kazalo.p65

Transkripcija

1

2 1

3 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Organizacijo strokovnega sre~anja je sofinanciral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zbornik URGENTNA STANJA V PSIHIATRIJI Psihiatri~na bolni{nica Begunje, 1999 Urednika: Janez Romih, Lektoriranje: Oblikovanje: Barbara Bogataj-Kokalj Tisk: Medium d.o.o. Naklada: 350 izvodov Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo {t /99 z dne {teje zbornik med proizvode, za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana (063) URGENTNA stanja v psihiatriji : (zbornik), Begunje, 16. in 17. oktober 1998 / (urednika Janez Romih, - Begunje : Psihiatri~na bolni{nica, Romih, Janez Andrej

4 Begunje, 16. in 17. oktober 1998 URGENTNA STANJA v psihiatriji Psihiatri~na bolni{nica Begunje 3

5 4

6 KAZALO 7 POZDRAVNE BESEDE; Janez Romih 10 SAMOMORILNOST - KLINI^NI VIDIK; 28 KAKO DANES ZREMO NA SAMOMOR; Lev Mili~inski 37 KAKO PRE@IVETI SAMOMOR BLI@NJEGA?; Onja Tekav~i~ Grad 49 NASILJE PSIHIATRI^NEGA BOLNIKA KOT URGENTNO STANJE; Milo{ Fran~i{ek Kobal 63 URGENTNOST V OKVIRU FUNKCIONALNIH PSIHOZ, OSNUTEK ZAKONA O DU[EVNEM ZDRAVJU IN AVTONOMIJA NEKE STROKE...; 72 URGENTNA STANJA PRI NEVROTSKIH MOTNJAH; Dragica Resman 89 KRIZNA STANJA; Marga Kocmur 101 ODVISNOST OD ALKOHOLA IN URGENTNA STANJA; Marko Pi{ljar 112 NUJNA STANJA PRI U@IVALCIH DROG; Andrej Kastelic 117 NAJPOGOSTEJ[E AKUTNE ZASTRUPITVE Z DROGAMI; Marko Gri~ar, Martin Mo`ina 127 NUJNA STANJA V OTRO[KI PSIHIATRIJI; Vesna Martin~i~ Jarc, Mojca Brecelj Kobe 142 PSIHIATRI^NA URGENTNA STANJA PRI STAROSTNIKIH; Ale{ Kogoj 153 PSIHIATRI^NA URGENTNA STANJA IN ZDRAVNIK SPLO[NE MEDICINE; Mitja Mohor 5

7 162 STRANSKI U^INKI PSIHOTROPNIH ZDRAVIL KOT URGENTNO STANJE; Rok Tav~ar, Mojca Z. Dernov{ek 176 NEVROLO[KA STANJA Z AKUTNO PSIHIATRI^NO SIMPTOMATIKO; Anton Mesec 184 INTERNISTI^NA STANJA Z AKUTNO PSIHIATRI^NO SIMPTOMATIKO; Janez Zaletel 196 POVZETKI POSTERJEV 199 O AVTORJIH 6

8 POZDRAVNE BESEDE Janez Romih Spo{tovane kolegice in kolegi, prve trenutke {e nekoliko zadihanega neopredeljenega po~utja smo zaupali harfistki Mojci Zlobko in brezskrbno dopustili, da nas je popeljala v do ivljajsko in razpolo enjsko neizmerljive mo nosti na{ega ob~utenja. Glasba, ki je pod rokami umetnice uborela v strunah ~udovitega, neko~ tudi grajskega in{trumenta, razposajena, mila, neskaljena, kot najbolj resni- ~na resni~nost, {e zmeraj trepe~e v tej dvorani, ove{eni s slapovi ne nih glicinij, in meni se iz sveta ~love{ke intime ni lahko vrniti v tiste obi~ajne obveznosti prireditelja, ki jih ima z izrekanjem pozdravnih besed. Bojim se, da bodo, ~eprav skrbno izbrane in pre ete s toplino dobrodo{lice, v ti{ini, stkani iz pravkar pobeglega lahtnega do ivetja, zazvenele bolj suhoparno, kot bi elel, in bodo spominjale na opletavosti nerodne a, ki se je nepri~akovano zna{el v trgovinici s porcelanom. A tako to je. Na vrsti zdaj so besede. Kajti dogodek, ki nas je zbral v Begunjah, je v nadaljevanju izrazito strokovne narave. A recimo, da je vseeno dobro in prav, da je na subtilen in druga~en na~in, kot je to dano besedi, prva stopila v prostor na{ega dialoga in nam razprla ~ustva in misli v bolj ob~utljivo in dojemljivo stanje glasba, izpovedana v o~arljivi umetni{ki stvaritvi, ki ji ni bilo le do lepote in estetske popolnosti, marve~ je nosila v sebi tudi idejo o nenehni nuji vzpostavljanja ravnote ja med spoznanjem in emocijo, med intelektom in srcem. Ob tem se spra{ujem, ali ni v medicini, in znotraj nje v psihiatriji, v mejnih situacijah, ko je dejansko ali pa le skozi optiko pacientove v~asih tudi do groze razviharjene bojazni in tesnobe videti ogro eno zdravje in ivljenje, torej biolo{ka podstat ~lovekove eksistence, in terja to od nas takoj{en in pravilen terapevtski poseg, in ta stanja ozna~ujemo kot urgentna, pri 7

