"#$%&"' %" ()% "%*)+ &$%+(',--./! "#$0(+ 123' 4 "#$0(+ (3%' *& 1* %&"' $5 %&" %&6# 0#&0! II

! I

"#$%&"' %" ()% "%*)+ &$%+(',--./! "#$0(+ 123' 4 "#$0(+ (3%' *& 1* %&"' $5 %&" %&6# 0#&0! II

Zahvala Zahvaljujem se svoji družini, predvsem staršema in možu Mateju, za vso podporo, pomo in zaupanje v asu študija. Diplomsko nalogo pa posveam celotni družini predvsem pa sinu Maticu in še nerojenemu sonku, ki tli pod mojim srcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste verjeli vame, saj mi brez vas nebi uspelo! I

Povzetek Banke so finanne institucije, katerih temeljna funkcija je razporeditev finannih sredstev med ponudniki in povpraševalci. Z vstopom v evropski banni prostor je med bankami utiti vedno ostrejšo konkurenco, kar sili banke k temu, da ponujajo vedno ve storitev, hkrati pa bijejo bitko za najboljše komitente. Banke morajo pri svojem poslovanju upoštevati predpisano zakonodajo in sicer Zakon o banništvu, Zakon o potrošniškem kreditiranju ter druge zakone in predpise, ki urejajo delovanje slovenskih bank. Prav tako pa morajo pravne službe bank dobro poznati tudi stvarnopravno zakonodajo, ki ima velik pomen pri urejanju zavarovanj kreditov. Plasiranje kreditov je najbolj donosna banna dejavnost, vendar je pri tej dejavnosti tudi najbolj izpostavljeno kreditno tveganje. Gre za tveganje finanne izgube kot posledico kreditojemaleve nezmožnosti vraila kredita Kredit je za marsikoga velikokrat edina pot za doseganje zastavljenih ciljev, za uresniitev svojih želja pa se mora posameznik najvekrat obrniti na katero izmed bannih ustanov. V diplomski nalogi želim predstaviti banne storitve z vidika kreditiranja in njihovega tveganja pri tem, zlasti kreditnega tveganja, kot najpomembnejšega tveganja pri bannem poslovanju. V prvem delu sem predstavila banko in tveganje v bannem poslovanju. V drugem delu diplomske naloge sem prikazala še samo zavarovanje bannih naložb s poudarkom na novem instrumentu zavarovanja kredita in sicer možnost zavarovanja terjatve z zemljiškim dolgom, ki je pri nas uzakonjen že od leta 2003, vendar v praksi nikakor ne more zaživeti, saj še vedno prevladuje zavarovanje s hipoteko. Ob koncu pa sem predstavila še primer, zavarovanja terjatve z zemljiškim dolgom. Kljune besede: banka, zavarovanje bannih terjatev, zemljiški dolg I

Zusamenfassung Die Banken sind Finanzinstitute, deren grundlegende Funktion die Aufteilung der Finanzmittel zwischen den Anbietern und Nachfragenden ist. Mit dem Beitritt zur Europäischen Bank-Raum, begann zwischen den Banken verschärfter Wettbewerb, deshalb müssen die Banken dafür sorgen, dass sie immer mehr Dienstleistungen anbieten, um die besten Komittenten zu erhalten und auch neue zu bekommen. Die Banken müssen in ihrer Tätigkeit dem Recht über Banken berücksichtigen. Am bedeuteten sind der Gesetz über Banking und der Gesetz über Verbraucherkredite und natürlich auch noch andere Gesetzen und Vorschriften über dem Betrieb von Slowenischen Banken. Die Rechtsabteilung von Banken muss gute Kenntnisse von Eigentumrechtsvorschrifften haben, die sehr große Bedeutung bei der Kreditversicherung haben. Die Schließungen von Krediten ist die profitabelste Bank-Aktivität, aber das ist auch am meisten gefährdeten wegen dem Kreditrisiko. Es geht um Risiko finanzieller Verluste als Folge Zahlungsunfähigkeit des Kreditnehmers. Kredit ist oft der einzige Weg zur Erreichung der Ziele oder die Realisierung von den Wünschen, und so muss der Mensch in der Regel zu einer der Banken. In meiner Diplomarbeit möchte ich Banking - Dienstleistungen bei den Krediten vorstellen, und damit die Kreditrisiken, (die die wichtigsten Risiken im Bankgeschäft sind) die in diesem Fall entstehen. Im ersten Teil habe ich die Bank, das Risiko im Bankgeschäft und die möglichen Formen der Versicherung von Forderungen vorgestellt. Im zweiten Teil der Diplomarbeit habe ich die Investment Banking mit dem Schwerpunkt auf das neue Instrument der Kreditversicherung und die Möglichkeit der Versicherung mit dem Grundschuld, der in unserem Land seit 2003, mit Gesetz angenommen wurde, aber unter keinen Umständen lebensfähig wird, weil noch immer die Versicherung mit einer Hypothek dominiert. Am Ende habe ich ein Beispiel aus der Praxis von Versicherung der Forderung mit dem Grundschuld vorgestellt. Stichworte: Bank, Bankversicherungsforderungen, Grundschuld II

KAZALO I. Uvod...1 1. Opredelitev podroja in opis problema...1 2. Namen in cilji...1 3. Predpostavke in uporabljene raziskovalne metode...2 II. Banka in banne naložbe...3 1. Banka in njena naela...3 2. Predstavitev Banke Celje d. d....5 3. Pojem bannih naložb...6 III. Tveganje v bannem poslovanju...8 1. Opredelitev tveganja naložb...8 1.1. Kreditno tveganje...9 2. Opredelitev dejavnikov kreditiranja...11 3. Ocenjevanje in merjenje kreditnega tveganja...12 IV. Zavarovanje bannih naložb...15 1. Nameni in vrste zavarovanja...15 1.1. Zavarovanje z zastavno pravico...18 1.1.1. Zastavna pravica na denarnih sredstvih in bannih vlogah... 19 1.1.2. Zastavna pravica na terjatvah... 20 1.1.3. Zastavna pravica na vrednostnih papirjih... 22 1.1.4. Zastavna pravica na nepremininah (HIPOTEKA)... 24 1.2. Zavarovanje s poroštvom...28 1.3. Zavarovanje z zavarovalno polico...28 1.4. Zavarovanje z zemljiškim dolgom...29 V. Zemljiški dolg...31 1. Zemljiški dolg kot neakcesorna oblika zavarovanja z nepreminino...32 2. Knjižni in pisemski ter lastniški in nelastniški zemljiški dol...33 3. Zavarovalni zemljiški dolg...35 3.1. Plailo zavarovalnega zemljiškega dolga...36 3.2. Plailo terjatve zavarovane z zemljiškim dolgom...36 4. Nastanek zemljiškega dolga (pisma)...37 I

