Microsoft Word - diplomsko_delo_Primoz_Lajovic

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski prgram: Matematika in računalništv SISTEM ZA PODPORO UČENJU Z UPORABO VEČPREDSTAVNOSTI DIPLOMSKO DELO Mentr: prf. dr. Jže Rugelj Kandidat: Primž Lajvic Ljubljana, nvember 2011

2 TEMA DIPLOMSKEGA DELA V diplmskem delu raziščite mžnsti uprabe standardnih dprtkdnih sistemv za upravljanje s spletnimi vsebinami za izdelav spletnega učnega klja. Pripravite tudi ustrezna didaktična priprčila za priprav večpredstavnih učnih gradiv za samstjn učenje v takem klju. Na snvi ugtvitev implementirajte spletn učn klje in v njem izdelajte vzrčna večpredstavna učna gradiva. dr. Jže Rugelj, izr.prf. Ljubljana, junij 2011

3 ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki s me v času študija in pisanja diplmskega dela pdpirali, spdbujali ter mi stali b strani. Psebna zahvala gre mentrju prf. dr. Jžetu Ruglju za strkvn pmč in kristne nasvete pri izdelavi diplmskega dela.

4 POVZETEK Na internetu lahk najdem vse več spletnih strani namenjenih izbraževanju. Pdjetja s pričela z grajenjem pravih učnih prtalv, ki s dstpna vsakmur, ki ima mgčen dstp d svetvnega mrežja. V Slveniji je izbr menjenih spletnih strani in prtalv iz dneva v dan blj pester. Mje diplmsk del je namenjen predstavitvi in uprabi lastnega učnega prtala zgrajenega s pmčj sistema za upravljanje z vsebin in fruma. V prvem delu se bm sredtčil na teretičn pdlag, ki bsega predstavitev ter razumevanje delvanja CMS sistemm s pudarkm na sistemu Jmla!. Drugi del pa b v celti namenjen Mayerjevi kgnitivni teriji učenja večpredstavnsti. Ključne besede: računalništv, internet, sistem za upravljanje z vsebin (CMS), Jmla!, večpredstavnst, e-učenje, učn gradiv, phpbb Klasifikacija računalniških vsebin (ACM Cmputing Classificatin System, 1998): K.3 Računalništv in izbraževanje K.3.1 Upraba računalnikv v izbraževanju K.3.2 Pučevanje računalništva in infrmatike

5 ABSTRACT On the internet, we can find several websites dedicated t educatin. Cmpanies have started building learning prtals, that can be used by anyne with the access t the glbal netwrk. In Slvenia, these websites and prtals are becming mre diverse every day. The aim f my thesis is t present and explain the usage f my wn learning prtal, built with a cntent management system and the frum. In the first part, I will fcus n the theretical basis, which cnsists f the presentatin and explanatin f hw the cntent management system wrks, with the emphasis n Jmla!. The secnd part will be dedicated entirely t R. E. Mayer s cgnitive thery f multimedia learning. Key wrds: cmputer science, internet, cntent management system (CMS), Jmla!, multimedia, e-learning, learning material, phpbb ACM Cmputing Classificatin System: K.3 Cmputers and educatin K.3.1 Cmputer Uses in Educatin K.3.2 Cmputer and Infrmatin Science Educatin

6 KAZALO 1 UVOD PREGLED VSEBINE CMS sistemi WCMS sistemi Zakaj splh izbrati CMS sistem? GNU GPL Jmla! Zgdvina Namestitev Sistemske zahteve za namestitev Ptek namestitve Osnvna zgradba in delvanje sistema Pdrčja, kategrije in članki Nadzr dstpa Nadzrna plšča Kmpnente, mduli in vtičniki Varnst Razširitve JFusin Akeeba Backup phpbb Kgnitivna terija učenja z večpredstavnstj Dvjni kanal Omejenst kličine pdatkv Aktivn prcesiranje Kateri kgnitivni prcesi s vključeni pri aktivnem učenju?... 28

7 7.3.2 Izbira ustreznih besed Izbira ustreznih slik Organizacija izbranih slik Integracija besednih in slikvnih predstavitev Načela blikvanja večpredstavnstnih vsebin Načel večpredstavnsti Načel prstrske pvezansti Načel časvne pvezansti Načel kherence Načel mdalnsti Načel redundance Načel različnsti psameznikv Spletni sistem Bistrum Mduli Pdrčja in kategrije Nadzr dstpa Vsebina Zaključek Literatura in viri Kazal slik in tabel Slika 1: CMS sistem... 4 Slika 2: Prvi krak namestitve Jmla!... 9 Slika 4: Tretji krak namestitve Jmla! Slika 5: Četrti krak namestitve Jmla! Slika 6: Peti krak namestitve Jmla! Slika 7: Šesti krak namestitve Jmla!... 11

8 Slika 8: Sedmi krak namestitve Jmla! Slika 9: Pdrčja, kategrije in članki Slika 10: Nadzrna plšča Jmla! Slika 11: Kgnitivni mdel učenja z večpredstavnstj Slika 12: Slušni/verbalni kanal Slika 13: Vizualni/slikvni kanal Slika 13: Načel mdalnsti - prebremenjenst kanala Slika 14: Mdul glavni meni Slika 15: Primerjava hierarhije uprabnikv Tabela 1: Tipi struktur znanja Tabela 2: Kgnitivni prcesi Tabela 3: Pdrčja in kategrije Tabela 4: Načel in utemeljitev... 43

9 1 UVOD Hiter razvj svetvnega spleta ter infrmacijsk-kmunikacijskih tehnlgij vse blj psega v klje klasičnega prcesa izbraževanja. Razvijalci kreiraj vse več nvih spletnih sistemv s pmčj katerih lahk uvedem nve pristpe in načine, ki kristij vsem udeležencem vključenim v pedagškem prcesu. Za izgradnj sistema prilagjenega izbraževalnemu prcesu ptrebujem tak tehničn kt tudi pedagšk znanje, ki ju sam kt bdči prfesr matematike in računalništva lahk uprabim. Izdelava celtnega samstjnega sistema bi zame predstavljala prevelik zalgaj, zat bm pskušal bstječi sistem za upravljanje s spletn vsebin nadgraditi v sdben izbraževalni prtal, ki b namenjen tak učencem kt tudi učiteljem in b zadščal načelm in standardm spletnih strani. Na spletu imam na vlj kar nekaj brezplačnih in dprtkdnih sistemv zaščitenih pd GNU/GPL licenc, ki s primerni za uresničitev mjega cilja. V diplmskem delu si bm izbral enega izmed blj pznanih spletnih sistemv za upravljanje z vsebin imenvan Jmla!. Pleg snvnega prgramskega paketa bm uprabil tudi sistem razširitev, ki s na vlj na spletu. Ena izmed glavnih tčk izdelanega prtala b tudi vzpstavitev in zagtavljanje kmunikacije med vsemi uprabniki prtala, ki je seveda ena izmed ključnih temeljev pri pedagškem prcesu. Na prtalu bd za vse uprabnike dstpna večpredstavnstna elektrnska gradiva, ki bd služila kt ddatna razlaga učni snvi. Učna gradiva bd narejena p Mayerjevi kgnitivni teriji sedmih načel snvanja večpredstavnstne vsebine. 1

10 2 PREGLED VSEBINE Glavna tema mjega diplmskega dela b predstavitev ter ptek izdelave učnega prtala s pmčj spletnega sistema za upravljanje z vsebin Jmla! in phpbb frumm, ki b zagtavljal medsebjn kmunikacij med uprabniki učnega prtala. Uprabljene bd tudi razširitve in stala rdja ptrebna za knčn izdelav. V prvem delu diplmskega dela sem se sredtčil na teretičn pdlag, ki bsega predstavitev ter razumevanje delvanja CMS sistemv s pudarkm na sistemu Jmla!. Drugi del pa je namenjen predvsem teretični snvi sestave spletne učne vsebine. Predstavljena je Mayerjeva kgnitivna terija učenja z večpredstavnstj, ki je v snvi temelji na sedmih načelih za blikvanje večpredstavnstnega gradiva. Glede na pisana načela s izdelani primeri vide tečajev, ki se nahajaj na samem spletnem učnem prtalu. 2

11 3 CMS sistemi CMS (Cntent Management System) s sistemi za upravljanje vsebin. V splšnem gre za prgramske rešitve, ki mgčaj ustvarjanje, upravljanje, urejanje, preiskvanje in vzdrževanje spletnih vsebin brez znanja značevalnega HTML jezika. Osveževanje spletne strani s CMS sistemm je prek prijaznega uprabniškega vmesnika zel preprst. Z njim lahk ddajate nve vsebine ali svežujete stare, v večini CMS sistemv pa je mgčen tudi nalaganje slik in drugih večpredstavnstnih vsebin. Ena izmed pmembnejših lastnsti CMS sistemv pa je tudi enstavn vključevanje ddatkv (ang. add-ns), razširitev (ang. extensins), mdulv (ang. mdule). Med CMS sisteme uvrščam tudi Wiki sisteme (npr. MediaWiki, na katerem deluje Wikipedija) in blge (Wrdpress). Najblj razširjen CMS je dprtkdna Jmla!, razširjena pa sta tudi Drupal in Plne. Najblj znana in razširjena lastniška rešitev (mčn zastpana predvsem v pslvnih kljih) pa je Micrsft Sharepint. Pznam različne tipe CMSjev: Organizacijski CMS (Enterprise cntent management system; ECMS) Spletni CMS (Web cntent management system; WCMS) Sistem za upravljanje dattek (DMS) Sistem za upravljanje mbilnih vsebin Sistem za upravljanje kmpnentnih vsebin Sistem za upravljanje večpredstavnstnih vsebin Pri CMS sistemih gre za prcese sdelvanja, kjer se pravilma pjavljaj naslednje snvne vlge: Avtr (angl. Authr ali Creatr) - dgvrni za ustvarjanje in urejanje vsebin Urednik (angl. Editr) dgvren za vsebin sprčil. Odgvrni urednik (angl. Publisher) dgvren za bjav sprčil. Skrbnik (angl. Administratr) dgvren za ddeljevanje pravic uprabnikm ter nudenje pdpre uprabnikm. Gst (angl. Guest) knčni uprabnik bjavljene vsebine 3

