2018_Activity_Report

Transkripcija

1 SL 2018 Prčil dejavnstih

2 02 EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE 12, rue Alcide De Gasperi 1615 Luxemburg LUKSEMBURG Tel.: Vprašanja: eca.eurpa.eu/sl/pages/cntactfrm.aspx Spletišče: eca.eurpa.eu Velik ddatnih infrmacij Evrpski uniji je na vlj na internetu. Dstp je mgč na strežniku Eurpa ( Luxemburg: Urad za publikacije Evrpske unije, 2019 Print ISBN ISSN di: / QJ-AA SL-C PDF ISBN ISSN di: / QJ-AA SL-N HTML ISBN ISSN di: /52683 QJ-AA SL-Q

3 Klegij članv Evrpskega računskega sdišča 1. maja

4 2 Vsebina Predsednikv predgvr 5 Na kratk letu Dejavnsti Sdišča 7 Strategija 7 V središču kmuniciranje v zvezi z izdelki Sdišča 8 Revidiranje 10 Načrtvanje dela 12 Del na terenu 13 Objave 17 Pmembne prireditve 37 Odnsi z institucinalnimi deležniki 41 Sdelvanje z vrhvnimi revizijskimi institucijami (VRI) 44 Naše pslvdstv 46 Klegij članv 46 Revizijski senati in dbri 49 Merjenje smtrnsti pslvanja 50 Uslužbenci Sdišča 58 Odbrena delvna mesta 58 Zapslvanje 58 Starstni prfil 59 Uravntežena zastpanst splv 60

5 3 Pdpra revidiranju 62 Strkvn uspsabljanje 62 Prevajanje 63 Infrmacijska tehnlgija, delvn klje in invacije 64 Stavbe 65 Krepitev varnsti na Sdišču 67 Ravnanje z kljem 67 Odgvrnst Sdišča 68 Finančne infrmacije 68 Ntranje in zunanje revizije 70 Izjava dredbdajalca na pdlagi prensa pblastil 73 Prilga Publikacije v letu 2018: psebna prčila, letna prčila, mnenja in izdelki na pdlagi pregleda 74

6 4 Evrpsk računsk sdišče Kd sm Evrpsk računsk sdišče (v nadaljnjem besedilu: Sdišče) je nedvisni zunanji revizr EU. Ustanvljen je bil leta 1977 in je ena d sedmih institucij EU. Sedež ima v Luxemburgu, zapsluje pa približn 900 revizijskih, pdprnih in upravnih uslužbencev vseh nardnsti EU. Njegv klegij je sestavljen iz p enega člana iz vsake države članice EU. Kaj Sdišče dela Revizrji Sdišča preverjaj, ali EU vdi dbre računvdske evidence, ali praviln uprablja svja finančna pravila ter ali njene plitike in prgrami dsegaj svje zastavljene cilje in ali s strškvn učinkviti. Sdišče s svjim delm prispeva k izbljševanju finančnega pslvdenja EU ter spdbuja dgvrnst in transparentnst. Sdišče pzarja na tveganja, daje zagtvil, prikazuje pmanjkljivsti in uspehe ter svetuje blikvalcem plitike in zakndajalcem EU. Svja pažanja in priprčila predstavlja Evrpskemu parlamentu, Svetu EU, nacinalnim vladam in parlamentm, pa tudi splšni javnsti.

7 5 Predsednikv predgvr Spštvani bralci in bralke! Cilj naše strategije za bdbje je spdbujanje zaupanja državljanv v Evrpsk unij z nedvisnimi revizijami. Še naprej se sredtčam na cenjevanje smtrnsti ukrepv EU, jasn psredvanje naših sprčil bralcem in pvečevanje vrednsti našega dela za deležnike. V prčilu dejavnstih je pregled našega dela v letu 2018, v katerem sm bjavili rekrdn števil psebnih prčil, pregledv in mnenj. Pleg tega s v njem navedeni tudi pdatki naših uslužbencih, vdstvu in financah. Naša prčila zagtavljaj nepristransk cen plitik in prgramv EU ter kakvsti finančnega pslvdenja sredstev EU v celtni Uniji in izven njenih meja. Preverjam, ali je praba EU skladna s pravili in ali s plitike in prgrami EU strškvn učinkviti. Veselim se sdelvanja s prihdnjim Evrpskim parlamentm in Kmisij, da bi ddatn izbljšali finančn pslvdenje Unije in zagtvili, da EU dsega zastavljene cilje. Za prihdnst pa t prčil kaže naš dlčenst, da bm še naprej spreminjali svj rganizacij, da bi j pripravili na prihdnje izzive in stali na čelu razvja v revidiranju javnega sektrja. Klaus-Heiner Lehne Predsednik

8 6 Na kratk letu 2018 Letn prčil prračunu EU z: Rekrdn števil mnenj: 10, večina večletnem finančnem kviru za bdbje Rekrdn števil publikacij: 35 psebnih prčil 9 publikacij na pdlagi pregleda Učinek dela Sdišča: Večina priprčil Sdišča je bila izvedena Velik prčanja v medijih: več kt spletnih člankv 4 nvi 5 bnvljenih člani Sdišča mandatv članv Sdišča mnenjem brez pridržkv zaključnem računu EU mnenjem s pridržkm plačilih P mnenju deležnikv je del Sdišča kristn in ima učinek Objave na družbenih medijih prikazane 11 milijnkrat Rekrdn števil publikacij predstavljenih zakndajalcema EU 43 Evrpski parlament 44 Svet Sdišče je rganiziral Glbal Audit Leadership Frum Sdišče je sdelval v približn 45 mednardnih dejavnstih 834 uslužbencev iz vseh držav članic 50 : 50 URAVNOTEŽENA ZASTOPANOST SPOLOV

9 7 Dejavnsti Sdišča Strategija Napredvanje pri dseganju strateških ciljev Sdišča Let 2018 je prv let sedanje strategije Sdišča, ki zajema bdbje d leta Sdišče si v teh treh letih prizadeva za dseganje naslednjih strateških ciljev: pvečanje ddane vrednsti izjave zanesljivsti v kntekstu sedanjega finančnega pslvdenja EU, pvečanje sredtčensti na vidike smtrnsti pslvanja v delvanju EU, zagtvitev jasnsti sprčil za bralce publikacij Sdišča. Sdišče se je dlčil tudi, da b svj rganizacij blj usmeril v svje izdelke. Za udejanjanje svje strategij je Sdišče pripravil akcijski načrt, v katerem s zajeti ti cilji in s katerim b lažje stal na čelu razvja v revidiranju javnega sektrja. Vsi ti ukrepi s se knec leta 2018 izvajali. Sdišče je hkrati narčil nedvisen medsebjni strkvni pregled izvajanja njegve strategije, ki naj bi bil zaključen knec leta 2019 za več infrmacij glej pglavje dgvrnsti Sdišča.

10 8 V središču kmuniciranje v zvezi z izdelki Sdišča Zagtvitev jasnsti sprčil za bralce publikacij Sdišča Kmuniciranje je ključn za dseganje strateškega cilja Sdišča, zagtviti jasnst sprčil za bralce njegvih publikacij: plitične rgane EU in držav članic, dgvrne za nadzr nad plitikami in prgrami EU ter njihv upravljanje, druge javne vrhvne revizijske institucije, pdjetniške in industrijske rganizacije, akademike in nenazadnje tudi splšn javnst glavne deležnike Sdišča. Leta 2018 se je zanimanje medijev za del Sdišča zel pvečal. Velik s prčali zlasti psebnih prčilih Sdišča, katerih se je vse več razpravljal tak v nacinalnih medijih kt tudi v medijih, ki se sredtčaj na EU za več infrmacij glej pglavje pristnsti v medijih. Nvi in izbljšani izdelki za kmuniciranje Napvedniki revizij Infrmacije revizijskem delu, ki pteka Sdišče je v drugi plvici leta 2017 začel piltni prjekt, v kviru katerega javnsti zagtavlja infrmacije skrajšnjih ali nedavn začetih revizijskih nalgah. Leta 2018 je izdal 12 napvednikv revizij (ki s se v preteklsti imenvali infrmativni dkumenti), zasnvanih kt vir infrmacij za vse, ki jih zanimaj plitike ali prgrami, ki jih Sdišče revidira. Infrmacije temeljij na pripravljalnem delu, pravljenem pred začetkm revizijske nalge. Napvedniki revizij s prispevali k stabilnemu in uravnteženemu izdajanju publikacij v celem letu: leta 2018 je bila vsak mesec bjavljena vsaj ena publikacija Sdišča. Sdišče b te izdelke za kmuniciranje v letu 2019 bjavljal še naprej.

