljišča, preureditev teniških igrišč, posegi na obstoječih stanovanjskih objektih ter ureditev prometnih in zelenih površin so neodvisne od rekonstrukcije in prizidave športne hale«. 20. člen V celoti se črta 27. člen. VII. KONČNE DOLOČBE 21. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. 22. člen Spremembe in dopolnitve UN so stalno na vpogled pri pristojnem organu za urejanje prostora Občine Jesenice in na Upravni enoti Jesenice. 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 350-8/2007 Jesenice, dne 29. januarja 2009 Župan Občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger l.r. KOČEVJE 357. Odlok o proračunu Občine Kočevje za leto 2009 Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDT-B, 127/06 ZJZP in 14/07 ZSPDPO), 27. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99, 53/99 popravek, 73/02, 117/02, 43/03 in 44/05) ter 74. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 68/99 in 43/03) je Občinski svet Občine Kočevje na 19. redni seji dne 4. 2. 2009 sprejel O D L O K o proračunu Občine Kočevje za leto 2009 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za proračun Občine Kočevje za leto 2009 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. Uradni list Republike Slovenije 2. SESTAVA IN VIŠINA PRORAČUNA 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. S proračunskimi postavkami je opredeljena osnovna struktura proračuna po namenih porabe. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov/konto Proračun 2009 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 23.361.053 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 12.515.214 70 DAVČNI PRIHODKI 10.059.377 700 Davki na dohodek in dobiček 8.816.147 703 Davki na premoženje 729.700 704 Domači davki na blago in storitve 513.530 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.455.837 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.054.950 711 Takse in pristojbine 11.000 712 Globe in druge denarne kazni 550 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 339.000 714 Drugi nedavčni prihodki 1.050.337 72 KAPITALSKI PRIHODKI 3.688.252 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 606.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 3.082.252 73 PREJETE DONACIJE 6.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 6.000 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 7.078.087 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.249.677 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev Proračuna Evropske unije 5.828.410 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 73.500 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 73.500 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 25.281.028 40 TEKOČI ODHODKI 4.329.526 400 Plače in drugi izdatki zaposlenih 885.225 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 131.002 402 Izdatki za blago in storitve 2.745.799 403 Plačila domačih obresti 357.500 409 Rezerve 210.000 41 TEKOČI TRANSFERI 5.323.278 410 Subvencije 14.303 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 3.002.880 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 407.427

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1119 413 Drugi tekoči domači transferi 1.897.968 414 Tekoči transferi v tujino 700 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 9.613.571 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 9.613.571 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 6.014.654 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 5.794.862 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 219.792 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II) PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ 1.919.975 B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 57.000 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 57.000 751 Prodaja kapitalskih deležev 27.000 752 Kupnine iz naslova privatizacije 30.000 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. V.) 57.000 C) RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 338.500 55 ODPLAČILA DOLGA 338.500 550 Odplačilo domačega dolga 338.500 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 2.201.475 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 338.500 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+ VII.-VIII.-IX) 1.919.975 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloka in se objavita na spletni strani Občine Kočevje: www.kocevje.si. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke konta. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po Zakonu o varstvu pred požarom, ki se uporabijo za namene, določene v tem zakonu, 2. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 3. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odlaganja odpadkov, 4. prihodki ožjih delov občine, 5. odškodnine iz naslova zavarovanj, 6. prihodki od prodaje oziroma zamenjave stvarnega premoženja, 7. prihodki iz naslova kupnin in najemnin za stanovanja, 8. prejeta sredstva za sofinanciranje projektov. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za višino dejanskih namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračun. Obveznosti v breme sredstev iz prvega odstavka tega člena, se lahko prevzemajo le, če so sredstva že nakazana v proračun, ali pa je izdan sklep ali odločba pristojnega organa in podpisana pogodba o dodelitvi sredstev. 5. člen (prerazporejanje proračunskih sredstev) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan je pooblaščen, da v skladu z zakonom o javnih financah in tem odlokom neomejeno prerazporedi pravice porabe v posebnem delu proračuna v okviru istega glavnega programa. Med posameznimi področji v okviru finančnega načrta posameznega proračunskega uporabnika pa župan lahko prerazporedi pravice porabe največ do 15% znotraj finančnega načrta. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ni dovoljeno izvajati prerazporeditev iz postavk kjer so opredeljeni investicijski nameni porabe na postavke, ki opredeljujejo tekoče namene porabe. O prerazporejenih sredstvih se poda pisno poročilo najmanj dvakrat letno: julija in ob koncu leta, ter se o tem poroča na seji občinskega sveta. Med izvrševanjem proračuna Občine Kočevje se lahko odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali način izvedbe projektov. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke in v okviru sredstev posameznega uporabnika. 6. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. 7. člen (začasno zadržanje izvrševanja proračuna) Na predlog Oddelka za proračun, finance in upravljanje premoženja župan v skladu z zakonom začasno zadrži izvrševanje proračuna, če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna. Sredstva proračuna se prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki in še omogočajo minimalni obseg delovanja uporabnikov.

Stran 1120 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Prioriteta v izvajanju investicij je dokončanje začetih investicij, za katere so opredeljena tudi lastna sredstva investitorja oziroma so sofinancirana s strani države. 8. člen (splošna proračunska rezervacija) Med odhodki proračuna je predvidena splošna proračunska rezervacija kot nerazporejeni del proračunskih prejemkov za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Dodeljena sredstva proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt uporabnika. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije na predlog oddelka za proračun, finance in upravljanje premoženja odloča župan, o čemer polletno poroča občinskemu svetu. 9. člen (proračunska rezerva) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 20.000,00 EUR odloča župan, na predlog Oddelka za proračun, finance in upravljanje premoženja. Župan o uporabi sredstev proračunske rezerve s pisnimi poročili obvešča občinski svet. V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega zgoraj navedeni znesek, odloča občinski svet s posebnim odlokom. Proračunska rezerva se v letu 2009 oblikuje v višini 10.000,00 EUR. 10. člen (prevzemanje obveznosti v breme proračuna) Neposredni in posredni uporabniki (v nadaljevanju: uporabniki proračuna) proračunskih sredstev morajo organizirati izvrševanje del in nalog iz svojega področja v mejah sredstev odobrenih s proračunom. Sredstva se smejo uporabljati za namene, ki so določeni s proračunom. Sredstva za plače in prispevke, za ostale prejemke, za plačilo blaga in storitev se proračunskim uporabnikom med letom dodeljujejo praviloma kot mesečne akontacije. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna. Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih družbenih dejavnosti se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje ter programi dela izvajalcev javnih služb in tem proračunom. Sredstva za plačila, subvencije in transferje v gospodarstvu, komunalni, cestni dejavnosti se oddajo s pogodbo. Drugi prejemniki proračunskih sredstev so fizične ali pravne osebe, ki na podlagi pogodbe, odločbe ali sklepa prejmejo proračunska sredstva. Poraba sredstev in sofinanciranje prejemnikov proračunskih sredstev za posamezno nalogo, ki ni izrecno opredeljena z drugimi predpisi, se opredeli s pogodbo oziroma kriteriji, ki jih določi župan ali z javnim razpisom. Uradni list Republike Slovenije 11. člen (prevzemanje obveznosti) V breme proračuna se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta. Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za investicijske odhodke in investicijske transfere za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto in s tem lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere (podskupini kontov 420 in 430), ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2010 60% navedenih pravic uporabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 10% navedenih pravic uporabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za blago in storitve in za tekoče transfere (skupini kontov 40 in 41), ki bodo zapadle v plačilo v letu 2010, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami ter pogodbami za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, se morajo prioritetno vključiti v proračun leta, na katerega se nanašajo. 12. člen (plačilni roki v breme občinskega proračuna in posrednih proračunskih uporabnikov) Za poravnavo obveznosti iz naslova investicijskih odhodkov, ki se plačujejo po posameznih situacijah in investicijske transfere, ki se plačujejo po posameznih situacijah, je plačilni rok 60. dan. Za poravnavo vseh ostalih obveznosti je plačilni rok 30. dan. Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. Če je na računu, situaciji ali v pogodbi določen plačilni rok, ki je v nasprotju s tem odlokom, se plača obveznost v roku in na način, ki je določen v tem odloku, razen če se doseže nižjo ceno. Dogovarjanje predplačil je možno izjemoma na podlagi predhodnega soglasja oddelka za proračun in finance in ob primernem zavarovanju predplačila. Določbe tega člena veljajo tudi za posredne proračunske uporabnike. 13. člen (določbe vezane na zakon, ki ureja javna naročila) Neposredni in posredni uporabniki proračuna so dolžni pri porabi proračunskih sredstev za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev upoštevati določila zakona o javnih naročilih in uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja. 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA TER FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE 14. člen (upravljanje s premoženjem) O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja Občine Kočevje, kar ni opredeljeno s proračunom, odloča župan do višine 5.000,00 EUR, o čemer polletno pisno poroča občinskemu svetu. 15. člen Če so izpolnjeni pogoji iz 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2009 na prošnjo dolžnika odpiše plačilo dolga do višine 1.000,00 EUR. 16. člen Župan je pooblaščen, da odloča v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov o kratkoročni zadolžitvi, največ do 5% sprejetega proračuna.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1121 17. člen (poročanje) Organi in uporabniki ter drugi prejemniki proračunskih sredstev občinskega proračuna so dolžni pristojnim organom občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt za leto 2009, ki je usklajen s proračunom, v 30 dneh po sprejemu proračuna. Prav tako so dolžni posredovati poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po namenih za preteklo leto, po predpisih in metodologiji ekonomske klasifikacije javnofinančnih tokov. Uporabniki so dolžni predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva župan, oddelek za proračun, finance in upravljanje premoženja ali nadzorni odbor. Pravne osebe, v katerih ima občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu, morajo v 180 dneh po koncu poslovnega leta, vendar najmanj 30 dni pred objavo sklica seje skupščine, predložiti oddelku za proračun, finance in upravljanje premoženja, gradivo za sejo skupščine in vsa revizijska poročila ter poročila nadzornih organov za preteklo poslovno leto, če jih gradivo za sejo skupščine ne vsebuje. 18. člen (pristojnosti predstojnika neposrednega uporabnika) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščene osebe. Za zakonita in namenska izplačila in uporabo sredstev iz proračuna so odgovorni odredbodajalci, ki so določeni na podlagi posebnega sklepa župana. Za zakonito in namensko uporabo proračunskih sredstev, ki so proračunskemu uporabniku razporejena iz proračuna, je odgovoren direktor oziroma predstojnik in računovodja pri posrednem proračunskem uporabniku. 19. člen (krajevne skupnosti) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost nad vrednostjo 2.086,47 EUR, veljajo le ob poprejšnjem soglasju sveta krajevne skupnosti in župana. Predsednik sveta Krajevne skupnosti oziroma odredbodajalec se pooblašča, da lahko odobri prerazporeditev sredstev med posameznimi postavkami oziroma konti glede na programsko-funkcionalni in ekonomski namen v okviru finančnega načrta krajevne skupnosti do 100%. Sredstva, ki so namenjena investicijam oziroma projektom, ni možno prerazporejati na proračunske postavke v okviru področja 06 lokalna samouprava. 20. člen (dolgoročno zadolževanje in poroštva) Občina Kočevje se v letu 2009 ne bo zadolžila. Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2009 ne bo izdajala poroštev. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2009 ne smejo zadolževati in ne smejo izdajati poroštev. 5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen (roki za izdajo internih predpisov občine) Župan Občine Kočevje izda navodilo o izvrševanju proračuna za leto 2009 v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. 22. člen (začasno financiranje) V obdobju začasnega financiranja Občine Kočevje v letu 2010, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 23. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 410-19/2008-1200 Kočevje, dne 5. februarja 2009 LJUBLJANA Župan Občine Kočevje Janko Veber l.r. 358. Odlok o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ZZLPPO in 127/06 ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 uradno prečiščeno besedilo, 49/06 ZmetD, 66/06 odl. US, 33/07 ZPNačrt, 57/08 ZFO-1A in 70/08) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 23. seji dne 26. 1. 2009 sprejel O D L O K o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja način opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb urejanje in čiščenje občinskih cest in urejanje in čiščenje javnih zelenih površin (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) tako, da določa: organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, pravice in obveznosti uporabnikov, vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe. 2. člen Občinske ceste po tem odloku so: lokalne ceste, javne poti, javne poti za kolesarje, trgi, površine za pešce, ploščadi, podhodi, nadhodi, pasaže, skupaj z opremo za odlaganje in zbiranje komunalnih odpadkov. 3. člen Javne zelene površine po tem odloku so: javni parki, javne zelenice,