12 Slika 1: CMS sistem 3.1 WCMS sistemi WCMS (Web Cntent Management System) s sistemi za upravljanje spletnih vsebin. V snvi s prgramski sistemi, ki zagtavljaj enstavn urejanje z uprab administracijskih rdij za uprabnike, ki nimaj velik znanja spletnih prgramskih jezikih. Večina sistemv uprablja pdatkvne baze za shranjevanje vsebine, ki je pgst shranjena kt XML (Extensible Markup Language) dkument. Zunanji videz viden biskvalcem temelji na grafičnih predlgah, ki s lahk XSLT (Extensible Stylesheet Language Transfrmatins) dkumenti. Večina sistemv uprablja SSC (server side caching) za pvečanje učinkvitsti, ki je najblj čitna, kadar se WCMS ne spreminja pgst in bisk strani staja na nrmalni ravni. Administracija je vdena prek uprabniškega vmesnika in je za uprabnika z mal tehničnih izkušenj precej enstavna. Za praktičn uprab jih mram namestiti na spletni strežnik. Implementirani s kt 4

13 spletna aplikacija v primernem prgramskem jeziku (npr. PHP) z ddan pdatkvn baz (npr. MySQL). Upravljanje takšnih spletnih sistemv je prek spletnega vmesnika za uprabnika zel enstavn, tak da ne ptrebuje psebnega znanja spletnem prgramiranju. Ravn zaradi tega dejstva s WCMS sistemi tudi vse blj ppularni med mnžic uprabnikv spleta. 3.2 Zakaj splh izbrati CMS sistem? V preteklsti s bile spletne strani zgrajene iz skupka statičnih HTML dkumentv. Vsak spletn stran z. pdstran je bil ptrebn sprgramirati zase. Vse spremembe vsebine, ki sm jih želeli narediti, sm mrali narediti prek spreminjanja izvrne kde dtične spletne strani. Pstpek spreminjanja je bil trej časvn precej zahteven in utrujajč, pleg tega pa s spremembe lahk pravljali le psamezniki, ki s imeli znanje iz prgramiranja HTML jezika. CMS sistem nam dpravi vse zgrnje pmanjkljivsti, saj gre za dinamičn rešitev, ki j lahk uprablja praktičn vsak. 4 GNU GPL GNU GPL (general public license) ali krajšan GPL je ena izmed najblj razširjenih brezplačnih prgramskih licenc, katere avtr je Richard Stallman. GPL licenca je prva»cpyleft«licenca, ki se uprablja za splšn uprab.»cpyleft«predstavlja besedn igr besede»cpyright«in pmeni, da uprabniku daje pravic distribucije ter mžnst prgramskih sprememb v vseh različicah aplikacije. V grbem lahk rečem, da izraz»cpyleft«naredi prgramsk aplikacij ter njene različice brezplačn. GPL licenc lahk spreminja vsak, dkler zanj uprablja drugačn ime. Leta 2005 je FSF (Free Sftware Fundatin) napvedal tretj najnvejš različic GPL licence (GPLv3), ki je bila uradn izdana 29. Junija

14 5 Jmla! Jmla! je brezplačen dprtkdni sistem za upravljanje z vsebin, namenjen bjavljanju vsebin na svetvnem spletu in intranetu, ki temelji na prgramski arhitekturi MVC (mdelview-cntrller). Sistem je prgramiran v PHP prgramskem jeziku, pdatki pa s shranjeni v MySQL bazi. Vključuje značilnsti kt s RSS nvice, mžnst tiskanja strani, mžnst flash, blgi, ankete, iskalnik in pdpra za jezike. V prvem letu izida je imela Jmla! 2.5 milijna prensv. Uprabnikm pa je na vlj tudi prek 5000 ddatkv (brezplačnih in plačljivih). Jmla! ima vključene naslednje funkcije v snvnem (jedrnem) sistemskem paketu: - WYSIWYG vsebinski urejevalnik s katerim lahk enstavn ustvarjam članke - vsebinski časvnik s katerim nastavim začetni in knčni čas bjavljene vsebine - vsebinski arhiv prek katerega lahk shranim stare članke - na vlj imam mžnst ustvarjanja in upravljanja uprabnikv, katere ddeljujem v psebne skupine - nadzr dstpa je namenjen ddeljevanju pravic različnim skupinam uprabnikv, ki lahk dstpaj d različnih vsebin in pravljaj različne funkcije - ddajanje in rganiziranje večpredstavnstne vsebine - ddajanje nvih jezikvnih paketv - ddajanje reklamnih vsebin - shranjevanje kntaktv uprabnikv - upraba anketnih vprašalnikv - upraba iskalnika - mžnst uprabe zunanjih (eksternih) pvezav - upraba RSS - b mrebitnih težavah lahk prek skrbniškega dela dstpam d integriranega sistema pmči - mžnst uprabe različnih predlg - integriran FTP sistem - integriran SEF sistem 6

15 5.1 Zgdvina Jmla! je rezultat spremenjene različice sistema Mamb. Skupina razvijalcev j je razvila 17. avgusta Skupina je ustvarila spletn stran imenvan OpenSurceMatters.rg za distribucij ideje med uprabnike, razvijalce, spletne blikvalce itd. Prjektni vdja Andrew Eddie, AKA»MasterChief«je napisal pism skupnsti, ki se je kt napved pjavil na javnem frumu mambserver.cm. Nekaj več kt tisč psameznikv se je pridružil spletni strani OpenSurceMatters.rg v enem dnevu. Večina bjav s bile besede pdpri in pgumljanju prjekta. Stran je zaradi pvečanega biska cel padla. P dveh tednih Eddiejeve napvedi je bila skupina rerganizirana in skupnst je rasla še naprej. Eben Mglen in SFLC (sftware freedm law center) je pmagal pri razvijanju jedra v mesecu avgustu Avgusta 2005 je Andrew Eddie sklical skupnst za predlaganje imen za prjekt. Jedrna skupina je izrazila želj, da knčn dlčitev sprejme skupnst. Kljub temu je jedrna skupina izbrala ime, ki ni bil na predlaganem seznamu skupnsti. 1. Septembra 2005 je bil bjavljen ime»jmla!«. Gre za anglešk preimenvanje besede jumla v svahili jeziku, ki pmeni»vse skupaj«ali»kt celta«. Jmla! je bila izdana 16 septembra 2005, ki je bila preimenvana različica spletnega sistema Mamb Jmla! je v letu 2006 in 2007 prejela prv nagrad za dprtkdni sistem za upravljanje z vsebin. Nva različica Jmla! 1.5 je bila izdana 22. Januarja Pvsem zadnja Jmla! pa je izšla 18. Julija Od meseca maja dalje s se izvajala testiranja beta verzije Jmla! 1.6 z 7. Septembrm pa je beta verzija že na vlj na uradni strani jmla.rg. 7

16 5.2 Namestitev Jml! lahk rčn namestim na spletni strežnik, ki pdpira PHP skriptni prgramski jezik Sistemske zahteve za namestitev Za uspešn namestitev Jmle! mram zadstiti naslednjim minimalnim sistemskih zahtevam: Strežniški prgram Apache (1.3 ali nvejša različica) ali Micrsft IIS (6 ali nvejša različica) Pdatkvn baz MySQL (3.23.x ali nvejša različica) Pdpra skriptnega jezika PHP ( ali nvejša različica) Priprčljive s naslednje sistemske zahteve: Strežniški prgram Apache 2.2 ali Micrsft IIS 7.5 Pdatkvn baz MySQL (5.x različice) Pdpra skriptnega jezika PHP (5.x različice) Namestitev Jmle! ni priprčljiva na različice PHP 4.3.9, PHP ali PHP 5.0.4, saj te vsebujej prgramske napake. Jmla! je bila testirana na različnih platfrmah ter spletnih brskalnikih. Sistem uspešn deluje na pglavitnih peracijskih sistemih, kt s Windws, Linux in Apple Mac OS. Za prens prgramskega paketa Jmla!, sem uprabil brezplačen, dprtkdni FTP prgram Filezilla, ki je pdprt na različnih platfrmah. Sestavljen je iz dveh delv: Filezilla klienta in Filezilla strežnika. Pdprt je na vseh glavnih peracijskih sistemih (Windws, Linux in Mac OS X). Pdpira FTP, SFTP in FTPS pvezave. Oktbra 2010 je bil Filezilla Client sedmi največkrat prenešeni prgram prek spletne strani SurceFrge.net. Odprta izvrna kda Filezille je dsegljiva na SurceFrge.net. Prjekt je bil cenjen kt prjekt meseca v nvembru

17 5.2.2 Ptek namestitve V prvem kraku izberem jezikvni paket za ptek namestitve. Izbir ptrdim s klikm na gumb naprej. Slika 2: Prvi krak namestitve Jmla! V drugem kraku pteka pred namestitven preverjanje sistema. Slika 3: Drugi krak namestitve Jmla! 9