11 9 Revija Jurnal Okn v naš institucij Medtem k s v revizijskih prčilih predstavljeni ugtvitve in priprčila za izbljšave finančnega pslvdenja EU, je revija Jurnal sredtčena na t, kak Sdišče izvaja svje del, in na ljudi, ki pripravljaj prčila na različnih pdrčjih. Sdišče je Jurnal nedavn prenvil in krepil izbr tem zanj. Zdaj ima vsaka številka drugačn splšn tem. V letu 2018 s bile v Jurnalu bravnavane teme, kt s predpristpna pmč EU, financiranje in revidiranje Parlamenta, finančn in eknmsk upravljanje EU ter psebna prčila, delvni prgram in mednardn sdelvanje Sdišča ter njegve dejavnsti za priprav institucije na prihdnje izzive. Števil prensv

12 10 Revidiranje Pvečevanje sredtčensti na smtrnst pslvanja Sdišče izvaja različne vrste revizij, ki zajemaj različna pdrčja prračuna EU: revizije smtrnsti pslvanja uspešnsti, učinkvitsti in gspdarnsti plitik in prgramv EU te revizije strškvne učinkvitsti s sredtčene na specifične upravljavske ali prračunske teme. Sdišče pri izbiri in zasnvi teh revizijskih nalg upšteva tveganje za smtrnst pslvanja ali skladnst, višin zadevnih prihdkv ali prabe ter plitični in javni interes, revizije računvdskih izkazv in revizije skladnsti zanesljivsti zaključnega računa ter zaknitsti in pravilnsti z njim pvezanih finančnih transakcij izjava zanesljivsti ter cene skladnsti sistemv na specifičnih pdrčjih prračuna s pravili. Sdišče uprablja pristp naključne izbire vzrca, tak da je za vsak prabljen eur enak verjetn, da b revidiran. Revizije Sdišča s sredtčene na teme, ki dražaj zadeve, s katerimi se srečuje EU, kt s trajnstna in klju prijazna raba naravnih virv, rast in vključevanje, izzivi, ki jih prinašaj migracije in svetvni razvj, entni trg in bančna unija, s čimer zagtavljaj dgvrnst in učinkvitst Evrpske unije. Sdišče na pdlagi dkazv, ki jih zbere med pravljanjem revizijskega dela, v prčilih navaja jasne zaključke tem, klik je EU dsegla cilje svjih plitik, in stanju njenega prračunskega računvdstva in finančnega pslvdenja. Na pdlagi tega lahk daje praktična in strškvn učinkvita priprčila. Sdišče svje revizije izvaja v skladu z mednardn sprejetimi standardi za revidiranje javnega sektrja. Revizijsk del pteka v naslednjih fazah:

13 11 NAČRTOVANJE 1 Dlčitev uprabnsti in izvedljivsti predlga revizije. Opredelitev bsega, ciljev, pristpa, metdlgije in časvnega načrta za nalg. DELO NA TERENU 2 Multidisciplinarne ekipe zberej dkaze na kraju samem na sedežu Kmisije ter v državah članicah in upravičenkah. PRIPRAVA 3 Jasna in strukturirana predstavitev glavnih ugtvitev in zaključkv. Priprava priprčil. RAZČIŠČEVANJE 4 Ptrditev dejstev in ugtvitev z revidirancem. SPREJETJE 5 Senat, ki je izvedel revizij, ali klegij Sdišča ptrdi prčil. OBJAVA 6 Objava psebnega prčila v 23 uradnih jezikih z dgvrm revidiranca.

14 12 Načrtvanje dela Revizijske priritete bravnavaj ključne teme EU Člani Sdišča se vsak let dgvrij delvnem prgramu. Predsednik Lehne je januarja 2018 delvni prgram Sdišča za let 2018 predstavil Knferenci predsednikv dbrv Evrpskega parlamenta in vse dbre Evrpskega parlamenta pzval, naj predlagaj ptencialne revizijske teme za delvni prgram Sdišča za let 2019 kt del letnega psvetvalnega prcesa z deležniki. Oktbra 2018 je Sdišče bjavil svj delvni prgram za let 2019, prvega v kviru nve strategije, v katerem je navedl svje revizijske priritete in pdrbnsti 36 prčilih in izdelkih na pdlagi pregleda, ki jih namerava bjaviti v letu Te nalge vsaj delma vključujej 29 d 69 (42 %) predlgv Parlamenta (leta 2017: 32 %). Revizije Sdišča bd še naprej bravnavale ključne teme, kt s trajnstna raba naravnih virv, rast in vključevanje, migracije, varnst in svetvni razvj, entni trg ter dgvrnst in učinkvitst EU, zaradi ugtavljanja, ali EU dsega, kar je bljubila.

15 13 Del na terenu dni revidiranja v EU in izven njenih meja Sdišče večin revizijskega dela pravlja v svjih prstrih v Luxemburgu. Revizrji Sdišča pa izvedej tudi velik biskv na Evrpski kmisiji, ki je glavni revidiranec Sdišča, ter drugih institucijah, agencijah in rganih EU ali delegacijah EU, nacinalnih, reginalnih in lkalnih rganih držav članic ter mednardnih rganizacijah, ki upravljaj sredstva EU. Sdišče preverja tudi prejemnike sredstev EU na kraju samem, tak v Uniji kt tudi izven njenih meja. Pri teh pregledih gre Sdišče p revizijski sledi in pridbi nepsredne revizijske dkaze d tistih, ki sdelujej pri upravljanju plitik in prgramv EU ter zbiranju in izplačevanju sredstev EU, pa tudi d upravičencev, ki ta sredstva prejmej.

16 14 Pgstst in intenzivnst revizijskega dela Sdišča v psameznih državah članicah in državah upravičenkah sta dvisni d vrste revizij, ki jih Sdišče izvaja. Leta 2018 s revizrji Sdišča dni (leta 2017: dni) izvajali revizije na kraju samem v državah članicah in izven EU. Revizijske ekipe Sdišča s največkrat sestavljene iz dveh ali treh revizrjev, revizijski biski pa bičajn trajaj d nekaj dni d nekaj tednv. Pregledi Sdišča na kraju samem v EU pgst ptekaj v sdelvanju z vrhvnimi revizijskimi institucijami biskanih držav članic. Pleg tega s revizrji Sdišča dni (leta 2017: dni) prabili za revizije v institucijah EU v Bruslju in Luxemburgu ter v decentraliziranih agencijah in rganih p EU, v mednardnih rganizacijah, kt sta Združeni nardi ali OECD, ter zasebnih revizijskih pdjetjih. Sdišče za pridbitev in ptrditev svjih revizijskih dkazv vedn več uprablja videknference in drug infrmacijsk tehnlgij, kt je varna izmenjava pdatkv in dkumentv.

17 15 Trajanje revizijskih biskv v dneh v letu 2018 v državah članicah in nečlanicah EU Italija Nemčija Pljska Francija Španija Grčija Prtugalska Nizzemska Švedska Rmunija Češka Blgarija Slvenija Združen kraljestv Litva Finska Danska Estnija Avstrija Madžarska Ciper Belgija Irska Slvaška Latvija Hrvaška Malta Luxemburg Sveta Lucija Saint Vincent in Grenadine Albanija Dminika Švica Kanada Nrveška Alžirija Bcvana Las Tunizija Kenija Etipija Libann Niger Sierra Lene Gvineja Ukrajina Džibuti Japnska Združene države Amerike Izrael Mzambik Barbads Haiti Turčija Države članice EU (3 272 revizijskih dni) Opmba: Seštevki se zaradi zakrževanja lahk razlikujej Države nečlanice EU (489 revizijskih dni) revizijskih dni Institucije EU ter mednardne rganizacije (2 723 revizijskih dni) d tega: Bruselj in Luxemburg (1 637 revizijskih dni)

18 16 Bj prti gljufijam zper prračun EU Devet primerv suma gljufije Sdišče na pdrčju preprečevanja gljufij zper prračun EU tesn sdeluje z Evrpskim uradm za bj prti gljufijam (OLAF). Uradu OLAF psreduje vsak sum gljufije, krupcije ali drugih nezaknitih dejavnsti, ki škdij finančnim interesm EU, ki ga dkrije med svjim revizijskim delm. Te primere nat urad OLAF razišče in se dlči za mrebitn preiskav in p ptrebi sdeluje z rgani držav članic. Čeprav revizije Sdišča nis psebej namenjene iskanju gljufij, je Sdišče dkril več primerv, za katere sumi, da je pri njih prišl d nepravilnih ali gljufivih dejavnsti. Leta 2018 je Sdišče urad OLAF bvestil devetih primerih suma gljufije (leta 2017: 13 primerv), ki jih je dkril med izvajanjem svjega revizijskega dela. Sdišče v svjih letnih prčilih prračunu EU zagtavlja ddatne infrmacije vrsti primerv suma gljufije, psredvanih uradu OLAF, in izterjavah, ki jih za te primere priprči urad OLAF.

19 17 Objave Rekrdn števil publikacij leta 2018 Revizijska prčila, pregledi in mnenja Sdišča s bistven člen v verigi dgvrnsti v EU. Evrpskemu parlamentu in Sveti EU pmagaj spremljati in nadzirati dseganje ciljev plitik EU ter zahtevati dgvrnst zlasti v kviru letnega pstpka za pdelitev razrešnice d dgvrnih za upravljanje prračuna EU. T je predvsem Evrpska kmisija, pa tudi druge institucije in rgani EU. Na pdrčjih z deljenim upravljanjem, kt sta kmetijstv in khezija, za katera se prabi večina prračuna EU, imaj velik vlg tudi nacinalni, reginalni in lkalni rgani v državah članicah. Števil psebnih prčil in publikacij na pdlagi pregleda (v bdbju ) Števil publikacij Let

20 18 V prtfelju publikacij Sdišča s: psebna in letna prčila: psebna prčila, v katerih s predstavljeni rezultati izbranih revizij psameznih plitik ali pdrčij prabe ali prračunskih ali upravljavskih zadev, letna prčila, ki večinma vsebujej rezultate revizij računvdskih izkazv in revizij skladnsti prračunu Evrpske unije in evrpskih razvjnih skladih, pa tudi vidike upravljanja prračuna in smtrnsti pslvanja, specifična letna prčila za agencije, decentralizirane rgane in skupna pdjetja EU se bjavljaj psebej, mnenja in publikacije na pdlagi pregleda mnenja nvi ali psdbljeni zakndaji, ki pmembn vpliva na finančn pslvdenje, pripravljena na pdlagi bveznsti iz Pgdbe delvanju EU (PDEU), na zahtev drugih institucij ali na pbud Sdišča, infrmativni dkumenti: na specifične teme sredtčeni dkumenti, v katerih s pisane ali analizirane plitike ali upravljanje, panramski pregledi: pdbni infrmativnim dkumentm, vendar sredtčeni na kmpleksna in bsežna pdrčja ali upravljavske zadeve, pgst z medsektrskega vidika, hitri pregledi primerv: v njih se ugtavljaj dejstva zel zkih specifičnih zadevah ali prblemih, p ptrebi pa lahk vključujej tudi analiz za bljše razumevanje teh dejstev. Sdišče v napvednikih revizij predstavlja tudi infrmacije zadju prihdnjih ali ptekajčih revizijskih nalg več tem lahk preberete v pglavju kmuniciranju v zvezi z izdelki Sdišča Vse publikacije Sdišča, ki s navedene na kncu tega prčila, s na vlj na njegvem spletišču (eca.eurpa.eu).