Stran 1122 / Št. 11 / 13. 2. 2009 javni drevoredi ter posamezna drevesa na javnih površinah,»pot spominov in tovarištva«, zelene površine v lasti MOL ob spomenikih, naravno vodno javno dobro MOL, javna otroška igrišča, javna športna igrišča, deli območij vrtičkov v lasti MOL, namenjeni javni rabi (zelenice, poti, otroška igrišča, parkirišča in drugo) in gozdovi s posebnim namenom v lasti MOL, skupaj z opremo. II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 4. člen Javna služba se na območju MOL zagotavlja v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja (v nadaljnjem besedilu: Program), ki ga izdela vsako leto do konca junija za naslednje leto. Program je osnova za pripravo proračuna MOL za izvajanje javne službe za naslednje leto. Izvajalec mora vsako leto, najkasneje do konca marca, poslati organu mestne uprave, pristojnemu za gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) poročilo o izvedbi Programa za preteklo leto. III. VRSTE IN OBSEG JAVNIH DOBRIN JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA PAZPOREDITEV 5. člen MOL z javno službo zagotavlja urejanje in čiščenje občinskih cest in javnih zelenih površin kot javno dobrino. Storitve javne službe urejanje in čiščenje občinskih cest so: čiščenje vtočnih odprtin in mrež na vtočnih jaških na občinskih cestah, ročno in strojno pometanje ter pranje občinskih cest, namestitev, vzdrževanje in zamenjava opreme za odlaganje in zbiranje komunalnih odpadkov, pobiranje in odvažanje uličnih komunalnih odpadkov in drugih odpadkov iz občinskih cest. Storitve javne službe urejanje in čiščenje javnih zelenih površinah so: grabljenje listja pred začetkom vegetacije, gnojenje trat in rastlin (trajnic, grmovja in drevja), zračenje, sejanje, valjanje trat in podobno, košnja trave glede na kakovost trate, sajenje novega drevja, redno obrezovanje drevja, namakanje ali zalivanje nasadov in novo zasajenih dreves, odstranjevanje ter nadomeščanje prizadetega in poškodovanega drevja, sajenje novih grmovnic, jesensko, zimsko ali spomladansko obrezovanje grmovja, obrezovanje striženih živih mej, zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, urejanje in čiščenje poti in drugih utrjenih površin v lasti MOL, sajenje in obnavljanje nasadov z enoletnimi okrasnimi rastlinami in čebulnicami, postavljanje in vzdrževanje posod, lončnic in podobne opreme za saditev okrasnih rastlin na javnih površinah, sajenje in obnavljanje zasajenih okrasnih rastlin v opremi iz prejšnje alineje tega člena, vzdrževanje parkovne in druge opreme, Uradni list Republike Slovenije redno pobiranje komunalnih in drugih odpadkov, postavljanje, vzdrževanje in čiščenje opreme za odlaganje in zbiranje komunalnih odpadkov, druga podobna opravila. Storitev javne službe na javnih športnih igriščih obsega vzdrževanje in čiščenje opreme za odlaganje in zbiranje komunalnih odpadkov. S storitvami iz tega člena se zagotavlja urejen in lep videz občinskih cest in javnih zelenih površin. 6. člen Pogoji, obseg in način izvajanja storitev javne službe iz prejšnjega člena tega odloka se določijo s pravilnikom. Pogoji, obseg in način izvajanja storitev javne službe iz prejšnjega člena tega odloka se določijo v sodelovanju s pristojnim organom in skladno z razvojnim načrtom in letnim programom, ki ga potrdi Svet za javni prostor. Način izvajanja javne službe podrobno ureja pravilnik. IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN 7. člen Pogoji za zagotavljanje čistega, urejenega in lepega videza občinskih cest in javnih zelenih površin so: občinske ceste, skupaj z opremo za odlaganje komunalnih odpadkov, javne zelene površine z opremo, oprema, naprave, vozila in stroji za urejanje in čiščenje občinskih cest in javnih zelenih površin, oprema, naprave, vozila in stroji za postavitev in vzdrževanje posebnega režima ureditve in opreme gozdov s posebnim namenom in za gospodarjenje z njimi, izpolnjevanje obveznosti izvajalca. 8. člen V zvezi z izvajanjem javne službe izvajalec: 1. ureja in čisti občinske ceste (ročno, strojno, pranje in podobno), 2. vzdržuje opremo za odlaganje komunalnih odpadkov na občinskih cestah, 3. nabavlja potrebno opremo in material za izvajanje javne službe na občinskih cestah, 4. nabavlja in vzdržuje vozila in stroje za opravljanje storitev javne službe na občinskih cestah, 5. pregleduje stanje občinskih cest na terenu in opremo na njih, 6. vodi evidenco kataster o lokacijah, številu in vrsti opreme ter vrsti storitev na občinskih cestah, 7. ureja in čisti javne zelene površine z vegetacijo, objekti, napravami in potmi, 8. nabavlja trajno in letno vegetacijo, 9. zamenjuje bolna, nevarna in posušena drevesa, 10. zamenjuje posušeno grmovje in žive meje, 11. nabavlja in vzdržuje stroje, naprave in vozila za opravljanje storitev javne službe, 12. nadzira stanje javnih zelenih površin na terenu, 13. vzdržuje ureditve in opremo gozdov s posebnim namenom, 14. izvaja gospodarjenje v gozdovih s posebnim namenom v lasti MOL, 15. vzpostavi in vodi evidenco kataster javnih zelenih površin po vrstah: a) javni parki, javne zelenice,»pot spominov in tovarištva«, zelene površine ob spomenikih v lasti MOL, javni drevoredi, posamezna drevesa na javnih površinah, posamezne zasaditve okrasnih rastlin v opremi, naravno vodno javno dobro MOL o: lokaciji in velikosti, objektih in napravah, njihovem številu in vrsti na teh površinah,

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1123 dolžini in širini poti in drugih podobnih površin ter njihovi izvedbi (asfalt, tlak, pesek in podobno), lokaciji, vrsti, številu, stanju, dimenziji in datumu sajenja drevja, grmovja in živih mej, lokaciji, velikosti lokacije, vrsti in številu enoletnih okrasnih rastlin in čebulnic, b) javna otroška igrišča o: lokaciji in velikosti, objektih in napravah, njihovem številu, vrsti in starosti, lokaciji, vrsti, številu, stanju, dimenziji in datumu sajenja drevja, grmovja in živih mej, lokaciji, velikosti lokacije, vrsti in številu enoletnih okrasnih rastlin in čebulnic, dolžini in širini poti in drugih podobnih površin ter njihovi izvedbi (asfalt, tlak, pesek in podobno), c) gozdovi s posebnim namenom o: lastništvu, lokaciji in velikosti, ureditvi, vrsti in lokaciji opreme, 16. izvaja druge obveznosti iz tega odloka. V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV 9. člen Uporabniki občinskih cest so občani in vsi drugi, ki uporabljajo občinske ceste za promet na območju MOL. Uporabniki javnih zelenih površin na območju MOL so občani in vsi drugi, ki jih uporabljajo za rekreacijo, sprehode, počitek, igranje, sprostitev in podobno. 10. člen Na občinski cesti je prepovedano: odmetavati vse vrste odpadkov, odlagati vse vrste odpadkov, mešati beton in izvajati druga podobna dela, pometati in stresati odpadke, pesek in druge snovi v odtočne jaške za padavinsko odpadno vodo, zlivati odpadne tekočine v odtočne jaške za padavinsko odpadno vodo, lepiti plakate in obvestila po objektih in napravah gospodarske javne infrastrukture, kot so mostovi, podhodi, tekoče stopnice, fontane, klopi, stojala za kolesa, cvetlični lonci, količki, oprema za odlaganje komunalnih odpadkov in podobno, uničevati opremo in naprave za odlaganje komunalnih odpadkov. 11. člen Na javnih zelenih površinah je prepovedano: odmetavati vse vrste odpadkov, sekati, lomiti, trgati ali kako drugače poškodovati drevje in njegove dele (krošnje, debla, korenine), grmovje, žive meje in ostalo vegetacijo, poškodovati opremo in naprave gospodarske javne infrastrukture, puliti drevesa, grmovje, živo mejo, okrasne rastline in čebulnice, voditi pse brez povodca, voditi pse, kjer je znak za prepoved, kopanje psov v fontanah, ustavljati, parkirati ali se voziti z vozili, delovnimi stroji, motornimi kolesi in kolesi, razen izjemoma za potrebe vzdrževanja teh površin, lepiti plakate na drevesa ter na objekte in na naprave, poškodovati drevesne korenine ob izvajanju del v območju drevesnih korenin, v obsegu, ki bi zmanjšal vitalnost drevesa, obešati ali pritrjevati na drevesa kable, žice, antene, reklamne napise, ptičje hišice in podobno, razen zaradi okrasitve, za katero izda dovoljenje pristojni organ, pri čemer pritrjeni predmeti ne smejo posegati v drevesna tkiva, jih kakorkoli poškodovati ali omejevati njihovo rast, začasno ali trajno odlagati ali skladiščiti gradbene ali druge materiale, odpadke in predmete v bližini dreves (ob deblih, pod krošnjami, med drevesi v drevoredu in podobno). 12. člen V gozdovih s posebnim namenom je prepovedano: spreminjati pogoje rastišča z odstranjevanjem zemlje, odkrivanjem korenin, zasipavanjem debel, rastišča ali površine nad koreninami, z občasnim ali stalnim poplavljanjem rastišča, s spreminjanjem nivoja podtalnice, kislosti oziroma alkalnosti tal, z izpuščanjem škodljivih tekočin ali plinastih snovi na območju rastišča, z odlaganjem odpadkov in podobno, odnašati rastlinski opad iz gozda (steljarjenje), obsekavati, lomiti, zarezovati ali drugače nasilno uničevati ali poškodovati drevje in grmovje, nabirati, preganjati ter uničevati prosto živeče živali ter njihov življenjski prostor, loviti prosto živeče živali, razen lovnih vrst divjadi, na površinah, za katere so izdelani lovskogojitveni načrti, ogrožati ali spreminjati življenjske pogoje prosto živečih živali (na primer z odstranjevanjem ali spreminjanjem vegetacije, s spreminjanjem vodostaja, z vnašanjem alohtonih živalskih vrst, s približevanjem prostorom, kjer se prosto živeče živali zadržujejo, hranijo ter razmnožujejo in podobno), kuriti, razen na za to posebej določenih prostorih in zaradi zatiranja podlubnikov, voziti vozila na motorni pogon in voziti se s kolesi izven območij, dovoljenih za promet, razen za zagotavljanje gozdarske in kmetijske dejavnosti ter dela služb, ki zagotavljajo javni interes, uničevati ureditev, opremo in naprave gospodarske javne infrastrukture. 13. člen Organizatorji javnih prireditev in javnih shodov morajo na občinski cesti vzdrževati čistočo na prireditvenih prostorih med prireditvijo ali shodom in jih po končani prireditvi ali shodu takoj očistiti, če pristojni organ ne določi drugega roka. Če bi javna prireditev ali javni shod na občinski cesti ali javni zeleni površini lahko povzročila večje poškodbe na njih, mora organizator, pred izdajo dovoljenja plačati kavcijo za odpravo nastale škode. 14. člen Investitor gradbenih del mora organizirati gradbišče na svoje stroške tako, da onemogoči širjenje prahu ter druge trdne in tekoče nesnage na občinsko cesto ali zasebne površine zaradi rušenja in izvajanja gradbenih del. Če pride do onesnaženja, mora investitor gradbenih občinsko cesto počistiti, sicer to delo opravi izvajalec na stroške investitorja gradbenih del. Prevozniki raznega materiala in vozniki kmetijskih strojev in podobnih strojev ter naprav morajo imeti vozila za prevoz urejena tako, da je onemogočeno stresanje materiala, ki ga prevažajo, ter da se ne praši, ne širi smrad ali izceja tekočina iz vozil na občinsko cesto. Voznik, ki bi kljub temu onesnažil občinsko cesto, jo mora očistiti do stanja pred onesnaženjem. 15. člen Naročniki raznih razsutih materialov morajo po nakladanju in razkladanju takoj odstraniti in očistiti vse ostanke materialov iz občinske ceste ali javne zelene površine, sicer to opravi izvajalec na stroške naročnika. 16. člen Lastniki zemljišč morajo svoja zemljišča vzdrževati tako, da ne kazijo lepega videza okolice in se iz njih ne širijo odpadki, trava, veje in drugo na občinsko cesto ali javno zeleno površino in ne ovirajo rabe teh površin ter javne in prometne varnosti. 17. člen V ožjem mestnem središču (med Tivolsko cesto, Trgom Osvobodilne fronte, Masarykovo cesto, Šmartinsko cesto, Nje-

Stran 1124 / Št. 11 / 13. 2. 2009 goševo cesto, zveznico med Njegoševo cesto in Roško cesto, cesto Za Gradom, Karlovško cesto, Zoisovo cesto, Aškerčevo cesto in Trgom mladinskih delovnih brigad do Tivolske ceste), v strnjenih stanovanjskih naseljih, razen na registriranih kmetijskih gospodarstvih in v večstanovanjskih hišah je dovoljeno imeti le hišne živali. 18. člen Skrbnik psa in konja mora imeti pri sebi vrečke ali drugo opremo za odstranitev iztrebkov, ki jih mora takoj odstraniti v primeru onesnaženja občinske ceste ali javne zelene površine. 19. člen Izvajalec gradbenih in vzdrževalnih del mora pri izvajanju del ob javnih zelenih površinah zagotoviti, da ne pride do poškodb javnih zelenih površin. Pred pričetkom del iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec gradbenih del pri izvajalcu pridobiti soglasje s pogoji za izvedbo del ter izvajalca o pričetku del pisno obvestiti. Izvajalec gradbenih del mora po zaključku del na svoje stroške vzpostaviti javne zelene površine v prvotno stanje tako, da vsa dela opravi pod nadzorom izvajalca. Stroški nadzora bremenijo izvajalca gradbenih del. V primeru nastalih poškodb na javni zeleni površini pri izvajanju del člena je izvajalec gradbenih del dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu in poravnati vse stroške popravila poškodb. VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA 20. člen Javna služba se financira: iz proračuna MOL in iz drugih virov. MOL zagotovi izvajalcu za opravljeno storitev javne službe sredstva iz proračuna na podlagi plana dela, ki mora upoštevati vse predpisane standarde in normative. VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 21. člen Objekti gospodarske javne infrastrukture javne službe so: občinske ceste, oprema za odlaganje in zbiranje komunalnih odpadkov, javne zelene površine, razen gozdov s posebnim namenom v zasebni lasti, oprema javnih zelenih površin, vključno z opremo gozdov s posebnim namenom v zasebni lasti. Objekti gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka tega člena so last MOL. VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE 22. člen Strokovni nadzor nad izvajanjem določb 4. in 8. člena tega odloka izvaja pristojni organ. Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana sankcija za prekršek, opravlja Inšpektorat Mestne uprave MOL. IX. KAZENSKE DOLOČBE 23. člen Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec pravna oseba, če: ravna v nasprotju z drugim odstavkom 4. člena tega odloka, ravna v nasprotju z 8. členom tega odloka. Uradni list Republike Slovenije Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. 24. člen Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec gradbenih del pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki stori dejanja iz druge, tretje, četrte, pete in šeste alineje 10. člena tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe, pa ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena. Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec gradbenih del pravna oseba, ki stori dejanja iz druge, tretje, četrte, pete in šeste alineje 10. člena tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec gradbenih del samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori dejanja iz druge, tretje, četrte, pete in šeste alineje 10. člena tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek posameznik uporabnik, ki stori dejanje iz prve, alineje 10. člena tega odloka. Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek posameznik uporabnik, ki stori dejanja iz druge, tretje, četrte, pete in šeste alineje 10. člena tega odloka. 25. člen Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec gradbenih del pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki stori dejanja iz prve, devete, desete, enajste in dvanajste alineje 11. člena tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec gradbenih del pravna oseba, ki stori dejanja iz prve, devete, desete, enajste in dvanajste alineje 11. člena tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec gradbenih del samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori dejanja iz prve, devete, desete, enajste in dvanajste alineje 11. člena tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek posameznik uporabnik, ki stori dejanja iz sedme, devete, desete, enajste in dvanajste alineje 11. člena tega odloka. Z globo 50 eurov se kaznuje za prekršek posameznik uporabnik, ki stori dejanja iz prve, druge, četrte, pete in šeste alineje 11. člena tega odloka. 26. člen Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec gradbenih del pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki stori dejanja iz prve, tretje in osme alineje 12. člena tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1125 Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec gradbenih del pravna oseba, ki stori dejanja iz prve, tretje in osme alineje 12. člena tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec gradbenih del samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori dejanja iz prve, tretje in osme alineje 12. člena tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek posameznik uporabnik, ki stori dejanja iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste in sedme alineje 12. člena tega odloka. 27. člen Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek organizator javnih prireditev in javnih shodov pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju s 13. členom tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek organizator javnih prireditev in javnih shodov pravna oseba, ki ravna v nasprotju s 13. členom tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek organizator javnih prireditev in javnih shodov samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 13. členom tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. 28. člen Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek investitor gradbenih del pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek investitor gradbenih del pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek investitor gradbenih del in shodov samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. 29. člen Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek naročnik razsutih materialov pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju s 15. členom tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek naročnik razsutih materialov pravna oseba, ki ravna v nasprotju s 15. členom tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek naročnik razsutih materialov samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 15. členom tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek naročnik razsutih materialov posameznik, ki ravna v nasprotju s 15. členom tega odloka. 30. člen Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek lastnik zemljišča pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju s 16. členom tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek lastnik zemljišča pravna oseba, ki ravna v nasprotju s 16. členom tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek lastnik zemljišča samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 16. členom tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek lastnik zemljišča posameznik, ki ravna v nasprotju s 16. členom tega odloka. 31. člen Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s 17. členom tega odloka. 32. člen Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z 18. členom tega odloka. 33. člen Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju z 19. členom tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z 19. členom tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z 19. členom tega odloka. Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z 19. členom tega odloka. X. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI 34. člen Mestni svet MOL mora sprejeti v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka pravilnik iz 6. člena tega odloka.