18 V tretjem kraku ptrdim GNU/GPL licenc. Slika 4: Tretji krak namestitve Jmla! V četrtem kraku mram vpisati pdatke za baz pdatkv, ki j mram predhdn ustvariti. Slika 5: Četrti krak namestitve Jmla! 10

19 V petem kraku lahk, če seveda t želim, mgčim FTP nastavitve. Slika 6: Peti krak namestitve Jmla! V šestem kraku nastavim ime naše spletne strani ter izplnim pdatke za skrbnika (administratrja). Slika 7: Šesti krak namestitve Jmla! 11

20 Sedmi krak je namenjen zaključku namestitve sistema Jmla!. Za uspešen dstp d spletne strani mram nujn pbrisati namestitven map na našem strežniku. Slika 8: Sedmi krak namestitve Jmla! 12

21 5.4 Osnvna zgradba in delvanje sistema Jml razdelim na vidni del (frnt-end) in skrbniški del (back-end, administratin) Pdrčja, kategrije in članki Za struktur vsebine mram razumeti tri glavne razrede: Pdrčja (sectin) Kategrije (categry) Članki (articles) Pdrčja zasedaj najvišji plžaj v hierarhiji menjenih razredv in vsebujej psamezne kategrije. Najnižji plžaj v tej hierarhiji zasedaj članki, ki vsebujej dejansk vsebin. Za vsak razred bstajaj upravitelji prek katerih urejam psamezni razred (sectin manager, categry manager, article manager). Upravljam jih s pmčj upravitelja za pdrčja (sectin manager), ki se nahaja v vsebinskem meniju. Za bljše razumevanje je dns med razredi prikazan na sliki 9: Slika 9: Pdrčja, kategrije in članki 13

22 5.4.2 Nadzr dstpa Če želim razumeti nadzr dstpa d vsebine mram razumeti tudi zgradb sistema Jmla!. Vsak sistem Jmla! ima dve različni dstpni bmčji. Prv bmčje se imenuje Frnt-end (vidni del) zirma bmčje javnega dstpa. Obmčje javnega dstpa je viden vsem biskvalcem spletne strani prek URL naslva ne glede ali gre za internet, intranet ali lkaln nameščen sistem Jmla!. Obmčje javnega dstpa vključuje dmač stran (frnt page/hme page) na kateri s lahk ddane stale spletne vsebine in elementi (pvezave, slike, vide itd.). Drug bmčje se imenuje Back-end (zadje) imenvan tudi skrbniški del. Skrbniški del deluje kt nadzrna enta sistema Jmla!, kjer lahk izvedem namestitve prgramskih, funkcijskih in varnstnih paketv v pvezavi z baz pdatkv ter strežnikm. Skrbniški del ni viden ali dstpen javnim uprabnikm. Za zagtavljanje lčenega dstpa d beh menjenih bmčij (frnt-end, back-end) ima Jmla! dve klasifikacijski stpnji za skupin uprabnikv. V vsakem klasifikacijskem razredu imam več različnih skupin uprabnikv. Obstaja sistem za klasifikacij, ki dlča, d katerih vsebin ima dstp dlčena skupina uprabnikv: - Gst: ne gre za skupin uprabnikv sam p sebi, temveč v pmč pri lčevanju vseh uprabnikv spletne strani. Gst je vsaka seba pvezana na naš spletn stran, ki ni registrirana ali prijavljena v sistem. Gst ima dstp le d javnega bmčja (Frnt-end) zirma javne vsebine, ki je uvrščena pd klasifikacij javn. Na vlj imam štiri uprabniške skupine javnega bmčja v standardnem namestitvenem paketu sistema Jmla!: - Registriran uprabnik (Registered): skupin registriranih uprabnikv sestavljaj tisti uprabniki, ki pravij pstpek registracije. Registrirani uprabniki imaj mgčen dstp d tistih vsebin, ki s klasificirane pd registriran in tudi d vseh javnih vsebin. Privzet imaj registrirani uprabniki mžnst urejanja lastnega prfila, bjave (URL) spletnega naslva, pregledvanje in cenjevanje vsebine klasificirane registriran (registered). - Avtr (Authr): uprabniška skupina Avtr pdeduje pravice uprabniške skupine Registrirani. Ddatn lahk člani skupine ustvarij nv vsebin za Frnt-end bmčje strani prek ddane pvezave v katerem izmed menijev spletne strani. 14

23 - Urednik (Editr): uprabniška skupina Urednik pdeduje pravice uprabniške skupine Avtr (Authr). Ddatn mgča članm skupine, da urejaj vs bjavljen vsebin na Frnt-end spletni strani. Pleg tega pa lahk tudi pregledujej in urejaj, kjer je t ptrebn, še nebjavljene vsebine. Ptrebn je ddati nv pvezav v enega izmed menijev na spletni strani, ki mgča urednikm (editr) dstp d nebjavljenih vsebin. Pvezav lahk ustvarim prek =>Menu Manager [menuname]->new Menu Item. - Odgvrni urednik (Publisher): uprabniška skupina Odgvrni urednik (Publisher) pdeduje pravice uprabniške skupine Urednik (Editr). Ddatn lahk člani te skupine bjavljaj nve vsebine Frnt-end na spletni strani. V primerjavi z Uredniki lahk upravljaj bstječe bjavljene vsebine in če je ptrebn tudi dstranij. Za dstp d nebjavljenih vsebin mram v katerega izmed menijev spletne strani ddati nv pvezav. Na vlj imam tri skrbniške uprabniške skupine v standardnem namestitvenem sistemu Jmla!. Skrbniške uprabniške skupine imaj dstp d javnega dela spletne strani ter tudi d administracijskega dela (Back-end) prek drugega brazca za prijav v sistem. Pregledujej lahk vs vsebin, ki je dstpna registriranim, javnim in uprabnikm s psebnimi pravicami: - Upravitelj (Manager): pdeduje pravice uprabniške skupine dgvrni urednik (Publisher) v kviru javnega dela (Frnt-end) spletne strani. Ddatn imaj člani te skupine mgčen dstp d administracijskega dela spletne strani, natančneje nadzrne plšče, prek nve prijave v sistem. - V nadzrni enti lahk upravitelj dstpa d naslednjih menijev ter funkcij: Spletna stran: Medijski upravitelj Predgled Statistika 15

24 Meni: Vsebina: Dstp in urejanje bstječih menijev Vsebina p pdrčjih Celtna vsebina Upravitelj statične vsebine Upravitelj pdrčji Upravitelj kategrij Upravitelj dmače strani Upravitelj arhivv Upravljanje spletne strani Pmč (v splšnem), upštevajč sistemske infrmacije. Skrbnik (Administratr): uprabniška skupina Skrbnik pdeduje pravice uprabniške skupine Upravitelj (Manager). Ddatn ima skrbnik še naslednje pravice: Spletna stran: Meni: Mduli: Kmpnente Urejanje kša, Urejanje uprabnikv (lahk kreira/ureja/briše katerega kli uprabnika na svjem ali nižjem nivju p pririteti, razen super skrbnika). Urejanje menijev Spletni mduli Skrbniški mduli Pasice Kntakti E-pšta Nvice Ankete Syndicate Pvezave 16

25 Namestitev Kmpnente Mduli Prgrami Mambt Super skrbnik (Super administratr): uprabniška skupina super skrbnik ima mgčen ppln dstp z vsemi pravicami za javni (Frnt-end) in administracijski (Back-end) del spletne strani. Pleg vseh dstpnih funkcij uprabniške skupine Skrbnik ima Super skrbnik dvljenja za spremembe naslednjih nastavitev: Spletna stran: Glbalne nastavitve Urejanje jezikv Urejanje predlg Spletna stran Administracijska nadzrna plšča Urejanje uprabnikv (lahk kreira/ureja katerega kli uprabnika, lahk pa tudi pbriše kateregakli uprabnika razen super skrbnika). Opmba: super skrbnike je mžn izbrisati direktn prek MySQL baze. Kmpnente: Sprčila: Sistem: Masvna e-pšta Mapa prejet Nastavitve/knfiguracija Preverba različice Glbaln preverjanje Sistemske infrmacije V sistemu Jmla! je dlčen, kateri uprabniki imaj mgčen dstp d dlčene vsebine. Na vlj imam tri klasifikacijske nivje: Javn (Public) je vidn vsem biskvalcem spletne strani. 17

26 Registriran (Registered) mejen za vseh sedem uprabniških skupin»registrirani«. Psebn (Special) mejen za vse uprabniške skupine, razen za gste in uprabnišk skupin»registrirani«. Klasifikacijski niv»psebn«prek individualnih uprabniških pravic tčn dlča dstp d dlčene vsebine Nadzrna plšča Dstp d nadzrne plšče je mgčen prek»lg-in«prijavnega brazca. Ob prijavi se nam najprej prikaže kntrlna plšča. D nadzrne plšče lahk dstpam tudi prek pvezave Site > Cntrl Panel. Kntrlna plšča nam nudi dstp d mng funkcij in mžnsti, ki nam jih pnuja sistem Jmla!. Prek nadzrne plšče lahk ustvarjam in urejam članke, pdrčja in kategrije. Omgčen imam dstp d večpredstavnsti, urejanja menijev, jezikvnih nastavitev, upravljanja uprabnikv in glbalnih nastavitev sistema. Slika 10: Nadzrna plšča Jmla! Ikne kntrlne plšče: - Ddaj nv članek (Add New Article). Klik na ikn nam dpre nv stran, kjer lahk ustvarim nv vsebin, izberem pdrčje in kategrij in nat shranim celten članek. Ikna je uprabna za hitr in enstavn ddajanje vsebine na naš spletn stran. 18