21 19 6 LETNIH POROČIL Publikacije Sdišča v letu POSEBNIH POROČIL Letna prčila: prračun EU, evrpski razvjni skladi, 41 agencij in drugih rganv EU, 8 skupnih pdjetij na pdrčju raziskav, evrpske šle in pgjne bveznsti Entnega dbra za reševanje, Kmisije in Sveta. Mnenja: financiranje EU in pravna država, Evrpski denarni sklad, Evrpski razvjni sklad, zaščita žvižgačev, refrma lastnih sredstev, refrma khezijskih pravil, refrma skupne kmetijske plitike, urad OLAF in nv EJT, prgram za bj prti gljufijam, nv instrument za razvjn pmč. Infrmativni dkumenti: prihdnst financ EU, prihdnst skupne kmetijske plitike, penstavitev raziskvalnih prgramv, integracija migrantv, penstavitev khezijske plitike, nv večletni finančni kvir. Panramska pregleda: prav EU v praksi, mbilnst in prmet. Hiter pregled primera: vračanje DDV na pdrčju khezije. Celten seznam je na strani 21 NOVO Napvedniki revizij: dbrbit živali, varnst hrane, vetrna in ftvltaična energija, eklška hrana, nadzr zavarvalniškega sektrja EU, instrument za begunce v Turčiji, čezmejn zdravstven varstv, javna psvetvanja, dezertifikacija, e-trgvanje, pmč najblj grženim sebam, pravila knkurence. 10 MNENJ 9 IZDELKOV NA PODLAGI PREGLEDA 12 NAPOVEDNIKOV REVIZIJ (ki s se v preteklsti imenvali infrmativni dkumenti)

22 20 Psebna prčila Psebna prčila s sredtčena na cenjevanje smtrnsti ukrepv EU Sdišče se je v skladu s svj strategij za bdbje blj sredtčil na cenjevanje smtrnsti ukrepv EU, da bi zagtvil, da državljani EU za svj denar res nekaj dbij. Leta 2018 je bjavil 35 psebnih prčil (leta 2017: 28 psebnih prčil) različnih pdrčjih prabe EU, v katerih s bili bravnavani izzivi, s katerimi se srečuje EU, vključn z nesnaženstj zraka, železnicami za viske hitrsti, instrumentm za begunce v Turčiji, bančnim nadzrm in financiranjem nevladnih rganizacij. V teh psebnih prčilih je preverjal, ali s bili dseženi cilji izbranih plitik in prgramv EU, ali s bili rezultati dseženi uspešn in učinkvit in ali je bila s sredstvi EU zagtvljena ddana vrednst tj. ali je bil dsežen več, kt bi se dsegl sam z ukrepi na nacinalni ravni. Dal je tudi priprčila, predelil načine za privarčevanje sredstev, izbljšanje dela, preprečevanje ptrate ali strškvn učinkvitejše dseganje pričakvanih ciljev plitik. V tem prčilu sta neklik pdrbneje predstavljeni dve psebni prčili iz leta 2018: prčil železnicah za viske hitrsti v EU in prčil instrumentu za begunce v Turčiji. V skladu s finančn uredb EU si Sdišče prizadeva, da priprava psebnih prčil ne traja dlje kt 13 mesecev.

23 21 KONKURENČNOST ZA RAST IN DELOVNA MESTA EKONOMSKA, SOCIALNA IN TERITORIALNA KOHEZIJA Psebna prčila: Jaspers, mbilnst delvne sile, trajnstnst prjektv, javn-zasebna partnerstva, širkpasvne pvezave, črpanje khezijskih sredstev, železnica za viske hitrsti, smtrnst prjektv, prgram Erasmus +, penstavitev prgrama Obzrje 2020, pravice ptnikv. EVROPA V SVETU Psebna prčila: pmč za Mjanmar/Burm, predpristpna pmč za Turčij, pmč za Sahel, Afriška struktura za mir in varnst, instrument za begunce v Turčiji, skrbniški sklad za Afrik. Psebna prčila Sdišča v letu 2018 VARNOST IN DRŽAVLJANSTVO Psebni prčili: bj prti radikalizaciji, kemične in bilške nevarnsti. NARAVNI VIRI Psebna prčila: energija iz bnvljivih virv shema snvnega plačila penstavljen bračunavanje strškv, kakvst zraka, zajemanje in shranjevanje gljikvega diksida, preprečevanje pplav, dbrbit živali, dezertifikacija. UPRAVA Psebna prčila: bljše pravn urejanje, carinski infrmacijski sistem, stavbe EU, financiranje nevladnih rganizacij. FINANČNO IN EKONOMSKO UPRAVLJANJE Psebna prčila: krizn upravljanje ECB za banke, pstpek v zvezi z makreknmskimi neravntežji, Pakt za stabilnst in rast, nadzr zavarvalniškega sektrja EU.

24 22 Psebn prčil v središču Evrpsk železnišk mrežje za viske hitrsti ni realnst, temveč neuspešen mzaik Železnice za viske hitrsti za ptnike zagtavljaj številne kristi, saj s udbn, varn, fleksibiln in kljsk trajnstn prevzn sredstv. Pleg tega regije p vsej EU zaradi izbljševanja pvezav med njimi pstajaj blj knkurenčne, t pa z zbliževanjem ljudi prispeva k evrpskemu pvezvanju. Sdišče je revizij izvajal z vidika ptnikv, analiziral je različne pvezave, čas ptvanja in cene za pslvne in turistične ptnike. Preučil je tudi, ali s bile nalžbe v prge za viske hitrsti, ki jih je sfinancirala EU, strškvn učinkvite, uspešne ter dbr premišljene in načrtvane. Revizrji s biskali Obravnavan bdbje: železniških prg za viske hitrsti 30 prjektv 4 čezmejne pvezave več kt km prg Sdišče je prišl d zaključka, da je evrpsk železnišk mrežje za viske hitrsti še vedn neuspešen mzaik slab pvezanih nacinalnih prg. Ni realističnega dlgrčnega načrta za pvezav različnih delv bstječega mrežja EU, gradnja čezmejnih prg za viske hitrsti ni pririteta nacinalnih vlad, Evrpska kmisija pa jih ne mre prisiliti, da jih zgradij. Zaradi te situacije je ddana vrednst sfinanciranja EU, zagtvljenega za železniške prge za viske hitrsti, majhna. Kljub temu pa je pzitivn t, da števil ptnikv, ki uprabljaj železnice za viske hitrsti v Evrpi, staln narašča. S približn 15 milijard ptniških kilmetrv leta 1990 se je pvečal na več kt 124 milijard ptniških kilmetrv leta 2016.

25 23 Knčna pstaja prge za viske hitrsti Revidirana pstaja prge za viske hitrsti Druga pstaja prge za viske hitrsti Revidirane prge za viske hitrsti Stuttgart München Berlin München Madrid Barcelna francska meja Madrid León Madrid Galicija Eje Atlántic Pariz Strasburg Dijn Mulhuse München Verna Figueras Perpignan Basque Y Madrid Lizbna Trin Salern Milan Benetke Sdišče je prčil predstavil dbrma Evrpskega parlamenta za prmet in prračunski nadzr ter Svetu EU. Obe instituciji sta pzdravili prčil in pdprli zaključke Sdišča. Sdišče je prčil predstavil tudi več nacinalnim administracijam in vrhvnim revizijskim institucijam, pa tudi raziskvalcem, deležnikm v industriji in medijem. Mediji v EU, zlasti v Španiji in Nemčiji, ter mediji, ki se sredtčaj na EU, in finančni mediji s velik prčali tem psebnem prčilu, velik zanimanja zanj pa je bil tudi na družbenih medijih. ES El cinc días: Ls auditres de la UE critican la incherencia de ls trazads del AVE DE Die Zeit: Bahnlinien: Ausbau schneller Zugstrecken in EU zu teuer und zu langsam IT La Repubblica: Alta velcità nell'ue, la Crte dei Cnti eurpea bccia la rete UK Financial Times: Blc criticised ver high-speed rail strategy

26 24 Psebn prčil v središču Instrument za begunce v Turčiji: kristna pdpra, vendar s ptrebne izbljšave, da bi dsegli večj strškvn učinkvitst Turčija ima največje števil beguncev na svetu, in sicer skraj štiri milijne ljudi. T vključuje približn 3,5 milijna Sircev, večina katerih živi zunaj begunskih tabrišč. Z instrumentm za begunce v Turčiji se zagtavlja humanitarna in nehumanitarna pmč za begunce in njihv gstiteljsk skupnst, njegva skupna sredstva, ki jih zagtavljaj EU in države članice, pa znašaj 6 milijard EUR. V skladu s plitičnim dgvrm mra Turčija ustaviti nedvljen migracij iz Turčije v EU. Revizrji s biskali Obravnavan bdbje: januar 2016 marec humanitarnih prjektv, ki bravnavaj snvne ptrebe, zaščit, zdravje in izbraževanje 33 % humanitarne pmči, za kater s bile sklenjene pgdbe (458 milijnv EUR) izvajalski partnerji, npr. agencije Združenih nardv, mednardne nevladne rganizacije Sdišče je prišl d zaključka, da je bil z instrumentm zagtvljen hiter dziv na kriz. Humanitarni prjekti s beguncem pmagali zadvljevati njihve snvne ptrebe, vendar pa nis vedn zagtvili pričakvane vrednsti za denar ali dsegli cilja instrumenta uspešn krdinirati pdpr. Vsi revidirani humanitarni prjekti s zagtvili kristn pdpr za begunce. Prjekt mreže scialne varnsti v sili je npr. zagtvil denarn pmč 1,3 milijna beguncem. Tda plvica prjektv še ni dsegla pričakvanih izidv, tj. trajnega ugdnega učinka, ki ga je mgče hraniti brez ddatne finančne pdpre, izvajanje devetih d desetih prjektv pa je bil treba pdaljšati. Težavn perativn klje je bil glavni dejavnik, ki je viral pravčasn izvajanje nekaterih prjektv, ki s jih upravljale nevladne rganizacije. Kmisija je sicer vzpstavila ustrezne ukrepe za spremljanje prjektv, vendar zat, ker turški rgani nis dvlili dstpa d pdatkv upravičencih za dva prjekta denarne pmči v vzrcu v vrednsti 1,1 milijarde EUR, Kmisija in revizrji Sdišča nis mgli slediti upravičencem prjektv d registracije d izplačila.