Stran 1126 / Št. 11 / 13. 2. 2009 35. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o vzdrževanju čistoče (Uradni list SRS, št. 39/87 in 23/88), Odlok o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 6/83, 18/85, 7/87, 23/88 in 2/90 ter Uradni list RS, št. 2/92) za območje MOL, Odlok o reji, registraciji, cepljenju in označevanju psov ter obveznosti pri vzdrževanju čistoče javnih površin (Uradni list RS, št. 51/92) ter Sklep o ravnanju s presežki plodne zemlje (Uradni list SRS, št. 20/83). 36. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-31/2008-11 Ljubljana, dne 26. januarja 2009 Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković l.r. 359. Odlok o spremembah Odloka o financiranju četrtnih skupnosti v Mestni občini Ljubljana Na podlagi 27., 60.a in 61. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 24. seji dne 26. 1. 2009 sprejel O D L O K o spremembah Odloka o financiranju četrtnih skupnosti v Mestni občini Ljubljana 1. člen V Odloku o financiranju četrtnih skupnosti v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 92/07) se 12. člen spremeni tako, da se glasi:»predsedniku in članom sveta četrtne skupnosti MOL pripada sejnina za udeležbo na seji sveta četrtne skupnosti. Sejnina za udeležbo na posamezni seji za predsednika sveta četrtne skupnosti znaša 2%, za člane sveta četrtne skupnosti pa 0,8% mesečne plače župana brez dodatka za delovno dobo. Sejnina se izplača enkrat letno za tekoče leto, vendar največ za 10 sej letno. Svet četrtne skupnosti s sklepom določi višino sejnine za predsednika sveta in posameznega člana sveta četrtne skupnosti na osnovi evidence o udeležbi na sejah, ki jo pripravi strokovna služba mestne uprave, pristojna za lokalno samoupravo.«. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-24/2007-14 Ljubljana, dne 26. januarja 2009 Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković l.r. 360. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje urejanja CR 3/3 Kopališče Ilirija Na podlagi 57. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in 51. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 uradno prečiščeno besedilo) sprejemam Uradni list Republike Slovenije S K L E P o začetku priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje urejanja CR 3/3 Kopališče Ilirija 1. Predmet sklepa S tem sklepom se začne priprava sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje urejanja CR 3/3 Kopališče Ilirija (v nadaljevanju: spremembe PUP). 2. Ocena stanja in razlogi za pripravo Obravnavano območje obsega del območja urejanja CR 3/3 Kopališče Ilirija, ki se ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CR 3/3 Kopališče Ilirija (Uradni list RS, št. 22/98). Po določilih veljavnega prostorskega akta je obstoječi objekt kopališča dopustno popolnoma rekonstruirati ter mu na jugozahodni strani prizidati objekt telovadnice. Pri tem je obvezna ohranitev pročelnega dela stavbe kopališča (del objekta, ki je orientiran na Celovško cesto), ki se ustrezno vključi v novi objekt (dopustna je tudi njegova prestavitev). V kompleks se, poleg osnovne plavalno športne funkcije lahko vključi tudi druge športno rekreativne dejavnosti in njim ustrezni spremljajoči program. Na površinah severno od objekta je dopustna ureditev zunanjih športnih igrišč, jugozahodni del območja pa je namenjen letnemu telovadišču s tekaško stezo, parkovnimi ureditvami in izvedbo podzemne javne parkirne hiše. V naravi je celotno območje urejanja CR 3/3 neurejeno, objekt kopališča je dotrajan, na pročelnem delu stavbe so nanizani reklamni panoji. Za namen ureditve območja na tako pomembni lokaciji stičišče mesta z mestnim parkom Tivoli, na križišču mestne vpadnice z notranjim obročem, je bil razpisan javni arhitekturni natečaj za pridobitev projektne rešitve parkirno garažne hiše in športno rekreacijskega objekta z zasnovo ureditev zunanjih površin in prometa na območju urejanja CR 3/3. Zmagovalni projekt predvideva gradnjo objekta tudi na delih območja CR 3/3, kjer po veljavnih prostorskih določilih gradnja ni dopustna. Poleg športno rekreativnih dejavnosti so v objektu predvidene tudi površine za trgovske dejavnosti in prostori za nastanitev gostujočih športnikov, zato je treba veljavni prostorski izvedbeni akt spremeniti. 3. Območje Območje sprememb PUP je omejeno s Celovško cesto na severovzhodu, Tivolsko cesto na jugovzhodu, sprehajališčem Pod Turnom na jugozahodu in železniško progo na severozahodu ter obsega večji del območja PUP za območje urejanja CR 3/3 Kopališče Ilirija. Zajema območja funkcionalnih enot A zelenica ob železnici, B objekt kopališča s telovadnico in C parkirna hiša. V območju funkcionalne enote D železnica ni predvidenih sprememb veljavnih določil. Površina območja sprememb PUP je cca. 25.800 m 2. Območje sprememb PUP se v fazi izdelave dokumenta lahko spremeni. 4. Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve, in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi Nosilci urejanja prostora: 1. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, 2. RS, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, 3. RS, Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, 4. Slovenske železnice d.d., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana,

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1127 5. RS, Ministrstvo za kulturo, 6. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Ljubljana, 7. Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, 8. Javna razsvetljava d.d., 9. JP Snaga, d.o.o., 10. Telekom Slovenije, d.d., PE Ljubljana, 11. JP Vodovod Kanalizacija, d.o.o., Področje oskrbe z vodo, 12. JP Vodovod Kanalizacija, d.o.o., Področje odvajanja odpadnih voda, 13. Elektro Ljubljana d.d., DEE Ljubljana mesto, 14. JP Energetika Ljubljana d.o.o., Oskrba s plinom, 15. JP Energetika Ljubljana d.o.o., Daljinska oskrba s toplotno energijo. Drugi udeleženci: 1. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, 2. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana. V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave sprememb PUP izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje. 5. Način pridobitve strokovne rešitve Podlaga za izdelavo sprememb PUP bo korigiran prvonagrajeni elaborat urbanistično arhitekturnega natečaja, izvedenega leta 2004. 6. Roki za pripravo Priprava osnutka sprememb PUP je predvidena en teden po začetku veljavnosti tega sklepa. Priprava dopolnjenega osnutka je predvidena dva meseca po pridobitvi smernic. Sprejem predloga sprememb PUP je predviden eno leto po začetku veljavnosti tega sklepa. Upoštevani so minimalni okvirni roki. 7. Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave Pripravo sprememb PUP financira investitor, ki v ta namen sklene pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko načrtovanje. Obveznosti investitorja se določijo z dogovorom o sodelovanju med Mestno občino Ljubljana in investitorjem. 8. Objava in začetek veljavnosti Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi, objavi pa se tudi na spletni strani http://ppmol.org/urbanizem. Št. 350-2/2007-18 Ljubljana, dne 30. januarja 2009 Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković l.r. 361. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 UPB1, 92/05 ZJC-B, 93/05 ZVMS, 115/05 odl. US in 120/06 odl. US) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 24. seji dne 26. 1. 2009 sprejel S K L E P o ukinitvi javnega dobra parc. št. 1468/3, 1468/4, 1468/5, k.o. Ježica 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra nepremičnini parc. št. 1468/3 st. stavbišče stan. v izmeri 4 m 2, parc. št. 1468/4 stan. v izmeri 25 m 2, parc. št. 1468/5 pot v izmeri 5,00 m 2, vse k.o. Ježica, ki so vpisane v zemljiškoknjižnem vložku št. 1879, v listu B kot javno dobro v splošni rabi in vpiše lastninska pravica Mestne občine Ljubljana. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listi Republike Slovenije. Št. 4780-13/2008-12 Ljubljana, dne 26. januarja 2009 Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković l.r. 362. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 24. seji dne 26. 1. 2009 sprejel S K L E P o ukinitvi javnega dobra 1. člen Mestni svet Mestne občine Ljubljana daje soglasje k ukinitvi javnega dobra na zemljišču parc. št. 835/21 pot v izmeri 39 m² k.o. Nadgorica, vpisanem v zemljiškoknjižnem vložku št. 1145 kot družbena lastnina v splošni rabi-javno dobro. 2. člen S tem sklepom zemljišče parc. št. 835/21 k.o. Nadgorica preneha biti javno dobro in v smislu Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 in 59/01) postane lastnina Mestne občine Ljubljana. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 4780-349/2005-47 Ljubljana, dne 26. januarja 2009 Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković l.r. NOVA GORICA 363. Odlok o denarnih socialnih pomočeh v Mestni občini Nova Gorica Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2 in 76/08), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 UPB2) in 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02 in Uradni list RS, št. 38/05, 24/06) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 29. januarja 2009 sprejel