4.1. Bistvene sestavine zemljiškega pisma, kot vrednostnega papirja...38 4.2. Prenos zemljiškega pisma...40 4.3. Poplailo iz zemljiškega dolga...43 4.4. Prenehanje zemljiškega dolga...43 VI. Predstavitev primera zavarovanja naložbe z zemljiškim dolgom v Banki Celje d.d.45 1. Postopek odobravanja kredita komitentu...45 VII. Sklep...50 VIII. Bibliografija...52 IX. Priloge...53 1. Notarski zapis akta o ustanovitvi zemljiškega dolga...53 2. Redni izpisek iz zemljiške knjige...53 3. Notarski zapis kreditne pogodbe...53 4. Zemljiško pismo...53 1. Notarski zapis akta o ustanovitvi zemljiškega dolga...54 2. Redni izpisek iz zemljiške knjige...60 3. Notarski zapis kreditne pogodbe...63 4. Zemljiškoknjižno pismo...76 II

I. Uvod 1. Opredelitev podroja in opis problema Banke na finannem podroju nastopajo v vlogi posrednika med ponudniki in povpraševalci finannih sredstev. Najpogostejša oblika in tudi najbolj donosna finanna storitev je plasiranje naložb v kredite, za katere banka zarauna obresti in druge stroške. Banke so pri tej finanni storitvi izpostavljene razlinim tveganjem, zlasti pa kreditnemu tveganju, saj obstaja možnost, da kreditojemalec ne bo sposoben vrniti kredita v dogovorjenem roku ali pa kredita sploh ne bo vrnil. Zato vodi banka pred vsako odobritvijo tovrstne naložbe velike aktivnosti v smeri pravilne ocene kreditojemalca. Zaradi izpostavljenosti velikim tveganjem naložb banke svoje naložbe tudi ustrezno zavarujejo. 2. Namen in cilji Namen diplomskega dela je predvsem predstavitev bannih naložb, kako pomembno je ugotavljanje kreditnih sposobnosti in bonitet kreditojemalcev ter zavarovanje naložb, kar posledino zmanjša stopnjo razlinih tveganj. Cilj diplomske naloge je predstaviti zavarovanje naložb z zemljiškim dolgom, s prednostmi in slabostmi. Predstaviti želim postopek odobritve naložbe v Banki Celje d.d., in sicer od vloge za odobritev kredita do zavarovanja kredita z zemljiškim dolgom. Krediti pomenijo za banko enega pomembnejših virov preživetja. Banka sredstva pridobi s pomojo depozitov prebivalstva in podjetij, jih zbere in združi ter jih v vejih zneskih pošlje (plasira) nazaj na trg v obliki kreditov. 1

3. Predpostavke in uporabljene raziskovalne metode Vsaka banka mora pri presoji naložb na prvo mesto postaviti kriterij varnosti naložb. Banka mora tako pred odobritvijo kredita temeljito preveriti kreditno sposobnost kreditojemalca in ugotoviti, kakšna je bila njegova dosedanja plailna praksa, v primeru, da je že imel najet kakšen kredit. Poleg tega mora banka ustrezno zavarovati svoje terjatve, hkrati pa za svoje storitve zaraunti stroške odobritve kredita in obraunati obresti za as odplaila kredita. Pri pisanju diplomske naloge sem se opirala na ugotovitve domae in tuje strokovne literature ter ostalih dostopnih virov (zakonski predpisi, strokovni lanki, internetni splet ), ki teoretino in praktino obravnavajo tematiko tveganj pri bannem poslovanju in podroje zavarovanj pred kreditnimi tveganji. Pri pisanju diplomske naloge so mi bile v pomo tudi praktine izkušnje v banki, zlasti na podroju kreditiranja prebivalstva, kjer se poskuša najti najboljšo možno pot za pridobitev kredita in tudi najhitrejšo oz. najcenejšo možno obliko zavarovanja samega kreditnega zneska. Z vidika metode dela sem temeljila na študiju strokovne literature, saj delo povzema tudi nekatera stališa drugih avtorjev glede obravnavane teme. Pri opisu postopka od pridobitve do zavarovanja kredita sem uporabila deskriptivno metodo ter analitsko metodo za prikaz obstojeega stanja in analize. 2

II. Banka in banne naložbe 1. Banka in njena naela 2. len Zakona o banništvu 1 pravi:»banka je delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bannih storitev in je vpisana v sodni register.» Banke so najpomembnejše finanne institucije v gospodarstvu in glavni vir kreditiranja veine posameznikov in družin ter mnogih podjetij in ustanov. Nepogrešljive so tudi ob zaetku opravljanja dejavnosti malih podjetij in zasebnikov. Banni sistem je v smiselno celoto povezana skupnost razlinih bank v narodnem gospodarstvu. Temeljna delitev je delitev na poslovne banke in centralno banko, ki predstavlja osrednjo, izdajateljsko in nacionalno banko. Poslovne banke so denarne finanne institucije, ki sprejemajo vrsto razlinih vlog, le te se razlikujejo glede na doloene znailnosti (ronost, donosnost, zavarovanje, pogoji predasnega dviga, dodatne storitve in dajanje kreditov iz teh sredstev) 2. Pomembna funkcija poslovnih bank v sodobnem gospodarstvu je tudi opravljanje plailnega prometa in drugih funkcij finanne narave. Banke lahko delimo tudi na univerzalne in specialne banke. Univerzalne banke opravljajo vse vrste bannih poslov, specializirane banke pa so take banke, kjer je struktura poslov enostranska (kot so npr. hranilnica, kreditna banka, depozitna banka, hipotekarna banka, investicijska banka). Ukvarjajo se le z nekaterimi ali pa tudi z ve bannimi posli, ki so medsebojno odvisni 3. V Sloveniji je vebanni sistem, ki ga sestavljajo centralna banka (Banka Slovenije) in množica poslovnih bank ter ostalih finannih institucij. Banka Slovenije je v tem 1 Zakon o banništvu ZBan-1, Uradni list RS št. 131/2006, Ljubljana 2006. 2 Mramor Dušan, Uvod v poslovne finance, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1993, str. 91. 3 Bobek Dušan, Organiziranje in poslovanje bank, Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor, Maribor 1992, str. 21-22. 3

primeru banka poslovnih bank, ki so hkrati banke gospodarstva. Med ostale finanne institucije spadajo hranilnice in hranilno kreditne službe. V svojem poslovanju si banke postavljajo za cilj im vejo rentabilnost in gospodarsko rast, pa tudi neekonomske cilje, kot so rast obsega poslovanja, izboljšanje kakovosti storitev in s tem pridobivanje na»imidžu«ali ugledu banke, optimalno obvladovanje vseh bannih tveganj, zadovoljitev potreb svojih komitentov, dohodkovno uspešnost in neodvisnost. Banka kot finanna institucija, mora pri svojem poslovanju upoštevati tri temeljna naela bannega poslovanja, in sicer: Naelo likvidnosti Naelo rentabilnosti Naelo varnosti Naelo likvidnosti pomeni pravoasno izpolniti plailne obveznosti. Likvidnost ni pomembna samo za banke same, ampak za celotno gospodarstvo, saj nelikvidna banka ne sme opravljati plail, dajati in obnavljati kreditov, odpirati akreditivov in izdajati jamstev. Pri ohranjanju likvidnosti bank ima pomembno vlogo centralna banka. Do nelikvidnosti 4 banke pride najvekrat, ko kreditojemalci ne izpolnjujejo pravoasno svojih obveznosti. Pri naelu likvidnosti pride najbolj do veljave usklajenost med rokom sredstev in rokom naložb oziroma plasmajev. Iz tega naj bi izhajalo, da bo banka kratkorone vire sredstev plasirala le v kratkorone plasmaje, za dolgorone naložbe pa mora razpolagati z dolgoronimi sredstvi. Naelo rentabilnosti je naelo, ki predstavlja cilj in namen ustanavljanja bank, saj vsaka banka teži k temu, da bo z naložbami pokrila vse svoje stroške poslovanja in slabih terjatev ter hkrati ustvarila zadosten dobiek za oblikovanje rezerv in izplailo 4 Nelikvidnost je nezmožnost pravoasne poravnave zapadlih obveznosti v doloenem trenutku, solventnost pa je trajna nezmožnost poravnave vseh svojih obveznosti. 4