27 25 Sdišče je prčil predstavil na skupnem sestanku dbrv Evrpskega parlamenta za razvj, zunanje zadeve in prračunski nadzr, kasneje pa tudi Odbru za državljanske svbščine, pravsdje in ntranje zadeve. Predstavljen je bil tudi Delvni skupini Sveta za širitev in države, s katerimi ptekaj pgajanja za pristp k EU, ter medijem. Prčil je bil deležn velikega zanimanja medijev, zlasti v Nemčiji, pa tudi na Danskem, v Avstriji, državah Beneluksa in sredzemskih državah, ter medijev, ki se sredtčaj na EU. DE Der Spiegel: Rechnungshf kritisiert Mängel bei EU-Flüchtlingshilfe FR EurActiv: La Cur des cmptes plutôt satisfaite de l aide aux réfugiés en Turquie ES Eurnews: Turquía debe rendir cuentas pr la gestión de ls refugiads UK EU Observer: EU unable t fully trace 1 bn spent n refugees in Turkey

28 26 Letni prčili Letn prčil prračunu EU za let 2017 Ptrditev zanesljivsti zaključnega računa, mnenje brez pridržkv prihdkih in mnenje s pridržkm dhdkih Sdišče vsak let revidira prihdke in dhdke prračuna EU ter preuči, ali je zaključni račun zanesljiv ter ali s prihdkvne in dhdkvne transakcije na ravni EU in držav članic skladne s finančnimi pravili. Pleg tega psebej ceni vsak večje pdrčje prračuna EU p razdelkih večletnega finančnega kvira za bdbje ter zagtvi infrmacije upravljanju prračuna in finančnem pslvdenju, pa tudi vidikih smtrnsti pslvanja. Analizira tudi, zakaj je d napak prišl, daje priprčila za izbljšave in preučuje, ali in kak s bila njegva predhdna priprčila uresničena v praksi. Za zadnje letn prčil prračunu EU za prračunsk let 2017 s revizrji Sdišča preizkusili približn 700 v vzrec zajetih plačil upravičencem na vseh pdrčjih prabe, v skupni vrednsti približn 100 milijard EUR. T pmeni, da je Sdišče cenil približn 700 različnih primerv, v katerih s bila sredstva EU uprabljena za zagtavljanje pdpre ključnim infrastrukturnim prjektm, MSP, raziskvalnim rganizacijam, kmetm, študentm v državah članicah EU ali upravičencem v državah nečlanicah EU. Ključne infrmacije Praba EU v letu 2017 Revidirani znesek Zaključni račun Prihdki Odhdki 137,4 milijarde EUR 100,2 milijarde EUR (703 plačilne transakcije) resničen in pšten ptrjen kt zanesljiv zakniti in pravilni mnenje brez pridržkv zaknita in pravilna, razen pvračil strškv mnenje s pridržkm (ne pa negativn mnenje)

29 27 Trend zmanjševanja cenjene stpnje napake se nadaljuje T bsežn del je snva za izjav zanesljivsti, ki j mra Sdišče dati Evrpskemu parlamentu in Svetu v skladu s svjimi pblastili iz Pgdbe delvanju Evrpske unije (PDEU). Kt v prejšnjih letih je Sdišče dal mnenje brez pridržkv za zaključni račun in prihdke EU. Že drug let zapred pa je lahk (namest negativnega mnenja) dal mnenje s pridržkm za dhdke EU. Na velik del revidiranih dhdkv za let 2017 nis pmembn vplivale napake. Pleg tega je cenjena stpnja napake za plačila v letu 2017 znašala 2,4 %, trej manj d 3,1 % v letu 2016 in 3,8 % v letu Ocenjena stpnja napake za glavna pdrčja prabe EU (bdbje )

30 28 Začetek pstpka Parlamenta za pdelitev razrešnice Objava letnega prčila Sdišča pmeni tudi začetek pstpka Parlamenta za pdelitev razrešnice, v kviru katerega se szakndajalec in prračunski rgan EU na priprčil Sveta dlči, ali s Kmisija in drugi rgani zadvljiv upravljali prračun EU, in če s ga, jim pdeli razrešnic. Sdišče je svje letn prčil na dan bjave 4. ktbra predstavil Odbru Evrpskega parlamenta za prračunski nadzr (CONT), kasneje pa tudi na plenarnemu zasedanju Parlamenta, Svetu (za eknmske in scialne zadeve) ter parlamentm in nacinalnim rganm 14 držav članic. Predsednik Sdišča Lehne in član Sdišča Lazars S. Lazaru predstavljata letn prčil na plenarnem zasedanju Evrpskega parlamenta, nvember 2018, Strasburg.

31 29 Nv pristp s prehdm na psel ptrjevanja Sdišče je v skladu s strategij za bdbje sprejel prve ukrepe za sprememb svjega revizijskega pristpa za revizij za izjav zanesljivsti. Za prab na pdrčju khezije je cenil kvir kntrl in zagtvil za bdbje ter zanesljivst infrmacij pravilnsti, ki jih pripravi Kmisija. T je bil prvi krak v smeri ptencialne rganizacije izjave zanesljivsti kt psla ptrjevanja. Splšni cilj spremenjenega pristpa in prehda na psel ptrjevanja je večje upštevanje različnih ravni ntranjih kntrl v Evrpski kmisiji in v rganih držav članic, ki upravljaj prab EU. T pmaga razjasniti, kje še vedn bstajaj pmanjkljivsti v Evrpski kmisiji in državah članicah, tak da lahk Sdišče pmaga spdbujati dgvrnst in ddatn izbljšati upravljanje financ EU. Sdišče b ta pristp uprabljal sam v primerih, v katerih s izplnjeni ptrebni pgji za t, dlčeni v mednardnih revizijskih standardih.

32 30 Letn prčil evrpskih razvjnih skladih Negativn mnenje za plačila Iz evrpskih razvjnih skladv se zagtavlja pmč EU za razvjn sdelvanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam ter čezmrskim državam in zemljem. Evrpske razvjne sklade financiraj države članice EU, upravljata pa jih Evrpska kmisija in Evrpska investicijska banka zunaj kvira prračuna EU. Ključne infrmacije revizijskem mnenju Sdišča evrpskih razvjnih skladih s predstavljene spdaj. Ključne infrmacije Prračun evrpskih razvjnih skladv za let 2017 Revidirani znesek Zaključni račun Prihdki Odhdki 4,3 milijarde EUR 3,5 milijarde EUR resničen in pšten ptrjen kt zanesljiv zakniti in pravilni mnenje brez pridržkv vpliv pmembne stpnje napake negativn mnenje

33 31 Specifična letna prčila Agencije in drugi rgani Mnenje brez pridržkv za vse agencije EU razen ene Sedeži agencij EU, ki zapslujej uslužbencev, s p vsej Evrpi. Njihv skupni prračun za let 2017 brez Entnega dbra za reševanje je znašal 3,5 milijarde EUR, kar je enakvredn približn 2,7 % celtnega prračuna EU. Prračun Entnega dbra za reševanje za let 2017 je znašal 6,6 milijarde EUR, financiral pa se je s prispevki kreditnih institucij. Evrpska agencija za zdravila (EMA) s sedežem v Lndnu se seli v Amsterdam. Nv pristp: en prčil za 41 agencij EU Sdišče se je leta 2018 dlčil, da b rezultate revizije računvdskih izkazv za agencije EU predstavil v uprabniku prijaznejši bliki. Sdišče je sicer še vedn zagtvil izjav zanesljivsti za vsak agencij, vendar je izdal en letn prčil, ki je zajemal vse, vključn s pvzetkm z naslvm Na kratk reviziji agencij EU. Pleg tega je kt vsak let bjavil svji letni prčili evrpskih šlah in pgjnih bveznstih Entnega dbra za reševanje, Kmisije in Sveta.

34 32 Sedeži agencij p državah članicah * P dlčitvi Združenega kraljestva izstpu iz EU se je Svet dlčil, da b leta 2019 agencij EMA preselil v Amsterdam, agencij EBA pa v Pariz.

35 33 Glavni zaključki Na splšn s bili z revizij agencij za let, ki se je knčal 31. decembra 2017, ptrjeni pzitivni rezultati, katerih je Sdišče prčal že v prejšnjih letih. Dal je: revizijska mnenja brez pridržkv zanesljivsti zaključnih računv za vse agencije, revizijska mnenja brez pridržkv zaknitsti in pravilnsti prihdkv, pvezanih z zaključnimi računi vseh agencij, revizijska mnenja brez pridržkv zaknitsti in pravilnsti plačil, pvezanih z zaključnimi računi, za vse agencije, razen za Evrpski azilni pdprni urad, pri katerem je ugtvil več zadev, zaradi česar je dal negativn mnenje. Skupna pdjetja Mnenje brez pridržkv za vsa skupna pdjetja EU na pdrčju raziskav razen enega Skupna pdjetja s javn-zasebna partnerstva EU z industrij, raziskvalnimi skupinami in državami članicami. Imaj pmembn vlg pri izvajanju specifičnih vidikv raziskvalne plitike EU. Evrpska kmisija je javni član skupnih pdjetij in zastpa EU. Zasebni člani s različni partnerji iz industrije in raziskvalnih skupin. Eden glavnih ciljev skupnih pdjetij je privabljanje prispevkv članv iz zasebne industrije in raziskvalnega sektrja. S tem skupna pdjetja zagtavljaj svj ddan vrednst. Glavni zaključki Sdišče je zaključne račune vseh skupnih pdjetij EU za let 2017 ptrdil kt zanesljive, dal je mnenja brez pridržkv za dhdkvne in plačilne transakcije za sedem skupnih pdjetij ter mnenje s pridržkm za Skupn pdjetje Elektrnske kmpnente in sistemi za evrpski vdilni plžaj, saj s revizrji ugtvili zadeve, ki s v nekaterih primerih preprečevale uspešn delvanje ntranje kntrle.