Stran 1128 / Št. 11 / 13. 2. 2009 O D L O K o denarnih socialnih pomočeh v Mestni občini Nova Gorica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določijo upravičenci do dodelitve denarnih socialnih pomoči (v nadaljevanju: denarne pomoči), kriteriji in postopek dodeljevanja in izplačevanja denarnih pomoči v Mestni občini Nova Gorica (v nadaljevanju: občina). 2. člen Letni obseg razpoložljivih sredstev določa vsakoletni proračun občine. Denarne pomoči se dodeljuje po zaporedju vloženih popolnih vlog v tekočem letu do porabe predvidenih proračunskih sredstev. V prvi polovici koledarskega leta lahko pristojni oddelek praviloma porabi največ polovico razpoložljivih sredstev za enkratne denarne pomoči, preostala sredstva pa v jesenskem in zimskem obdobju. 3. člen Denarne pomoči po tem odloku so: 1. enkratna denarna pomoč, 2. subvencija najemnin, 3. doplačilo bivanja v stanovanjski skupnosti ali drugi organizirani obliki institucionalnega varstva, ki ni v okviru mreže javne službe, 4. enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka. II. UPRAVIČENCI DO DENARNE POMOČI 4. člen Do denarne pomoči so upravičeni občani in njihovi družinski člani, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: imajo stalno prebivališče v Mestni občini Nova Gorica, trenutno nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, potem, ko so izčrpali vse možnosti za pridobitev sredstev za preživljanje z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov, denarnih nadomestil, denarnih pomoči in dajatev po predpisih s področja socialnega varstva, zdravstvenega varstva in jih nihče ni dolžan preživljati, in so se ne po lastni krivdi zaradi spleta neugodnih okoliščin (dolgotrajna bolezen, invalidnost, nenadna brezposelnost, smrt v družini, naravne nesreče ipd.) znašli v takšnem položaju, da ne morejo poravnati najnujnejših obveznosti (ta pogoj velja samo za enkratno denarno pomoč), izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Za družinske člane po tem odloku se štejejo osebe, določene v Zakonu o socialnem varstvu. Dohodek se ugotavlja po Zakonu o socialnem varstvu. III. MERILA IN VIŠINA DENARNE POMOČI 5. člen Merilo za določitev denarne pomoči je minimalni dohodek posameznika ali družine, katerega višina se določi po merilih Zakona o socialnem varstvu. Kot dohodek štejejo vsi dohodki in prejemki po Zakonu o socialnem varstvu, ki so jih upravičenec in njegovi družinski člani pridobili v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka. Dediščine in darila ter drugi enkratni prejemki (odškodnine, odpravnine, nagrade...) se v letu, ko so izplačani, kolikor presegajo 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, štejejo v dohodek v sorazmernem deležu za 3 mesece. 6. člen Višina denarne pomoči znaša najmanj 40 EUR in največ dvakratni znesek bruto zajamčene plače v državi (osnovni Uradni list Republike Slovenije znesek denarne pomoči), razen v primerih iz 12., 13., 14. in 15. člena tega odloka. Denarna pomoč se lahko nakaže: upravičencu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku neposredno na njegov osebni račun, drugi osebi oziroma ustanovi, kadar gre za plačilo bodočih ali zapadlih obveznosti ali če strokovna služba centra za socialno delo oceni, da pomoč ne bi bila namensko porabljena. 7. člen Če dohodek posameznika ali družine ne presega cenzusa za upravičenost do denarne pomoči po zakonu o socialnem varstvu za več kot 60%, se dodeli denarna pomoč največ v višini osnovnega zneska denarne pomoči, določene v prvem odstavku prejšnjega člena. Za upravičence, katerih dohodki presegajo minimalni dohodek od 60 do 100%, se lahko izjemoma denarna pomoč dodeli: v višini do 50% cene, vendar ne več kot znaša polovica osnovnega zneska denarne pomoči. Pri odločanju o dodelitvi denarne pomoči se upošteva zlasti število nepreskrbljenih otrok ter zdravstvene in socialne razmere v družini. Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena se upravičencem, ki nimajo lastnega dohodka ali ne dosegajo minimalnega dohodka, kadar gre za premostitev trenutne materialne ogroženosti, določi denarna pomoč v višini do 50% osnovnega zneska denarne pomoči, če živijo v skupnem gospodinjstvu z drugimi osebami, ki imajo dohodek in je mogoče sklepati, da jim je zagotovljeno preživetje. 8. člen Denarna pomoč se lahko upravičencu dodeli v nižjem znesku, kot bi mu pripadal po tem odloku, ali se mu ne dodeli, če: se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov, ker je premoženje upravičencev in družinskih članov takšno, da bi mu lahko zagotavljalo preživetje oziroma dajalo dohodke, se ugotovi, da z upravičencem živijo osebe, ki niso družinski člani po zakonu o socialnem varstvu, pa pridobivajo dohodke iz Zakona o socialnem varstvu skupaj z upravičencem. 9. člen Denarna pomoč se lahko v letu, v katerem je bila dodeljena, izjemoma dodeli ponovno in sicer do višine osnovnega zneska denarne pomoči, kadar gre za premostitev trenutne težje materialne ogroženosti, ki traja dlje časa in je nastopila zaradi nenadne brezposelnosti ali bolezni, na katero upravičenec ni mogel vplivati. O upravičenosti do dodelitve ponovne denarne pomoči poda svoje mnenje strokovna služba Centra za socialno delo Nova Gorica. 10. člen V izrednih razmerah, ki pogojujejo takojšnjo pomoč socialno ogroženemu posamezniku ali družini (naravne katastrofe in druge izredne okoliščine), ne gre pa za primere iz predhodnega člena, se o dodelitvi in višini denarne pomoči odloča na podlagi predloga Odbora za socialno varstvo in zdravstvo mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica. V tem primeru višina denarne pomoči glede na proračunska sredstva in dejansko materialno stanje upravičenca in njegovih družinskih članov lahko znaša največ do pet zneskov osnovne denarne pomoči po tem odloku. Rok za izdajo odločbe je pet dni od vložitve vloge. IV. DENARNE POMOČI 1. Enkratna denarna pomoč 11. člen (namen enkratne denarne pomoči) Enkratna denarna pomoč se upravičencem dodeli praviloma enkrat letno za razrešitev njihove trenutne materialne stiske.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1129 Enkratna denarna pomoč je namenjena za: 1. regresiranje šolske prehrane, kjer je organizirana, 2. subvencioniranje letovanj otrok in mladostnikov in šole v naravi za osnovnošolce, 3. nakup šolskih potrebščin, 4. pomoč pri doplačilu zdravil, ortopedskih in tehničnih pripomočkov za potrebe rehabilitacije, ter zdravstvenih storitev in drugih stroškov, ki so nujno potrebni, stroškov zanje pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne krije, 5. pomoč pri nakupu ozimnice ali kurjave, 6. doplačilo stroškov, povezanih z zdravljenjem odvisnosti enega ali več družinskih članov, 7. kritje drugih stroškov in izdatkov za premostitev trenutne materialne ogroženosti z upoštevanjem socialnih razmer upravičenca in ki niso kriti iz morebitnih drugih virov občinskega proračuna. Šolska prehrana se regresira za šolsko leto, pod pogojem, da se najprej uveljavlja državna subvencija. Prav tako je pogoj za subvencioniranje letovanj otrok in mladostnikov in šole v naravi za osnovnošolce predhodno uveljavljanje državne subvencije. Enkratna denarna pomoč ni namenjena za plačilo najemnine, če je najemnina subvencionirana s strani Stanovanjskega sklada Mestne občine Nova Gorica. Izjemoma se odobri, če zaradi utemeljenih okoliščin kljub subvenciji upravičenec ne zmore poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine. Do enkratne denarne pomoči pri plačilu pogrebnih stroškov so upravičeni zavezanci po Zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč, če so le-ti socialno ogroženi in pod pogojem, da je imel pokojni stalno prebivališče v Mestni občini Nova Gorica in ni imel premoženja, ki bi bilo predmet dedovanja. V primeru odobritve denarne pomoči se lahko denarna pomoč dodeli največ v znesku, določenem v 6. členu tega odloka. Predmet doplačila so lahko samo neposredni stroški pogreba (osnovne pogrebne storitve). Denarna pomoč se lahko dodeli samo za enega od namenov, opredeljenih v drugem odstavku tega člena, razen če gre za namene od 1 do 3. 12. člen (kritje pogrebnih stroškov za občane, ki niso imeli svojcev zavezancev za plačilo) V primerih smrti občanov s stalnim prebivališčem v Mestni občini Nova Gorica, ki niso imeli svojcev zavezancev za plačilo pogrebnih stroškov in tujcev, umrlih na območju Mestne občine Nova Gorica, za katere ni možno ugotoviti stalnega prebivališča, pogrebne stroške na podlagi mnenja pristojnega Centra za socialno delo krije mestna občina, ki ima v ta namen v letnem proračunu zagotovljen določen del sredstev. V takem primeru pokop izvede pristojno pogrebno podjetje na podlagi letne ali večletne pogodbe, v kateri je dogovorjena cena najnujnejših pogrebnih storitev ter način pokopa. Plačilo pogrebnih storitev se izvede iz proračuna Mestne občine Nova Gorica na podlagi računa izvajalca storitve na njegov transakcijski račun. 2. Subvencija najemnin 13. člen Proračunska sredstva Mestne občine Nova Gorica, namenjena za subvencije najemnin, se na osnovi posebne pogodbe nakazujejo Stanovanjskemu skladu Mestne občine Nova Gorica, ki o njihovi porabi vodi mesečno evidenco upravičencev do subvencioniranih stanarin. Do 30. 6. in 15. 12. tekočega leta mora Stanovanjski sklad dostaviti Oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Nova Gorica mesečni pregled upravičencev in višine subvencioniranih stanarin. Stanovanjski sklad za občane mestne občine, ki so upravičeni do subvencije najemnine, izdaja individualne odločbe. O upravičencih, kriterijih in postopkih do pridobitve subvencije za najemnino odloča Stanovanjski sklad s svojim aktom. 3. Doplačilo bivanja v stanovanjski skupnosti ali drugi organizirani obliki institucionalnega varstva, ki ni v okviru mreže javne službe 14. člen Občani, ki nimajo zadosti sredstev za kritje stroškov bivanja v stanovanjski skupnosti, ki ni pridobila soglasja pristojnega ministrstva k ceni, lahko zaprosijo za denarno pomoč v skladu z določili tega pravilnika. Višina denarne pomoči glede na materialno zmožnost upravičenca in oseb, ki so po zakonu dolžne skrbeti za njegovo preživljanje, letno ne more biti višja od 2 kratnega zneska osnovnega zneska denarne pomoči, določenega v 6. členu tega odloka. Denarna pomoč se v skladu z odločbo mesečno nakazuje na podlagi izstavljenega računa za pretekli mesec neposredno stanovanjski skupnosti. Občani, ki nujno potrebujejo socialno varstveno storitev institucionalnega varstva, pa ni možno takoj dobiti proste postelje v javnih socialno varstvenih zavodih ali pri koncesionarjih, lahko prav tako zaprosijo za denarno pomoč v skladu z določili tega pravilnika in se začasno nastanijo v druge oblike institucionalnega varstva, ki izvajajo bivanje domske in zdravstvene nege, ki se izvaja z dovoljenjem Ministrstva za zdravje RS. Denarna pomoč se v skladu z odločbo dodeli kot razlika do polne cene bivanja glede na materialno zmožnost upravičenca in oseb, ki so po zakonu dolžne skrbeti za njegovo preživljanje in se mesečno nakazuje na podlagi izstavljenega računa za pretekli mesec neposredno izvajalcu. 4. Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka 15. člen Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka pripada staršem otroka, če je otrok državljan Republike Slovenije in ima vsaj z enim od staršev stalno bivališče v Mestni občini Nova Gorica. Pri enostarševskih družinah lahko pravico do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka pod pogoji iz prejšnjega odstavka uveljavlja tisti od staršev, pri katerem otrok živi. Pravico do denarne pomoči ob rojstvu otroka lahko uveljavlja tudi druga oseba, ki je zakoniti zastopnik otroka na podlagi odločbe pristojnega organa. Višina denarne pomoči ob rojstvu otroka znaša 2 kratni znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka za eno odraslo osebo za tekoče leto za vsakega živorojenega otroka. Po izteku 6 mesecev od dneva rojstva otroka upravičenec ne more več zahtevati denarne pomoči ob rojstvu otroka po tem odloku. O odobritvi denarne pomoči odloči pristojni organ z odločbo. Denarna pomoč se nakaže na transakcijski račun upravičenca po dokončnosti odločbe. V. POSTOPEK UVELJAVLJANJA DENARNE POMOČI 16. člen Postopke ugotavljanja upravičenosti do dodelitve denarne pomoči vodi in o njej odloča Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Nova Gorica. 17. člen Postopek za uveljavitev denarne pomoči se uvede na zahtevo upravičenca ali Centra za socialno delo na obrazcu Vloga za dodelitev denarne pomoči, ki se dobi na Oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Nova Gorica ali na spletni strani Mestne občine Nova Gorica. V primeru uveljavljanja pravice do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka se postopek uvede na obrazcu Vloga za dodelitev enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka. 18. člen V vlogi za enkratno denarno pomoč mora vlagatelj navesti: razlog za trenutno materialno stisko, za kakšen namen potrebuje pomoč, natančno opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje.

Stran 1130 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Vlagatelj mora pisni vlogi priložiti vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih upravni organ potrebuje v postopku odločanja in so navedena kot priloge k vlogi. 19. člen Strokovni delavci šole, vrtca, društva, organizacije zbirajo vloge zakonitih zastopnikov upravičencev za uveljavljanje denarnih pomoči, opredeljenih v 1. in 2. točki 11. člena (subvencija prehrane, šola v naravi, letovanje/zimovanje.) Vloge s prilogami ter mnenjem (samo zavodi) posredujejo oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Nova Gorica najkasneje v roku enega tedna od prejema vloge oziroma vsaj en mesec pred pričetkom letovanja/zimovanja. Šola/vrtec/društvo/organizacija mora v roku 14 dni od zaključka letovanja/zimovanja mestni občini pisno potrditi udeležbo upravičencev na letovanju/zimovanju. 20. člen Postopek za dodelitev denarne pomoči se izvaja v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Višina denarne pomoči se, razen v primerih iz 12., 13., 14. in 15. člena tega odloka, določi po prostem preudarku ob upoštevanju materialnega, socialnega in zdravstvenega stanja upravičenca in njegovih družinskih članov. V postopkih odločanja o dodelitvi denarne pomoči občinska uprava v posameznih primerih, razen če ni s tem odlokom drugače določeno, pridobi mnenje Centra za socialno delo Nova Gorica in (ali) šolske svetovalne službe. Za prejemnike denarnih pomoči pri Centru za socialno delo Nova Gorica zadošča odločba o denarni pomoči. Pri odločanju o dodelitvi pomoči se poleg določb tega odloka smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o socialnem varstvu, ki se nanašajo na denarno socialno pomoč. Denarne pomoči se lahko izplača na podlagi dokončne odločbe razen v primerih iz 10. člena tega odloka. VI. KONČNE DOLOČBE 21. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Pravilnik o denarnih pomočeh v Mestni občini Nova Gorica (Uradne objave, št. 19/99 z dne 2. 12. 1999) in Pravilnik o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka (Uradni list RS, št. 142/04 in 14/06). 22. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2009. Št. 007-12/2008 Nova Gorica, dne 29. januarja 2009 Podžupan Mestne občine Nova Gorica Vojko Fon l.r. 364. Odlok o sofinanciranju otroških in mladinskih programov in projektov v Mestni občini Nova Gorica Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2 in 76/08) in 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02 in Uradni list RS, št. 38/05, 24/06) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 29. januarja 2009 sprejel Uradni list Republike Slovenije O D L O K o sofinanciranju otroških in mladinskih programov in projektov v Mestni občini Nova Gorica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa pogoje in postopke za sofinanciranje otroških in mladinskih programov in projektov v interesu Mestne občine Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: mestna občina) iz sredstev proračuna, spremljanje izvajanja in nadzor porabe sredstev. Letni obseg razpoložljivih sredstev določa vsakoletni proračun mestne občine. Višina sredstev predvidenih za programe in projekte se določa na podlagi ocene prijavljenih programov in projektov v preteklem letu. Projekt je nabor aktivnosti, ki predstavlja vsebinsko zaključeno celoto, z opredeljeno vsebino, cilji, časovnim zaporedjem in trajanjem izvedbe. Program predstavlja dejavnost izvajalca, ki se izvaja kontinuirano, tekom celega leta in ima opredeljeno vsebino, cilje in časovno zaporedje aktivnosti. 2. člen Skladno z določbami tega odloka se sofinancira naslednje programe in projekte: a) področje otrok program oziroma projekt je namenjen otrokom v starosti do vključno 14 let, vzpodbujanje in razvijanje raziskovalnega in ustvarjalnega dela, dejavnosti med šolskimi počitnicami, preventivne aktivnosti, zmanjševanje nasilja med in nad otroki, dvigovanje kakovosti življenja otrok, kakovostno preživljanje prostega časa, neformalno učenje, izobraževanje in usposabljanje, mobilnost, sodelovanje in aktivna participacija otrok v družbi, spodbujanje javnega dialoga o družbenih vprašanjih, b) področje mladine program oziroma projekt je namenjen mladim v starosti od 15 do 29 let, neformalno izobraževanje in usposabljanje mladih za delo, prostovoljno mladinsko delo, raziskovalno delo mladih, zmanjševanje učinkov in posledic tveganih vedenj, preprečevanje nasilja med mladimi in nad mladimi, mobilnost, sodelovanje in aktivna participacija mladih v družbi, spodbujanje javnega dialoga o družbenih vprašanjih, razvoj interesnih oblik združevanja mladih, aktualne mladinske iniciative, kreativno preživljanje prostega časa informacijske dejavnosti. 3. člen Skladno z določbami tega odloka se ne sofinancira programov in projektov s področja: formalnega izobraževanja (redno in izredno) na vseh stopnjah, vlaganja v nakup oziroma vzdrževanje nepremičnin ali opreme, turističnih potovanj, turističnih izletov in turističnih letovanj, športnih tekmovanj in športnih programov, programov in projektov s pretežno internetno vsebino, vključevanja odvisnikov in drugih zasvojencev v skupnosti za zdravljenje odvisnosti.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1131 Na javnem razpisu ne morejo kandidirati izvajalci, ki iste programe ali projekte prijavljajo na druge javne razpise mestne občine. Mestna občina po tem odloku prav tako ne sofinancira programov in projektov, ki predstavljajo redne šolske oziroma študijske programe. II. JAVNI RAZPIS 4. člen Sofinanciranje se izvede na podlagi javnega razpisa, ki se objavi tudi na spletni strani mestne občine. Postopek javnega razpisa vodi oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: pristojni oddelek). Pogoji za prijavo na razpis 5. člen Na razpis za sofinanciranje otroških in mladinskih programov in projektov se lahko prijavijo izvajalci otroških in mladinskih programov in projektov, katerih delovanje ni financirano iz proračuna mestne občine v okviru posebnih oziroma drugih proračunskih postavk: društva in zveze društev, mladinski sveti, druge pravne osebe in izvajalci, ki niso profitnega značaja in katerih izvajanje programov ali projektov, namenjenih otrokom in mladim, je izkazana kot glavna dejavnost (v nadaljnjem besedilu: prijavitelji). Za prijavitelje se po tem odloku ne štejejo: subjekti po Zakonu o gospodarskih družbah. 6. člen Prijavitelji iz prejšnjega člena morajo izpolnjevati naslednje pogoje: imajo sedež v Mestni občini Nova Gorica oziroma izpostavo ali enoto v kateri je najmanj 85% otrok in mladostnikov iz Mestne občine Nova Gorica, so registrirani za izvajanje programov ali projektov na področju otroških ali mladinskih dejavnosti in delujejo najmanj eno leto, imajo urejeno dokumentacijo v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo njihovo delovanje, imajo zagotovljene pravne, materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvedbo programa oziroma projekta, imajo zagotovljena lastna sredstva in/ali soudeležbo drugih financerjev najmanj v višini 50% vrednosti prijavljenega programa ali projekta (med lastna sredstva se šteje tudi prostovoljno delo; vrednost prostovoljnega dela se definira ob vsakoletnem razpisu), program ali projekt se izvaja na območju ali v interesu mestne občine, program ali projekt je neprofitne oziroma nekomercialne narave, vsebina programa ali projekta mora ustrezati predmetu javnega razpisa, so v celoti in pravočasno izpolnili pogodbene obveznosti do mestne občine na podlagi razpisa predhodnega leta, če so na njem sodelovali. Vsebina javnega razpisa 7. člen Javni razpis mora vsebovati najmanj: navedbo naročnika, pogoje, ki jih morajo za prijavo na razpis izpolnjevati prijavitelji, programe oziroma projekte, ki so predmet razpisa, višino razpoložljivih sredstev, rok za prijavo na razpis, naslovnika in način vložitve prijave na razpis, navedbo pogojev za porabo sredstev, kraj in čas ter osebo, pri kateri lahko prijavitelji dvignejo razpisno dokumentacijo in dobijo dodatne informacije v zvezi z razpisom. Stroški, ki jih mestna občina šteje za upravičene, se natančno opredelijo v razpisni dokumentaciji. Prijava na razpis 8. člen Prijava na razpis mora biti izpolnjena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije in mora vsebovati vse zahtevane podatke in priloge. Prijavitelji lahko na razpis prijavijo en letni otroški ali mladinski program ali največ tri otroške ali mladinske projekte. V primeru, ko prijavitelj prijavi več programov ali več projektov, se v nadaljnjo obravnavo sprejmejo program ali projekti po vrstnem redu v vlogi. Če prijavi isti prijavitelj več projektov, mora v skupni vlogi: vsak projekt prijaviti na posebnem obrazcu, dokazila o izpolnjevanju pogojev vložiti v enem izvodu za vse prijavljene projekte. 9. člen Rok za prijavo na razpis ne sme biti krajši od 30 dni. Prijavitelj lahko dopolnjuje svojo vlogo do izteka roka za prijavo. Vse vloge, prispele po roku in nepopolne vloge, bodo zavržene. Prijavo na javni razpis in morebitne dopolnitve iz prejšnjega odstavka, mora prijavitelj vložiti v zaprti kuverti, na kateri je navedeno: javni razpis, na katerega se prijava nanaša, naslov prijavitelja, opozorilo»javni RAZPIS NE ODPIRAJ«. III. MERILA IN KRITERIJI ZA IZBOR PROGRAMOV IN PROJEKTOV 10. člen Merila in kriteriji za izbor programov in projektov se nanašajo na: vsebinski del, finančni del in reference prijavitelja. Strokovna komisija v vsebinskem delu ocenjuje: vsebino (opis) programa ali projektov, jasnost zastavljenih ciljev programa ali projektov ter njihova realnost in izvedljivost, metode dela (način doseganja zastavljenih ciljev), aktualnost in inovativnost programa ali projektov. Vsebinska merila in kriteriji prinašajo do 50 točk od maksimalno možnih 100 točk. Strokovna komisija na predpisanem obrazcu ocenjuje na razpis prispele programe in projekte. Vsak član komisije poda za vsak program ali projekt pisno oceno vsebinskega dela z obrazložitvijo. Pisna ocena je od 1 do 5. Končna ocena je povprečna ocena vseh članov komisije, pomnožena s faktorjem 10. Za program ali projekt se šteje, da je ocenjen, ko je pridobil najmanj 3 pisne ocene. Finančni del meril prinaša največ 30 točk od možnih 100 točk in ga vrednoti področni svetovalec na podlagi naslednje tabele: Višina lastnih sredstev prijavitelja Točke 50% 6 60% 12 70% 18 80% 24 90% in več 30