dividend 5. Banke ga dosežejo predvsem s tem, da ustvarijo kar se da veliko razliko med aktivnimi in pasivnimi obrestmi. Banke morajo poslovati tudi po naelu ekonominosti, se pravi z najmanjšimi stroški skušajo dosei optimalne izide poslovanja, saj imajo poleg drugih dohodkov tudi druge stroške. Naelo varnosti pomeni varnost izplaila in plaila vseh obveznosti v roku, obsegu in na nain, ki je doloen s pogodbo. Uveljavljanje naela varnosti pomeni pridobivanje potrebnih informacij o komitentih banke in o samem gospodarstvu, izdelavo analiz o kreditni sposobnosti prosilcev za kredit, ter zagotavljanje ustreznega zavarovanja bannih naložb. Da bi prepreili velika tveganja kreditnih plasmajev bank, tudi zakonodajalec omejuje višino kreditov, danih enemu kreditojemalcu in sicer z dolobami o velikem in najvejem možnem kreditu enemu kreditojemalcu, pa tudi z dolobo o skupnem znesku vseh kreditov. Omenjena naela bannega poslovanja se med seboj tesno prepletajo in si velikokrat nasprotujejo. Naloga menedžmenta vsake banke je, da med njimi najde pravo razmerje, jih medsebojno uskladi in na ta nain zagotovi dolgorono uspešno poslovanje banke. Cilj banke je, da pri svojem poslovanju doseže im vejo rentabilnost 6 poslovanja, poleg tega pa ustvari im veji dobiek, torej zmanjševati stroške in poveati prihodke. 2. Predstavitev Banke Celje d. d. Zaetki banke segajo v leto 1864, ko je bila ustanovljena Hranilnica mestne obine Celje. S svojim delovanjem je priela 1. 1. 1865. Denarni zavod je do druge svetovne vojne deloval v razlinih oblikah in z razlinimi imeni. Tudi po drugi svetovni vojni se je spreminjala organizacijska oblika banke hkrati z njenim imenom. Podružnica Narodne banke, s sedežem v Vodnikovi ulici, je postala leta 1955 Komunalna banka Celje. Kasneje se je Komunalna banka Celje preimenovala v Kreditno banko Celje, ki je imela osrednjo poslovno enoto v Celju, poleg tega pa so delovale še tri druge 5 Franc Pernek, Finanno pravo in javne finance, Pravna fakulteta Maribor, Maribor 1999, str. 294. 6 Rentabilnost ali donosnost je opredeljena kot razmerje med dobikom in vloženim kapitalom, ekonominost ali gospodarnost pa je razmerje med prihodki in odhodki. 5

podružnice. Kreditna banka Celje je napravila pri poslovanju korak v prihodnost, ko je poleg tolarskega poslovanja priela opravljati tudi devizno-valutne posle. V letu 1971 se je prikljuila Ljubljanski banki. Pridobila je naziv Ljubljanska banka, Podružnica Celje. Banka je spet postala samostojna kot hi v sklopu Ljubljanske združene banke leta 1978, ko si je nadela ime Ljubljanska banka Splošna banka Celje. Od 15. 6. 1994 naprej posluje banka samostojno in lastniško neodvisno pod današnjim imenom Banka Celje d. d.. Z dovoljenjem Banke Slovenije banka opravlja vse banne posle za podjetja, samostojne podjetnike in fizine osebe. V skladu s strategijo širitve zunaj celjske regije je banka v letu 1996 pripojila Banko Noricum d. d. Ljubljana in jo preoblikovala v Glavno podružnico Ljubljana, v letu 1998 pa je pripojila še Hmezad banko d. d. Žalec in jo preoblikovala v Podružnico Hmezad. V letu 1999 je podpisala Pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko in postala pridružena lanica njene banne skupine. Banka Celje d. d. je uspešna banka z ve kot 140 letno tradicijo. Po bilanni vsoti in deležu komitentov se uvrša v sam vrh slovenskega banništva. 3. Pojem bannih naložb Kredit pomeni dolžniško upniško razmerje, ki temelji na pravnem poslu, kreditni pogodbi 7, ki je obvezno sklenjena v pisni obliki. Kreditno pogodbo sklepata kreditodajalec ali upnik in kreditojemalec ali dolžnik, pri katerem se kreditodajalec zavezuje, da bo dal kreditojemalcu na voljo doloen znesek denarnih sredstev za pogodbeno dogovorjen as, za doloen namen ali nenamensko. Kreditna dejavnost banke je odvisna od njenega kreditnega potenciala. Za kreditni potencial banke se šteje najvišji znesek naložb. 7 V 1065. lenu Zakona o obligacijskih razmerjih, ki ga je predhodno doloilo drugega odstavka 1061. lenaobligacijskega zakonika ohranilo v uporabi, je kreditna pogodba opredeljena kot pogodba, s katero se banka zaveže dati uporabniku kredita na voljo doloen znesek denarnih sredstev za doloen ali nedoloen as, v doloen ali nedoloen namen, uporabnik pa se zaveže plaati banki dogovorjene obresti in dobljen znesek denarja vrniti v asu in na nain, ki sta doloena v pogodbi. Od pososjilne pogodbe se kreditna razlikuje v tem, da je upnik pri kreditni pogodbi le banka. 6

Loimo dolgorone in kratkorone finanne naložbe banke. Med kratkorone finanne naložbe spadajo naložbe z vnaprej doloenim rokom vraila, ki je krajši od enega leta in sicer kratkoroni krediti, depoziti, kratkorone naložbe v vrednostne papirje ter druge kratkorone naložbe. Med dolgorone finanne naložbe spadajo naložbe z vnaprej doloenim rokom vraila, ki je daljši od enega leta, in sicer naložbe v kapital podjetij in bank, odkupljene lastne delnice, dolgorono dani krediti, dolgoroni depoziti, dolgorone naložbe v vrednostne papirje in druge dolgorone naložbe. Tudi Banka Celje d. d. kot poslovna ali univerzalna banka sprejema razline vloge, daje razne vrste kreditov in opravlja druge finanne storitve, pri emer upošteva veljavne splošne zakonske predpise, kot so: Zakon o banništvu, Sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic ter spremlja nastanek velike izpostavljenosti do posameznega komitenta in skupine povezanih oseb (nad 10 % kapitala banke) in izpostavljenost do oseb v posebnem razmerju do bank. 7

