1

1

Uvod Osnovne naloge ZŠRS Planica so opredeljene v Zakonu o športu, Nacionalnem programu športa, Zakonu o nordijskem centru Planica in Sklepu o ustanovitvi. Poslanstvo ZŠRS Planica je podpora uresničevanju nalog nacionalnega in lokalnega pomena, ki so opredeljene v Nacionalnem programu športa, zlasti na področjih športne vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega športa, vrhunskega športa, športa invalidov, na področju strokovnih in razvojnih nalog ter športnih objektov. Za področje športa otrok in mladine (ŠOM) je ključno kvalitetno povezovalno delo med šolskim in društvenim športom, kjer se čedalje uspešneje povezujemo z nacionalnimi panožnimi zvezami in lokalnimi športnimi krovnimi organizacijami. Naše primarno poslanstvo je čim večjemu številu otrok in mladostnikov omogočiti kvalitetno organizirane športne programe. Poleg odličnega povezovanja z nacionalnimi panožnimi zvezami in njihovimi koordinatorji za šolski šport (o čemer pričajo reference: AZS, NZS, RZS, KZS, SZS ) se zavedamo, da igramo ključno vlogo predvsem za vse mlade, ki se morda v kakovostnem in vrhunskem športu ne bodo nikoli našli. Torej, aktivno vzpodbujamo vse»male in zlate sončke«ter večje»krpane«, da preko množičnih prireditev, tekmovanj, počitniških aktivnosti živijo in se razvijajo v»zdravem življenjskem slogu«. Naše poslanstvo je vsekakor natančno določeno in verjamemo v naš letošnji slogan ŠPORTA MLADIH»Mi smo v igri«. Da smo v igri pričajo rezultati in zadovoljstvo otrok. Nenazadnje se rezultati kažejo tudi preko kvalitetnih slovenskih vrhunskih športnikov, ki so nekoč bili tudi sami aktivni preko šolske športne organiziranosti nič ni samo po sebi umevno. Šport otrok in mladine - ŠOM Interesni programi športa otrok in mladine Skupno vsem interesnim programom športa otrok in mladine je, da so se postopoma uvajali v naš prostor in so postopoma prevzemali vlogo povezovalca med šolskim in društvenim športom. Interesni programi, katere organizacijsko koordinira oddelek ŠOM-a pri ZŠRS Planica so: Zlati sonček, pilotni projekt Mali sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Šolska športna tekmovanja, Hura prosti čas in Zdrav življenjski slog. Če imajo šolska športna tekmovanja več kot tridesetletno tradicijo in učenje plavanja več kot dvajsetletno, za ostale programe lahko ugotovimo, da so se začeli uvajati v sredini in ob koncu devetdesetih let. S sprejetjem Zakona o športu in Nacionalnega programa športa v RS je področje športa otrok in mladine in s tem tudi interesni programi športa otrok in mladine dobil svoje mesto tako na vsebinski kot tudi na organizacijski ter finančni ravni. Smiselnost interesnih programov ali jih potrebujemo? Programi ŠOM-a so interesni programi in se odvijajo izven rednega pouka. V praksi se nekateri programi tudi delno prepletajo z rednim poukom, vendar vodstva šol uspešno rešujejo nastale situacije. So pa vsi programi smiselno zasnovani in igrajo zelo pomembno vlogo saj se znotraj njih prepletata socialna in»kakovostno športna«plat. Zanimivo je vprašanje smiselnosti teh programov ali jih sploh potrebujemo? Vsakdo lahko poda drugačno mnenje o športu ponavadi vsi vse vemo. Če pomislimo, da se po svetu vsako sekundo dogajajo spremembe in se svet še naprej vrti in življenje še naprej dogaja potem je povsem jasno, da bi se tudi brez teh programov svet vrtel naprej in tudi Slovenija kot kulturno osveščena dežela bi še naprej obstajala. Pa vendar smo mnenja (in verjamemo, da 2