Stran 1132 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Vmesne vrednosti se izračuna. Reference prijavitelja prinašajo največ 20 točk od možnih 100 točk in jih vrednoti področni svetovalec na podlagi naslednje tabele: Število uspešno izvedenih projektov prijavitelja v Točke zadnjih treh letih 6 2 7 4 8 6 9 8 10 10 11 12 12 14 13 16 14 18 15 ali več 20 V postopek dodelitve sredstev se uvrstijo prijavitelji, ki dosežejo najmanj 26 točk od možnih 100 točk. Posameznemu programu ali projektom se dodeli višina sredstev glede na: višino razpisanih sredstev (sredstva, ki jih naročnik razpiše vsakoletno na podlagi sprejetega proračuna), vsoto zaprošenih odobrenih programov ali projektov (vsota vrednosti za sofinanciranje vseh tistih programov ali projektov, ki so dosegli najmanj 26 točk), doseženo število točk posameznega programa ali projekta (vsota doseženih točk posameznega programa ali projekta iz posameznih delov meril vsebinski del, finančni del, reference), višino zaprošenih sredstev posameznega programa ali projektov (sredstva, ki jih je prijavitelj v prijavi zaprosil za posamezni program ali projekt). Pristojni oddelek poskrbi, da se na posameznem razpisu razdelijo vsa razpoložljiva sredstva. Kolikor so razpoložljiva sredstva višja od vsote zaprošenih in odobrenih sredstev, lahko dobi posamezni prijavitelj sredstva največ v višini zaprošenih sredstev glede na število doseženih točk. 11. člen Župan imenuje 5-člansko komisijo, sestavljeno iz treh strokovnjakov in dveh članov odbora enega iz vrst svetniške večine in enega iz vrst svetniške manjšine. Strokovno komisijo sestavljajo strokovnjaki s področja otroške in mladinske dejavnosti. Predsedniki ali poslovodni organi prijaviteljev, ki kandidirajo za sredstva na razpisu, ne morejo biti člani strokovne komisije. Mandat strokovne komisije je vezan na mandat župana. Župan lahko člana strokovne komisije razreši zaradi neudeleževanja sej strokovne komisije pred iztekom mandata in imenuje novega člana. Člani strokovne komisije med seboj izvolijo predsednika, ki sklicuje in vodi seje strokovne komisije. 12. člen Odpiranje prijav vodi strokovna komisija, ki se sestane še isti dan po izteku javnega razpisa. O odpiranju se sestavi zapisnik, ki vsebuje navedbe: kdo je vložil prijavo, ali je prijava pravočasna, ali je prijava popolna. Administrativno tehnično pomoč pri izvedbi javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavlja pristojni oddelek. 13. člen Na podlagi prispelih prijav in zapisnika o odpiranju prijav pristojni oddelek: izdela seznam prijav, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, napiše kratek povzetek prijave in opiše vsebino mladinskega ali otroškega programa ali projektov, Uradni list Republike Slovenije pripravi informacijo o izpolnitvi preteklih pogodbenih obveznosti prijaviteljev do mestne občine. 14. člen V roku 3 dni po odpiranju področni svetovalec pošlje članom strokovne komisije vsebinski del prijavljenih programov ali projektov v oceno. Strokovna komisija ima za ocenjevanje vsebinskega dela 10 dni. V roku 14 dni po zaključku javnega razpisa se na seji sestane strokovna komisija s področnim svetovalcem, na kateri se ugotovi končno število točk prijavljenega programa ali projekta in se o tem sestavi zapisnik. 15. člen Pristojni oddelek na podlagi določil tega odloka izda ustrezni upravni akt. Postopek dodelitve sredstev na javnem razpisu se izvaja v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. 16. člen Pristojni oddelek, po pravnomočnosti odločbe na oglasni deski in spletni strani mestne občine objavi: seznam prijavljenih na javni razpis, seznam izbranih programov ali projektov ter višino odobrenih sredstev za izbrane programe ali projekte. IV. POGODBA 17. člen Po pravnomočnosti odločbe mestna občina z izbranim prijaviteljem (v nadaljevanju: izvajalec) sklene pogodbo, ki vsebuje najmanj: podatke o izvajalcu, vsebino in obseg ter čas realizacije programa ali projekta, višino odobrenih sredstev, ki jih zagotavlja mestna občina in višino lastnih sredstev izvajalca, rok in način ter pogoje za nakazilo sredstev, navedbo skrbnika pogodbe za vsako pogodbeno stranko, obveznost poročanja o izvedbi programa ali projekta in porabi sredstev, pogoje za nadzor nad izvedbo programa ali projekta in porabo sredstev, upravičeni stroški iz naslova sofinanciranja, sankcije v primeru nenamenske porabe sredstev, druge medsebojne pravice in obveznosti. 18. člen Izvajalec mora vrniti podpisano pogodbo najkasneje v roku 8 dni od vročitve pisnega predloga pogodbe in poziva za podpis pogodbe. Če izvajalec ne podpiše pogodbe in vrne mestni občini v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je odstopil od pogodbe. V. NADZOR NAD PORABO SREDSTEV 19. člen Izvajalci morajo vsako leto do izteka roka, določenega v pogodbi, mestni občini poslati letno poročilo o izvedbi programov ali projektov in dokazila o porabi sredstev. Poročilo mora biti sestavljeno iz vsebinskega in finančnega dela, kateremu morajo biti priložene fotokopije računov iz katerih bo razvidno, da je bila finančna konstrukcija odobrenega programa ali projekta realizirana s strani prijavitelja najmanj v višini lastnih sredstev opredeljenih v prijavi na javni razpis in v višini odobrenih sredstev na javnem razpisu. Izvajalec mora vrniti prejeta sredstva v občinski proračun, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1133 nakazila, do dneva vračila, če je bila na podlagi nadzora ali oddanega poročila ugotovljena nenamenska poraba sredstev. 20. člen Nadzor nad izvajanjem programov ali projektov in porabo proračunskih sredstev izvaja pristojni oddelek občinske uprave. Če izvajalec, ki je pridobil sredstva za sofinanciranje, ravna v nasprotju s pogodbo, mestna občina zadrži nakazilo še neizplačanih sredstev. Če izvajalec ni oddal poročila ali če je bila na podlagi nadzora ugotovljena nenamenska poraba sredstev, ne more pridobiti sredstev na podlagi tega odloka v naslednjem letu. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi. Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Pravilnik o sofinanciranju mladinskih programov in projektov v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 16/05, 14/06 in 39/07). Št. 419-30/2008 Nova Gorica, dne 29. januarja 2009 Podžupan Mestne občine Nova Gorica Vojko Fon l.r. 365. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta Cesta na Bonetovšče Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07) in 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02 in Uradni list RS, št. 38/05, 24/06) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 5. februarja 2009 sprejel S K L E P o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta Cesta na Bonetovšče 1. Ocena stanja in razlogi za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Pobočje nad ulico Vinka Vodopivca v Kromberku obsega terasasto strukturiran svet na pobočju Škabrijela, ki zaradi svojih kvalitet: osončenosti, kvalitetnega zelenega ambienta, atraktivnosti prostora in bližine centra mesta predstavlja primeren in privlačen prostor za širjenje individualne stanovanjske pozidave iz mesta proti vzhodu. Na območju je več starejši zaselkov, območja novejše načrtovane in stihijske gradnje. Nevarnost nadaljevanja stihijske gradnje je občutna, želja in prostora za načrtovano gradnjo je tudi dovolj. Obstoječe cestno omrežje je le fragmentarno, dotrajano in pomanjkljivo, ne ustreza tehničnim in varnostnim predpisom, poteka pretežno le od ulice Vinka Vodopivca navzgor, zato je tudi preobremenjeno in novih napajalnih možnosti ne nudi več. Potrebno je zgraditi novo stanovanjsko napajalno cesto, ki bo dopolnila in obstoječe omrežje in omogočala povsem nove možnosti prometnega napajanja posameznih novo načrtovanih skupin organizirane pa tudi posamične gradnje in tako omogočila bolj racionalno izrabo prostora in celotnega sistema komunalne infrastrukture. Cesto je smotrno načrtovati z OPPN. 2. Območje OPPN Območje OPPN zajema zemljišča na poteku trase nove ceste od izhodišča z ulice Vinka Vodopivca, vzhodno od križišča pri MIPu, proti severu in zahodu po pobočju navzgor do priključka na cesto na Bonetovšču. Potek trase je natančno razviden iz grafične priloge. 3. Način pridobitve strokovnih rešitev Strokovne rešitve so bile doslej pripravljene v okviru postopka priprave OPPN Bonetovšče-Fajdigovšče in jih bo po potrebi še dodatno pripravil izdelovalec OPPN. 4. Roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz Priprava OPPN bo potekala v naslednjih predvidenih okvirnih rokih: priprava osnutka načrta 90 dni pridobitev smernic in sklepa MOP o potrebnosti CPVO 40 dni dopolnjen osnutek načrta 60 dni (s CPVO 120 dni) javna razgrnitev in obravnava 40 dni priprava predloga načrta 60 dni pridobitev mnenj in potrdila MOP o sprejemljivosti vplivov na okolje 40 dni (s CPVO 60 dni) predložitev načrta Mestnem svetu v sprejem z odlokom 30 dni Okvirni predvideni roki se zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev činiteljev v postopku lahko tudi spremenijo, saj pripravljavec akta na to ne more imeti nikakršnega vpliva. 5. Nosilci urejanja prostora V postopku priprave OPPN bodo smernice za načrtovane prostorske ureditve iz njihove pristojnosti podali nosilci urejanja prostora: Ministrstvo RS za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Nova Gorica, Sedejeva 9, Nova Gorica; Zavod za varstvo kulturne dediščine, Delpinova 16, Nova Gorica; Zavod za varstvo narave, Delpinova 16, Nova Gorica; Uprava za notranje zadeve Nova Gorica, Sedejeva 11, Nova Gorica; Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica, Cesta 25. junija 1b, Nova Gorica; Oddelek MONG za infrastrukturo in gospodarske javne službe. Kolikor se bo izkazalo, da bo potrebno pridobiti smernice in mnenja še dodatnih nosilcev urejanja prostora, bodo le-te pridobljene med postopkom. 6. Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN Sredstva za pripravo OPPN so zagotovljena v proračunski postavki 16029003 MONG za leto 2009. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Mestne občine Nova Gorica in se ga pošlje Ministrstvu RS za okolje in prostor. Št. 3505-3/2009 Nova Gorica, dne 5. februarja 2009 Podžupanja Mestne občine Nova Gorica Darinka Kozinc l.r. SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 366. Odlok o proračunu Občine sv. Jurij ob Ščavnici za leto 2009 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 127/06 ZJZP in 14/07 ZSPDPO) in 15. člena Statuta Občine Sv. Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 29/00 in 22/02) je Občinski svet Občine Sv. Jurij ob Ščavnici na 20. redni seji dne 28. 1. 2009 sprejel