27 - Upravljavec člankv (Article Manager). Klik na ikn nam dpre nv stran, kjer lahk upravljam zirma urejam vse trenutne članke, ki se nahajaj v bazi. - Upravljavec kategrij (Categry Manager). Klik na ikn nam dpre nv stran, kjer lahk ustvarim nve kategrije ali pa jih bjavim z. dstranim. Če želim lahk tudi spremenim katera kategrija je bjavljena z. spada pd kater pdrčje. - Upravljavec prve strani (Frnt Page Manager). Klik na ikn nam dpre nv stran, kjer lahk urejam vse članke, ki s bjavljeni na prvi (uvdni) strani. - Glbalne nastavitve (Glbal Cnfiguratin). Prek te ikne dstpam d enega izmed najpmembnejših bmčij sistema Jmla!. Spremembe parametrv glbalnih nastavitev se dražaj na celtni spletni strani. Urejam lahk strežniške nastavitve, jezikvne nastavitve strani, časvne nastavitve, meta pdatke itd... - Upravljavec jezikv (Language Manager). Prek te ikne lahk upravljam z nameščenimi jezikvnimi paketi naše spletne strani s tem, da enega izmed njih dlčim za privzetega. - Upravljavec večpredstavnsti (Media Manager). Prek te ikne lahk upravljam večpredstavnstne datteke, ki se nahajaj na našem strežniku. Lahk pbrišem bstječe datteke ali ddam z. prenesem nve z našega trdega diska. Pleg tega lahk ustvarim tudi nve mape na našem strežniku. - Upravljavec menijev (Menu Manager). S klikm na ikn se nam dpre nva stran, kjer lahk ddajam nve, spreminjam in dstranjujem bstječe in upravljam celtn struktur menijev z. pdmenijev. - Upravljavec pdrčij (Sectin Manager). Prek te ikne lahk ustvarim nva pdrčja in bjavim ali dstranim bstječa. - Upravljavec uprabnikv (User Manager). Prek te ikne lahk ddajam nve uprabnike, dstranim z. pbrišem bstječe, spreminjam dstpna gesla, spreminjam jezikvne nastavitve in čas. Verjetn najpmembnejša lastnst pa je, da lahk v tem razdelku spreminjam pripadajč uprabnikv uprabnišk skupin s kater mgčim pvsem nv dstp in pravice dtičnega uprabnika Kmpnente, mduli in vtičniki Kmpnente s glavne funkcinalne ente, ki mgčaj grafični izhd v glavnem vsebinskem delu spletne strani. S najblj kmpleksne individualne ente v sistemu, ki 19

28 včasih nastpaj kt pvsem samstjne aplikacije. Vsaka kmpnenta ima svj uprabniški vmesnik za urejanje v skrbniškem delu sistema. Dlčen števil kmpnent je že vključen v snvnem paketu sistema Jmla!, lahk pa jih kasneje tudi ddajam. Mduli s elementi, ki navadn vsebujej tekstvne ali slikvne elemente. V nekaterih primerih pravljaj tčn dlčen funkcij in nastpaj npr. kt brazci za prijav uprabnika. Tipičn se pjavljaj izven primarnega pdrčja, kjer je navedena glavna vsebina. Večkrat s pvezani s kmpnentami in služij, kt grafična izhdna enta kmpnente. Vsi mduli s zbrani v upravitelju mdulv (Mdule Manager), kjer jih lahk pljubn urejam in jim dlčam nve pzicije na naši spletni strani. Vtičniki s pmžne aplikacije, ki mgčaj ddatne funkcije kmpnentam, člankm ali mdulm. Zbrane s v upravitelju vtičnikv (Plugin Manager). Nve vtičnike lahk namestim prek upravitelja razširitev (Extensin Manager) ali pa ustvarim nve prek upravitelja vtičnikv (Plugin Manager). 5.5 Varnst Vedn mram pskrbeti za varnstn kpiranje pdatkv. Ob mrebitni izgubi pdatkv zaradi vdra na naš spletn stran ali p svji lastni napaki, lahk brez težav nazaj vzpstavim predhdn stanje naše spletne strani. Varnstn kpiranje mram narediti na dveh nivjih. Opraviti ga mram tak na naši bazi pdatkv, kt tudi na dattečnem sistemu na našem strežniku. Navdila za varnstn kpiranje baze pdatkv s pmčj PhpMyAdmin: Obstaja tudi kar nekaj ddatkv, ki skrbij za varnstn kpiranje vsebine. Ena izmed razširitev je tudi Akeeba Backup (prej JmlaPack), ki pskrbi za celtn varnstn kpiranje pdatkv. Več razširitev je vsem uprabnikm na vlj na: Priprčljiv je, da se varnstn kpiranje baze pdatkv pravi vsaj dvakrat na teden, p ptrebi z. aktivnsti spletne strani pa tudi večkrat na dan. Pleg baze pdatkv je ptrebn varnstn kpirati tudi datteke in dkumente na našem strežniku. Interval kpiranja je dvisen glede na t, kak pgst se delaj spremembe na dattečnem sistemu. Če uprabniki lahk ddajaj ftgrafije in druge večpredstavnstne elemente je ptreba p varnstnem kpiranju večja in interval krajši. Kpiranje najlažje izvedem prek FTP prgrama in je pvsem pdbn kpiranju navadne spletne strani. Iz strežnika prenesem vse datteke in dkumente, ki bstajaj v glavnem direktriju in jih shranim na svj računalnik. Paziti mram, da datteke in struktura direktrija stane 20

29 nespremenjena. Priprčljiv je pdatke kpirati tudi na CD ali jih shraniti na zunanj pmniln ent. 5.6 Razširitve Pri izdelvanju učnega prtala sem uprabil tudi brezplačne razširitve, ki s na vlj na spletnem naslvu Med vsemi uprabljenimi bi psebej izpstavil dve ključni razširitvi JFusin in Akeeba Backup JFusin JFusin je brezplačna GPL razširitev, ki zagtavlja univerzaln uprabnišk integracij in je bila razvita za različic Jmla! 1.5. Deluje kt uprabniški mst med sistemm Jmla! ter drugimi aplikacijami, ki jih pdpira. Glavna lastnst razširitve je, da uprabnikm mgča enkratn prijav v vse pvezane sisteme naenkrat. Namestitev je v primerjavi z izvrn kd v zadju precej enstavna. Trenutn pdpira naslednje aplikacije: - vbulletin phpbb 3.0.x - MyBB SMF Magent - Mdle - Gallery2 - Dkuwiki - Elgg - Oscmmerce 2.x, 3.x, XT, Zen, Max, SEO - e-frnt Mduli vključeni v JFusin: - mdul prijave uprabnika (Lgin Mdule) - mdul zadnje aktivnsti (Latest Activity Mdule) - mdul uprabniške aktivnsti (User Activity Mdule) - mdul trenutne aktivnsti (Wh is Online Mdule) 21

30 Na vlj imam tudi dva vtičnika. Prvi (search plugin) nam mgča iskanje med vsemi integriranimi sistemi, s pmčj drugega (discussin bt) pa lahk avtmatsk nve vsebine bjavim v frumu Akeeba Backup Akeeba Backup je dprtkdna razširitev, ki mgča varnstn kpiranje celtnega sistema za upravljanje z vsebin Jmla!. Prek enstavnega uprabniškega vmesnika mgča ppln varnstn kpij vaše spletne strani v enem arhivu, ki združuje celten dattečni sistem na strežniku kt tudi baz pdatkv. Prces shranjevanja in bnavljanja je pdprt prek skupine medsebjn pvezanih spletnih razvjnih tehnik AJAX s katerim se izgnem časvnim strežniškim mejitvam. Uprabnik ima tudi mžnst izbire varnstnega kpiranja sam dattečnega sistema na strežniku ali baze pdatkv. Razširitev, ki je namenjena le skrbnikm spletne strani, je svjila prestižn J.O.S.C.A.R. (Jmla Open Surce Creative and Artistic Recgnitin) nagrad v letu

31 6 phpbb phpbb (php Bulletin Bard) je eden izmed najblj ppularnih brezplačnih internetnih frumv pisan v PHP skriptnem jeziku in dsegljiv pd GNU GPL licenc. Začetnik phpbb je James Atkinsn, ki je z phpbb ekip prv verzij phpbb razvil leta Zadnja stabilna verzija je phpbb3, ki je leta 2007 dsegla zlat prgramsk naklad. Najpmembnejše spremembe phpbb3 d predhdnice phpbb2 s naslednje: - spremenjen grafični vmesnik za administracijsk, mderatrsk ter uprabnišk kntrln plšč - pdpra za več sistemv za upravljanje baze pdatkv, vključn z MySQL, Micrsft SQL Server, Oracle, PstgreSQL, SQLite, Firebird, OpenLink Virtuz in druge ODBC (Open Database Cnnectivity) DBMS (Database Management System) sisteme - pdpra za nemejen števil nivjev (pd)frumv - mžnst kreiranja lastne BBCde (Bulletin Bard Cde) - mžnst kreiranja lastnih plj - sistem za dvljenja - nemgčanje HTML bjav zaradi zagtavljanja varnsti phpbb3 zagtavlja skrbnikm precej več kntrle na vseh pdrčjih, med drugim tudi upravljanje dvljenj za uprabnike in skupine. Pvečana funkcinalnst pa vzpredn tudi prinaša skrbniški uprabniški vmesnik precej blj kmpleksen v primerjavi z predhdnikm phpbb2. Pvsem zadnja različica je phpbb s kdnim imenm»olympus«. Za delvanje frum ptrebuje pdpr PHP ali kasnejš različic (pvsem je kmpatibilen z PHP 5). Zel uprabna lastnst phpbb frumv s tudi grafične predlge, ki jih lahk najdem na spletu in jih namestim prek skrbniškega vmesnika in tak frum tematsk prilagdim p svjem kusu. 23