je podobno tudi mnenje slovenske strokovne športne javnosti), da bi se z ukinitvijo naših interesnih programov sčasoma pomaknili v preteklost. To bi bilo nazadovanje in kratko bi potegnili predvsem otroci, ki bodo nekoč tudi starši in jim športne aktivnosti zaradi toka športne organiziranosti ne bi pomenile kaj dosti da ne govorimo o slovenskem vrhunskem športnem potencialu. Ampak to so neljube in nehvaležne predikcije, mi pa vendarle moramo verjeti v sedanjost in optimistično delovati v prid slovenskega športa v prihodnosti. Verjamemo, da so interesni športni programi odlični ter da jih je potrebno nadgrajevati (primer Zlatega in Malega sončka) in sodelovati s strokovno javnostjo, nacionalnimi športnimi zvezami in drugimi akterji. Le tako bomo nivo trenutne visoke udeležbe šol lahko še dvignili. Spodnja tabela prikazuje trenutno oceno števila vključenih osnovnih šol v interesne programe. Ocena je narejena na osnovi podatkov o vključenosti otrok ter šol in je vidna pri opisu posameznih programov. Program Delež šol ZLATI SONČEK 78 % KRPAN 67 % NAUČIMO SE PLAVATI 84 % *ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA 100 % *ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA na državnih tekmovanjih sodeluje 92% šol, na občinskih tekmovanjih pa pravzaprav vsaka šola vsaj enkrat V nadaljevanju so pri obrazložitvi posameznih programov prikazani natančnejši statistični podatki po posameznih programih. 1. Zlati sonček in Krpan Športni program Zlati sonček je namenjen predšolskim otrokom in otrokom v prvem triletju devetletke (od 5 do 8 let). Športni program Krpan pa je namenjen otrokom drugega triletja (9 do 11 let). Z njima lahko popestrimo redni vzgojno izobraževalni proces in delo v društvih. Zaradi privlačnih vsebin kot so rolanje, smučanje, drsanje, plavanje, pohodništvo, spretnosti z žogo pa ju vključujejo tudi v druge programe, namenjene otrokom (Hura prosti čas). Gibanje je lahko učenje novih spretnosti, osebno ustvarjanje, način uresničevanja svojih želja, razvijanje in primerjanje gibalnih sposobnosti in ohranjanje zdravja. Športna programa Zlati sonček in Krpan pri najmlajših ponujata možnost za uresničevanje vsega tega. V letih izvajanja je programa uspešno zaključilo preko 1.000.000 otrok. Namen obeh programov je najmlajše motivirati za gibalno dejavnost, predvsem pa v njih vzpodbuditi željo, potrebo, navado po športni igrivosti v vseh starostnih obdobjih. Največ pozornosti naj bo namenjeno igri in vadbi, ki naj bo prijetna in prilagojena otroku. Prek gibanja in igre lahko otroci pokažejo svojo pravo naravo, ki je v mnogih drugih vlogah zatrta. 3

V šolskem letu 2010/11 smo na sedeže področnih centrov razdelili skupaj 91.150 medalj od tega 55.425 medalj za Zlati sonček in 35.725 medalj Krpan. Prav tako smo razposlali 30.000 diplom Zlati sonček, Krpan in Morski konjiček. Zaključno prireditev programa Zlati sonček so pripravili in uspešno izvedli na PC Gorenjska, PC Pomurje in PC Obala. Na vseh treh prireditvah je skupaj sodelovalo prek 600 otrok. Izveden je bil tudi likovni natečaj z naslovom Sončki in zimske radosti. Skupaj je na natečaj prispelo kar 1.692 imenitnih risb. Za to je bilo zaslužnih 262 mentoric z 123 osnovnih šol in vrtcev po Sloveniji. Vsem mentoricam smo razposlali potrdila za sodelovanje ter izžrebali nagrajence 6 otrok je prejelo čepice, 20 mentoric T-majico z logotipom in ena sodelujoča šola 30 balonov z logotipom Zlatega sončka. V sklopu razpisanih nagradnih natečajev za najbolj športno OŠ in najbolj športni vrtec je aktivno s programoma sodelovalo 64 osnovnih šol in vrtcev, ki so povečini dosegli v obeh programih visoko število točk. Odziv vrtcev na razpisani nagradni natečaj se je povečal za 70 odstotkov glede na leto 2009/10. Podelitev priznanj v letih izvajanja obeh programov Število razdeljenih priznanj (medalj) v programu Zlati sonček in Krpan v letih izvajanja programa ZLATI SONČEK - VRTCI ZLATI SONČEK - ŠOLE KRPAN Št. otrok št. priznanj Št. otrok št. priznanj Št. otrok št. priznanj 1996/1997 / (skupaj vrtci in šole) 27.406 1997/1998 / (skupaj vrtci in šole) 44.497 1998/1999 / (skupaj vrtci in šole) 43.664 Program se še ni izvajal Program se še ni izvajal Program se še ni izvajal 1999/2000 9.968 33.345 19.464 2000/2001 / (skupaj vrtci in šole) 42.552 22.590 2001/2002 9.526 36.832 28.321 2002/2003 9.827 35.280 26.340 2003/2004 9.392 42.190 27.681 2004/2005 9.172 38.573 29.056 2005/2006 9.191 38.112 28.954 2006/2007 12.477 47.170 34.305 2007/2008 8.862 34.654 27.952 2008/2009 14.420 44.423 36.110 2009/2010 12.712 42.156 31.672 2010/2011 14.245 55.425 35.725 SKUPAJ 119.792 606.279 348.170 Tabela prikazuje razposlane medalje v obdobju od začetka izvajanja obeh programov (Zlati sonček šol. leto 1996/97 in Krpan šol. leto 1999/2000). 4