Stran 1134 / Št. 11 / 13. 2. 2009 O D L O K o proračunu Občine Sv. Jurij ob Ščavnici za leto 2009 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Sv. Jurij ob Ščavnici za leto 2009 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eurih Skupina/Podskupina kontov/konto/podkonto Proračun leta 2009 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.651.581 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.054.321 70 DAVČNI PRIHODKI 1.838.814 700 Davki na dohodek in dobiček 1.718.534 703 Davki na premoženje 48.466 704 Domači davki na blago in storitve 71.814 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 215.507 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 47.806 711 Takse in pristojbine 378 712 Denarne kazni 2.998 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 164.325 72 KAPITALSKI PRIHODKI 100.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 100.000 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.497.260 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.497.260 Uradni list Republike Slovenije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 5.154.432 40 TEKOČI ODHODKI 708.487 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 165.838 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 34.521 402 Izdatki za blago in storitve 429.136 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 78.992 41 TEKOČI TRANSFERI 955.178 410 Subvencije 23.865 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 537.540 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 131.316 413 Drugi tekoči domači transferi 262.457 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.352.714 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.352.714 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 138.053 431 Investicijski transferi fiz. in prav. oseb., ki niso prorač. uporabniki 48.338 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 89.715 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 1.502.851 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 528 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 528 750 Prejeta vračila danih posojil 528 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 2.054 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 2.054 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 2.054 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1135 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 1.526 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 831.838 50 ZADOLŽEVANJE 831.838 500 Domače zadolževanje 831.838 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILA DOLGA IX. 550 Odplačila domačega dolga POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) ali 0 ali + 672.539 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 831.838 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 528 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 672.539 9009 Splošni sklad za drugo Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Sv. Jurij ob Ščavnici oziroma na oglasni deski Občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke podkonta. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 53. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01, 110/02 in 105/06), ki se uporablja za namen, določen v tem zakonu, 2. prihodki od takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se uporabi za izgradnjo regijskega odlagališča komunalnih odpadkov Puconci, 3. prihodki od republiške takse za obremenjevanje voda, ki se uporabi za gradnjo kanalizacijskega sistema v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici, 4. namensko zbrani prispevki občanov za izvajanje tekočih in investicijskih nalog in 5. drugi prihodki, katerih namenska poraba je predpisana s področnimi predpisi. Pravice porabe na proračunski postavki sredstva za usklajevanje plačnih nesorazmerij, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna za obdobje januar junij in z zaključnim računom za obdobje januar december poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2009 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2010 50% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 20% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. poračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF, 2. proračunski sklada kjer se ločeno zbirajo sredstva za investicije v skladu z operativnim programom varstva okolja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 140/04). Proračunska rezerva se v letu 2009 oblikuje v višini 70.770 EUR.

Stran 1136 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 800 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. Uradni list Republike Slovenije O D L O K o proračunu Občine Sv. Jurij ob Ščavnici za leto 2010 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 800 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. 5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2009 lahko zadolži do višine 900.000 EUR. 11. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča občinski svet. Občinski svet odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 12. člen (začasno financiranje v letu 2008) V obdobju začasnega financiranja Občine Sv. Jurij ob Ščavnici v letu 2010, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 410-1/2009 Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 28. januarja 2009 Župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana l.r. 367. Odlok o proračunu Občine Sv. Jurij ob Ščavnici za leto 2010 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 127/06 ZJZP in 14/07 ZSPDPO) in 15. člena Statuta Občine Sv. Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 29/00 in 22/02) je Občinski svet Občine Sv. Jurij ob Ščavnici na 5. redni seji dne 28. 1. 2009 sprejel 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Sv. Jurij ob Ščavnici za leto 2010 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eurih Skupina/Podskupina kontov/konto/podkonto Proračun leta 2010 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.938.137 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.076.986 70 DAVČNI PRIHODKI 1.892.139 700 Davki na dohodek in dobiček 1.768.371 703 Davki na premoženje 49.871 704 Domači davki na blago in storitve 73.897 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 184.847 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 23.323 711 Takse in pristojbine 389 712 Denarne kazni 3.085 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 158.050 72 KAPITALSKI PRIHODKI 100.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 100.000 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.761.151 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.761.151

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1137 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.602.704 40 TEKOČI ODHODKI 647.905 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 162.100 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 33.777 402 Izdatki za blago in storitve 441.400 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 10.628 41 TEKOČI TRANSFERI 970.470 410 Subvencije 24.557 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 547.392 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 128.963 413 Drugi tekoči domači transferi 269.558 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.888.562 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.888.562 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 95.767 431 Investicijski transferi fiz. in prav. oseb., ki niso prorač.uporabniki 8.435 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 87.332 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 664.567 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 543 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 543 750 Prejeta vračila danih posojil 543 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 543 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 664.024 500 Domače zadolževanje 664.024 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILA DOLGA IX. 550 Odplačila domačega dolga POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) ali 0 ali + 0 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 664.024 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 664.567 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 0 9009 Splošni sklad za drugo Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Sv. Jurij ob Ščavnici oziroma na oglasni deski Občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke podkonta. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 53. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01, 110/02 in 105/06), ki se uporablja za namen, določen v tem zakonu, 2. prihodki od takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se uporabi za izgradnjo regijskega odlagališča komunalnih odpadkov Puconci, 3. prihodki od republiške takse za obremenjevanje voda, ki se uporabi za gradnjo kanalizacijskega sistema v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici, 4. namensko zbrani prispevki občanov za izvajanje tekočih in investicijskih nalog in 5. drugi prihodki, katerih namenska poraba je predpisana s področnimi predpisi. Pravice porabe na proračunski postavki sredstva za usklajevanje plačnih nesorazmerij, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.

Stran 1138 / Št. 11 / 13. 2. 2009 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna za obdobje januar junij in z zaključnim računom za obdobje januar december poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2010 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2011 50% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 20% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. poračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF, 2. proračunski sklada kjer se ločeno zbirajo sredstva za investicije v skladu z Operativnim programom varstva okolja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 140/04). Proračunska rezerva se v letu 2010 oblikuje v višini 2.168 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 800 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. Uradni list Republike Slovenije 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 800 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. 5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2009 lahko zadolži do višine 900.000 EUR. 11. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča občinski svet. Občinski svet odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 12. člen (začasno financiranje v letu 2011) V obdobju začasnega financiranja Občine Sv. Jurij ob Ščavnici v letu 2011, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 410-2/2009 Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 28. januarja 2009 Župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana l.r. ŠEMPETER - VRTOJBA 368. Sklep o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta Mestno središče v Šempetru Na podlagi 60. in 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 30. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04, 74/05 in 132/06) župan Občine Šempeter - Vrtojba sprejme

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1139 S K L E P o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta mestno središče v Šempetru 1. člen Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta Mestno središče v Šempetru (v nadaljevanju spremembe in dopolnitve UN). 2. člen Dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev UN bo javno razgrnjen v prostorih Občine Šempeter - Vrtojba, Cesta Goriške fronte 11, Šempeter pri Gorici, ogled bo možen v času uradnih ur. Gradivo bo dostopno tudi na spletni strani občine: www. sempeter-vrtojba.si v rubriki aktualno. Razgrnitev bo trajala od vključno petka, 20. 2. 2009, do vključno ponedeljka, 23. 3. 2009. 3. člen Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN bo potekala torek, 10. 3. 2009, v sejni sobi Občine Šempeter Vrtojba s pričetkom ob 18. uri. 4. člen Pripombe na razgrnjen dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev UN lahko vsi zainteresirani ustno podajo na javni obravnavi, jih v času trajanja javne razgrnitve v pisni obliki posredujejo Občini Šempeter - Vrtojba ali jih v času trajanja javne razgrnitve posredujejo na elektronski naslov obcina.sempetervrtojba.@siol.net. 5. člen Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Št. 35051/2007-23 Šempeter pri Gorici, dne 9. februarja 2009 Župan Občine Šempeter - Vrtojba Dragan Valenčič l.r. 3. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 11001-1/2009-7 Šempeter pri Gorici, dne 5. februarja 2009 Župan Občine Šempeter - Vrtojba Dragan Valenčič l.r. TREBNJE 370. Statutarni sklep o uporabi grba in zastave Občine Trebnje Na podlagi 10. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradno prečiščeno besedilo ZLS-UPB2 (Uradni list RS, št. 49/07), 6. točke 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 ZP-1, UPB4) 7. in 18. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07) je Občinski svet Občine Trebnje na 9. izredni seji dne 28. 1. 2009 sprejel S T A T U T A R N I S K L E P o uporabi grba in zastave Občine Trebnje I. UVODNI DOLOČBI 1. člen S tem statutarnim sklepom se določa uporaba grba in zastave v Občini Trebnje (v nadaljevanju: grb in zastava) ter njuna uporaba. 2. člen Občina Trebnje prevzema grb in zastavo Krajevne skupnosti Trebnje oziroma mesta Trebnje. Uporabljati se smeta le v obliki, z vsebino in na način, ki je določen s tem odlokom. Grb se lahko uporablja tudi v odlitku. Zastava se uporablja samo v barvni obliki. Zastava za obešanje je iz blaga, ki ne sme biti prosojno. II. OBLIKA IN BARVE GRBA 369. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 14. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04, 74/05 in 132/06) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 23. seji dne 5. februarja 2009 sprejel S K L E P o ukinitvi javnega dobra 1. Ukine se javno dobro na nepremičnini parc. št. 3590/3 k. o. Vrtojba, ker v naravi ne služi več kot javno dobro. 2. Lastninska pravica na parceli iz 1. člena tega sklepa preneha imeti značaj javnega dobra in ostane lastnina Občine Šempeter - Vrtojba. 3. člen SPLOŠNI OPIS: Grb Občine Trebnje je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, katerega ščit je polje z leve in desne strani v modri barvi, po sredini je pas zelene barve, v spodnji tretjini ščita sta na prelomni horizontalni črti z leve in desne strani dva zelena polkroga, s spodnje strani črte v sredini zelenega sredinskega pasu enak polkrog z modro barvo. V zgornji tretjini ščita na sredinskem pasu zelene barve je ležeči zlatorumeni lev, obrnjen v desno smer. Grb je grbovno okrašen (obrobljen) z rumeno (zlato) barvo, z enako barvo so obrobljeni polkrogi in zeleno polje. BLAZON: Grb občine je upodobljen na ščitu poznogotskega stila sanitske oblike. Modra barva predstavlja nebo, drevesa, potoke občine, zelena barva predstavlja polja, griče, vinograde občine, horizontalna črta in sredinsko polje označujeta črko T Trebnje. Lev označuje simbol moči nekdanje rimske vojaške postojanke, kar predstavlja status mesta Trebnjega. Upodobitev grba v narisu, črno-belem odtisu, v povečani miniaturi pečatne grafike, v heraldični šrafuri in v barvah skupaj z barvnimi kodami v prilogi, so sestavni del mape»dos«z občinsko istovetnostno simboliko, ki je priloga tega odloka.