III. Tveganje v bannem poslovanju 1. Opredelitev tveganja naložb Banke se tako kot podjetja pri svojem poslovanju sreujejo z razlinimi vrstami tveganj, ki pa so glede na funkcijo bank, ki jo opravljajo v svojem okolju, bolj specifine. Zaradi tega je ugotavljanje in upravljanje tveganj naložb ena od pomembnejših dejavnosti bank in glavni vir uspešnosti sodobnih bank. Banke skušajo tveganje spoznati v vseh njegovih dimenzijah, kajti tveganje ima ve razsežnosti in ga je težko enolino opredeliti.»v splošnem lahko definiramo tveganje, kateremu je vsakodnevno izpostavljena vsaka finanna institucija pri opravljanju svojih finannih aktivnosti, kot verjetnost, da bodo (nepredvidljivi) pogoji finannega poslovanja preko vplivnih dejavnikov notranjega in ali zunanjega okolja ob uresniitvi doloenega poslovnega dogodka vplivali na veja ali manjša odstopanja od priakovanih rezultatov poslovne odloitve. Pri tem je odstopanje najpogosteje najbolj izrazito v smeri negativnega vpliva na finanni rezultat institucije, kar vpliva na uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in izvajanje strategije poslovnega sistema«8. Vsaka banka individualno ocenjuje boniteto svojih komitentov in terjatev do njih na podlagi množice podatkov o finannem položaju, poslovanju in seveda tudi lastnih izkušenj iz preteklega sodelovanja s komitentom. Ker temeljijo te ocene na subjektivni presoji bank, se lahko za istega dolžnika pri razlinih bankah pojavijo razline ocene kreditnega tveganja. Banka naela bannega poslovanja (likvidnost, varnost in dobikonosnost) zasleduje ob sprejemanju in nadziranju razlinih vrst tveganj. Dejstvo je, da je višji donos možen le ob vejem tveganju. Zaradi tega je pomembno, da zna banka oceniti sprejeto tveganje in ga nadzirati, da bi ustvarila sprejemljiv donos za delniarje, hkrati pa bi bila še likvidna 8 Tina Šubelj, Vrste zavarovanj in njihova vloga pri obvladovanju kreditnih tveganj bank, Magistrsko delo, Ljubljana 2000, str. 4. 8

in predvsem varna ob danih pogojih v ekonomiji in nadzoru Banke Slovenije. Obvladovanje in merjenje naložbenih tveganj v bannem poslovanju zahteva specializirano znanje in usposobljenost za ta posel. Banna tveganja bi lahko razdelili na: klasino tveganje, ki obsega likvidnostno in kreditno tveganje tržno tveganje, ki obsega obrestno, teajno, investicijsko, tehnološko in operativno tveganje, tveganje pri trgovanju z opcijami ter pri trgovanju s tržnim blagom. 1.1. Kreditno tveganje Podroje kreditnega tveganja urejajo Zakon o banništvu, Mednarodni standardi raunovodskega poroanja in drugi izvedbeni akti Banke Slovenije. Kreditno tveganje prevzame banka pri vsakem kreditnem poslovanju in je eno najpomembnejših tveganj v bannem poslovanju. Kreditno tveganje je verjetnost, da bo transakcija oziroma transakcije z nasprotno stranko zaradi njene nezmožnosti poravnave njenih finannih obveznosti neizvršene. Brealey in Mayers opredeljujeta tveganje kot možnost, da kreditojemalec ne bo mogel ali ne bo hotel poravnati svojih pogodbenih obveznosti, in sicer svojih obveznosti ob zapadlosti in v skladu s sklenjeno pogodbo. V Zakonu o banništvu 9 je zapisano, da je kreditno tveganje bank, tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Vzrok za nevrailo kredita, zamujanje s plaili obrokov ali s plaili obresti je lahko nepripravljenost ali nezmožnost 10 dolžnika poravnati svoje obveznosti. Navedeno ima neposreden vpliv na poslovni izid banke, in sicer na njeno donosnost, likvidnost in solventnost. 9 Zakon o banništvu, Uradni list RS, št. 131/2006, Ljubljana 2006. 10 Nelikvidnost je nezmožnost pravoasne poravnave zapadlih obveznosti v doloenem trenutku, solventnost pa je trajna nezmožnost vseh svojih obveznosti (Zakon o finannem poslovanju podjetij,1999). 9

Zaradi navedenega mora banka zbirati informacije o komitentih, katerim je odobrila kredite, in jih nadzorovati. Tveganja lahko zmanjšuje z analizo kreditne sposobnosti in z ugotavljanjem bonitete kreditojemalcev ter glede na velikost tveganja doloiti višino obrestne mere in oblikovati rezervacije. Tudi Banka Celje d. d. posvea veliko pozornost kreditnemu tveganju, ki predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti kreditojemalca do banke. Osnovni dokument, na katerem temelji nart ukrepov upravljanja s kreditnimi tveganji, je politika upravljanja s kreditnimi tveganji v Banki Celje d. d.. Banka ima vzpostavljen tudi sistem ukrepov in metod, ki ji omogoa uinkovito upravljanje kreditnega tveganja, preudarno upravljanje razmerja med tveganjem in donosom, nadzor nad kreditnim tveganjem ter izdelano lastno metodologijo za ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja po mednarodnih standardih raunovodskega poroanja, ki jo izvaja sproti ali najmanj trimeseno. Metodologija za ocenjevanje oslabitev je vzpostavljena po vrstah komitentov: prvovrstni komitenti, banke in hranilnice, pravne osebe, samostojni podjetniki in fizine osebe. Banka svoje kreditno tveganje nadzira in upravlja tudi s kontroliranjem kreditne sposobnosti 11, to je sposobnost kreditojemalca, da bo ob roku zapadlosti kredita banki lahko povrnil znesek kredita s pripadajoimi obrestmi. Za konkreten izraun kreditne sposobnosti pa banka potrebuje doloeno koliino informacij o potencialnem kreditojemalcu. Informacije pridobiva od kreditojemalcev samih ali iz okolja in so varovane kot poslovna skrivnost banke. V veliko pomo pri ugotavljanju kreditne sposobnosti in s tem zmanjšanju kreditnega tveganja bank je od 1.1.2008 vzpostavljen elektronski informacijski sistem SISBON 12, ki omogoa medsebojno izmenjavo in obdelavo osebnih podatkov o komitentih med bankami, hranilnicami in hranilno-kreditnimi službami, podpisnicami Dogovora o 11 Interni pravilnik Banke Celje d.d.. 12 SISBON je elektronski informacijski sistem, ki omogoa izmenjavo in obdelavo osebnih podatkov o komitentih med bankami in hranilnicami, podpisnicami Dogovora o postavitvi in uporabi informacijskega sistema SISBON. 10

