Diapozitiv 1

Transkripcija

1 Strokovno posvetovanje ZBDS, Maribor, 2011 SPLOŠNE KNJIŽNICE PO KNJIŽNIČNIH OBMOČJIH v letu 2010 Milena Bon koordinatorica posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic

2 Zakaj je matematika kraljica? Številke nam dajo okvir in dimenzijo, da vemo, o čem se pogovarjamo. Da lahko načrtujemo in ocenjujemo. Da lahko merimo uspešnost. Za svet javnih financ in prava bi morale biti nepogrešljivo orodje za komuniciranje. Pa velikokrat niso. V podjetništvu je seveda drugače. Tam je matematika zares kraljica. 2

3 Inženirja, ekonomista in pravnika vprašajo, koliko je 2 + 2? Inženir odgovori, da je natančno 4, ekonomist pravi, da rezultat znaša +/- 4, pravnik pa vpraša: koliko hočeš, da ti naredim, da je? Zlata Tavčar - ekonomistka in solastnica ter direktorica družbe Tax-Fin-Lex d.o.o. 3

4 Pravilnik o OOK Nacionalna knjižnica po območjih analizira statistične podatke za potrebe razvoja dejavnosti 8. člen. 4

5 Stanje knjižnične dejavnosti po območjih 2010 Prva tovrstna analiza - leto 2009 Namen: pregled stanja knjižnične dejavnosti po desetih knjižničnih območjih. Podlaga: zakonske podlage in strokovna priporočila. 5

6 Stanje knjižnične dejavnosti po območjih OOK SRB BDP PISA 6

7 Število občin na knjižničnih območjih 7

8 Knjižničn a zbirka Prirast Prirast KG Prirast NKG Člani Izposojev ališča Obisk Izposoja Prihodki (v EUR) Potencial ni uporab. Splošne knjižnice po območjih območje Celjsko Dolenjsko Gorenjsko Goriško Koroško Obalno-kraško Osrednjeslovensko Pomursko Spodnjepodravsko Štajersko Skupaj *

9 Splošne knjižnice po območjih absolutne številke Osrednjeslovensko območje: OOK in 8 OK 9

10 Splošne knjižnice po območjih glede na potencialne uporabnike območje KZ/p.u. Prirast/ p.u. Prirast KG/ p.u. prirast NKG/ p.u. % članov/ p.u. Obisk/ p.u. Izposoja/ p.u. Prihodki v EUR/p.u. Celjsko 4, ,4% 4, Dolenjsko 6, ,1% 4, Gorenjsko 5, ,3% 4, Goriško 7, ,7% 4, Koroško 6, ,3% 5, Obalno-kraško 5, ,0% 5, Osrednjeslovensko 4, ,9% 5, Pomursko 5, ,0% 3, Spodnjepodravsko 4, ,7% 2, Štajersko 3, ,8% 3, Skupaj 5, ,6% 4, standardi 4,

11 Knjižnični delavci na potencialnih uporabnikov standardi 5 SD/

12 MKI delež/slovenija 12

13 Dostop na daljavo, IKT Dostop na daljavo do podatkovnih zbirk za člane na Celjskem, Dolenjskem, Gorenjskem, Goriškem in Osrednjeslovenskem območju. IKT (osebni računalniki, tiskalniki, skenerji, UPS, LCD projektorji, knjigomati in fotokopirni stroji) najbolje v devetih knjižnicah na Osrednjeslovenskem območju. 13

14 Izvajanje 4 posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic (OOK) EUR višina sredstev glede na program 14

15 SRB Odstotni delež RBO med aktivnim prebivalstvom (SURS) ,7 odstotka. višjo stopnjo 106 občin ( občin). večina v V oz. SV Sloveniji. Najvišja stopnja - 7 (več kot 20-odstotno). 15

16 SRB 2010 po območjih 16

17 17

18 Regionalni BDP, Slovenija 2008 Po SURS bruto družbeni proizvod (BDP), in torej tudi BDP na prebivalca, meri skupno gospodarsko aktivnost neke regije. Lahko ga uporabimo za primerjavo stopnje ekonomske aktivnosti regij. BDP ne meri dohodka, ki ga na koncu prejmejo gospodinjstva oz. prebivalci v regiji. 18