Vključenost v programa v odstotkih na celotno populacijo kateri sta programa namenjena se giblje pri Zlatem sončku med 65% in 84% pri programu Krpan pa med 51% in 67%. V šolskem letu 2010/11 se je v programu Krpan razdelilo v deležih na število otrok največ medalj od kar program poteka. Delež vključenih otrok v programa glede na populacijo kateri je program namenjen V šolskem letu 2010/11 je bilo podeljenih medalj (razposlanih na sedeže PC-jev) glede na velikost populacije kateri je program namenjen pri Zlatem sončku na nivoju preteklega leta, pri športnem programu Krpan pa se je dosegel najvišji delež podeljenih medalj glede na populacijo kateri je program namenjen v obdobju izvajanja programa (12. let) kar predstavlja 67 odstotni delež. Aplikacija Število naročil gradiv za izvajanje programa se je prek spletne aplikacije minimalno povišalo glede na pretekla leta pri vnosih končnih poročilih izvajanja programa pa se je število le-teh pri programu Zlati sonček povišalo za 5% pri programu Krpan pa zmanjšalo za dobra 2%. V prihodnje želimo vzpostaviti aplikacijo, ki bo natančneje pokazala število vključenih otrok in število otrok, ki so uspešno opravili programa. 2. Pilotni projekt Mali sonček 2 do 5 let To je projekt, ki predstavlja nadgradnjo programa Zlati sonček za predšolske otroke. Za pripravo programa smo v oktobru 2010 oblikovali projektno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki s Pedagoške fakultete, Fakultete za šport, predstavnica Ministrstva za znanost, izobraževanje, kulturo in šport, predstavnica ravnateljev vrtcev, predstavnica vzgojiteljic vrtcev in predstavnika ZŠRS Planica. V prvem koraku smo pregledali stanje športnih programov na področju vrtcev. Ugotovili smo, da program Zlati sonček posega samo v zadnje leto bivanja otrok v vrtcu, zato je treba pripraviti tudi program za mlajše otroke, ki ga lahko umestimo tako v obogatitveni program 5

vrtca kot tudi v dodatni program. Pripravili smo anketo, ki so jo izpolnjevale vzgojiteljice v vrtcih. Vrtcem smo ponudili vključitev v pilotni projekt v letu 2011/12. Število prijav je preseglo vsa pričakovanja (skupaj 60 vrtcev). Na osnovi enakomerne razpršenosti in ostalih značilnosti vrtca, ki bodo potrebni za primerno evalvacijo programa smo izbrali 25 pilotnih vrtcev. V naslednjem koraku smo na osnovi zbranih podatkov pripravili program za obdobje štirih let in ga poimenovali Mali sonček. Izbrali smo likovno podobo in pripravili potrebno gradivo za priročnik za izvajalke. Prav tako smo pripravili promocijsko gradivo za starše vključenih otrok v pilotni projekt ter plakate za vključene vrtce. V mesecu septembru smo speljali tri predstavitvene seminarje na Fakulteti za šport, ki se jih je udeležilo 72 izvajalcev iz vseh vključenih vrtcev. Promocijsko smo vrtcem razdelili vrečke za nošenje (nahrbtniki) z logotipom programa. Za otroke smo pripravili knjižice Mali sonček z nalepkami v katere se beležijo opravljene naloge. V šolskem letu 2012/2013 pričakujemo, da bo Mali sonček zaživel v vseh slovenskih vrtcih in hkrati našel svoje mesto v novem Nacionalnem programu športa. 3. Naučimo se plavati Pri programu Naučimo se plavati je potrebno poudariti, da je plavalna pismenost hkrati tudi znanje, ki preprečuje utopitve in je kot taka življenjskega pomena. Plavalna pismenost je hkrati tudi pogoj, da se otroci lahko vključujejo v športne panoge, ki se odvijajo (v, nad in ob vodi). Panoge, kot so jadranje, kajak kanu na mirnih in divjih vodah, veslanje so v Sloveniji tradicionalne in imajo veliko število vključenih otrok in odraslih, v tekmovalnih prizoriščih pa na največjih tekmovanjih dosegajo najvišja mesta na Olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, svetovnem pokalu. Program Naučimo se plavati se je pričel izvajati v šolskem letu 1994/1995. Plavalna pismenost populacije je bila takrat pod 70% populacije. Leta 2010/2011 po sistematičnem in doslednem izvajanju programa NSP, se je plavalna pismenost dvignila za 20% in je zrasla že čez 90% populacije. 10 urni plavalni tečaji predstavljajo pomembno osnovo za nadaljnje 20 urne tečaje plavanja v sklopu kurikuluma. Čisto preprosto: če je prilagajanje na vodo uspešno in kvalitetno izvedeno v sklopu 10 urnih plavalnih tečajev, je postavljena prava osnova za nadaljnje učenje plavanja in s tem so lahko 20 urni plavalni tečaji še bolj uspešni. Pomembnost 10 urnih plavalnih tečajev se kaže tudi v stalnem povečevanju le teh. V preteklem letu je 10 urni plavalni tečaj izvedlo 96 vrtcev in 225 osnovnih šol, skupno je bilo tako, v lanskem letu izvedenih 321 deset urnih plavalnih tečajev. 6