postavitvi in uporabi informacijskega sistema SISBON. V SISBON se zbirajo in obdelujejo podatki, ki se nanašajo na zadolženost in korektnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti komitentov in so dodatna informacija za doloitev njihove kreditne sposobnosti, od katere je odvisna odobritev posla in doloitev pogojev za posamezno storitev. SISBON je v popolni obliki zael delovati 01.07.2008. Glede strukture izpostavljenosti banke je po vrstah zavarovanj v primerjavi s stanjem konec leta 2007 opazno predvsem nadaljnje znižanje deleža prvovrstnih zavarovanj ter poveanje deleža zavarovanj s hipoteko, opazno pa se je poveal tudi delež zavarovanj s tržnimi vrednostnimi papirji in zavarovanja s poroštvi. Povealo se je tudi zavarovanje z delnicami Banke Celje, zlasti pri pravnih osebah. Povean delež zavarovanj s hipoteko je opaziti pri kreditih fizinim osebam, nadaljeval pa se je trend zniževanja zavarovanj pri zavarovalnicah. Razlog slednjemu so predvsem višji stroški pri plailu zavarovalne premije primerjalno s stroški zavarovanja pri zavarovanju s hipoteko. 2. Opredelitev dejavnikov kreditiranja Okvir za kreditiranje in vodilo za kreditno aktivnost banke predstavlja kreditna politika vsake banke. Z njo je izražena kreditna kultura banke in njeni etini standardi. Kreditna politika se uporablja na vseh nivojih banke in se enkrat letno revidira v lui spreminjajoih okolišin. Obiajno so cilji kreditne politike vkljueni v letni poslovni nart banke. V Banki Celje je kreditna politika opredeljena z internim aktom, na podlagi katerega so doloeni tudi cilji kreditne politike 13 : Vzpostavitev ustreznega sistema odobravanja kreditov: V tem okviru ima banka jasno doloen ciljni tržni segment, razumevanje poslovanja komitenta, namen, strukturo kredita ter nain poplaila kredita, Vzdrževanje ustreznega sistema upravljanja, vrednotenja ali spremljanja kreditov: 13 Interni akt Banke Celje d.d.. 11

Banka ima vzpostavljene limite za posamezne kreditojemalce kot tudi za skupine povezanih oseb. Vzpostavitev kontrole nad kreditnim tveganjem: Banka ima jasno opredeljen proces odobravanja novih kreditov, aneksov, podaljševanje in refinanciranje kreditov. Banka Celje d.d. pri poslovanju upošteva naelo kontinuitete poslovanja, kar pomeni, da mora banna strategija upoštevati ekonomske cikle in posledino spremembe v sestavi in kvaliteti celoletnega kreditnega portfelja. Vzpostavljeno ima tudi organizacijo, ki omogoa hitro in uinkovito informiranje zaposlenih o sprejetih strategijah dodeljevanja kreditov in politiki upravljanja s krediti. Dodeljevanje kreditov mora biti v skladu s postavljeno banno strategijo, kreditni postopki morajo biti dokumentirani, jasno mora biti opredeljena odgovornost za odobritev in kontrolo kreditov. Velika pozornost je namenjena tudi kadrom, ki neposredno obravnavajo komitente. Banka se zaveda, da je le kvalitetni sistem kreditnih kriterijev pogoj za dodeljevanje kvalitetnih kreditov. Banka ima tudi ustrezno informacijsko podporo, ki ji zagotavlja povezanost med dolžniki. 3. Ocenjevanje in merjenje kreditnega tveganja Banka s pomojo merjenja kreditnega tveganja presodi o odobritvi kredita komitentu in v primeru pozitivnega sklepa glede na ocenjeno tveganje oblikuje ustrezne rezervacije. Ocenjevanje kreditnega tveganja je kljuno predvsem zaradi treh osnovnih motivov banke, in sicer pravilnega zaraunavanja cene kredita (obrestne mere), pravilnega doloanja višine kredita in dobe kreditiranja ter pravilne ocene potencialne izgube, ki jo banka lahko utrpi. Pri kreditnem tveganju nastopajo pretežno tri vrste tveganj 14 : tveganje neplaila, ki ga merimo kot verjetnost, da v doloenem asovnem obdobju ne pride do plail oziroma poravnave obveznosti s strani kreditojemalca; 14 Interno gradivo Banke Celje d.d.. 12

tveganje izpostavljenosti, ki izvira iz nepoznavanja bodoe izpostavljenosti v primeru neplaila. Najveje tveganje predstavljajo okvirni krediti in limiti na transakcijskih raunih, ker banka pri teh oblikah naložb ne more v naprej vedeti, v kakšnem obsegu jih bodo komitenti koristili; tveganje poplaila, ki se pojavi v primeru neporavnanih obveznosti s strani komitenta in predstavlja izgubo, ki bi jo banka utrpela, e ne bi prišlo do poplaila. Višina poplaila je odvisna od specifinega položaja komitenta, njegove finanne situacije in zavarovanj, ki jih je banka pridobila od njega. Tudi v Banki Celje je velik poudarek na upravljanju in obvladovanju bannih tveganj. Ocenjevanje in merjenje kreditne sposobnosti posameznega kreditojemalca, ki ga izvaja banka, je zlasti namenjeno opredelitvi zavarovanja kredita, ki temelji na analizi kreditne sposobnosti kreditojemalca. Banka na tak nain poskuša oceniti kreditojemalevo bodoo plailno sposobnost, torej sposobnost rednega poravnavanja prevzetih obveznosti. Kreditna sposobnost je skoraj najpomembnejši kriterij in pogoj za odobritev kredita, saj nam sam izraun pove, za kako varno in kvalitetno naložbo gre. Kreditno sposobnost izraunavamo na podlagi ve dejavnikov in sicer 15 : statusa kreditojemalca (zaposleni, upokojenci, samostojni podjetniki) vrste zavarovanje (zavarovalnica, hipoteka, poroštvo, zemljiški dolg,.) nain odplaevanja kredita (preko podjetja, trajni nalog,.) Banka doloi najvišji možni znesek kredita na osnovi povpreja rednih prilivov iz naslova plae, pokojnine, invalidnine ali nadomestila za as porodniškega dopusta v zadnjih treh mesecih, kljub temu pa pregleda tudi prilive kreditojemalca za zadnjih šest mesecev. Kot dodaten vir dohodkov se lahko upoštevajo tudi drugi redni meseni prejemki iz naslova rent, najemnin, vendar morajo biti ustrezno dokumentirani. 15 Interni pravilnik Banke Celje d.d.. 13

Poleg kreditne sposobnosti banka pred odobritvijo kredita preveri boniteto kreditojemalca, za kar je potrebno sodelovanje kreditnega referenta in referenta za transakcijski raun v banki. 14

IV. Zavarovanje bannih naložb 1. Nameni in vrste zavarovanja Temeljni namen zavarovanja bannih naložb je zmanjševanje kreditnega tveganja, saj mora banka pri vsakem kreditnem poslu predvideti tudi možnost izpada vraila kredita in plaila obresti. Zato se pri dogovorih o odobravanju kreditov, tako pri pravnih osebah, samostojnih podjetnikih, kot pri fizinih osebah, banka dogovori tudi za ustrezno obliko zavarovanja. Zavarovanje predstavlja sekundarni vir plaila naložbenih obveznosti, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja, e se spremenijo okolišine, ki so bile znane ob odobritvi naložb oziroma, e komitent iz kakršnegakoli razloga preneha s plaili svojih obveznosti. Z ustrezno obliko zavarovanja posameznih naložb banka na doloen nain zmanjša tveganje. Vendar osnovno pravilo pravi, da še tako dobro zavarovanje ne sme biti nadomestilo za kreditno nesposobnost komitenta 16. Pri zavarovanju bannih naložb gre zlasti za zastavo terjatev in drugih pravic, preminin in nepreminin, vrednostnih papirjev, banne vloge, pa tudi za nekatere nezastavne oblike, kot npr. odstop terjate v zavarovanje, poroštvo, garancija. Kakšno obliko zavarovanja bo banka zahtevala, je med drugim odvisno tudi od klasifikacije komitenta, ki izraža njegovo boniteto (to pomeni tudi redno spremljanje komitenta), od poslovnih odnosov s komitentom ter namena in ronosti naložbe. Vrednost zavarovanja naj bi krila vrednost kredita, obresti kredita, sodne stroške in obresti ter morebitne ostale stroške unovitve posamezne oblike zavarovanja. Banka pri izvajanju zavarovanj upošteva veljavne splošne zakonske predpise, sklepe Banke Slovenije in že uveljavljena notranja pravila poslovanja banke. V Banki Celje opredelili 17 : so na podlagi navedenega sklepa kot prvovrstna zavarovanja 16 Komitent ali kreditojemalec. 17 Pravilnik o izvajanju zavarovanj terjatev Banke Celje d.d.. 15