19 PISA 2009 PISA je mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti. Izvaja se pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). 19

20 PISA 2009 Janez Bečaj» da je v zadnjih petih letih goriška regija res zelo visoko, pomurska in podravska regija pa sta ves čas na zadnjih mestih. Vendar imamo samo ta podatek, ne moremo pa povedati, zakaj je tako. Možno je, da je kakovost pouka enaka, vendar na rezultate vpliva socialno-ekonomski status. 20

21 PISA 2009 Potem ne gre za problem pomurske regije, ampak za problem Slovenije, saj imajo vsi otroci iz manj ugodnega okolja slabše možnosti. Je torej naš šolski sistem pravičen?«(citirano v: Škerl Kramberger, 2011, str ). V slednjo sodi Štajersko in Spodnjepodravsko knjižnično območje. 21

22 Zaključek Primerjava: socialno-ekonomski položaj statističnih regij : standardi V Slovenija - večja SRB in nižji BDP Z Slovenija manjši SRB in višji BDP večji razkorak med stanjem knjižnične dejavnosti in priporočili standardov. 22

23 Zaključek Spremljanje teh dejavnikov že drugo leto, dodatno primerjava z rezultati analize PISA 2009, nam vse bolj potrjuje tezo, da socialno-ekonomski položaj določenih statističnih regij vpliva na stanje in razvitost knjižničnih območij. 23

24 Zaključek Splošne knjižnice so javna služba in se financirajo, glede na ZKnj-1, iz javnih sredstev lokalnih skupnosti in delno, preko razpisov in neposrednih pozivov, državne oblasti. Ali je naš knjižnični sistem pravičen? In ali je socialno naravnan? Rezultati Strategije razvoja SK, OOK 24

25 Viri 1. Bon, M., Karun, B. in Vodeb, G. (2010). Izvajanje dejavnosti posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic - poročilo za obdobje Ljubljana: NUK. Pridobljeno s spletne strani: 2. Bon, M. (2011). Splošne knjižnice po območjih v letu Knjižnica, 55 (2-3). (V tisku.) 3. IFLA/UNESCO Manifest o splošnih knjižnicah. (2002). V Splošne knjižnice: IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice (str ). Ljubljana: NUK. 4. Karun, B. in Kodrič-Dačid, E. (2007). Izvajanje koordinacije in posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic v obdobju Ljubljana: NUK. Pridobljeno s spletne strani: 5. Mavec, B. (2010). Regionalni bruto domači proizvod, Slovenija Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno s spletne strani: 6. Neposredni pozivi. (2011). Ljubljana: Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno s spletne strani: 7. PISA 2009 ( ). (2011). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno s spletne strani: 8. Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah. (2003). Uradni list RS, št Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73 in št. 70/ Ranka, I. (2010). Raziskava znanja PISA 2009: na vrhu Šanghaj in Finska, Slovenci v sredini. Pridobljeno s spletne strani: Raziskava PISA sodelujoče države. (2011). Pridobljeno s spletne strani: Splošne knjižnice: IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice. (2002). Ljubljana: NUK. 13. Standardi za splošne knjižnice: (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015). (2005). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost RS. Pridobljeno s spletne strani: SURS. (2011a). Osrednje območne knjižnice in osrednje knjižnice s pripadajočimi občinami. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno s spletne strani: SURS. (2011b). Prebivalstvo, statistične regije, Slovenija, 2009 in bruto domači proizvod, statistične regije, Slovenija, Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno s spletne strani: SURS. (2011c). Stopnja registrirane brezposelnosti po občinah v letu Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. (V pripravi.) 17. Škerl Kramberger, U. ( 2011). Dobri v naravoslovju, slabi v branju. Dnevnik, 52, str Zakon o javnih financah (ZJF). (1999). Uradni list RS, št Zakon o knjižničarstvu. (2001). Uradni list RS, št. 87 in št. 96/ Žolnir, N. (2010). Koliko vpliva še ima šola? Pridobljeno s spletne strani: 25

26 Hvala za pozornost! Milena Bon 26