Primerjava izvedbe 10 urnih plavalnih tečajev od leta 2007/08 naprej Napredek v znanju plavanja kaže na večletno sistematično učenje plavanja, ki se začne dovolj zgodaj ter se časovno in vsebinsko smiselno nadgrajuje. Vsekakor je preko naslednjih treh grafov zanimiva korelacija med deležem preverjenih šol in otrok ter končnim rezultatom: deležem plavalcev. Kaže se pravilnost postavljenega sistema učenja plavanja, saj se je delež plavalcev zviševal, medtem, ko je delež udeleženih šol in otrok sorazmerno podoben. Pomembnost 15 urnih plavalnih tečajev se sicer z dolgoletnim izvajanjem manjša, ker se število neplavalcev po opravljenih preverjanjih manjša, vendar so še v lanskem letu pripomogli k temu, da se je 160 učencev (1,06 %) naučilo plavati, ki se drugače ne bi nikoli. S pomočjo 15 urnih plavalnih tečajev se omogoči tudi otrokom, ki se jim ni uspelo naučiti plavati v 30 urah še dodatnih 15 ur, ki jim omogoči da se naučijo plavati. V preteklem letu je merilo za znanje plavanja izpolnilo 90,04% preverjenih šestošolcev (po 15 urnih plavalnih tečajih 91,10 %), kar je za 20 % večji delež, kot je bil leta 1994/95 ko se je program Naučimo se plavati pričel izvajati. Delež plavalcev od šolskega leta 1994/95 do 2010/11 7

V šolskem letu 2010/11 je bilo v šesti razred vpisanih 17.533 otrok. Skupaj smo zbrali podatke za 14.946 otrok, kar predstavlja 85,24% vseh slovenskih šestošolcev. Delež preverjenih otrok od šolskega leta 1994/95 do 2010/11 Podatke o preverjanju znanja plavanja je poslalo 83,66% slovenskih osnovnih šol. V letošnjem šolskem letu je udeležba šol, ki so izvedle preverjanje znanja plavanja oz. so poslale rezultate o preverjenih šestošolcih, v primerjavi s preteklim letom je tako udeležba narasla, kot smo predvidevali zaradi enotnega sistema poročanja, saj smo letos sofinancirali le tiste šole, ki so podatke vnesle v spletno aplikacijo NSP. Delež preverjenih šol od šolskega leta 1994/95 do 2010/11 8

4. Šolska športna tekmovanja in prireditve Šolska športna tekmovanja (v nadaljevanju ŠŠT) so že vrsto let nepogrešljiv del dodatne ponudbe športnih dejavnosti in dejavnosti na šolah nasploh. Seveda so glavni tvorci vsega dogajanja otroci in mladi. Ocenjujemo in smo tudi prepričani, da se vsak izmed otrok skozi izobraževalni proces vsaj enkrat letno sreča s šolskim športnim tekmovanjem. Poleg otrok in mladih imajo zelo pomembno vlogo pri izvedbi programa športni pedagogi in ravnatelji na šolah, športni delavci v društvih, starši ter vsi ostali, ki na kakršen koli način pripomorejo k uspešni izpeljavi programa. Posebej bi radi izpostavili tudi športne delavce, ki so neposredno zadolženi za koordinacijo projekta na področni in državni ravni. Od šolskega leta 2009/10 je bila organizacija in izpeljava interesnih programov športa otrok in mladine ter s tem tudi šolskih športnih tekmovanj zaupana Zavodu za šport RS Planica. V zadnjih dveh letih smo obnovili sistem in ga uskladili z zakonskimi zahtevami. Med drugim je zaživel tudi portal Šport mladih, ki je danes zelo obiskan in predstavlja odlično povezavo mladih s šolskim športom tudi po elektronski plati. Po prvem Festivalu športa mladih (FŠM) na Kodeljevem je bil lansko leto zelo uspešno izpeljan drugi FŠM v Mariboru s preko 2.500 mladimi udeleženci, sedaj pa smo že v pripravah na tretji festival. 3. FŠM bo tokrat na Primorskem - 6. junija na Bonifiki v Kopru in bo predstavljal letošnji zaključek šolskega športnega delovanja pod znamko ŠPORT MLADIH in sloganom»mi smo v igri«. Dogajanje bo pestro tako v tekmovalnem (atletika in judo) kot tudi netekmovalnem delu (športne delavnice, športni otočki, nastopi ). Promocijsko smo že zelo aktivni in se nadejamo velikega števila udeleženih slovenskih osnovnih šol. Posodobili smo tudi Pravilnik za tekmovanje za naj šolo v interesnih programih športa in podelili priznanja najuspešnejšim šolam v Sloveniji. Prireditev smo zasnovali z drugačnim konceptom kot pred leti, saj je bila podelitev v prostorih Ministrstva za šolstvo in šport, kjer smo istočasno pripravili razstavo fotografij Nika Slane s šolskih športnih tekmovanj in predstavili tudi najboljše fotografije iz natečaja za najboljšo digitalno fotografijo. Tudi letos (v drugi polovici junija) pripravljamo podelitev v prostorih Ministrstva za znanost, izobraževanje, kulturo in šport. Kot glavni organizator in koordinator se udeležujemo domala vseh finalnih državnih šolskih tekmovanj in na terenu krepimo vezi z vsemi udeleženimi akterji: športnimi pedagogi, ravnatelji, lokalnimi športnimi delavci in strokovnjaki posameznih nacionalnih panožnih športnih zvez. Zavedamo se, da je aktivno terensko delo neobhodno za krepitev zaupanja in pomoči pri tako obširnih nacionalnih interesnih šolskih športnih programih. Športne panoge v programu šolskih športnih tekmovanj Več kot očitno je, da je interes nacionalnih panožnih športnih zvez za vključitev v sistem šolskih športnih tekmovanj velik. Vsekakor se vodilni panožni strokovnjaki zavedajo, da je trenutni sistem povezovanja klubov in šol edinstven ter iz leta v leto na višjem nivoju. Čedalje bolj pa se zavedajo tudi pomembnosti prepletenosti tekmovalnega sistema s prostimi interesnimi vsebinami in tudi Zdravim življenjskim slogom. 9