Banne vloge za katere obstaja s pogodbo doloena obveznost, da se uporabi za poplailo terjatve. V skupini bannih vlog so opredeljene naslednje vrste zavarovanj z bannimi vlogami: banne vloge Banke Celje d. d., potrdila o bannih vlogah Banke Celje d. d., blagajniški zapisi, banne vloge NLB d. d., potrdila o bannih vlogah NLB d. d.. Za banne vloge pri banki je potrebno v pogodbah o vlogah izrecno navesti, da so sredstva nepreklicno dana v zastavo za poravnavo obveznosti do banke, da je banka edini upravienec do izplaila iz zavarovanja, in da je edini pogoj za aktiviranje te oblike zavarovanja neplailo obveznosti dolžnika do banke. V primeru, da se za zavarovanje upoštevajo banne vloge oziroma potrdila o bannih vlogah pri tretjih institucijah, mora biti terjatev kreditojemalca do tretje institucije izrecno zastavljena ali prenesena na banko. Tretja institucija mora biti obvešena o zastavi ali prenosu. Na podlagi obvestila s strani banke lahko tretja institucija izvede plailo samo banki ali drugim strankam s privoljenjem banke, zastava ali prenos pa morata biti brezpogojna in nepreklicna. Vrednostni papirji Republike Slovenije, vrednostni papirji Banke Slovenije ter vlad in centralnih bank držav cone A, vrednostni papirji tujih bank, obveznice Banke Celje d. d., vrednostni papirji Evropske investicijske banke, vrednostni papirji multilateralnih razvojnih bank, vrednostni papirji ostalih prvovrstnih izdajateljev. V banki se obiajno za ovrednotenje zavarovanja praviloma upošteva tržna cena vrednostnih papirjev. Za domae tržne vrednostne papirje ob odobravanju poslov praviloma velja zadnji znan enotni teaj s Teajnice Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, medtem ko za tuje tržne vrednostne papirje praviloma v banki velja teaj zadnjega dne preteklega meseca s teajnice borze, na kateri vrednostni papir kotira. Poroštvo Republike Slovenije, poroštvo Republike Slovenije na prvi poziv, nepreklicna poroštva Slovenske izvozne družbe, nepreklicne brezpogojne garancije domaih bank na prvi poziv, garancije tujih bank (prvovrstne), garancije Evropske investicijske banke, garancije multilateralnih razvojnih bank. 16

Primerno zavarovanje je tako zavarovanje, ki je v ustreznem razmerju med višino naložbe z vsemi pripadki in vrednostjo zavarovanja. Z ustreznim zavarovanjem je podjetje dodatno motivirano, da pravoasno poravna svoje obveznosti. Zavarovanja z zastavo nepreminin in preminin. Gre za instrumente zavarovanja terjatev, ki jih delimo na obligacijskopravne oziroma osebne in stvarnopravne oziroma stvarne. Razlika med obema skupinama je, da imajo obligacijskopravna zavarovanja uinek le med strankami, ne pa tudi proti tretjim. Stvarno zavarovanje na drugi strani uinkuje tudi proti tretjim osebam in ne samo proti dolžniku, kar bo podrobneje predstavljeno v nadaljevanju pri opisu posameznih vrst zavarovanj. Osebna in stvarna zavarovanja se nadalje delijo tako kot prikazuje tabela. Tabela 3: Delitev zavarovanj 18 Zavarovanje obveznosti Osebna zavarovanja stvarna zavarovanja Na nepremininah: Na premininah: Na pravicah: Poroštvo Hipoteka Rona zastava Zastava pravic Banna garancija Realno breme Neposestna zastava Fiduciarna cesija Pristop k dolgu Zemljiški dolg Fiduciarni prenos Factoring lastninske pravice Zavarovanje z zavarovalno pogodbo Pridržek lastninske pravice V Banki Celje se pri odloanju o odobritvi naložbe pripisuje velik poudarek poleg bonitete kreditojemalca tudi zavarovanju. Zahteva se obstoj zavarovanja naložb, kot dodaten element, ki dopolnjuje dohodkovni in finanni položaj kreditojemalca, predvsem v primerih, ko njegova boniteta kaže na doloene probleme, vendar ne takšnih, ki bi banko odvrnilo od zahtevane naložbe. 18 Matjaž Tratnik, Vesna Rijavec, Tomaž Keresteš, Renato Vrenur, Stvarnopravna zavarovanja, Studio Linea, Maribor 2001, str. 19. 17

V nadaljevanju prikazujem znailnosti in posebnosti posameznih vrst instrumentov zavarovanj, ki jih v banki najpogosteje uporabljajo za zavarovanje svojih naložb. Enak poudarek glede instrumentov zavarovanj je tudi v Banki Celje d.d.. Poseben poudarek je namenjen zavarovanju z vknjižbo zemljiškega dolga, ki pa se v praksi še vedno pojavlja v manjšem odstotku. 1.1. Zavarovanje z zastavno pravico»zastavna pravica je omejena stvarna pravica na tono doloeni tuji stvari ali premoženjski pravici, ki služi zavarovanju tono doloene terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari oziroma imetniku zastavljene pravice (zastavitelju, zastavnemu dolžniku) ali proti tretji osebi, ki ni soasno tudi zastavitelj«. 19 Zastavna pravica je urejena v razlinih zakonih, odvisno od tega ali gre za zastavo preminih ali nepreminih stvari. Zastavljajo se lahko tudi vrednostni papirji, poslovni deleži, denarna sredstva, banne vloge, terjatve... Zastavna pravica ima to prednost, da daje upniku pravico, da se lahko poplaa iz zastavljene stvari ali premoženjske pravice pred vsemi drugimi dolžnikovimi upniki, tako tistimi, ki nimajo stvarnopravno zavarovanih terjatev, kot tudi tistimi upniki, ki imajo stvarnopravna zavarovanja s slabšim vrstnim redom. Zastavni upnik se lahko poplaa tudi na drugem dolžnikovem premoženju, prav tako pa lahko zastavni upnik v primeru neplaila zavarovane terjatve izbira med poplailom iz naslova zastavne pravice in poplailom na drugem dolžnikovem premoženju. Zastavna pravica je pravica poplaila zapadle oziroma neporavnane terjatve, ki zajema poleg glavnice, tudi obresti in ostale stroške izterjave. Zastavni upnik pa je na podlagi stvarnopravnih zavarovanj zavarovan tudi v primeru zastaviteljevega steaja, saj v tem primeru upnik lahko uveljavlja loitveno pravico. Zastavna pravica nastane na podlagi pravnega posla, sodne odlobe ali zakona. Preneha pa s prenehanjem zavarovane terjatve (poplailo) oziroma, e preneha predmet zastave 19 Matjaž Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, str.29. 18