32 7 Kgnitivna terija učenja z večpredstavnstj Kgnitivna terija učenja z večpredstavnstj predpstavlja, da infrmacij pteka s pmčj dveh kanalv: - vizualni/slikvni - slušn/verbalni člvešk prcesiranje Vsak kanal lahk prcesira mejen kličin infrmacij. Obstaja pet krakv učenja z večpredstavnstj, ki vključujej: - izbiranje ustreznih besed iz danega teksta - Izbiranje ustreznih slik iz dane ilustracije - Organizacij izbranih besed v pvezan verbaln predstavitev - Organizacij izbranih slik v pvezan slikvn celt - Integracij vizualnih in verbalnih prezentacij in znanja Prcesiranje slik se pjavlja predvsem v vizualn/slikvnem kanalu, prcesiranje izgvrjenih besed pa predvsem v slušn/verbalnem kanalu, vendar pa prcesiranje tiskanih besed najprej pteka v vizualn/slikvnem kanalu in se kasneje premakne v slušn/verbalni kanal (Mayer, R.E. 2001: 41). Slika 11 predstavlja kgnitivni mdel učenja z večpredstavnstj z namenm predstavitve člveškega sistema prcesiranja infrmacij. Škatle predstavljaj člveški spmin, ki vključuje senzrični, delvni in dlgrčni spmin. Slike in besede s del zunanjega sveta z. večpredstavnstne predstavitve, ki najprej prek čutil vstpij v pdrčje senzričnega spmina. V tem delu pteka kratktrajn vizualn pmnjenje slik in tiskanih besed ter kratktrajn slušn pmnjenje besed. Besede lahk zaznavam prek sluha in vida, slike pa sam prek vida. Slika 11: Kgnitivni mdel učenja z večpredstavnstj 24

33 Jedr večpredstavnstnega učenja predstavlja delvni spmin. V tem delu pteka začasn zavestn pmnjenje infrmacij. V levem delu pdrčja delvnega spmina se nahajaj survi nebdelane pdbe slik ter zvki in slike besed. Desni del pa se v nasprtju z levim že predstavlja znanje strukturiran v delvnem spminu (besedni in slikvni mdel). Pvezava med zvki in slikami predstavlja pretvrb zvka v slik in bratn. Primer: k izrečem besed mačka si j lahk tudi predstavljam njen slik in bratn lahk, k zagledam slik mačke, lahk mentaln slišim besed»mačka«. Glavn kgnitivn prcesiranje je predstavljen s puščicami izbiranje besed, izbiranje slik, rganizacija besed, rganizacija slik in integracija. Zadnji kvir predstavlja člvekv dlgrčni spmin, ki za razlik d delvnega spmina lahk pmni velike kličine pdatkv za daljše časvn bdbje. Pmembna je pvezava iz dlgrčnega spmina v delvni spmin, ki pnazarja, da mram za aktivn mišljenje shranjenih pdatkih iz dlgrčnega spmina ptegniti v bmčje delvnega spmina. Predpstavke kgnitivne terije učenja z večpredstavnstj - Dvjni kanal (Kaj prcesiram v psameznem kanalu? Kakšna je relacija med kanalma?) - Omejenst kličine (Kakšne s mejitve kličine infrmacij?) - Aktivn prcesiranje (Kakšni s glavni načini, kak je znanje lahk strukturiran? Kateri kgnitivni prcesi s vključeni pri aktivnem učenju?) 7.1 Dvjni kanal Ljudje sprejemam infrmacije iz klja s pmčj dveh kanalv vizualnim in slušnim. Infrmacij v bliki ilustracije, animacije, vide psnetka, teksta na zaslnu prcesiram prek vizualnega kanala, saj je takšna infrmacija izpstavljena našim čem. Različne (neverbalne) zvke in pripvedvanja pa prcesiram prek slušnega kanala. Psamezen kanal je predstavljen na sliki 12 (slušni kanal) ter sliki 13 (slikvni kanal). 25

34 Slika 12: Slušni/verbalni kanal Slika 13: Vizualni/slikvni kanal Čeprav infrmacij načelma sprejemam prek enega kanala, lahk psameznik dlčen predstavitev pretvri v prcesiranje prek drugega kanala. Primer: ilustracij blaka, ki se dviga nad mej ledišča b v snvi prcesirana prek vizualnega kanala, vendar pa lahk psameznik knstruira ustrezen verbalen pis prcesiran v slušnem kanalu. Velja tudi bratn, da lahk razlag dvigvanju blaka nad mej ledišča, ki je v snvi prcesirana v slušnem kanalu, psameznik tvri pdb (slik), ki je prcesirana prek vizualnega kanala. 7.2 Omejenst kličine pdatkv Naslednja predpstavkaa temelji na tem, da je člvek spsben v danem trenutku v psameznem kanalu prcesirati mejen kličin infrmacij. Primer: d dlčene ilustracije ali animacije lahk v danem trenutku naenkrat v delvnem spminu zadržim le nekaj slik (ne vseh). Pdbn velja tudi za verbaln razlag, saj d celtnega gvrjenega besedila lahk naenkrat v slušnem delu delvnega spmina hranim le dlčene besede z. besedne zveze. V delvnem spminu v dlčenem času, trej nikli ne hranim celtne kpije snvi, ampak le psamezne dele. 26

35 Kakšne s meje kgnitivne kapacitete? Precej pmemben je pdatek, klikšn števil infrmacij lahk prcesiram naenkrat v psameznem kanalu. Rezultat je seveda različen d psameznika. Za cen lahk naredim hiter test z zapredjem števil, ki ga mra psameznik pnviti (npr ). Pdben test bi lahk naredili tudi s prikazanimi sličicami v sekundnem zapredju (npr. hiša svinčnik jablk stl knjiga knj), ki jih mra seba pnviti v istem vrstnem redu. Najdaljše zapredje, ki si ga lahk psameznik zapmni zirma pnvi brez napak je njegva maksimalna kgnitivna kapaciteta. Pvprečje sega nekje d pet d sedem elementv. Pri elementih pa ni le pmembn števil, temveč tudi v kakšnem lgičnem zapredju si sledij ter na kak način s med sebj sdvisni. 7.3 Aktivn prcesiranje Ljudje aktivn sdelujem pri kgnitivnih prcesih za knstruiranje pvezane predstavitve na pdlagi naših izkušenj. Aktivni kgnitivni prcesi vključujej kncentracij, rganizacij prihajajčih infrmacij in integracij nvih infrmacij z našim (pred)znanjem. Na kratk sm ljudje aktivni prcesrji, ki iščem smisel v večpredstavnstni predstavitvi. Na kakšne načine je lahk znanje lahk strukturiran? Aktivn učenje pteka takrat, k učenec nve infrmacije bdela s pmčj kgnitivnih prcesv prcesv, ki pmagaj učencu ddati smisel nvega materiala zirma nve snvi. Izid aktivnega kgnitivnega prcesiranja je knstrukcija (izgradnja) kherentne (pvezane) predstavitve, tak da je aktivn učenje vidn, kt prces izgradnje učnega mdela. Spdnja tabela predstavlja pet tipv struktur znanja: Tip strukture Opis Predstavitev Primer Prces Razlaga vzrčn Diagram. Razlaga kak deluje psledične zveze. člvešk uh. Primerjava Primerjava dveh ali Matrika. Primerjava dveh več elementv v več terij učenja. dimenzijah. Psplšitev Opis glavne ideje. Razvejan drev. Predstavitev teze za glavne vzrke ameriške državljanske vjne. 27

36 Naštevanje Predstavlja seznam elementv. Klasifikacija Analiza v skupine in pdskupine. Seznam. Hierarhija. Seznam sedmih načel za učenje z večpredstavnstj. Klasifikacija sistema mrskih živali. Tabela 1: Tipi struktur znanja Razumevanje večpredstavnstne vsebine velikkrat vključuje izgradnj zgraj menjenih struktur. Iz tega pa nepsredn sledita dve ugtvitvi za blikvanje večpredstavnsti: - Predstavljena vsebina mra imeti pvezan struktur - Vsebina mra učenca vditi tak, da b znal praviln strukturirati znanje Večpredstavnstna vsebina trej v splšnem deluje kt asistent učencu za praviln strukturiranje znanja Kateri kgnitivni prcesi s vključeni pri aktivnem učenju? Trije prcesi, ki s bistveni pri aktivnem učenju s prikazani v spdnji tabeli. Prces Opis Primer Izbiranje Učenec psveča pzrnst Opazvanje animacije (z besedam in slikam, da gvrm) strele. Učenec izblikuje baz izbranih besed psveča pzrnst besedam in slik. in slikam, ki pisujej psamezni krak pjava strele. Organiziranje Učenec zgradi interne Učenec rganizira psamezne pvezave med izbranimi krake v vzrčn psledičn besedami in slikami ter ustvari zvez za besede in slike. besedne in slikvne mdele. Pvezvanje Učenec zgradi zunanje Učenec ustvari pvezav med pvezave med besednimi in ustreznimi vzrčn slikvnimi mdeli s pmčj psledičnimi kraki in t predznanja. združi z snvnim predznanjem elektriki. Tabela 2: Kgnitivni prcesi 28