36 34 Mnenja Sdišče k izbljševanju finančnega upravljanja EU prispeva tudi z bjav mnenj predlgih Kmisije za nv ali spremenjen zakndaj. Če imaj ti predlgi pmembne finančne psledice, s mnenja Sdišča v skladu s pravm EU bvezna. Mnenja pri svjem delu uprabljata predvsem zakndajna rgana Evrpski parlament in Svet. Za priprav mnenja Sdišča specifičnih zadevah lahk prsij tudi druge institucije, Sdišče pa jih lahk pripravi tudi na lastn pbud. Leta 2018 je bjavil rekrdn števil mnenj različnih pdrčjih upravljanja EU, in sicer deset. Večinma s bili v njih bravnavani zakndajni predlgi Kmisije za nv večletni finančni kvir, kt je refrma skupne kmetijske plitike (SKP), pa tudi uspešnst Evrpskega urada za bj prti gljufijam (OLAF) in njegv sdelvanje s prihdnjim Evrpskim javnim tžilstvm (EJT), pvezvanje financiranja EU s spštvanjem načel pravne države in zaščita žvižgačev. V središču: mnenje refrmi SKP Ptrebujem skupn kmetijsk plitik, ki b blj eklška, ki b strg temeljila na smtrnsti pslvanja in ki b blj dgvrna K je Evrpska kmisija bjavila svj zakndajni predlg za nv SKP p letu 2020, je pudarila, da bd kljski in pdnebni cilji pmembna pririteta. Sdišče pa v svjem mnenju refrmi SKP ugtavlja, da je mng predlaganih mžnsti plitike zel pdbnih sedanji SKP. Predvsem v zvezi s tem, da bi bil največji delež prračuna še naprej namenjen za nepsredna plačila kmetm na pdlagi števila hektarjev zemljišč, ki jih imaj v lasti ali jih uprabljaj. Sdišče je ugtvil tudi, da ta instrument ni najučinkvitejši način za pdpiranje vzdržnih dhdkv kmetij niti ni primeren za bravnav mngih kljskih pmislekv. Sdišče meni tudi, da se zdi cena Kmisije v zvezi s prispevkm SKP k ciljem EU na pdrčju pdnebnih sprememb nerealistična, in predlaga, da bi bili načrti za naslednj SKP blj eklški, da bi blj temeljili na smtrnsti pslvanja in da bi bili blj dgvrni.

37 Kt prčila je Sdišče tudi t mnenje predstavil dbrm Evrpskega parlamenta, in sicer dbrma za kmetijstv in prračunski nadzr, Svetu, deležnikm v industriji na pdrčju klja in kmetijstva ter medijem. 35

38 36 Publikacije na pdlagi pregledv: panramski pregledi, infrmativni dkumenti in hitri pregledi primerv Analitični pregledi javnih infrmacij in lastnega dela Sdišča Panramski pregledi Sdišče je leta 2018 pripravil dva panramska pregleda. V prvem, v katerem je bil bravnavan prav EU v praksi, je Sdišče zagvarjal krepitev nadzra Kmisije nad uprab prava EU v državah članicah. V drugem sta bila bravnavana mbilnst in prmet, za katera Sdišče priznava, da sta temelj evrpskega pvezvanja. Vendar je izrazil zaskrbljenst, da nalžbe zastajaj, saj manjše nalžbe v prmetn infrastruktur zaviraj mdernizacij prmetnega mrežja EU. Infrmativni dkumenti Sdišče je leta 2018 bjavil šest infrmativnih dkumentv, pet predlgih Kmisije za prihdnji večletni finančni kvir in enega integraciji migrantv v EU. Pripmbe Sdišča v zvezi z večletnim finančnim kvirm s sredtčene zlasti na predlagani prces dlčanja priritet za prab EU, fleksibilnst prračuna EU, usmerjenst v smtrnst pslvanja in upravn penstavitev ter na ureditve dgvrnsti in revidiranja. Sdišče pzdravlja prizadevanja Kmisije za psdbitev prračuna EU za bdbje p letu 2020, pudaril pa je tudi nekaj ptencialnih tveganj, ugtvil nekaj slabsti in predlagal specifične izbljšave. Zat Sdišče zagvarja, da mra parlamentarni nadzr temeljiti na zanesljivih ureditvah dgvrnsti in da se Evrpsk računsk sdišče na splšn imenuje za zunanjega revizrja za vse rgane, ki jih je ustanvila EU. Hitri pregledi primerv Sdišče je leta 2018 bjavil en hitri pregled primera kheziji, v katerem je ugtvil, da pri vračanju davka na ddan vrednst (DDV) pgst prihaja d napak, pleg tega pa t ni vedn najbljša praba sredstev EU. Sdišče meni, da se DDV, pvezan z dhdki, ki jih sfinancira EU, p letu 2020 ne bi smel več vračati javnim rganm.

39 37 Pmembne prireditve Sdišče je leta 2018 rganiziral več prireditev za razširjanje svjih mnenj tem, kak naj se spdbujata dgvrnst in transparentnst ter izbljša finančn pslvdenje EU, ter sdelval na njih. Knferenca finančnih instrumentih EU Sdišče je januarja 2018 z litvskim ministrstvm za finance v Vilni rganiziral skupn knferenc na viski ravni uprabi finančnih instrumentv. Knferenca je bila platfrma za izmenjav mnenj in idej med strkvnjaki na viski ravni iz institucij EU in litvskih institucij, strkvnjaki iz prakse ter drugimi javnimi in zasebnimi deležniki. Simpzij javnem financiranju parlamentv Sdišče je marca 2018 v svjih prstrih gstil dvdnevni mednardni simpzij javnem financiranju parlamentv v Evrpi, katerega cilj je bil razpravljati avtnmnsti parlamentv in preučiti prračunske sisteme evrpskih držav. Glbal Audit Leadership Frum (frum vditeljev vrhvnih revizijskih institucij vsega sveta) Sdišče je aprila 2018 gstil peti sestanek Glbal Audit Leadership Frum, ki s se ga udeležili predsedniki in dpslanci kakih 20 VRI s celega sveta. Razprave s bile sredtčene na praks in mejitve revizij smtrnsti pslvanja v plitičnem kntekstu ter izzive in prilžnsti za prčanje revizijskih ugtvitvah v digitalnem svetu.

40 38 Petega sestanka Glbal Audit Leadership Frum na Sdišču s se udeležili vdje več kt 20 vrhvnih revizijskih institucij s celega sveta, april Dan Evrpe dnevi dprtih vrat EU Sdišče je maja 2018 sdelval pri prireditvah b dnevu Evrpe v Bruslju, Strasburgu in Luxemburgu. Revizrji Sdišča s biskvalcem na stjnicah predstavili vlg in del Sdišča ter jim dali nepsredne infrmacije izvajanju revizij. Sdišče b še naprej rganiziral dneve dprtih vrat in sdelval v javnih prireditvah, da bi navezal stik z državljani. Simpzij dbri javni upravi Sdišče je septembra 2018 sdelval na simpziju ciljih OZN za trajnstni razvj in javnem upravljanju z naslvm Gd Public Administratin and Benefits fr Citizens The Rle f Parliamentary Cntrl Bdies (dbra javna uprava in kristi za državljane vlga parlamentarnih nadzrnih teles), ki s ga rganizirali avstrijsk računsk sdišče, sekretariat INTOSAI in avstrijski varuh člvekvih pravic. Knferenca uprabi prava EU Sdišče je septembra 2018 gstil knferenc uprabi prava EU, na kateri se je p bjavi panramskega pregleda Sdišča pravu EU v praksi razpravljal ptrebi p transparentnsti, dgvrnsti in reviziji. Prireditev je ptekala v prstrih Odbra regij v Bruslju.

41 39 Knferenca e-trgvanju in bdavčevanju Sdišče je ktbra 2018 gstil knferenc izzivih v zvezi z e-trgvanjem in bdavčevanjem v digitalni dbi. Gvrniki in sdelujči v razpravi s bravnavali tveganja, ki jih sedanji mdel bdavčevanja za DDV pmeni za e-trgvanje, in predlagali alternativne mdele bdavčevanja z uprab sdbne tehnlgije, kt je tehnlgija veriženja pdatkvnih blkv. Knferenca Evrpskem rganu za zavarvanja in pklicne pkjnine (EIOPA) Sdišče se je udeležil sme letne knference EIOPA v Frankfurtu. Na njej je sdelval več kt 400 predstavnikv sektrja finančnih stritev, akademikv, ptršniških rganizacij, medijev, mednardnih rganizacij, rganv EU in nacinalnih rganv. Sdišče je predstavil svje revizijsk del na pdrčju nadzra in finančne stabilnsti v evrpskem zavarvalniškem sektrju, kar je bila tema psebnega prčila Sdišča EIOPA, bjavljenega leta 2018.