Športni pedagogi lahko otrokom in mladim ponudijo pestro vsebino športnih vsebin na šoli tudi preko tekmovanj. Seveda ob današnjem tempu in obremenjenosti otrok ni pričakovati in ne bi bilo smotrno otrokom vsiljevati največjega možnega števila športnih panog, vsekakor pa je dobrodošlo, da se jim ponudi možnost in se jih pripravi za sodelovanje na tekmovanjih v temeljnih športnih panogah, vseh panogah, ki so prisotne v domačem okolju, vsako leto pa naj se jim predstavi tudi eno ali dve novi športni panogi, ki jih ponujajo malo manj velike ali nove nacionalne panožne športne zveze. Seveda se ne moremo izogniti množičnim prireditvam, ki so tudi med otroci in mladimi vse bolj priljubljene. Pričakujemo, da se bo trend udeležbe na tovrstnih prireditvah v naslednjih letih še povečeval, predvsem zaradi dobre promocije teh prireditev in poudarka organizatorjev in izvajalcev na tem, da velike športne prireditve niso le tekmovalno naravnane, ampak je vse več poudarka na spoznavanju manj poznanih športnih aktivnosti, druženju in zabavi. Število športnih panog v razpisanih tekmovanjih 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 Osnovna šola 23 25 21 22 25 27 27 Srednja šola 18 22 19 19 21 20 20 OŠ s PP 8 9 8 9 6 7 7 Invalidi / / 3 4 5 3 2 Množične prireditve 8 8 8 8 2 7 5 ISF 2 3 1 5 3 3 4 Število udeležencev je ponovno v porastu Število vključenih otrok in mladih v šolska športna tekmovanja je odvisno od mnogih dejavnikov. Na nekatere od njih lahko vplivamo, na nekatere žal ne, vedno pa moramo strmeti k temu, da vključevanje otrok in mladih nikoli ne bo odvisno od njihovega socialnega položaja v družbi. Raziskave kažejo, da je otrokova športna aktivnost predvsem v zgodnjem obdobju, odvisna predvsem od družine. Glede na to, da predstavlja športna dejavnost v šoli kar polovico športne aktivnosti mladih, pa lahko ugotovimo, da so športni pedagogi na šolah zelo pomemben dejavnik in lahko bistveno vplivajo pri odločanju mladih za športno aktiven življenjski slog. Strokovnjaki ugotavljajo, da se pri športni aktivnosti osnovnošolcev kaže pozitiven trend pri srednješolcih pa rezultati kažejo ravno nasprotno. Število udeležencev šolskih športnih tekmovanjih šolsko leto tekmovanja od področne ravni dalje* 2004/05 74.009 2005/06 73.785 2006/07 77.283 2007/08 68.458 2008/09 57.802 2009/10 67.082 2010/11 69.027 * podatki so zbrani na podlagi poročil koordinatorjev športnih panog 10