9 ko~ljivih odlo~itvah {e kako zelo potrebno znati uravnote iti na{a spoznanja oziroma znanja in emocije, razum in srce. Toliko bolj v psihiatriji, kjer se urgentna stanja, denimo samomorilnost in mnoga druga, ne iz~rpajo zgolj v okviru medicinskega, biolo{kega, ampak stopajo z vpra{anji, ki jih odpirajo, najmanj {e v polje psiho-socialne, pravne in eti~ne razse nosti ~lovekove eksistence. Zdravnik, ki je ob tem velikokrat v hudih dvomih, kaj mu je storiti, in bo nanje posku{al odgovoriti, zaverovan prete no ali celo izklju~no v svoje, sicer neobhodno potrebno o je strokovno znanje in ne upo{tevaje omenjenih {ir{ih pogledov na psihiatri~no urgenco, kaj lahko naredi napa~no potezo. Osebno, izkustveno pa so ta stanja tudi ~love{ke usode in zgodbe o njih, z ve~no istimi, velikimi in malimi temami, a vsaki~ z druga~nimi, novimi odtenki in pomeni, ki jih ivljenje kar naprej in s tolik{no te o potiska v na{o bli ino, da lahko ob tem, ko se, na videz varno zasidrani v svojem poklicu in z one strani razmejitvene ~rte, diagnosti~no in terapevtsko ukvarjamo z njimi, nemalokrat zaslutimo tudi krhkost, izmuzljivost, ranljivost in umrljivost lastne ~love{ke navzo~nosti. Drage kolegice in kolegi, dovolil si bom majhen zasuk; pogled v zakulisje na{ih priprav, ki sicer ne odkriva kakega posebno dramati~nega dogajanja, a vlo enih naporov in prizadevanj, ~eprav je to e 6. sre~anje, ni mogo~e pomanj{ati na raven samoumevnosti in gole rutine. Dale~ od tega. [e zlasti velja to za zveste in nove sopotnike, in na{a iskrena hvala gre vam, ki ste si kakorkoli naprtili grenkosladka bremena kot organizatorji ali predavatelji in ste se morda v trenutkih obupa spra{evali, kot se je Cyrano de Bergerac:»Kak vrag me je na to galejo gnal?«in kljub temu vztrajali. Tema, ki smo jo izbrali, nas je e nekaj ~asa mikala, vendar so jo doslej bolj ali manj upravi~eno prehitevale in odrivale druge. Ko pa je pri{el njen trenutek, se je izlu{~ila iz tkiva in usedlin prej{njih seminarjev in dejstva, da je mo~no interdisciplinarno obarvana urgentna medicina sploh med najhitreje se razvijajo~imi medicinskimi vejami; psihiatri~na urgentna stanja, vklju~no s primeri, ki zadevajo ve~ strok hkrati, pa predstavljajo njen pomembno velik dele. Takole malo za {alo in malo za res bi lahko sklenil, da so se razmere v urgentni medicini zaostrile do te mere, da je nastala urgentna potreba po seminarju o urgentnih stanjih v psihiatriji. Upam, da izbor predavanj zadosti prepri~ljivo odslikava njihovo zapletenost in prepletenost in, kdo vse bi lahko imel korist od strokovnega sre~anja. O sponzorjih pa tole. ^e e trditev o enski in njenih treh hi{nih vogalih k sre~i {e ni povsem dokazana, pa moram priznati, da za na{e sponzorje to nedvomno dr i, seveda kar se financ ti~e, ne pa vsega ostalega, kar tudi prispeva k dokon~ni podobi seminarja. ^eprav va{ih postavitev v dvorani in avli sploh ni mogo~e spregledati, vseeno povem {e na glas: tri vogale 8

10 strokovnega sre~anja zavzeto podpirajo (ne vem pa, ~e se pod njimi tudi {ibijo): Jansen-Cilag, Lek, Lilly, Lundbeck, Novartis, Pfizer, Roche, Upjohn in ZZZS. Drage kolegice in kolegi, morda je najve~ji ~ar ivljenja v njegovi nepredvidljivosti. Tako bo tudi ta programsko sicer kar jasno za~rtan seminar vendarle svojevrstna pustolov{~ina in potovanje v neznano. Odpravimo se nanj pogumno, neukro~eno radovedni, tanko~utno ugla{enega duha in srca. Kdo v dvorani bi znal za slednje bolje poskrbeti kot umetnica, harfistka Mojca Zlobko 9