(prodaja, unienje...). V slednjem primeru se lahko nadomesti z novo zastavljeno stvarjo. 1.1.1. Zastavna pravica na denarnih sredstvih in bannih vlogah Za zavarovanje naložb banke uporabljajo tudi depozite fizinih ali pravnih oseb. Zavarovanje se uredi z zastavo denarnih sredstev, ki temelji na pogodbi o vezavi denarnih sredstev med banko ali zastaviteljem s posebno klavzulo, iz katere je razvidno, da so denarna sredstva zastavljena za zavarovanje banne naložbe. Imetnik depozita poda posebno izjavo, v kateri izrecno izrazi soglasje, da se zastavljena denarna sredstva uporabijo za poplailo obveznosti iz naslova zavarovane banne naložbe. Iz tega tudi izhaja, da mora biti zapadlost depozita vedno daljša od zapadlosti terjatve, da se lahko preveri, ali je kreditojemalec poravnal svoje obveznosti. Zastavitelj je lahko kdorkoli, ki pristopa k zavarovanju naložb kot zastavitelj in ni nujno, da je zastavitelj tudi kreditojemalec. Za as vezave se zastavitelj nepreklicno odpoveduje pravici razpolaganja z denarnimi sredstvi, ki so predmet zastave. Z zastavo denarnih sredstev se najvekrat zavarujejo izrazito kratkoroni krediti (do enega meseca), ki jih pravne ali fizine osebe najamejo pri banki obiajno zaradi trenutne nelikvidnosti, istoasno pa imajo v banki vezan depozit, ki še ni zapadel v plailo. Tudi banna vloga je relativno uinkovit instrument zavarovanja bannih naložb. Banki omogoa, da v primeru neizpolnjevanja obveznosti takoj pride do denarja, s katerim poplaa zapadle obveznosti. Ob tem je pomembno, da nima nobenih dolgotrajnih sodnih postopkov z dodatnimi sodnimi stroški. Je pa slabost takega naina zavarovanja za zastavitelja, saj za as zastave z zastavljenimi sredstvi ne more razpolagati. Tudi v Banki Celje je taka oblika zavarovanja relativno pogosta, zlasti pri pravnih osebah, kjer gre za zavarovanje kratkoronih naložb. Banka Celje d. d. za zavarovanje upošteva tudi banne vloge. V internih aktih ima opredeljene naslednje vrste zavarovanj z bannimi vlogami: Banne vloge - Banke Celje d. d., Potrdila o bannih vlogah - Banke Celje d. d., 19

Blagajniški zapisi, Banne vloge - NLB d. d., Potrdila o bannih vlogah - NLB d. d. Banne vloge - ostale, Potrdila o bannih vlogah - ostala. Upoštevajo se banne vloge, za katere je v pogodbah o vlogi izrecno navedeno, da so sredstva nepreklicno dana v zastavo za poravnavo obveznosti do banke, da je banka edini upravienec do izplaila iz zavarovanja in da je edini pogoj za aktiviranje te oblike zavarovanja neplailo obveznosti kreditojemalca do banke 20. Rok dospelosti banne vloge mora biti enak ali daljši od dospelosti terjatve. Kadar gre za zastavo bannih vlog izdanih pri tretji instituciji, mora biti terjatev kreditojemalca do tretje institucije izrecno zastavljena ali prenesena na Banko Celje, tretja institucija mora biti obvešena o zastavi ali prenosu. Na podlagi obvestila lahko tretja institucija izvede plaila samo Banki Celje ali drugim strankam s privoljenjem Banke Celje, zastava ali prenos pa morata biti brezpogojna in nepreklicna. V Banki Celje je ta oblika zavarovanja tretirana kot prvovrstno zavarovanje, saj se v primeru neplaila terjatev banka lahko takoj poplaa iz zastavljenih sredstev. Postopek je hiter in brez stroškov. 1.1.2. Zastavna pravica na terjatvah Kot instrument zavarovanja je manj cenjena oblika, vendar v praksi zelo pogosta. Kreditojemalec ali zastavitelj obiajno zastavi terjatve, ki jih pridobi v okviru svojega poslovanja. Predmet zastave so lahko obstojee ali bodoe terjatve zastavitelja. Najvekrat se ne zastavljajo posamezne terjatve, temve»sveženj«terjatev. Najvekrat so predmet zastave terjatve, ki se glasijo na plailo doloenega denarnega zneska. Za ustanovitev zastavne pravice se zahteva obvestilo dolžnika zastavljene terjatve, zato se v praksi vse pogosteje uveljavlja fiduciarna cesija terjatev, kjer obvestilo ni potrebno 21. 20 Pravilnik o izvajanju zavarovanj terjatev Banke Celje d.d.. 21 Matjaž Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 258 in 259. 20

Za ustanovitev zastavne pravice je potreben veljaven pravni posel in to je zastavna pogodba, iz katere izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico. Zastavna pogodba je lahko samostojen pravni posel ali pa ustrezna klavzula v kreditni pogodbi, s katero se zastavitelj zaveže, da bo v korist zastavnega upnika ustanovil zastavno pravico na terjatvi oziroma terjatvah. Za veljaven nastanek zastavne pravice na terjatvi je potrebno, da je dolžnik zastavljene terjatve pisno obvešen o sklenjeni zastavni pogodbi. Brez obvestila dolžniku zastavna pravica na terjatvah ni pridobljena. Ko zastavljena terjatev zapade v plailo, jo je banka dolžna izterjati. Tudi v Banki Celje se pri zavarovanju bannih naložb pojavlja ta oblika zavarovanja. Banka mora v primeru takšne oblike zavarovanja še pred odobritvijo 22 : preveriti boniteto dolžnika iz terjatve, ki naj bi se zastavljala, pridobiti originalne listine, iz katerih je razvidna terjatev, ki se zastavlja in na katerih zastavitelj podpiše izjavo, da je terjatev zastavljena v korist zastavnega upnika, skleniti zastavno pogodbo in pridobiti izjavo dolžnika iz zastavljene terjatve, da je seznanjen z zastavo ali drugo nakazilo o tem, da je bil obvešen o zastavi. Praviloma se zastavi terjatev, ki je veja od prejetega zneska kredita, ker obstaja verjetnost, da dolžnik ne bo mogel ali pa hotel poravnati. Zato banka tako obliko zavarovanja za svoje naložbe sprejema kot dopolnitev k ostalim oblikam zavarovanja oz. v primeru, ko kreditojemalec nima v zavarovanje ponuditi drugega ustreznega naina oz. kadar gre za prvovrstnega komitenta. Tudi nain zavarovanja je v banki zelo razlien. Izvede se na podlagi klasine oblike pogodbe o zastavi terjatev, pri bolj rizinih komitentih pa v obliki notarsko sklenjenega sporazuma s pridobitvijo izvršilnega naslova. Slednjega naina zavarovanje se banka poslužuje zlasti pri komitentih s slabšo bonitetno oceno, kadar je veja verjetnost, da dolžnik zaide v steaj. V tem primeru banka rauna na loitveno pravico. Sodna praksa pa o tem, kakšna je usoda odstopljenih terjatev v zavarovanje v primeru steaja kreditojemalca ni izoblikovana. 22 Glej opombo št. 19. 21