Število udeležencev na šolskih športnih tekmovanjih in prireditvah 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 Osnovna šola 44.961 45.563 48.655 44.189 44.337 41.646 44.108 Srednja šola 12.420 11.809 13.942 12.685 10.572 12.353 11.695 OŠPP s PP 1.341 1.320 1.607 755 894 724 736 Množične prireditve 15.241 15.020 13.057 10.662 1.999 12.302 10.946 ISF 46 73 22 167 64 57 74 SKUPAJ 74.009 73.785 77.283 68.458 57.802 67.082 69.027 Skupno število otrok, vključenih v šolska športna tekmovanja po letih (OŠ, OŠPP in SŠ) Pokazatelj, da je pravzaprav vsaka slovenska šola vpeta v sistem šolskih športnih tekmovanj je tudi dejstvo, da je v letošnjem šolskem letu (do 24.4.2012) 78% osnovnih šol in 75% srednjih šol prijavilo otroke na državno prvenstvo. Še veliko več otrok pa tekmuje na področnem, medobčinskem, občinskem in šolskem nivoju. Število šol, ki so do 24.4.2012 prijavile svoje udeležence na državna šolska tekmovanja (brez področnih in občinskih tekmovanj) tip šole število šol v SLO šole, ki so prijavile otroke delež šol Osnovna šola 450 351 78 % Srednja šola 158 119 75 % Izpeljana sta vsaj dva šolska športna tekmovanja na dan Izpeljava šolskega športnega tekmovanja je lahko včasih kar velik organizacijski zalogaj, ki pa ga lahko s pravim pristopom izpeljemo uspešno in brez večjih težav. Še vedno so nosilci in glavni izvajalci tekmovanj šole oz. športni pedagogi, ki morajo k izpeljavi povabiti in vanjo vključiti kar največje možno število učencev, drugih delavcev na šoli, predvsem pa izkoristiti potenciale, ki jih nudijo lokalna športna društva s svojimi amaterskimi športnimi kadri in ostalimi člani, ki so še vedno pripravljeni prostovoljno pomagati. Seveda ne dvomimo, da se ta praksa ne izvaja, s tem hočemo le spodbuditi tiste, ki se v preteklosti še niso odločili izpeljati katerega od šolskih športnih tekmovanj, ali pa so zaradi različnih razlogov, ob že uspešno izpeljanih šolskih športnih prireditvah, nad tem delom obupali. Naloga nosilca programa (Zavoda za šport RS Planica) in zadolženih za šport na lokalnih skupnostih pa je, da ustvarimo finančne in prostorske pogoje za izpeljavo tovrstnih športnih prireditev. Število tekmovanj v šolskem letu 2010/11 št. tekmovanj 2010/11 finale polfinale četrtfinale področna raven SKUPAJ Osnovna šola 44 64 84 328 520 Srednja šola 35 20 31 111 197 Otroci s PP 11 2 / / 13 Množične prireditve 5 / / / 5 ISF 4 / / / 4 SKUPAJ 99 86 115 439 739 11

Šolska športna tekmovanja in prireditve v naslednjih letih Šolska športna tekmovanja imajo danes dobro utrjen položaj v dodatni športni ponudbi na šolah. Praktično ni učenca ali dijaka, ki ne bi imel izkušnje z udeležbo na vsaj enem od teh tekmovanj. Če ni sodeloval kot nastopajoči, pa je sigurno spodbujal svoje vrstnike, ki so se borili za zmago svojega razreda oz. šole. Seveda šolska športna tekmovanja ne predstavljajo samo poligon za dokazovanje in doseganje športnega rezultata, ampak je njihova vsebina precej širša in ima globlji pomen. Otrokom in mladim predstavljajo dodatno sprostitev v šolskem okolju, navajajo mlade na aktivno preživljanje prostega časa, učijo jih fair playa in strpnosti v športu, omogočajo druženje vrstnikov na raznih športnih prireditvah, še dodatno povezujejo učence in dijake na šoli z njihovimi športnimi pedagogi, ostalimi delavci šole ter ravnatelji in še mnogo drugega. V prihodnje je naloga organizatorja predvsem ta, da bodo šolska tekmovanja pridobila na prepoznavnosti. V ta namen je bil že v šolskem letu 2010/11 vzpostavljen nov portal Šport mladih, v naslednji fazi pa bo potrebno za večjo prepoznavnost postoriti še kar nekaj stvari, da se bodo mladi lahko skozi šolska športna tekmovanja dokazovali tudi širši javnosti in se s tem tudi delno identificirali. Poleg dobre promocije bo tudi v prihodnje potrebno zagotavljati ustrezno financiranje programa, nuditi dobre infrastrukturne in kadrovske pogoje. Le tako bodo lahko šolska športna tekmovanja kakovostno in učinkovito izpeljana. Verjamemo, da bomo organizatorji, skupaj z vsemi udeleženci in izvajalci, uspešno izpeljali še eno šolsko leto in dosegli rezultate, ki bodo pokazatelj, kako velik pomen v šolskem prostoru imajo šolska športna tekmovanja in prireditve. Aplikacija Šolska športna tekmovanja S šolskim letom 2011/12 smo na Zavodu za šport RS Planica za prijavo na Šolska športna tekmovanja naredili novo spletno aplikacijo. Dostop do spletne aplikacije je do zdaj pridobilo 423 (792 različnih uporabnikov) osnovnih šol in 116 (227 različnih) srednjih šol. Ocenjujemo, da je bil zagon nove spletne aplikacije uspešen, saj ni bilo večjih težav pri prvih prijavah na šolska športna tekmovanja. Nadaljnji razvoj aplikacije Aplikacija bo dokončana do konca šolskega leta 2011/2012. Izdelati je potrebno še tri pomembna področja spletne aplikacije, ki pa temeljijo na obstoječem seznamu programov in koledarja: - Prijavo za izpeljavo tekmovanja - Poročanje o tekmovanju - Sistem poročanja o programu (spremljanje kazalnikov) za, MŠŠ (Zavod) Nacionalne panožne zveze (koordinatorji panog) Področne centre (področni koordinatorji) Občine Nova aplikacija je vpeta v programsko okolje e-športa, ki smo ga na Zavodu za šport RS Planica vzpostavili za potrebe informacijske podpore športu v Republiki Sloveniji. Osnovna 12