Stran 1140 / Št. 11 / 13. 2. 2009 III. UPORABA GRBA 4. člen Grb občine se uporablja: v žigih, štampiljkah in oznakah dokumentov župana, občinskega sveta, nadzornega odbora (organov Občine Trebnje), občinske uprave Občine Trebnje; na priznanjih Občine Trebnje; na tablah ob vhodu v zgradbe in prostore organov Občine Trebnje in občinske uprave; v sejnih sobah in dvoranah Občine Trebnje; na vabilih, čestitkah, vizitkah in drugih uradnih izkazih, ki jih uporabljajo organi občine in občinske uprave; na uniformah in delovnih oblekah uradnih oseb Občinske uprave; na spletnih straneh občine; na javnih glasilih občine; v drugih podobnih primerih ter v primerih in ob pogojih, ki jih določa drug predpis. 5. člen Grb občine se uporablja tudi: ob mednarodnih, državnih, medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov. 6. člen Če se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Izjemoma sme biti grb na desni strani (v podrejenem položaju) ob državnem oziroma pokrajinskem grbu ali grba tuje države, kadar se ta grb uporablja ob uradnem obisku predstavnikov zgoraj imenovanih institucij. Če se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma: 1. v sredini kroga-kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu; 2. v sredini polkroga-kadar so grbi razvrščeni v polkrogu; 3. na čelu kolone-kadar so grbi razvrščeni v koloni; 4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani-kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto; 5. na čelu skupine-kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine. Če se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po določilih Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju:zakon). 7. člen Grba in njegovih sestavnih delov ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan, obledelih barv ali kako drugače neprimeren za uporabo, ki mora biti prilagojen normam o javnem redu tako, da ne krni ogleda Občine Trebnje. IV. OBLIKA IN UPORABA ZASTAVE 8. člen SPLOŠNI OPIS: Zastava Občine Trebnje je bele barve, v sredini z atributom občinskega grba. Robovi zastave so obrobljeni z rumeno (zlato) barvo. OPIS ZASTAVE: Bela zastava Občine Trebnje je pravokotne oblike, razmerje njene višine»v«proti njeni dolžini»l«je 1 : 2,5 oziroma 2 : 5. V sredini je atribut grba občine, zastava je obrobljena z zlato (rumeno) barvo. Atribut je visok do ene tretjine višine zastave. 9. člen Horizontalna oblika zastave je tista, na kateri je na vodoravno izobešeni (položeni) zastavini ruti, atribut predstavljen, horizontalno. Uradni list Republike Slovenije Horizontalno zastavino ruto izobešamo na vertikalni drog oziroma njegovo sidrno vrv. Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalo) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj. Če je zastavina ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta poševno, prostorski kot med njenim spodnjim robom in ravnino (horizontalo) ne sme biti večji od 45 kotnih stopinj. Vertikalna oblika zastave je tista, ki ima na vertikalno izobešeni zastavini ruti, atribut predstavljen horizontalno. Atribut na vertikalni zastavini ruti, je napram horizontalni ruti, zaobrnjen za devetdeset kotnih stopinj zato, da je upodobljen v svojem določenem položaju. 10. člen Zastava se izobesi: Zastava Občine Trebnje je skupaj z zastavo Republike Slovenije in zastavo Evropske unije stalno izobešena na stavbi, kjer je sedež občine, v uradnih prostorih župana in v prostoru, kjer in kadar zaseda občinski svet. Zastava se izobesi na poslopjih, javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev. Župan občine lahko odredi, da se zastava občine izobesi tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi, pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejmejo uradne obiske. Zastava občine se izobesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostoru, kjer se sklepajo zakonske zveze. V primeru žalovanja pa se zastava izobesi na pol droga. Zastava se izobesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije in zastavo Evropske skupnosti na način, ki ga določa zakon. Zastava je lahko stalno izobešena tudi na objektih, kjer je sedež vrtcev, šol in drugih javnih zavodih in podjetjih, katerih ustanovitelj je občina. Zastava Občine Trebnje se v obliki namizne zastave uporablja v prostorih župana, podžupanov, direktorja občinske uprave. 11. člen Zastava se izobesi tudi: ob predstavljanju Občine Trebnje v zadevah mednarodnega sodelovanja, ob srečanju lokalnih skupnosti, v skladu s pravili in običaji takih srečanj; ob predstavljanju Občine Trebnje v promocijskih zadevah; ob športnih in drugih tekmovanjih, kulturnih, humanitarnih in drugih prireditvah, javnih shodih, ki jih organizira Občina Trebnje, na katerih se Občina Trebnje predstavlja oziroma katerih se udeležuje; ob športnih in drugih tekmovanjih in drugih prireditvah, ki jih organizirajo Krajevne skupnosti v Občini Trebnje. O uporabi zastave iz prejšnega odstavka tega člena v primeru dvoma odloča župan. 12. člen Zastave se izobesijo v času praznikov in prireditev, navedenih v 11. členu tega statutarnega sklepa in se odstranijo najkasneje 24 ur zatem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izobešene. 13. člen Način uporabe zastave Občine Trebnje ob različnih priložnostih in primerih, je analogen načinu izpostavljanja grba občine, obravnavanega v 6. členu tega odloka. Ko je zastava izobešena skupaj z dvema ali več zastavami (lahko tudi na prekrižanih drogovih), mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Trebnje (oziroma vrh droga z zastavo), postavljen na desno pred druge zastave. Določbe o izobešanju veljajo le za izobešanje zastav na območju Občine Trebnje. Ko se zastava izobeša skupaj z zastavo Republike Slovenije, veljajo za način obešanja določbe zakona.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1141 14. člen Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana, ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da krši ugled Občine Trebnje. V. SKUPNA DOLOČILA IN UPORABA GRBA IN ZASTAVE 15. člen Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (ofset tisk, sito tisk, pero risba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov. Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnega odstavka tega člena predložiti pri občinski upravi Občine Trebnje v dveh izvodih. Tiskane materiale, ki vsebujejo istovetnostne simbole občine ali dele le-teh, mora prosilec predložiti vodstvu občine na vpogled še pred distribucijo. 16. člen V odločbi, s katero se dovoljuje uporabo simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba samo za določen namen ter za določen rok, do katerega je uporaba dovoljena. O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan občine. 17. člen Gospodarska družba, zavodi, društva, ustanove in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež v Občini Trebnje, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporabo simbolov oziroma njihov atribut v okviru njihove dejavnosti in to: 1. v njihovi firmi oziroma podjetju; 2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk in kot aplikacije na raznovrstnih osnovah, našitkih na oblačilih ); 3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu); 4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene, kot v ekonomsko propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja. O pomembnosti, časovnem obdobju ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča Občina Trebnje. Uporaba simbola (grba) Občine Trebnje v njegovi celoti, se dovoljuje izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti občine. 18. člen Izjema pri obliki in uporabi grba ter zastave je Krajevna skupnost Trebnje oziroma mesto Trebnje, ki lahko uporablja grb in zastavo v takšni obliki, kot ima sprejeto v svojem statutu. VI. NADZOR NAD ISTOVETNOSTNIMI SIMBOLI 19. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega statutarnega sklepa opravlja občinski inšpektor. 20. člen Grb in zastava sta avtorsko zavarovana pred nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz. VII. KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, če ravna v nasprotju z določbami 4., 7., 16. in 17. člena tega Statutarnega sklepa. Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določbami 4., 7., 16. in 17. člena tega statutarnega sklepa. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Izvirniki istovetnostnih simbolov (grba in zastave) se hranijo: v Arhivu Slovenije, HVS registru (Heraldično veksiloški in sigilografski register); v Krajevni skupnosti Trebnje; v arhivu Občine Trebnje. 23. člen Ta statutarni sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, spletni strani Občine Trebnje in Glasilu občanov in začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-10/08 Trebnje, dne 28. januarja 2009 Župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic l.r. 371. Statutarni sklep o prazniku Občine Trebnje Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, ZLS-UPB2) in 2. točke 8. člena in 18. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07, 111/07) je Občinski svet Občine Trebnje na 9. izredni seji z dne 28. 1. 2009 sprejel S T A T U T A R N I S K L E P 1. Praznik Občine Trebnje je 25. junij. 2. Prvi občinski praznik bo Občina Trebnje praznovala leta 2009. Občina Trebnje obeležuje svoj občinski praznik s slavnostno prireditvijo. Ob tej priliki se podeljujejo občinske plakete in priznanja. 3. Ta statutarni sklep ne ukinja spominska dneva, določena v 1. točki 8. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07, 111/07). 4. Ta statutarni sklep občinski svet sprejme z 2/3 večino vseh članov sveta. 5. Ta statutarni sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-11/08 Trebnje, dne 28. januarja 2009 Župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic l.r.

Stran 1142 / Št. 11 / 13. 2. 2009 VRHNIKA 372. Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06), Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/08) in Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) so Občinski svet Občine Vrhnika na 19. seji dne 29. 1. 2009, Občinski svet Občine Borovnica na 3. dopisni seji dne 30. 1. 2009 in Občinski svet Občine Log - Dragomer na 3. dopisni seji dne 2. 2. 2009 sprejeli O D L O K o spremembah Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. 1. člen V 39. členu Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., (Uradni list RS, št. 98/08), v nadaljevanju: odlok, se številka»43«nadomesti s številko»51«. 2. člen V 40. členu odloka se številki»22 in 23«nadomestita s številkama»30 in 31«. 3. člen V 42. členu odloka se besedilo»43. členom«nadomesti z besedilom»51. člena«. 4. člen V 55. členu odloka se številka»15«nadomesti s številko»23«. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, objavi pa se tudi v uradnem glasilu Naš časopis. Odlok v Uradnem listu Republike Slovenije objavi Občina Vrhnika, stroški objave bremenijo občine ustanoviteljice glede na osnovne vložke. Št. 353-69/03 (1-02) Vrhnika, dne 4. februarja 2009 Št. 014-0002/2008-1 Borovnica, dne 4. februarja 2009 Št. 354-5/2007 Dragomer, dne 4. februarja 2009 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r. Župan Občine Borovnica Andrej Ocepek l.r. Župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina l.r. Uradni list Republike Slovenije 373. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu Betajnova na Vrhniki Na podlagi 57. člena v povezavi z 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) ter 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01, 77/06) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu Betajnova na Vrhniki 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo) (1) Zemljišči s parc. št. 1587/2 in 1589 k.o. Vrhnika sta v Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 40/01, 272/01, 277/01, 304/04; v nadaljnjem besedilu: Prostorski plan Občine Vrhnika) opredeljeni kot stavbni zemljišči za stanovanjsko gradnjo (oznaka S). (2) Obravnavani zemljišči sta v Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto V2 Vrhnika Verd (Uradni list RS, št. 1/95, 63/00, 43/05, Naš časopis, št. 270/01, 271/01, 314/05, 330/06) opredeljeni kot ureditveno območje V2S/1 in morfološka enota 2A/16, kar pomeni: S: površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti, 2: območja za individualna stanovanja (individualna gradnja), A: prostostoječa gosta pozidava. Območje se ureja z zazidalnim načrtom, ki je sprejet: Odlok o zazidalnem načrtu Betajnova na Vrhniki (Uradni list RS, št. 55/92; v nadaljnjem besedilu: ZN Betajnova). (3) Pobudo za spremembe in dopolnitve ZN Betajnova sta dne 23. 12. 2008 podala Mojca in Stanko Ciglarič, Pionirska 9, 1360 Vrhnika. (4) Pobuda je bila podana, ker lastnika zemljišč želita načrtovano traso ceste Betajnova (LK 466541) premakniti na obstoječo traso ceste (zemljišče s parc. št. 2865/2 k.o. Vrhnika), objekt št. 8, ki je po ZN Betajnova predviden na zemljišču s parc. št. 1587/2 k.o. Vrhnika premakniti bližje cesti Betajnova (deloma na zemljišče s parc. št. 1589 k.o. Vrhnika) ter spremeniti prerez objekta št. 8. 2. člen (območje) Zemljišča s parc. št. 1587/2, 1589 in 2865/2 k.o. Vrhnika se nahajajo na vzhodnem robu območja ZN Betajnova. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) (1) Strokovne rešitve za spremembo in dopolnitev ZN Betajnova pripravi načrtovalec Formalle d.o.o., Blatnica 12, I.O.C. Trzin, 1236 Trzin. (2) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: prikaza stanja prostora, ZN Betajnova, investicijskih namer investitorja, smernic nosilcev urejanja prostora. (3) Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1143 4. člen (roki za pripravo) (1) Postopek priprave teče na podlagi 57. do 61. člena ZPNačrt in sicer v naslednjih fazah: Faza Instrukcijski rok Sklep o začetku postopka februar 2009 Osnutek sprememb in dopolnitev ZN Pridobitev smernic februar marec 2009, 30 dni Obvestilo o CPVO Dopolnitev osnutka sprememb in marec 2009 dopolnitev ZN Javno naznanilo april 2009, 7 dni pred začetkom javne razgrnitve Javna razgrnitev in javna obravnava april maj 2009, 30 dni 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika in pošlje Ministrstvu za okolje in prostor. Št. 3505-19/2008 (5-08) Vrhnika, dne 29. januarja 2009 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r. ZAGORJE OB SAVI 374. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zahodni del naselja Kisovec Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti, objava stališč Priprava predloga sprememb in dopolnitev ZN maj junij 2009 junij 2009 Na podlagi 46. in 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in 30. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 109/05 UPB) je župan Občine Zagorje ob Savi sprejel Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora Predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev ZN Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo Predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev ZN občinskemu svetu v sprejem Sprejem sprememb in dopolnitev ZN z odlokom in objava v uradnem glasilu junij julij 2009, 30 dni september 2009 oktober 2009 (2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje tudi članom Odbora za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine ter Krajevni skupnosti Vrhnika Vas. 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana, 2. Komunalno podjetje Vrhnika d.d., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika, 3. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, 4. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave) Finančna sredstva za izdelavo sprememb in dopolnitev ZN Betajnova ter za stroške smernic, mnenj in objav zagotavljata investitorja: Mojca in Stanko Ciglarič, Pionirska 9, 1360 Vrhnika. S K L E P o začetku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zahodni del naselja Kisovec 1. Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Obstoječi Zazidalni načrt za območje zahodni del naselja Kisovec, odlok št. 352-4/97, je bil sprejet 28. 6. 2001 in objavljen v Uradnem vestniku Zasavja št. 8/2001. Za manjši del na skrajnem jugovzhodu ureditvenega območja so bile v letu 2005 izdelane spremembe zazidalnega načrta, sprejete 6. 10. 2005 in objavljene v Uradnem listu RS, št. 92/05. Območje zazidalnega načrta zajema zahodni del naselja Kisovec, to je območje, ki severno meji na regionalno cesto Zagorje Izlake, na vzhodu na del Rudarske ceste, na jugu ga omejujejo travnate in njivske površine Zlatega polja, na zahodu pa območje Ribnika. Območje je funkcionalno zelo raznoliko. Osrednji del je namenjen centralnim dejavnostim naselja (poslovne, družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti) ter večstanovanjsko gradnjo. Na zahodnem delu je večje območje proizvodnih in servisnih dejavnosti. V južnem delu območja pa je v glavnem individualna stanovanjska pozidava in območje okrog podružnične osnovne šole. Razlog za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je pobuda družbe TEVEL, TEVE Varnost Elektronika d.o.o., Borovniško naselje 7, Kisovec, da na zemljišču, ki je trenutno namenjeno skladiščenju, izgradi poslovno stanovanjski kompleks. 2. Predmet, programska izhodišča in okvirno ureditveno območje Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se izdelajo za del območja, ki je v obstoječem zazidalnem načrtu opredeljeno kot območje proizvodnih in servisnih dejavnosti. Na pobudo lastnika zemljišča je v Urbanističnem načrtu naselja Kisovec, ki je sestavni del predloga Občinskega prostorskega načrta, območje pripojeno območju opredeljenem za centralne dejavnostim naselja (poslovne, družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti) ter večstanovanjsko gradnjo. Uvoz na območje je iz obstoječega križišča mimo stanovanjskih blokov. Na vzhodu območje meji na območje z večsta-