1.1.3. Zastavna pravica na vrednostnih papirjih Vrednostni papirji so zaradi svoje posebne narave specifien predmet zastavne pravice. Tu razlikujemo med pravico do papirja in pravico iz papirja. Pri zavarovanju bannih naložb gre pri zastavi vrednostnih papirjev za zastavitev pravice iz papirja 23. Zastavo vrednostnih papirjev ureja Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki ureja zastavno pravico na nematerializiranih vrednostnih papirjih, Stvarnopravni zakonik pa ureja zastavno pravico na materializiranih vrednostnih papirjih. Zastavna pravica na vrednostnem papirju nastane na podlagi pravnega posla na osnovi pogodbe o zastavi vrednostnih papirjev med zastaviteljem in zastavnim upnikom, zakona ali odlobe sodiša 24. Do razlik med zastavitvijo posameznih vrst vrednostnih papirjev pa prihaja predvsem v tem, kakšni papirji se zastavljajo. Razlikovati je potrebno med: 1. materializiranimi vrednostnimi papirji, ki so: prinosniški, ordrski, imenski. Pogoj za veljavno zastavitev materializiranih vrednostnih papirjev je tudi, da so prenosljivi, in da je njihovo vrednost mogoe izraziti v denarju. Zastavna pravica nastane z izroitvijo papirja zastavnemu upniku. Zastavitelj izroi zastavnemu upniku: vrednostni papir, e zastavljeni vrednostni papir glasi na prinosnika, indosament, e zastavljeni vrednostni papir glasi po odredbi ali na ime, vendar se lahko prenaša z indosamentom; obvestilo dolžniku iz vrednostnega papirja, da je terjatev vrednostnega papirja zastavljena, e zastavljeni vrednostni papir glasi na ime in pa vpisom zastavne pravice pri Centralno klirinško depotni družbi. 23 Matjaž Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 273. 24 Miha Juhart, Stvarnopravni zakonik : s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 780. 22

2. nematerializiranimi vrednostnimi papirji Zastavna pravica nastane z vpisom v centralni register, na podlagi naloga za vpis zastavne pravice, ki je podoben zemljiškoknjižnemu dovolilu 25. Nalog vsebuje vse podatke o zastavitelju in višini ter dospelosti zavarovane terjatve. Na podlagi naloga se izvrši vpis v klirinško-depotni družbi. Zastavitelj v asu trajanja zastavne pravice ne more trgovati z vrednostnimi papirji. e zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, nastopijo pogoji za uresniitev zastavne pravice. Vrednostni papirji se v postopkih izvršbe obravnavajo enako kot preminine ali terjatve. Tudi Banka Celje sprejema za zavarovanje svojih naložb vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi in katerih zastavo lahko vpišejo pri centralno klirinško depotni družbi. Vrednostni papir, ki ga banka sprejme v zavarovanje kreditov, mora biti likviden, njegova zapadlost pa ne sme biti enaka ali krajša od zapadlosti kredita. Za ovrednotenje zavarovanja se praviloma upošteva tržna cena vrednostnih papirjev. Kreditojemalcu banka odobri kredit na podlagi njegove kreditne sposobnosti in od tržnosti vrednostnih papirjev. Banka se zato od primera do primera razlino odloa za izstopanje pri zastavi vrednostnih papirjev, kajti še vedno obstaja tveganje, da bo tržna vrednost zastavljenega vrednostnega papirja v trenutku prodaje nižja. Pred tem dodatnim tveganjem se v banki zavarujejo tako, da se v pogodbi o zastavi vrednostnih papirjev dogovorijo, da kreditojemalec povea število zastavljenih papirjev oz. dopolni zavarovanje z drugimi oblikami zavarovanja na ustrezno razmerje. Lahko pa banka tudi predasno proda vrednostne papirje, e zastavitelj ne zagotovi nadomestnega zavarovanja, banka pa oceni, da bo tržna vrednost zastavljenega papirja v prihodnje še padla. Banka prav tako na borzi proda zastavljene vrednostne papirje, v primeru neplaila zapadlih terjatev, iz izkupika poravna terjatve skupaj z obrestmi in stroški, presežek pa mora vrniti zastavitelju. Prednost takega zavarovanja za banko je enostavno unovenje ob morebitnem neplailu s prodajo brez sodiša, slabosti pa izvirajo iz možnega padca tržne cene vrednostnih papirjev in s tem vrednosti zavarovanja. 25 Matjaž Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 277. 23

1.1.4. Zastavna pravica na nepremininah (HIPOTEKA) Hipoteka 26 je zastavna pravica na nepreminini in je v slovenskem stvarnem pravu opredeljena kot stvarna pravica na tuji stvari, s katero je zavarovana terjatev upnika. Hipoteka daje upniku prednostno poplailno pravico iz vrednosti zastavljene nepreminine. Ta poplailna pravica je sprva le sekundarna, saj nastopi šele z zapadlostjo terjatve in je doloena glede obsega (višina terjatve) in predmeta (doloena nepreminina) 27. Hipoteka je po svoji naravi neposestna zastavna pravica. Zastavitelj ohrani posest obremenjene nepreminine in jo lahko še naprej nemoteno uporablja in/ali gospodarsko izkoriša. Hipoteka je tudi knjižna stvarna pravica, tako da zemljiška knjiga zagotavlja najvišjo možno mero publicitete, kar mono zmanjša možnost zastaviteljevih zlorab 28. Zastavna pravica na nepreminini (hipoteka) se najbolj pogosto uporabi za zavarovanje denarne terjatve, ki izvirajo iz kreditne pogodbe. Hipoteka se pridobi s pravnim poslom, in sicer: z zastavno pogodbo, z zemljiškoknjižnim dovolilom. S hipoteko se najvekrat zavarujejo denarne terjatve, ki izvirajo iz kreditne pogodbe. Tu pa so zlasti pomembna doloila Zakona o potrošniških kreditih 29, na podlagi katerega mora biti potrošniška kreditna pogodba, ki se zavaruje s hipoteko, sklenjena v obliki notarskega zapisa 30, kot neposredna izvršljiva hipoteka. Zastavni upnik pridobi s tem notarskim zapisom neposreden izvršilni naslov, ki se vpiše v zemljiško knjigo. Pomembna so tudi doloila Zakona o hipotekarnih in komunalnih obveznicah 31. Uveden je bil nov tip kreditne pogodbe, in sicer pogodba o hipotekarnem kreditu. Gre za 26 Glej Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ), Uradni list RS št. 87/2002, Ljubljana 2002, 138. len. 27 Miha Juhart, Peter Grilc,Mirko Ileši, Igor Strnad, Zavarovanje in utrditev obveznosti, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1995, str. 77. 28 Matjaž Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 55-56. 29 Zakon o potrošniških kreditih, Uradni list RS, št. 77/2004, Ljubljana 2004. 30 Glej 7.a len Zakona o potrošniških kreditih. 31 Zakon o hipotekarnih in komunalnih obveznicah, Uradni list RS 17/2006, Ljubljana 2006. 24