zasnova aplikacije temelji na enotni bazi podatkov za vse interesne programe športa otrok in mladine, tako da bo izdelava novih aplikacij za ostale programe ŠOM vgrajena v skupni model, ki ga že predstavlja aplikacija ŠŠT. Bistven poudarek novega programskega okolja e- športa je kakovostno poročanje o programih športa ter natančno in podrobno spremljanje kazalnikov posameznih programov (financiranje, udeležba, vsebina ). Aplikacija ŠŠT bo v celotni zamišljeni funkcionalnosti uporabljena od šolskega leta 2012/13 dalje. 5. Hura, prosti čas To je program, ki ima velik potencial in ga bomo v prihodnosti prav gotovo še nadgradili. Že v letošnjem letu je bil razpisan tudi poletno počitniški del, ki je novost. Za marsikatero šolo je to ključen vir sredstev in predstavlja med počitnicami ter pouka prostimi dnevi otrokom pravo gibalno popestritev. Sploh, če upoštevamo mnenja strokovnjakov, ki ugotavljajo, da so otroci gibalno najmanj aktivni ravno med vikendi in počitnicami. Število udeležencev v programu Hura, prosti čas V šolskem letu 2009/10 (do maja 2010) je program v celoti sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo in šport. Poletne in jesenske počitnice v letu 2010 je sofinanciral ZŠRS Planica (dva programa). V letu 2011 pa je programe zimskih, jesenskih počitnic ter pohodništva v celoti sofinanciral ZŠRS Planica. Doseženo število izvajalcev in število izvedenih programov je boljše od pričakovanih vrednosti. 6. Zdrav življenjski slog Projekt Zdrav življenjski slog, ki je trenutno največji intervencijski program na področju športa v Sloveniji, v šolskem letu 2011/12 izvaja 124 strokovnih delavcev (v letu 2010/11, 98). Programi se odvijajo na okoli 130 matičnih in 65 njihovih podružničnih šolah. V izvajanje vsebin posameznih programov je redno vključenih 23.000 otrok, oziroma v projekt je v povprečju vključenih preko 50% vpisanih otrok na šolah, kjer se projekt izvaja. Glede na zagotovljeno prostovoljnost vključevanja otrok na eni strani, konkurenco s strani 13

številnih vsebinsko podobnih interesnih dejavnosti ter že tako veliko zasedenostjo športnih objektov, je odstotek zavidljivo visok. Z Zdravim življenjskim slogom je vsebinsko obogaten izobraževalni proces v vključenih podružničnih OŠ, ki so pogosto zaradi majhnosti in oddaljenosti drugim projektom nezanimive. Vsebine posameznih programov se lahko prilagodijo specifikam vsakršnega šolskega okolja, posledično pa se vključujejo skoraj vsi otroci na podružničnih OŠ, kjer se projekt izvaja Projekt vsebinsko vse bolj bogatijo tudi vključujoča športna društva. Na ta način se učenci spoznajo z vsebino športni panog, športna društva pa v sami bazi pridobivajo vse številčnejši podmladek za svoje članske vrste. Z vključevanjem v življenje lokalne skupnosti, v obliki sodelovanja med OŠ ali z vključevanjem na razne lokalne športne dogodke, kamor se pogosto priključujejo tudi številni starši otrok, projekt Zdrav življenjski slog pridobiva povsem novo razsežnost. Zdrav življenjski slog je v številnih šolskih okoljih postal oz. postopoma postaja tudi način življenja otrok. Ti se v projekt sprva vključujejo zaradi»firbca«in nove ponudbe, nato pa zaradi atraktivnih vsebin in športnih aktivnosti s sovrstniki. Uspeh posameznih programov oz. projekta v celoti je rezultat predvsem»zagnanega«dela strokovnih delavcev ter želje otrok po spoznavanju športnih vsebin na bolj sproščen način. Rezultati prvega leta spremljave projekta Zdrav življenjski slog so pokazali srednje visoko povezanost med gibalno zmogljivostjo in dejavniki zdravja. Pozitivne spremembe gibalnih sposobnostih pri otrocih vključenih v projekt v primerjavi z ostalimi učenci. Največji napredek je pri: o koordinacija gibanja vsega telesa, o mišični moči trupa, rok in ramenskega obroča, o aerobni vzdržljivosti Projekt je že v samo dveh letih svojega delovanja, postal nezanemarljiv del dinamičnega šolskega življenja in z velikimi črkami vpisan med ostale, uspešne projekta na področju športa otrok in mladine. 14