42 40 COP24 Sdišče se je decembra 2018 udeležil knference Združenih nardv pdnebnih spremembah (COP24) v Katvicah. Tam je predstavil svje revizijsk del na pdrčju kakvsti zraka ter njenega učinka na pdnebne spremembe in bratn, pleg tega pa je razpravljal izzivih dezertifikacije in degradacije zemljišč v EU be temi sta bili predstavljeni v psebnih prčilih, ki ju je Sdišče bjavil leta Član Sdišča Janusz Wjciechwski predstavlja psebn prčil Sdišča kakvsti zraka, december 2018, Katvice. Vrnitev v šlske klpi Uslužbenci Sdišča s cel let sdelvali v prgramu Vrnitev v šlske klpi, ki ga izvajaj institucije EU. 17 uslužbencev je biskal svje srednje šle v sedmih državah članicah in dijakm dal infrmacije EU, vlgi Sdišča ter mžnstih za študij v EU in del v institucijah EU.

43 41 Odnsi z institucinalnimi deležniki Učinek dela Sdišča je dvisen d tega, kak ga uprabljaj institucinalni deležniki Sdišča Sdišče tesn sdeluje z Evrpskim parlamentm, Svetm Evrpske unije in nacinalnimi parlamenti, saj je učinek njegvega dela večinma dvisen d tega, kak ti uprabljaj revizijske rezultate in priprčila Sdišča. Evrpski parlament Na dbrih Parlamenta se je razpravljal rekrdnem številu prčil Odbr Parlamenta za prračunski nadzr, pa tudi drugi dbri in telesa Parlamenta redn vabij člane in revizijske ekipe Sdišča, da jim predstavij svje ugtvitve in priprčila. Leta 2018 je bil Parlamentu predstavljenih 33 psebnih prčil, štiri mnenja in šest publikacij na pdlagi pregleda. Skupaj je Sdišče sdelval na 74 sestankih Odbra za prračunski nadzr (leta 2017: 60) in 38 sestankih 13 drugih dbrv in delvnih teles Parlamenta, pa tudi parlamentarnih skupin. Skupni letni sestanek Sdišča in Odbra Parlamenta za prračunski nadzr je ptekal februarja Predsednik Lehne se je udeležil razprave na plenarnem zasedanju Parlamenta aprila 2018 razrešnici za let Oktbra 2018 pa je predstavil letn prčil Sdišča za prračunsk let 2017 Odbru Parlamenta za prračunski nadzr in na plenarnem zasedanju Parlamenta.

44 42 Svet Prva predstavitev nekega psebnega prčila Svetu za eknmske in finančne zadeve Sdišče je leta 2018 sdelval na 21 sestankih prračunskega dbra, ki je glavni sgvrnik Sdišča na Svetu. Pleg tega je imel 44 predstavitev za druga relevantna pripravljalna telesa Sveta (leta 2017: 27). Skupaj je med letm Svetu predstavil 37 psebnih prčil, štiri mnenja in tri publikacije na pdlagi pregleda (leta 2017: 27). Januarja 2018 med blgarskim predsedvanjem Svetu se je predsednik Lehne srečal z namestnikm blgarskega ministra za finance, da bi razpravljala relevantnih revizijskih ugtvitvah v kntekstu pstpka za pdelitev razrešnice za prračunsk let Marca 2018 sta predsednik Lehne in član Sdišča, pristjen za prčil Sdišča pstpku v zvezi z makreknmskimi neravntežji, Neven Mates t prčil predstavila ministrm za finance držav članic EU na sestanku Sveta za eknmske in finančne zadeve (ECOFIN). T je bila prva predstavitev nekega psebnega prčila Svetu ECOFIN ministrv za finance držav članic EU. Predsednik Lehne je na nvembrskem sestanku ECOFIN med avstrijskim predsedvanjem Svetu predstavil tudi letn prčil Sdišča za let Pred sestankm se je srečal z avstrijskim zveznim ministrm za finance, ki je predsedval ECOFIN, in ministrm za javne finance Rmunije, države članice, ki je predsedvanje Svetu prevzela na začetku leta 2019, da bi razpravljali letnem prčilu za prračunsk let 2017 in zadevnem pstpku pdelitve razrešnice ter da bi jima predstavil drug relevantn del Sdišča.

45 43 Vlade in parlamenti držav članic Predsednik Sdišča je biskal pet držav članic in se udeležil sestankv z viskimi predstavniki vlade Predsednik Lehne je med letm biskal več držav članic EU Avstrij, Blgarij, Češk, Irsk in Rmunij, kjer se je srečal z viskimi predstavniki vlade. Ti biski s bili včasih združeni s sdelvanjem na uradnih državnih prireditvah ali knferencah na viski ravni. Pleg tega s člani Sdišča letn prčil Sdišča za prračunsk let 2017 predstavili nacinalnim parlamentm in/ali drugim nacinalnim rganm v 14 državah članicah. Pleg tega si je Sdišče ddatn prizadeval za predstavite nekaterih svjih psebnih prčil relevantnim parlamentarnim dbrm nacinalnih parlamentv. Sdišče, ki ga bčasn biščej tudi delegacije predstavnikv nacinalnih parlamentv, še naprej preučuje mžnsti za ddatn krepitev sdelvanja z nacinalnimi parlamenti. Predsednik Sdišča Lehne in član Sdišča Gerge Pufan na srečanju z rmunskim predsednikm Klausm Ihannism, ktber 2018, Bukarešta.

46 44 Sdelvanje z vrhvnimi revizijskimi institucijami (VRI) VRI držav članic EU Dejavn sdelvanje z VRI EU: skupen pziv k bravnavanju pmanjkljivsti v ureditvah dgvrnsti in revidiranja za bančni nadzr EU Sdelvanje Sdišča z VRI EU večinma pteka v kviru Kntaktnega dbra vdij VRI EU. Oktbra 2018 je Sdišče dejavn sdelval na letnem sestanku Kntaktnega dbra, ki ga je gstila in mu predsedvala hrvaška VRI. Glavne razprave s bile sredtčene na interakcij z državljani in t, kak narediti VRI blj dprte. Predsednik Sdišča Klaus-Heiner Lehne med nagvrm vdij vrhvnih revizijskih EU na letnem sestanku Kntaktnega dbra v Dubrvniku na Hrvaškem, ktber Sdišče je nvembra 2018 skupaj z vdji 28 VRI EU nacinalne vlade in parlamente, pa tudi Evrpski parlament, Svet in Kmisij pzval, naj bravnavaj pmanjkljivsti v ureditvah dgvrnsti in revidiranja za bančni nadzr EU. Pleg tega je Sdišče prispeval k dejavnstim več delvnih teles Kntaktnega dbra, npr. delvne skupine za dejavnsti v zvezi z davkm na ddan vrednst, mreže za revidiranje fiskalne plitike, mreže za revidiranje strategije Evrpa 2020 in prjektne skupine za evrpsk bančn unij, pa tudi k drugim dejavnstim na pdrčju računvdskega prčanja v javnem sektrju in revidiranja javnega narčanja ter v njih sdelval. Sdišče je tudi usklajeval priprav prvega revizijskega kmpendija Kntaktnega dbra (Brezpselnst mladih in njihv vključevanje na trg delvne sile), ki temelji na revizijskih prčilih 14 VRI EU, pripravljenih med letma 2013 in Kmpendij je nva vrsta publikacije, katere cilj je izbljšati seznanjanje deležnikv Kntaktnega dbra in širše javnsti z relevantnimi revizijskimi sprčili.

47 45 INTOSAI/EUROSAI Sdišče je tudi leta 2018 dejavn sdelval pri dejavnstih Mednardne rganizacije vrhvnih revizijskih institucij (INTOSAI) in k njim prispeval, zlasti kt pdpredsednik dbra za pklicne standarde (d decembra 2016) in član njegvih pddbrv za revizij računvdskih izkazv in računvdenje, za revizij skladnsti in za revizij smtrnsti pslvanja. Pleg tega je dejavn sdelval v dejavnstih drugih delvnih teles INTOSAI, zlasti pddbra INTOSAI za medsebjne strkvne preglede, delvne skupine za kljsk revidiranje, delvne skupine za finančn psdbitev in regulativn refrm ter prjektne skupine za prfesinalizacij revizrjev INTOSAI. Dejavn je sdelval tudi v dejavnstih Evrpske rganizacije vrhvnih revizijskih institucij (EUROSAI), evrpske reginalne skupine INTOSAI, zlasti v delvni skupini za kljsk revidiranje, delvni skupini za infrmacijske tehnlgije in prjektni skupini za revizij in etik ter na več delavnicah in seminarjih. VRI držav kandidatk in držav ptencialnih kandidatk za članstv v EU Sdišče pdpira tudi VRI držav kandidatk in držav ptencialnih kandidatk za članstv v EU (Albanija, Bsna in Hercegvina, Ksv 1, Črna gra, Severna Makednija, Srbija in Turčija), in sicer zlasti z mrež, pdbn Kntaktnemu dbru, in pdpr za dejavnsti, ki jih usklajuje OECD. Leta 2018 je sedem revizrjev iz VRI mreže sdelval v prgramu Sdišča za pripravnike. Sdišče je tudi dejavn prispeval k sestankm in dejavnstim te mreže na pdrčju revizije računvdskih izkazv in revizije infrmacijskih tehnlgij. 1 T pimenvanje ne psega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sdišča razglasitvi nedvisnsti Ksva.

48 46 Naše pslvdstv Klegij članv Člani Sdišča imaj šestletni mandat z mžnstj pdaljšanja. Svje nalge pravljaj pplnma nedvisn in v splšnem interesu EU. Ob začetku mandata t prisežej pred Sdiščem Evrpske unije. V klegiju je p en član iz vsake države članice. Člane Sdišča imenuje Svet EU p psvetvanju z Evrpskim parlamentm, predlagaj pa jih njihve nacinalne vlade. Sdišče nima vlge v pstpku predlaganja ali imenvanja članv. Svet je leta 2018 imenval štiri nve člane Sdišča: Ev Lindström (Švedska), Tnyja Murphyja (Irska) in Hannuja Takkul (Finska) z učinkm d 1. marca 2018 ter Annemie Turtelbm (Belgija) z učinkm d 1. maja Svet je tudi bnvil mandate petih aktivnih članv: Pietra Russa (Italija), Baudilia Tméja Muguruze (Španija), Bettine Jakbsen (Danska) in Jãa Figueireda (Prtugalska) d 29. februarja 2024, Iliane Ivanve (Blgarija) pa d 31. decembra Klegij članv Sdišča se je leta 2018 sestal 18-krat (leta 2017: 21-krat). Sestanek klegija članv Sdišča, 28. februarja 2019, Luxemburg.