37 Prces izbiranja pteka pri prenašanju zunanjih elementv v kmpnent delvnega spmina kgnitivnega sistema. Organizacija pteka pri grajenju struktur med psameznimi elementi in je prav tak del delvnega spmina. Integracija je zadnji stadij pri katerem pvežem rganizirane elemente z našim predznanjem, ki je del dlgrčnega spmina in mra biti za aktivn učenje prenešen v delvni spmin. Pet krakv v kgnitivni teriji učenja z večpredstavnstj - Izbira ustreznih besed - Izbira ustreznih slik - Organizacija ustreznih besed - Organizacija ustreznih slik - Integracija besednih in slikvnih elementv Izbira ustreznih besed Prvi krak pisuje sprememb senzrične predstavitve gvrjenih besed v intern predstavitev v bmčju delvnega spmina. Kgnitivni prces, ki vzpstavi mediacij te spremembe imenujem izbiranje ustreznih besed in vključuje psvečanje pzrnsti dlčenim besedam, ki nastpaj v multimedijski predstavitvi in vstpaj d slušnega senzričnega spmina. Če s besede gvrjene ptem se prces prične v slušnem kanalu, če pa nastpaj kt tekst na zaslnu ptem se prces prične v vizualnem kanalu in se kasneje lahk premaknej v slušni kanal, če jih učenec na tak na način artikulira v bmčju delvnega spmina. Ptreba p izbiranju nastane zaradi mejensti kapacitete psameznega kanala kgnitivnega sistema. Če bi bile naše kapacitete nemejene, ptem se nam ne bi bil ptrebn sredtčati na psamezne besede sprčila. Pri izbiri mram biti seveda previdni in izbrati tiste, ki s za nas pmembne. Pri razlaganju pjava strele naletim na naslednje pvedi: - Hladen in vlažen zrak se giblje nad tplejšim pvršjem in se pri tem greva - Ogret vlažen zrak blizu pvršja zemlje se hitr prične dvigati - K se zrak pri dviganju hlaja, se vdna para kndenzira v vdne kapljice in ustvari blak Rezultat zgrnjih pvedi p pstpku izbiranja strnem v naslednje: - Hladen in vlažen zrak se greva, dviga in ustvari blak 29

38 7.3.3 Izbira ustreznih slik Drugi krak pisuje sprememb senzrične predstavitve vizualnih elementv, ki vstpaj prek vida v intern predstavitev slik v delvnem spminu. Vhdni element v tem kraku je slikvni del večpredstavnstnega sprčila, ki ga najprej zadržim v kratktrajnem vizualnem senzričnem spminu. Izhd je učenčeva ntranja predstavitev slike, ki nastane v bmčju delvnega spmina. Kgnitivni prces, ki vzpstavi mediacij te spremembe imenujem izbiranje ustreznih slik in vključuje psvečanje pzrnsti dlčenim delm animacij ali ilustracij večpredstavnstnega sprčila. Prces se prične v vizualnem kanalu, vendar ga je mgče deln pretvriti v slušni kanal. Zaradi mejitve kapacitete mram tudi izbrati le dlčene slikvne elemente. Ni mgče bdelati vseh delv kmpleksne ilustracije ali animacije, tak da se mraj učenci sredtčiti na dlčene psamezne dele celtnega slikvnega materiala. Tak kt pri izbiri besed, mra tudi pri izbiri slik učenec presditi, katere slike s najblj pmembne pri razumevanju večpredstavnstne predstavitve. V predstavitvi pjava strele mdre puščice prikazujej hladen zrak, ki se dviga nad gret zemljin pvršin. Na sliki je vidna tudi hiša in drev. Rdeča puščica prikazuje dviganje gretega zraka nad drevesm. Naslednja slika prikazuje, sprememb puščice v blak. Pri izbiranju ustreznih slik se mram sredtčiti na mdr puščic in njen smer, rdeč puščic in njen smer ter na blak. Pdrbnsti kt s hiša, drev, blika puščic, pike v blaku za nas nimaj bistvenega pmena. K učenec generira baz zvkv izbranih besed iz večpredstavnstne predstavitve mra v naslednjem kraku rganizirati te besede v pvezan predstavitev struktur znanja imenvan gvrni mdel. Vhd na tem kraku je baza zvkv besed besede in fraze izbrane z gvrnega sprčila, izhd pa gvrni mdel pvezana struktura predstavitve izbranih besed, ki se blikuje v predelu učenčevega delvnega spmina. Kgnitivni prces, ki pteka b tej spremembi imenujem rganiziranje izbranih besed, med katerimi učenec vzpstavi pvezav. Tudi v tem segmentu mram upštevati mejitve kapacitete. Učenci nimaj nemejene kapacitete, da bi lahk zgradili vse mžne pvezave, zat se mraj sredtčiti na gradnj enstavne strukture. Prces rganiziranja ni pvsem prst, saj mra ptekati v lgični smeri smišljanja izbranih besed, kt na primer knstrukcija vzrčnpsledične verige. Pri pjavu strele učenec lahk zgradi pvezave med gvrnimi kmpnentami:»najprej se hladen zrak segreva, nat se prične dvigati in na kncu ustvari blak.«30

39 7.3.4 Organizacija izbranih slik Pri rganizaciji izbranih slik pteka prces pdbn, kt pri rganizaciji izbranih besed. K učenec izblikuje slikvn baz iz izbranih slik dlčenega dela večpredstavnstne predstavitve v naslednjem kraku rganizira te slike v pvezan predstavitev struktur znanja imenvan slikvni mdel. Vhd na tem kraku je baza slik izbranih iz slikvnega dela večpredstavnstne predstavitve, izhd pa slikvni mdel pvezana struktura predstavitve izbranih slik, ki se blikuje v predelu učenčevega delvnega spmina. Kgnitivni prces, ki pteka b tej spremembi imenujem rganiziranje izbranih slik. V tem prcesu učenec izblikuje pvezave med slikvnimi elementi. Prces spada v bmčje slikvnega kanala pri katerem mram zpet upštevati mejitve kapacitete infrmacij, ki j lahk sprejmem. Učenec mra izblikvati enstaven mdel pvezav med slikami. Pdbn kt pri besedah mra učenec smisliti zapredje izbranih slik, kt na primer pri knstrukciji vzrčn-psledične verige. Pri primeru pjava strele učenec pveže slike v smiseln zapredje, tak da ga prvi slikvni dgdek (mdra puščica) vdi d naslednjega (dvigajča rdeča puščica) itd Integracija besednih in slikvnih predstavitev Najblj pmemben krak pri večpredstavnstnem učenju je blikvanje pvezav med besednimi in slikvnimi predstavitvami. Ta krak vključuje sprememb iz dveh različnih predstavitev gvrni in slikvni mdel, v samstjn pvezan predstavitev, kjer se elementi gvrnega in slikvnega mdela praviln preslikaj drug v drugega. Vhd predstavljata gvrni in slikvni mdel, ki ga je učenec d sedaj že blikval, izhd pa predstavlja integriran (pvezan) mdel, ki temelji na pvezavi elementv beh vhdnih mdelv. Ddatn pa integriran mdel vključuje pvezav z našim predznanjem. Prces integracije pteka v vizualnem in gvrnem bmčju delvnega spmina in vključuje krdinacij med bema. Gre za zel zahteven prces, ki zahteva učinkvit uprab kgnitivnih spsbnsti. Učenec lahk uprabi svje predznanje, ki mu pmaga pri krdinaciji integracijskega prcesa. V primeru razlaganja pjava strele mra učenec videti pvezav med gvrn verig:«hladen zrak se segreva, dviga in tvri blak.«ter slikvn verig mdra puščica se spremeni v rdeč in ta dalje v blak. S predznanjem si učenec lahk pmaga tak, da se spmni da se tpel zrak dviga. Vseh pet krakv pri večpredstavnstnem učenju se večkrat pnvi pri večpredstavnstni predstavitvi. Kraki se dvijaj segment p segment učenec trej naenkrat ne izbere vseh 31

40 pmembnih besed in slik, temveč t pteka v segmentih. Učenec na primer izbere pmembne besede prvega stavka pripvedi ter slike prvih nekaj sekund animacije, jih rganizira ter integrira. Nat nadaljuje na drugem stavku pripvedi in na naslednjih nekaj sekund animacije itd. Prces učenja z večpredstavnstj pteka v učenčevem infrmacijskem sistemu, ki vključuje dva lčena kanala za besedn in slikvn prcesiranje. Sistem je mejen z kapacitet, ki j lahk učenec sprejme na beh kanalih in za aktivn učenje zahteva krdiniran kgnitivn prcesiranje v vsakem izmed kanalv. V veliki meri je učenje z večpredstavnstj zahteven prces, ki zahteva izbir pmembnih besed in slik, rganizacij le teh v pvezane gvrne in slikvne mdele in njun integracij s pmčj predznanja (če le ta bstaja). 32