Število strokovnih delavcev, število in odstotek vključenih šol po regijah 7. Založništvo Do konca avgusta 2010 smo tiskali revijo Šport mladih v nakladi 2300 izvodov, od 1. 9. 2010 pa je naklada zaradi večjega števila naročnikov 2.600 izvodov. Vsakoletno izdajamo tudi Informator I v nakladi 2.300 izvodov. V letošnjem letu načrtujemo skupno z oddelkom Informatike izdati knjižico Šolski šport v številkah. Revija Šport mladih je brezplačnik in je distribuirana vrtcem, šolam, športnim zavodom in zvezam, medijem, knjižnicam, zamejskim športnim delavcem, športnim pedagogom in drugim športnim ustanovam. Je nepogrešljiv člen v promociji ŠPORTA MLADIH in predstavlja pomembno navezavo javne in civilne šolske športne sfere. Povzetek ciljev ZŠRS Planica v navezavi s ŠOM-om: Dolgoročni cilji za naslednjih 5 let: zagotavljati pogoje za čimvečje vključevaje otrok in mladine v kvalitetne interesne programe športa, priprava novih ter posodobitev in nadgradnja obstoječih interesnih programov ŠOM, zagotoviti ustrezno založniško dejavnost za strokovno, informacijsko, promocijsko in medijsko podporo športu, razvoj blagovne znamke»šport mladih«. Cilji v letu 2012: zagotoviti optimalne kadrovske, organizacijske in finančne pogoje na področju športa otrok in mladine, ustvarjanje pogojev za večjo kakovost strokovnega in organizacijskega dela z mladimi, ustvarjati pogoje za množično vključevanje otrok in mladine v športne programe, načrtno začeti z ustrezno promocijsko in tržno podporo ŠOM-u (»Šport mladih«), evalvacija in dokončna priprava športnega programa Mali sonček ter umestitev le tega v nov Nacionalni program športa, 15

podpora usposabljanju mladega kadra za vodenje interesnih programov športa otrok in mladine, večjo pozornost namenjati razvoju in podpori programa Hura, prosti čas, ki mora postati še pomembnejši interesni program športa otrok in mladine na državni in lokalni ravni, nadgraditi model in točkovanje v tekmovanju za najbolj športno šolo oz. vrtec, zagotoviti celovito informacijsko podporo ŠOM, zagotoviti nemoteno izhajanje revije Šport mladih, izdajo Informatorja I in promocijskih materialov za večje vključevanje mladih v športno dejavnost. Pri izvajanju teh ciljev sodelujemo s šolami, društvi, zvezami, agencijami, zavodi in samostojnimi delavci v športu, ki izvajajo programe ŠOM. S programi ŠOM želimo izboljšati vrednosti praktičnega značaja, ohranjati zdravje otrok in mladine ter jih motivirati za zdrav način življenja. Zaključek Poudarimo lahko, da je projekt»zdrav življenjski slog«edinstven in predstavlja izredno močno vlogo v šolskem športu. S strani šol je sprejet odlično in tudi navezovanje društev s šolami čedalje boljše. Glede na prve evalvacije in izredno pozitiven odziv vseh akterjev predlagamo, da že razmišljamo in se pripravljamo za nadaljevanje projekta.»mi smo v igri«in si želimo sodelovanja. Dejstvo je, da si vsi, ki smo tako ali drugače vpeti v šolski športni prostor želimo tudi čimveč odličnih in kvalitetnih programov, ki bodo imeli smisel in ne bodo sami sebi namen. Sedanja organiziranost je na visokem nivoju in zakaj ne bi tega nadaljevali - zakaj ne bi bili najboljši? Za NAPREDEK v življenju, v službi in tudi vodenju šolskih interesnih športnih programov pa sta potrebna predvsem ZAUPANJE in SODELOVANJE. Prepričani smo, da nam je slednje lahko v izziv sprejmimo izziv in bodimo vsi skupaj»v igri«.»ni vse šport je pa veliko«16