49 47 Predsednik Člani izmed sebe izvlij predsednika za bdbje treh let z mžnstj bnvitve. Predsednik ptem prevzame vlg prvega med enakimi (primus inter pares). Predsednik je dgvren za pslvn strategij Sdišča, načrtvanje in upravljanje smtrnsti pslvanja, kmuniciranje in dnse z mediji, pravne zadeve in ntranj revizij. Pleg tega predstavlja Sdišče v kviru njegvih zunanjih dnsv. Klaus-Heiner Lehne je bil izvljen za predsednika septembra Predsednik Sdišča Klaus-Heiner Lehne med nagvrm udeležencev na letnem sestanku klegija članv Sdišča in klegija kmisarjev v Luxemburgu, februar 2018.

50 Predsednik in člani 48

51 49 Revizijski senati in dbri Vsak član je ddeljen enemu d petih revizijskih senatv Sdišča, ki pripravij in sprejmej večin revizijskih prčil, pregledv in mnenj. Del vsakega senata je usmerjen v teme, pvezane s specifičnimi plitikami EU. Vsak senat vdi dekan, ki ga člani senata izvlij izmed sebe. Vsak član je dgvren za svje revizijske nalge, pri tem pa mu pmagaj uslužbenci njegvega kabineta. Revizijsk del izvajaj strkvni revizrji, zapsleni v direktratih senata. Decembra 2018 s bili dekani petih senatv Sdišča Niklas Milinis, Iliana Ivanva, Bettina Jakbsen, Neven Mates in Lazars S. Lazaru. Danièle Lamarque je predsedvala dbru Sdišča za kntrl kakvsti revizij, Oscar Herics je vdil dbr za etik, Sam Jereb revizijski dbr Sdišča, Rimantas Šadžius pa je bil član Sdišča, pristjen za institucinalne dnse. Odlčitve širših strateških in upravnih zadevah sprejema upravni dbr in, kadar je ustrezn, klegij članv, bema rganma pa predseduje predsednik. Sdišče ima deset direktratv, ki pkrivaj pdrčja njegvega dela: pet direktratv je ddeljenih revizijskim senatm, eden kntrli kakvsti revizij, eden predsedniku, trije pa generalnemu sekretarju. Generalni sekretar in direktrji Peter WELCH Direktr SENAT 1 Gerhard ROSS Direktr SENAT 2 Martin WEBER Direktr PREDSEDSTVO Gailė DAGILIENĖ Direktrica Prevajanje, jezikvne stritve in bjave Philippe FROIDURE Direktr SENAT 3 Zacharias KOLIAS Direktr Služba za kadrvske, finančne in splšne zadeve Eduard RUIZ GARCÍA Generalni sekretar Ianna METAXOPOULOU Direktrica SENAT 4 Geffrey SIMPSON Direktr Odbr za kntrl kakvsti revizij Magdalena CORDERO VALDAVIDA Direktrica Infrmacijska tehnlgija, delvn klje in invacije Mariusz POMIENSKI Direktr SENAT 5

52 50 Merjenje smtrnsti pslvanja Prv let prčanja nvih ključnih kazalnikih smtrnsti pslvanja, pvezanih s strategij za bdbje Sdišče d leta 2008 za infrmiranje svjega pslvdstva napredku pri dseganju svjih ciljev, pdpr dlčanju in infrmiranje deležnikv svji smtrnsti pslvanja uprablja ključne kazalnike smtrnsti pslvanja (KPI). Pri dlčanju strategije Sdišča za bdbje je psdbil tudi svj sklp ključnih kazalnikv smtrnsti pslvanja za t bdbje. Tak je let 2018 prv let, za kater Sdišče lahk prča teh kazalnikih. Sklp petih ključnih kazalnikv smtrnsti pslvanja daje širk pregled nad tem, kak smtrn je Sdišče kt rganizacija, in sicer glede razširjanja, učinka in percepcije svjega dela. KPI 1 Izvajanje priprčil Sdišča KPI 2 Pvratne infrmacije deležnikv delu Sdišča KPI 3 Nastpi Sdišča v Evrpskem parlamentu, Svetu in nacinalnih parlamentih KPI 4 Števil bjavljenih psebnih prčil (ali pdbnih izdelkv) KPI 5 Pristnst Sdišča v medijih

53 51 Števil bjavljenih psebnih prčil (ali pdbnih izdelkv) Sdišča Sdišče spremlja števil in čas bjave prčil čez let. S tem ugtavlja tčnst svjega načrtvanja. Leta 2018 je bjavil 44 prčil (35 psebnih prčil, šest infrmativnih dkumentv, dva panramska pregleda in en hiter pregled primera), načrtval pa jih je 47. Pleg izbranih revizij iz svjega delvnega prgrama je bjavil deset mnenj. Psebna prčila in pdbni izdelki Nastpi v Evrpskem parlamentu, Svetu EU in nacinalnih parlamentih Sdišče večin svjih revizij predstavi relevantnim dbrm Evrpskega parlamenta in Svetu Evrpske unije. Pleg tega večina članv Sdišča njegvi letni prčili predstavi parlamentm svjih držav članic. Predstavniki Sdišča s v Evrpskem parlamentu nastpili 133-krat (leta 2017: 91-krat), v Svetu 65-krat (leta 2017: 47-krat) in v nacinalnih parlamentih 50-krat (leta 2017: 19-krat). Pvečanje števila nastpv v primerjavi z letm 2017 je velik.

54 52 Nastpi Sdišča leta 2018: Evrpski parlament, Svet in nacinalni parlamenti 133 Evrpski parlament 91 Svet EU Nacinalni parlamenti Pristnst v medijih Prčanja delu Sdišča na spletu in na družbenih medijih je skraj trikrat več Sdišče je leta 2018 pvečal števil svjih stikv z mediji in neinstitucinalnimi deležniki ter krepil svj dejavnst na družbenih medijih. In sicer je izdal 76 sprčil za javnst v 23 jezikih EU (leta 2017: 57) in rganiziral 20 infrmativnih sestankv za medije (leta 2017: 16), vključn z infrmativnimi sestanki za medije za letn prčil za psamezne sektrje in države. Gstil je biske na terenu za nvinarje iz Bruslja in držav članic ter rganiziral več infrmativnih sestankv izbranih prčilih za deležnike v industriji, nevladne rganizacije in mžganske truste.

55 53 Obisk na terenu za nvinarje iz držav članic, nvember 2018, Luxemburg. Sdišče spremlja medijsk prčanje njegvem delu in njem samem, ki se lahk zel razlikuje glede na tem ali kmpleksnst prčila. Priznati mra, da lahk tudi zunanji dejavniki mčn vplivaj na zanimanje medijev za njegve publikacije. Če npr. bjava prčila Sdišča svpade s pmembnim dgdkm ali razvjem plitike, t lahk znatn vpliva na zanimanje javnsti za zadevn tem. Medijsk prčanje, vključn z družbenimi mediji, se je s spletnih člankv in memb na družbenih medijih leta 2017 skraj ptrjil na več kt leta Leta 2018 s bile bjave uradnih uprabniških računv Sdišča na družbenih medijih publikacijah Sdišča prikazane približn 11 milijnkrat, kar je skraj 18-krat več kt leta Psebna prčila s nedvmn najpmembnejši izdelek Sdišča v smislu medijskega prčanja V smislu kmuniciranja in medijskega prčanja s psebna prčila zdaj nedvmn najpmembnejši izdelek Sdišča: 12 d 15 najpmembnejših publikacij Sdišča leta 2018 s bila psebna prčila. Leta 2018 je bil bjavljenih več kt spletnih člankv psebnih prčilih Sdišča, kar je več kt pdvjitev v primerjavi s številm člankv leta Za primerjav, leta 2013, k je Sdišče začel spremljati prčanje v medijih, je bil spletnih člankv

56 54 Hkrati se je pvprečn prčanje v medijih pvečal za 60 % na psebn prčil v primerjavi z letm T pmeni, da se prčanje Sdišču v medijih ni pvečal le zaradi večjega števila prčil, ampak tudi zaradi večjega zanimanja za naše publikacije. Prčanje v medijih: letna prčila, psebna prčila in Sdišče na splšn Letna prčila Splet Družbeni mediji Skupaj Psebna prčila Splet Družbeni mediji Skupaj Sdišče na splšn Splet Družbeni mediji Skupaj Največji učinek: psebn prčil evrpskem železniškem mrežju za viske hitrsti več kt spletnih člankv in bjav na družbenih medijih Prčila Sdišča, katerih se je leta 2018 največ prčal v medijih, s bila psebna prčila evrpskem železniškem mrežju za viske hitrsti, perativni učinkvitsti kriznega upravljanja Evrpske centralne banke za banke in instrumentu za begunce v Turčiji.

57 55 Sdišče ima pet uprabniških računv na družbenih medijih: Števil sledilcev leta 2018 Pvečanje v primerjavi z letm 2017 Skupn števil prikazv* % % % % % n. r. * Klikkrat s bile naše bjave prikazane. Med letm sta se pristnst in dejavnst Sdišča na družbenih medijih, ki s pstali nepgrešljiv element dela Sdišča na pdrčju kmuniciranja in mu mgčaj nepsredn interakcij z državljani, ekspnentn pvečali predvsem na Facebku, Twitterju in LinkedInu. Pvečal se je števil sledilcev Sdišča in števil prikazv njegvih bjav.