Stran 1144 / Št. 11 / 13. 2. 2009 novanjsko gradnjo, na jugu se dviga strma naravna kamnita in delno poraščena stena, na zahodu je industrijski kompleks in na severu cesta ter poteza individualnih stanovanjskih hiš. Ob lokaciji se nahaja raznolika urbana in arhitekturna struktura gradenj od višjih stanovanjskih blokov preko industrijskih objektov do individualnih stanovanjskih hiš. Kompleks tvorita dva osrednja poslovno stanovanjska objekta in pomožni garažni objekt. Poslovno stanovanjska objekta sta locirana na gornjem, severnejšem delu gradbene parcele in sta umaknjena nekoliko levo tako, da se na vzhodni strani izvede dovoz in prehod v garažno hišo. Pred in med stanovanjsko poslovnima stavbama se uredijo dodatne parkirne površine ter zelenice. V območju garažne hiše se pritličje in nadstropje namenita garažiranju in shrambam za stanovalce, 2 nadstropje oziroma streha pa se lahko izvede kot prosta igralna in športno rekreacijska površina. Objekta in garažni del so povezani z pokritim prehodom in z stopniščem, omogočen je enostaven dostop do komunikacij (stopnišča, dvigala) v posameznih objektih, možen je vhod v pritličju in v 1 nadstropju. Vhode v poslovne prostore v pritličju je možno izvesti iz severne in vzhodne strani oziroma po predlogih in željah uporabnikov ter glede na notranjo razporeditev enot in hodnikov. Končno število parkirnih mest in zasedenosti objektov se bo uskladilo ob končni shemi uporabnikov in stanovanj. Dovoz do območja se uredi delno ob sedanji cesti, morebitne izgubljene zelene površine se nadomestijo v okviru zelenih površin na parceli. Poslovno stanovanjska objekta sta tlorisno enaka, pri tem je eden zrcalna kopija drugega. Etažnost je P + 4 + M, okvirne dimenzije tlorisa so 28,0m x 16,50 m. Pritličje je zasnovano kot odprt prostor z možnostjo fleksibilnega razporejanja poslovnih enot. V nadstropjih in mansardi se izvedejo stanovanjske enote, v vsakem objektu je 54 enot različne velikosti in strukture. Garažni objekt z rekreacijskimi površinami ima etažnost P + 2, okvirne izhodiščne dimenzije tlorisa so 74 x 16,90 m. Parkiranje in garažiranje je v pritličju in nadstropju, v nadstropje se vozila pripeljejo po klančini. V zahodnem delu obeh etaž so zaprte shrambe za stanovanja. V srednjem delu objekta se izvede pokrito stopnišče in prehod za dostop do stanovanjskih enot. V drugem nadstropju se izvede na strehi garaž pohodna površina, namenjena rekreacijskim in igralnim površinam. Streha se zazeleni in kvalitetno opremi. Obvezno je izvesti vsa potrebna zavarovanja območja in dostopov. Ureditveno območje vključuje zemljišča parc.št. 227/1 del, 227/43 in 227/50, vse k.o. Loke pri Zagorju. Površina ureditvenega območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je cca. 0,5 ha. 3. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način pridobitve strokovnih rešitev Podlaga za izdelavo predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je geodetski načrt izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04). Pred izdelavo predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage: analizo ustvarjenih razmer: namembnost površin in objektov, prometna, komunalna, energetska infrastruktura, motnje v okolju (opredelitev obstoječega stanja); idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske in arhitekturne rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo; idejna zasnova prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti, ipd.); idejna zasnova novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev; morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora. Uradni list Republike Slovenije Strokovne rešitve izdela načrtovalec, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca, in ga je izbral investitor. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se izdelajo kot OPPN in morajo biti izdelane v obsegu in z vsebinami, ki jih določa Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07) ter v skladu s tem sklepom. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se izdelajo tudi v digitalni obliki, tako da je možen vnos v GIS občine. 4. Rok za pripravo prostorskega akta oziroma njegovih posameznih faz Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta. Objava sklepa v Uradnem listu RS in na svetovnem spletu in obvestilo MOP. Priprava osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta 30 dni. Poziv nosilcem urejanja prostora za pridobitev smernic in pridobitev obvestila MOP, službe za varstvo okolja, o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje 30 dni. Analiza smernic, izdelava strokovnih podlag in dopolnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta 30 dni. Izdelava okoljskega poročila na osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta na podlagi obvestila MOP o izvedbi CPVO kolikor bo potreba 30 dni. Poziv MOP, službe za varstvo okolja, za presojo kakovosti in skladnosti okoljskega poročila in dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta kolikor bo potreba. Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta 7 dni pred pričetkom javne razgrnitve. Objava na svetovnem spletu in na krajevno običajen način. Javna razgrnitev in obravnava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta z evidentiranjem vseh pisnih pripomb 30 dni. Priprava stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave 15 dni. Prva obravnava na OS. Pisno posredovanje stališč do pripomb. Oblikovanje dopolnjenega predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta na podlagi stališč do pripomb 15 dni. Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora na dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta in opredelitev MOP o sprejemljivosti, kolikor je potrebna celovita presoja vplivov na okolje 30 dni. Pridobitev potrdila ministrstva, pristojno za okolje o sprejemljivosti. Priprava usklajenega predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta. Druga obravnava in sprejem odloka na občinskem svetu. Objava odloka v Uradnem listu RS. 5. Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi Nosilci urejanja prostora, ki morajo podati smernice na osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta, k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta pa mnenje, so: Elektro Ljubljana, p.o. PE Elektro Trbovlje, Gimnazijska 25, 1420 Trbovlje, Telekom Slovenije, Enota Trbovlje, Trg revolucije 27, Trbovlje, Občina Zagorje ob Savi, Oddelek za gospodarske javne službe, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi,

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1145 Adriaplin, Dunajska cesta 7, Ljubljana, EVJ Elektroprom Kisovec, Loke 22, Kisovec, MOP, Služba za varstvo okolja, Dunajska cesta 48, Ljubljana, MOP, Agencije RS za okolje, Urada za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek za območje srednje Save, Einspielerjeva 6, 1109 Ljubljana, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, Tržaška 19, 1000 Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana, Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, Ljubljana, MOP, Službe za varstvo okolja, Dunajska cesta 48, Ljubljana poda obvestilo o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje. Kolikor se v postopku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta ugotovi, da je potrebno pridobiti predhodne smernice in mnenja tudi drugih organov, ki zgoraj niso navedeni, se le-ta pridobijo v postopku. Pristojni organi (nosilci urejanja prostora) morajo v skladu z zakonom podati svoje smernice za načrtovanje in mnenja v roku 30 dni od zahteve. Načrtovalec sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je Repše, atelje za projektiranje, Renato Repše s.p., Mirka Vadnova 19, Kranj. Pripravljavec sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta, odgovoren za njegovo pripravo, je Občina Zagorje ob Savi. 6. Obveznosti financiranja priprave Stroške izdelave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta in strokovnih podlag krije pobudnik družba TEVEL, TEVE Varnost Elektronika d.o.o., Borovniško naselje 7, Kisovec. 7. Objava sklepa priprave Ta sklep se pošlje Ministrstvu za okolje in prostor. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani Občine Zagorje ob Savi, veljati pa začne z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 352-4/97 Zagorje ob Savi, dne 4. februarja 2009 Župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan l.r. POPRAVKI 375. Popravek Uradnega prečiščenega besedila Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk-UPB2p) V Uradnem prečiščenem besedilu Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk-UPB2), ki ga je Državni zbor potrdil na seji dne 27. junija 2008 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 71/08 z dne 14. julija 2008, je bila ugotovljena redakcijska napaka, zato je Državni zbor ob smiselni uporabi 153. člena Poslovnika državnega zbora na seji dne 9. februarja 2009 potrdil naslednji P O P R A V E K Uradnega prečiščenega besedila Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk-UPB2p) V Uradnem prečiščenem besedilu Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk-UPB2) se prvi in drugi odstavek 2. člena pravilno glasita:»pravico do osebne izkaznice ima državljan Republike Slovenije. Državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dopolni 18 let starosti in nima veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, mora imeti osebno izkaznico.«. Št. 213-06/93-1/26 Ljubljana, dne 9. februarja 2009 EPA 2225-IV Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik 376. Popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Laško Na podlagi 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07), je Občinski svet Občine Laško na 15. seji dne 4. 2. 2009 sprejel P O P R A V E K Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Laško (Uradni list RS, št. 107/08, z dne 14. 11. 2008) 1. člen V Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Laško, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 107/08) se 3. člen popravi tako, da se besedna zveza»četrta alineja«nadomesti z besedno zvezo»peta alineja«. 2. člen Ta popravek začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 430-14/2006 Laško, dne 4. februarja 2009 Župan Občine Laško Franc Zdolšek l.r. 377. Tehnični popravek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Mokronog T e h n i č n i p o p r a v e k 1. V veljavnem Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Mokronog (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/90, Uradni list RS, št. 13/04, 115/04, 48/05, 108/06 in 13/08) se zemljišči parc. št. 705/9 in 705/3 k.o. 1412-Mokronog, v celotni površini razvrstita v območje»f«(sejmišče). 2. Popravek se vnese tudi v kartografski del Odloka (M 1:2000, oktober 2004). Mokronog, dne 11. februarja 2009 Župan Občine Mokronog - Trebelno Anton Maver l.r.

Stran 1146 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije 378. Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje 1986 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje 1986 1990 za območje Mestne občine Novo mesto, ki se nanaša na Urbanistično zasnovo Novega mesta (sprememba 2003/1) T e h n i č n i p o p r a v e k V kartografski dokumentaciji (list NM 37, M:5000) Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje 1986 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje 1986 1990 za območje Mestne občine Novo mesto, ki se nanašajo na Urbanistično zasnovo Novega mesta (sprememba 2003/1), Uradni list RS, št. 99/04, za območje PZ Mačkovec, se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 za območje Mestne občine Novo mesto, dopolnjene 1998 in 1999, ki so se nanašale na spremembo namenske rabe in programsko zasnovo za avtocesto na odseku Hrastje Lešnica (odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 92/02) ter v povezavi z Odlokom o občinskem lokacijskem načrtu Poslovno-storitvena cona Mačkovec-1 (Uradni list RS, št. 107/06) zemljiščem oziroma njihovim delom s parc. št. 2090/2, 2090/3, 2126/6, 2129/6, 2129/7, 2145/10, 2145/11, 2468/25, 2211/9, vse k.o. Ždinja vas, popravi namenska raba iz kmetijske v stavbno. Št. 3500-7/2009 Novo mesto, dne 10. februarja 2009 Župan Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič l.r. VSEBINA PREDSEDNIK REPUBLIKE 337. Odlok o pomilostitvi 909 VLADA 338. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju 909 339. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013 v letih 2009 2013 970 340. Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 2006 v letih 2009 2010 1078 341. Uredba o ukrepih pri uničevanju eksplozivov in pirotehničnih izdelkov 1085 342. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju nadzora varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih v Republiki Sloveniji 1092 343. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije 1102 344. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski etnografski muzej 1105 345. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem 1108

Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 13. 2. 2009 / Stran 1147 346. Soglasje k aktu o ustanovitvi Ustanove Chopinov zlati prstan 1109 347. Shema za določanje odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu 1110 348. Obvestilo o odobritvi sheme državne pomoči po Zakonu o davku na tonažo 1110 349. Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v decembru 2008 1110 DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE 350. Sklep o imenovanju državnih tožilcev na položaj svetnikov 1110 OBČINE AJDOVŠČINA 351. Odlok o spremembi območja naselij Ajdovščina in Grivče 1111 ČRENŠOVCI 352. Odlok o proračunu Občine Črenšovci za leto 2009 1111 353. Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Črenšovci 1113 ČRNOMELJ 354. Odlok o proračunu Občine Črnomelj za leto 2009 1113 GROSUPLJE 355. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 1115 JESENICE 356. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu Športno rekreacijski park Podmežakla (ureditveno območje J2/R1) 1116 KOČEVJE 357. Odlok o proračunu Občine Kočevje za leto 2009 1118 LJUBLJANA 358. Odlok o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin 1121 359. Odlok o spremembah Odloka o financiranju četrtnih skupnosti v Mestni občini Ljubljana 1126 360. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje urejanja CR 3/3 Kopališče Ilirija 1126 361. Sklep o ukinitvi javnega dobra 1127 362. Sklep o ukinitvi javnega dobra 1127 NOVA GORICA 363. Odlok o denarnih socialnih pomočeh v Mestni občini Nova Gorica 1127 364. Odlok o sofinanciranju otroških in mladinskih programov in projektov v Mestni občini Nova Gorica 1130 365. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta Cesta na Bonetovšče 1133 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 366. Odlok o proračunu Občine sv. Jurij ob Ščavnici za leto 2009 1133 367. Odlok o proračunu Občine Sv. Jurij ob Ščavnici za leto 2010 1136 ŠEMPETER - VRTOJBA 368. Sklep o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta Mestno središče v Šempetru 1138 369. Sklep o ukinitvi javnega dobra 1139 TREBNJE 370. Statutarni sklep o uporabi grba in zastave Občine Trebnje 1139 371. Statutarni sklep o prazniku Občine Trebnje 1141 VRHNIKA 372. Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. 1142 373. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu Betajnova na Vrhniki 1142 ZAGORJE OB SAVI 374. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zahodni del naselja Kisovec 1143 POPRAVKI 375. Popravek Uradnega prečiščenega besedila Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk-UPB2p) 1145 376. Popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Laško 1145 377. Tehnični popravek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Mokronog 1145 378. Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje 1986 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje 1986 1990 za območje Mestne občine Novo mesto, ki se nanaša na Urbanistično zasnovo Novega mesta (sprememba 2003/1) 1146 Uradni list RS Razglasni del Razglasni del je objavljen v elektronski izdaji št. 11/09 na spletnem naslovu: www.uradni-list.si VSEBINA Javni razpisi 241 Javne dražbe 260 Razpisi delovnih mest 265 Druge objave 267 Objave po Zakonu o medijih 272 Objave po Zakonu o elektronskih komunikacijah 273 Objave gospodarskih družb 274 Sklepi o povečanju in zmanjšanju kapitala 274 Sklici skupščin 275 Zavarovanja terjatev 277 Objave sodišč 279 Izvršbe 279 Objave zemljiškoknjižnih zadev 279 Oklici o začasnih zastopnikih in skrbnikih 295 Oklici dedičem 297 Oklici pogrešanih 298 Preklici 299 Zavarovalne police preklicujejo 299 Spričevala preklicujejo 299 Drugo preklicujejo 300

Stran 1148 / Št. 11 / 13. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije Do 31. marca morajo vsi zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb predložiti obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Ste tudi vi ali vaše stranke med njimi? Pri tem vam bo knjiga ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2) z dodatkom ZDDPO-2A in ZDDPO-2B in komentarjem v veliko pomoč. Davčna strokovnjakinja Ingrid Andrejasič v komentarju na razumljiv in enostaven način razlaga posamezne člene tega zakona. Dolgoletna davčna strokovnjakinja na področju davka od dohodkov pravnih oseb Ingrid Andrejasič je že ob nastajanju nove davčne zakonodaje leta 2007 sodelovala pri njihovi pripravi in komentirala člene zakona po namenu posameznih določb. V knjigi s komentarjem in dodatku so vsebine zakonskih določb predstavljene razumljivo, zavezanec pa je opozorjen na namen in cilje posameznih določb, ki so mu pojasnjene v okvirih, ki jih določa ta zakon, in tudi širše, znotraj mednarodnega obdavčenja. Več o knjigi na www.uradni-list.si/3?id=8530 ali na tel. 01/200-18-38 Cena: 98,50 EUR Leto izdaje: 2007 Število strani: 318 (knjiga) in 46 (dodatek) Dimenzija: 14 cm 20 cm Vezava: trda vezava N A R O Č I L N I C A ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2) + dodatek h knjigi trda vezava cena: 98,50 Število izvodov Podjetje Oddelek Ime in priimek E-pošta Matična št. Davčna št. Davčni zavezanec DA NE Ulica in številka Kraj Podpis in žig Datum Slovenska cesta 9, 1000 Ljubljana Spletna trgovina: www.uradni-list.si Naročite po faksu: 01/425 14 18 Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo direktor dr. Janez Pogorelec Založnik Uradni list Re publike Slove nije d.o.o. direktorica mag. Špela Munih Stanič Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. Tisk Tiskarna SET, d.d., Vevče Naročnina za leto 2009 je 110,17 EUR (brez DDV), v ceno posameznega Uradnega lista Repub like Slovenije je vračunan 8,5% DDV Naročnina za tujino je 302,95 EUR Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 Poštni predal 379 Telefon tajništvo (01) 425 14 19, računovodstvo (01) 200 18 60, naročnine (01) 425 23 57, telefaks (01) 200 18 25, prodaja (01) 200 18 38, preklici (01) 425 02 94, telefaks (01) 425 14 18, uredništvo (01) 425 73 08, uredništvo (javni razpisi ) (01) 200 18 32, uredništvo telefaks (01) 425 01 99 Internet: www.urad ni-list.si uredništvo e-pošta: objave@urad ni-list.si Transakcijski račun 02922-0011569767