41 8 Načela blikvanja večpredstavnstnih vsebin Richard E. Mayer je izblikval sedem načel za blikvanje večpredstavnstnih vsebin, ki s pdrbn razlžena v spdnjem razdelku. 8.1 Načel večpredstavnsti Učenci se blje naučij učn snv, če je le ta sestavljena iz besedila in slik, kt pa na primer iz učne snvi, ki je sestavljena le iz besedila. Teretična utemeljitev: Pri predstavitvi besedila in slik ima učenec mžnst knstruirati gvrni in slikvni mdel in pvezav med njima. Če je predstavljen le besedil ima učenec mžnst zgraditi gvrni mdel, precej težje pa slikvni mdel. V tem primeru je seveda pvezava med gvrnim in slikvnim mdelm praktičn nemgča. Empirična utemeljitev: V šestih d devetih preizkusv znanja s učenci, ki s prejeli učn snv, ki je bila sestavljena iz besedila in ilustracij zirma s bili izpstavljeni gvrni razlagi in animaciji dsegli bljše rezultate na testih retencije (učenec napiše razlag na pdlagi učnega materiala) d učencev, ki s prejeli učn snv le v bliki besedila ali gvrne razlage. V celti pa s se učenci blje izkazali na transfernih testih pri katerih mra učenec pridbljen znanje uprabiti v nvi situaciji. (Mayer, R.E. 2001: 63). Ob zgrnji ugtvitvi se nam lahk prdi naslednje vprašanje. Ali besedil izraža enak snvn infrmacij, kt slike? Ali se lahk naučim ist snv z branjem dveh stavkv ali z gledm dveh slik? Z vidika samega prensa infrmacij je dgvr na zgrnji dve vprašanji pzitiven, saj s besede in slike sam dva različna tipa, ki lahk predstavljata ist infrmacij. Z vidika kgnitivne terije pa je dgvr negativen, saj s besede in slike za učenca dva lčena sistema. Prve spadaj v bmčje gvrnega kanala in druge v bmčje slikvnega kanala. Kljub temu, da načelma lahk ist učn snv predstavim z besedilm ali slikami, ni nujn da b knčna infrmacija za učenca ekvivalentna. Gvrna in slikvna predstavitev lahk dplnjujeta ena drug, ne mreta pa biti zamenjava ena za drug. Glede na kgnitivn terij imaj večpredstavnstne vsebine sestavljene iz besedila in slik večji ptencial pri dseganju glbljega razumevanja učne snvi, kt pa predstavitve sestavljene iz enega frmata (besedila ali slik), kar s ptrdili tudi Mayerjevi rezultati testv. 33

42 8.2 Načel prstrske pvezansti Učenci se snv naučij blje, če s med sebj pvezana besedila in slike na bližji ddaljensti, kt pa da se nahajaj daleč ena d druge na strani ali zaslnu. Teretična utemeljitev: Če s pvezana besedila in slike blizu ena zraven druge na strani ali zaslnu ptem učenec ne prablja kgnitivnih zmžnsti za iskanje besedil in slik na strani zirma zaslnu pleg tega pa b učenec blj verjetn naenkrat be bdržal v delvnem spminu. Empirična utemeljitev: V dveh d dveh preizkusih znanja s učenci dsegli bljše rezultate na testih retencije, kjer s bile pvezana besedila in slike na bližji ddaljensti v učni snvi. Na petih d petih testv s se učenci drezali blje na transfernih testih, ki s imeli v učni snvi med sebj pvezana besedila in slike na bližji ddaljensti, kt pa tisti učenci, ki s imeli v učni snvi med sebj pvezana besedila in slike na večji ddaljensti (Mayer, R.E. 2001: 81). Prstr na zaslnu ali strani je seveda mejen in lahk vsebuje nek knčn števil besednih in slikvnih elementv. Zaradi te mejitve se mram dlčiti, klik dsttkv prstra bm ddelili besedilu in klik slikam. Lahk se dlčim in celtn besedil pstavim na en stran, slike pa na drug. P drugi strani pa lahk pleg vsake ilustracije pstavim pripadajče besedil. Za bljši prces integracije lahk kpiram nekaj ključnih besed iz besedila v naslv pripadajče slike. Na primeru naravnega pjava strele pri segmentu dviganja vrčega zraka besedil pdam nepsredn b puščic, ki pnazarja dviganje 8.3 Načel časvne pvezansti Učenci se snv naučij blje, če s med sebj pvezana besedila in slike predstavljene istčasn in ne zapredn. Teretična utemeljitev: Učenec precej lažje v bmčju delvnega spmina zadrži predstavitve med sebj pvezanega besedila in slik v večpredstavnstni predstavitvi, k s le te predstavljene istčasn. Pleg tega je blj verjetn, da b učenec ustvaril pvezave 34

43 med verbalnim in vizualnim delm predstavitve. Če je čas med zaslišanjem stavka in videnjem pvezane ilustracije kratek, ptem ima učenec večj mžnst, da ustvari pvezav med njima. V nasprtnem primeru, če s med sebj pvezana besedila in slike predstavljene zapredn in je čas med zaslišanjem pvedi in videnjem slike daljši, ptem b imel učenec več težav pri zadrževanju predstavitev in ustvarjanju pvezav v bmčju delvnega spmina. Empirična utemeljitev: V treh d petih testv s se učenci, ki s imeli med sebj pvezan besedil in slike predstavljene istčasn, drezali blje na retencijskih testih d tistih, ki s učn snv pvezanega besedila in slik prejemali zapredn. V smih d smih testih s se učenci, ki s imeli med sebj pvezana besedila in slike predstavljene istčasn, drezali blje na testih transfera. Ddatn je bil s testi ugtvljen, da če sta bila gvr in animacija v dvlj kratkem razmiku (nekaj sekund), ni bil večjega negativnega učinka pri beh vrstah testv (Mayer, R.E. 2001: 96). Kt prstr, katerem sm gvrili v pglavju prstrske pvezansti, je mejen tudi čas. Odlčiti se mram kak umestiti besedil in slike v časvn zapredje. Pvsem enstaven pristp bi bil, da najprej predstavim celtn besedn razlag in za tem še animacij (ali bratn). V tem primeru med sebj pvezana besedila in slik seveda ne zadstujej načelu časvne pvezansti. Alternativni pristp med sebj pvezan razlag in animacij učencu predstavlja sčasn. Psamezni kraki večpredstavnstne predstavitve s med sebj časvn krdinirani. Tvrstni pristp pmaga učencu pri izgradnji pvezav (aktivni kgnitivni prces) med slikvnimi in besednimi elementi. 8.4 Načel kherence Učenci se učn snv naučij blje, če s iz njene vsebine izključeni nepmembni (nebistveni) pdatki. Načel lahk razdelim na tri kmplementarne različice: - Učenje je težje, če s v večpredstavnstni predstavitvi ddane zanimiva a nepvezana besedila in slike - Učenje je težje, če s v večpredstavnstni predstavitvi ddani zanimivi a nepvezani zvki s sam učn snvj 35

44 - Učenje je učinkvitejše, če s neptrebna besedila in slike izključene iz večpredstavnstne predstavitve Teretična utemeljitev: Nepmembne vsebine, ki s vključene v multimedijsk predstavitev izrabljaj kgnitivne vire v bmčju delvnega spmina in lahk preusmerij pzrnst iz pmembnih pdatkv v učni snvi. Lahk cel prekinej prces rganizacije učnega materiala in privedej učenca d rganizacije nebistvenih pdatkv, ki ne sdij k glavni temi učne snvi. Empirična utemeljitev: V enajstih d enajstih preizkusv znanja s se učenci, ki s prejeli jedrnat učn snv sestavljen iz bistvenih pdatkv blje drezali na retencijskih testih v primerjavi z učenci, ki s prejeli učn snv z vključenimi nebistvenimi pdatki. Pvsem enak rezultat s učenci dsegli pri testih transfera (Mayer, R.E. 2001: 113). Kherenca se nanaša na strukturne relacije med elementi v sprčilu, pdbn kt vzrčn-psledična veriga pri razlaganju naravnega pjava strele. V kherentnem sprčilu s elementi pvezani en z drugim. Kherentni efekt nastane, k učenci blje razumej razlag z večpredstavnstne predstavitve, ki vsebuje manj materiala, kt iz tiste, ki ga vsebuje več. Snv sicer lahk z ddanimi elementi naredim blj zanimiv, vendar mram biti pri tem zel previdni. Lahk, da imam v snvi tematsk pvezanst, vendar pa nimam knceptualne pvezansti. Primer za t je lahk slika letala v katerega udari strela pri razlagi naravnega pjava strele. Slika je sicer tematsk pvezana z pjavm strele, vendar pa nima pvezave z samim prcesm nastanka zirma frmacije strele. 8.5 Načel mdalnsti Učenci se učn snv naučij blje iz animacij in gvrjene razlage, kt pa sam iz animacije in teksta na zaslnu. Učenci se trej učn snv prek večpredstavnsti naučij blje, če je besedil gvrjen in ne le napisan na zaslnu. Teretična utemeljitev: Kadar s besedila in slike predstavljene vizualn, lahk vizualn/slikvni kanal pstane prebremenjen in na drugi strani slušn/verbalni kanal neuprabljen. K je besedil predstavljen verbaln s lahk le te bdelane v 36

45 slušn/verbalnem kanalu. Slikvn/vizualni kanal je tedaj namenjen le slikvnim elementm. Empirična utemeljitev: V štirih d štirih testv, s se učenci, ki s učn snv prejeli v kmbinaciji animacije in gvrjene razlage drezali blje na retencijskih testih, kt tisti, ki s bili izpstavljeni kmbinaciji animacije s tekstm na zaslnu. Pvsem isti rezultat je bil zabeležen pri učencih pri testih transfera (Mayer, R.E. 2001: 134). Glede na terij prenašanja infrmacij je mdalnst drugtnega pmena, saj je pvsem enaka infrmacija, bdisi v pisani ali gvrjeni bliki, dstavljena učencu. Kgnitivna terija dvjnih kanalv seveda trdi drugače. Ljudje sprejemam in bdelujem infrmacije prek dveh lčenih kanalv - prvi je vizualn/slikvni in drugi slušn/verbalni. Pri kmbinaciji gvrjene razlage in slikvnih elementv sta ba kanalaa uravntežena in tak ne prihaja d prebremenjensti psameznega kanala. V nasprtju, k je učenec izpstavljen kmbinaciji teksta na zaslnu in slik, prihaja d prebremenitve vizualn/slikvnega kanala. Situacija je nazrn predstavljena na spdnji sliki: Slika 13: Načel mdalnsti - prebremenjenst kanala 37

46 8.6 Načel redundance Učenci se učn snv naučij blje sestavljen iz animacije ter gvrjene razlage, kt pa iz kmbinacije animacije, gvrjene razlage in teksta. Teretična utemeljitev: Kadar s besedila in slike predstavljene slikvn, vizualni kanal lahk pstane prebremenjen. Empirična utemeljitev: V dveh d dveh testih s se učenci, ki s učn snv prejeli v bliki gvrjene razlage in animacije, drezali blje na testih retencije d učencev, ki s prejeli učn snv v bliki animacije, gvrjene razlage in teksta. Pvsem isti rezultat s učenci dsegli pri testih transfera (Mayer, R.E. 2001: 147). Obstaja pa tudi razlg zakaj bi vključevali tekst v predstavitev. Izhaja iz hipteze, da ima vsak učenec svj stil učenja. Nekateri se raje učij iz gvrjene razlage, drugi se raje učij iz tiskanega besedila in bd večj pzrnst namenili tekstu na zaslnu. Če učencem predlžim predstavitev (učn snv) v različnih frmatih, lahk sam izbere učni stil. Individualne psebnsti učencev s temelj izbraževalne psihlgije. Jnassen in Gabrwski sta cel ugtvila, da s individualne razlike učni filtri. Slednje pmeni, da bd imeli učenci, ki se lažje in blje učij iz gvrjenih razlag, večje težave pri predstavitvi sestavljeni le iz napisanega teksta na zaslnu. P njuni hiptezi bi mrali infrmacije učencem psredvati na čim več različnih načinv ali pa bi mrala biti učna snv prilagjena na različne načine učenja, tak da bi učenci sami izbrali svj metd, ki jim najblj ustreza. Težava hipteze individualnih učnih pristpv pa je ta, da hipteza temelji na teriji prensa infrmacij, kjer je učenje predviden kt navaden prens infrmacije d učitelja k učencu. Glavni razlg zakaj ne bi ddajali teksta na zasln temelji na hiptezi kgnitivne terije mejitvi kapacitete v psameznem kanalu. Takrat k je besedil predstavljen vizualn, kt tekst na zaslnu, učenec ddatn bremeni vizualni infrmacijski prcesni kanal. S tem učenec ne mre psvetiti dvlj prcesiranja animaciji, ki je prav tak del vizualnega kanala. P kgnitivni teriji učenec zbira, rganizira vizualne in zvčne infrmacije ter aktivn izgrajuje miselne reprezentacije. Pri prebremenjensti kanalv je celten prces izgrajevanja znanja težen. 38

47 8.7 Načel različnsti psameznikv Učinki blikvanja učnega materiala s mčnejši element za vizualne tipe učencev in učence, ki nimaj dvlj dbrega predznanja. Manj vpliva imaj učinki blikvanja na učence z dbrim predznanjem učne snvi. Teretična utemeljitev: Učenci z bljšim predznanjem si lahk z njim pmagaj pri mrebitnih pmanjkljivstih v učnem gradivu. V nasprtju učenci, ki nimaj dvlj predznanja, težje vzpstavij kgnitivni prces pridbivanja znanja iz učnega gradiva, ki učenca ne vdi dvlj dbr skzi učn snv. Vizualni tipi učencev imaj kgnitivn spsbnst, da pntranjij vizualne in verbalne pdbe iz efektivne večpredstavnstne predstavitve. V nasprtju učenci, ki nis vizualni tipi, prabij grmn kgnitivne kapacitete, da zadržij slike v delvnem spminu in precej manj verjetn bd ti učenci spsbni učinkvit pntranjiti vizualne in verbalne reprezentacije. Empirična utemeljitev: V dveh d treh preizkusv znanja, s učenci s slabšim predznanjem na testih retencije dsegli več prek učnega materiala, ki je imel implementirana načel za blikvanje večpredstavnsti, d učencev z bljšim (pred)znanjem. V štirih d štirih preizkusv znanja pa s učenci s slabšim predznanjem na testih transfera dsegli več prek učnega materiala z implementiranimi načeli za blikvanje večpredstavnsti, d učencev z bljšim (pred)znanjem. V dveh d dveh preizkusih znanja s vizualni tipi učencev na testih transfera dsegli več s pmčj učnega materiala z implementiranimi načeli za blikvanje večpredstavnsti. Test retencije pa ni bil narejen (Mayer, R.E. 2001: 161). Kgnitivna terija temelji na ideji, da je učenčev dseganje znanja dvisn d njegvega izgrajevanja pvezav med vizualnimi in verbalnimi reprezentacijami, ki jih zadrži skupaj v bmčju delvnega spmina. Če je predstavitev ni zgrajena p načelih blikvanja večpredstavnsti si bd lahk učenci z bljšim predznanjem pmagali pri izgrajevanju nvega znanja, v nasprtju b učencem s slabšim predznanjem t težen ali cel nemgčen. Kadar je predstavitev izblikvana p načelih blikvanja večpredstavnsti bd učenci z dbrim in slabšim predznanjem razumeli učn snv. V tem primeru bd cel učenci s slabšim predznanjem dsegli večji napredek. 39

48 9 Spletni sistem Bistrum Spletni sistem Bistrum temelji na dprtkdnem sistemu Jmla! 1.5, ki sem ga izbral zat, ker je eden izmed najmčnejših brezplačnih sistemv za upravljanje z vsebin, ki ga lahk trenutn najdem na svetvnem spletu. Odlčil sem se za uprab starejše različice 1.5, saj lahk zanj najdem največ razširitev in zagtavlja ppln stabilnst sistema. Struktur celtnega sistema sem zasnval sam z upštevanjem načel za blikvanje spletnih strani. 9.1 Mduli S pmčj mdulv sem blikval glavni meni, ki je zgrajen na pdlagi učnega sistema in vključuje tri hierarhičnee stpnje. Na prvi stpnji se nahajata glavni temi. Prva bsega predmet matematike in druga predmet računalništva v snvni šli. Na drugi stpnji se pd predmetv matematike nahajaj psamezni razredi, tak da lahk uprabnik izbere svj razred. Na drugi stpnji se pd predmetm računalništva nahajaj tri glavne teme urejanje besedil (UBE), večpredstavnst (MME) in računalniška mrežja (ROM). Na tretji stpnji pd predmetm matematike pa se nahajaj glavne teme gemetrija in merjenje, aritmetika in algebra in druge vsebine. Za bljš predstavitev je glavni meni prikazan na spdnji sliki: Slika 14: Mdul glavni meni 40

49 9. 2 Pdrčja in kategrije Pdbn s urejena tudi pdrčja in kategrije, ki s ena izmed glavnih lastnsti spletnega sistema Jmla!. Za ptrebe bjave člankv sem ustvaril pet pdrčji in šest kategrij, ki s vidni v spdnji tabeli: PODROČJA Matematika 6 Matematika 7 Matematika 8 Matematika 9 Računalništv KATEGORIJE Gemetrija in merjenje Aritmetika in algebra Druge vsebine Urejanje besedil (UBE) Večpredstavnst (MME) Računalniška mrežja (ROM) Tabela 3: Pdrčja in kategrije 9.3 Nadzr dstpa Pri nadzru dstpa d vsebin bjavljenih na spletnem učnem sistemu Bistrum sem si pmagal z bstječ klasifikacij skupin uprabnikv, ki v snvi bstajaj v CMS sistemu Jmla!. Vsa učna gradiva s dsegljiva le registriranim uprabnikm. Ostale uprabniške skupine razen super skrbnika in gsta lahk zasedaj bdisi učitelji ali študenti. Za bljši pregled hierarhije uprabnikv je na sliki 15 prikazana primerjava med bstječimi uprabniškimi skupinami v sistemu Jmla! in mžnstj zasedanja vlg na spletni strani Bistrum. 41

50 Slika 15: Primerjava hierarhije uprabnikv 9.4 Vsebina Za vsebin spletnega sistema Bistrum sem pripravil vide vdiča, ki sta blikvana na pdlagi Mayerjeve kgnitivne terije večpredstavnsti. V beh primerih sem upšteval vseh sedem načel blikvanja večpredstavnstnih vsebin. V spdnji tabeli bm pskušal utemeljiti vseh sedem načel za vsak izdelan vide vdič. Vrsta načela Načel večpredstavnsti Načel prstrske pvezansti Načel časvne pvezansti Utemeljitev Oba vide vdiča vsebujeta kmbinacij besedila (gvrjen ali pisan) in slikvnih elementv. Med sebj pvezana besedila in slike s predstavljena skupaj na zaslnu na bližji ddaljensti. Omenjen načel sem pudaril še z efektm pvečave (zm). Med sebj pvezana besedila in slike s predstavljena sčasn, kar je za vide 42