58 56 Učinek in percepcija dela Sdišča Za prčila Sdišča šteje, da s kristna in da imaj učinek Sdišče učinek in percepcij svjega dela cenjuje na pdlagi cen deležnikv in nadaljnjega ukrepanja, ki je rezultat njegvih priprčil za izbljšanje finančnega pslvdenja EU. Na začetku leta 2018 je začel Sdišče deležnike (v Evrpskem parlamentu, Svetu in Kmisiji, agencijah EU, stalnih predstavništvih držav članic, agencijah in VRI držav članic, nevladnih rganizacijah, akademskih ustanvah, medijih in drugd) prsiti za pvratne infrmacije uprabnsti in verjetnem učinku njegvih prčil. T izvaja za izbrana psebna prčila in preglede ter za letn prčil, in sicer z annimnimi elektrnskimi anketami, ki jih pšlje vsem, ki s predhdn prejeli kpij teh prčil. V kviru ankete lahk deležniki daj tudi kvalitativne pvratne infrmacije prčilih in splšne predlge v zvezi z delm Sdišča. Na splšn je 87 % sdelujčih v anketi menil, da s prčila Sdišča kristna za njihv del, 78 % pa jih je menil, da imaj ta prčila učinek. Kristnst prčil Verjeten učinek prčil % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Zel velik Velik Srednje Majhn Zel majhn

59 57 Spremljanje izvajanja priprčil Sdišča Večina priprčil Sdišča je bila izvedena Od leta 2018 ta kazalnik temelji na spremljanju izvajanja priprčil, ki ga izvajaj revizrji Sdišča, in ne več na pslvdski predstavitvi Evrpske kmisije. Sdišče je za let 2018 analiziral priprčila iz svjega letnega prčila za prračunsk let 2014 in psebnih prčil, bjavljenih leta Z analiz je ugtvil, da je bil 74 % priprčil iz letnega prčila za prračunsk let 2014 in 94 % priprčil iz psebnih prčil, bjavljenih leta 2014, izvedenih v celti, večinma ali delma. Izvedba priprčil Sdišča p letih, v katerih s bila izrečena Izvajanje priprčil Sdišča iz letnega prčila za prračunsk let 2014 Izvajanje priprčil Sdišča, danih v kviru revizij smtrnsti pslvanja leta % 6 % 6 % 32 % 19 % 10 % 58 % 32 % 10 % 17 % Izveden v celti Večinma izveden Delma izveden Nezadstni dkazi Ni relevantn Ni izveden

60 58 Uslužbenci Sdišča Odbrena delvna mesta Na kncu leta 2018 je bil na Sdišču zapslenih 834 uradnikv in začasnih uslužbencev. V načrtu delvnih mest Sdišča je bil 853 stalnih in začasnih delvnih mest, d tega 541 v revizijskih senatih, vključn s 112 v kabinetih članv. Uslužbenci Sdišča: delvna mesta v reviziji, prevajanju, administraciji in predsedstvu Skupaj Revizija Prevajanje Uprava Predsedstv Pleg tega je bil na kncu leta na Sdišču zapslenih tudi 76 pgdbenih uslužbencev in 15 naptenih nacinalnih strkvnjakv. Zapslvanje Uslužbenci Sdišča imaj raznlika akademska in strkvna znanja in izkušnje. Sdišče pri plitiki zapslvanja upšteva splšna načela in pgje zapslvanja institucij EU ter spdbuja enake mžnsti na vseh ravneh. Leta 2018 je zapslil 79 uslužbencev: 15 uradnikv, 32 začasnih uslužbencev, 22 pgdbenih uslužbencev in deset naptenih nacinalnih strkvnjakv. Omgčil je tudi 60 mest za delvn praks v trajanju d treh d petih mesecev, namenjenih univerzitetnim diplmantm.

61 59 Starstni prfil Starstni prfil uslužbencev z aktivnim statusm na dan 31. decembra 2018 kaže, da je skraj plvica uslužbencev Sdišča starih 44 let ali manj. 30 d 64 direktrjev in vdilnih upravnih uslužbencev na Sdišču (47 %) je starih 55 let ali več. T b privedl d prenve pslvdstva v naslednjih petih d desetih letih, k se bd ti upkjili. Starstni prfil % 1 % 2 % 4 % 7 % 12 % 16 % 18 % 18 % 23 % 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % Opmba: Seštevek psameznih deležev zaradi zakrževanja mrda ne b enak celti.

62 60 Uravntežena zastpanst splv Sdišče svjim uslužbencem zagtavlja enake pklicne mžnsti ne glede na njihv spl. Na splšn je dsegl enak delež žensk in mških med zapslenimi, med revizrji in upravnimi uslužbenci pa je 45 % žensk. Uravntežena zastpanst splv p stpnji dgvrnsti Asistenti in tajniki 34 % 66 % Revizrji in upravni uslužbenci 55 % 45 % Pslvdni delavci 62 % 38 % 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % Mški Ženske Sdišče je še naprej zavezan izbljševanju uravntežene zastpansti splv na vseh ravneh pslvdstva. V zadnjih letih je npr. pvečal delež žensk na vdilnih plžajih v revizijskih senatih s 7 % knec leta 2015 na skraj 24 % knec leta V plitiki Sdišča za enake mžnsti za bdbje s bravnavana tudi vprašanja starsti in invalidnsti.

63 Pslvdni delavci p državljanstvu in splu 61

64 62 Pdpra revidiranju Strkvn uspsabljanje Brez uspsabljanja uslužbenci Sdišča in Sdišče sam ne bi bili pripravljeni na prihdnje izzive Sdišče želi svjim revizrjem letn zagtviti v pvprečju 40 ur (5 dni) strkvnega uspsabljanja v skladu s priprčili, ki jih je izdala Mednardna zveza računvdskih strkvnjakv. Leta 2018 je znva presegl ta cilj, saj s se revizrji udeležili p 6,9 dneva strkvnega uspsabljanja. Nadaljeval je tudi s širjenjem pnudbe uspsabljanj za revizrje in druge uslužbence ter pdpiranjem revizrjev pri pridbivanju različnih certifikatv. Še naprej je rganiziral uspešne predstavitve, na katerih ntranji ali zunanji strkvnjaki predstavljaj razvj na pdrčju revizij ali teme, pvezane z delm revizrjev. Nadaljeval je tudi z izvajanjem sheme priznanj uspešnsti za nevdstvene uslužbence, s čimer se jim mgči udeležba v specifičnih zunanjih uspsabljanjih. Pvprečn števil dni strkvnega uspsabljanja na let Dnevi 7,0 6,7 6,9 Ciljna vrednst 5 dni 4,0 2,3 3,1 Ciljna vrednst 2 dneva Na revizrja Na nerevizrja

65 63 Pldn sdelvanje z akademiki Sdišče je sklenil sprazum partnerstvu z Evrpsk akademij (Brugge, Belgija), v katerem je dlčen sdelvanje na več pdrčjih, vključn z uspsabljanjem, praks in priprav prčil. Sklenil je tudi sprazume sdelvanju z Evrpskim inštitutm za javn uprav in drugimi rganizacijami, da se lahk njegvi uslužbenci udeležij uspsabljanj, ki jih rganiziraj ti rgani. Sdišče je nadaljeval in ddatn razvil svje sdelvanje z Univerz v Lreni: znva je vdil pdiplmski univerzitetni študij Revidiranje javnih rganizacij in plitik in magistrski prgram Upravljanje javnih rganizacij, pleg tega pa je zasnval pdiplmski prgram Osnve statistike za revizij. In nazadnje, revizrji iz drugih VRI s se udeleževali uspsabljanj, ki jih je rganiziral Sdišče, nekateri d njih pa s delili svje izkušnje s predstavljanjem prčil na letnem dnevu Sdišča za uspsabljanje z več kt 450 udeleženci. Interaktivni e-tečaji za javnst Sdišče je svj e-tečaj revizijah smtrnsti pslvanja dal na vlj javnsti. Imel je dva interaktivna tečaja za več kt 150 udeležencev s celega sveta. Prevajanje Leta 2018 je direktrat za prevajanje, jezikvne stritve in bjave prevedel in pregledal več kt strani, kar je 18 % več kt leta Zaradi tega pvečanja je bil tudi delež zunanjih prevdv večji. Vse prevajalske ekipe Sdišča zdaj uprabljaj harmnizirane delvne metde. Prevajalci s vse več sdelvali v revizijskih dejavnstih Sdišča. Zagtavljali s jezikvn pdpr med revizijskimi biski in pdpr za priprav večine prčil. T je privedl d ddatnih sinergij z revizrji Sdišča. Ekipa za bjave je zdaj v celti vključena v direktrat. Tak je veriga priprave prčil d jezikvnega pregleda in prevda d bjave zdaj združena v enten racinaliziran ptek dela.

66 64 Infrmacijska tehnlgija, delvn klje in invacije Direktrat za infrmatik, delvn klje in invacije uslužbencem Sdišča s spdbujanjem invacij in upravljanjem znanja pmaga uspešn in učinkvit uprabljati infrmacijsk tehnlgij. Odgvren je tudi za upravljanje stavb Sdišča. Upravljanje infrmacij Sdišče je začel izvajati pbud tecaway, rešitev za dstp d mrežja za uslužbence na pti. Z nj lahk dstpaj d digitalnih virv in stritev Sdišča s katere kli naprave, kjer kli in kadar kli. Sdišče je uvedl nv harmniziran sistem za upravljanje dkumentv in multifunkcijske naprave za tiskanje, ftkpiranje in skeniranje. Pričakuje, da bd ti prinesli kristi tak v smislu varnsti infrmacij kt tudi prabe papirja. Sdišče je sprejel nv mdel upravljanja kibernetske varnsti in zdaj izvaja načrt za kibernetsk varnst. Vsi prjekti in dbave IT s bili izvedeni z upštevanjem neprekinjenega pslvanja, tak da s bili kritični sistemi ves čas v celti dstpni. Invacije Sdišče je vzpstavil ECAlab, ki je interdisciplinarni invacijski labratrij, sredtčen na digitaln preblikvanje revidiranja z uprab pdatkv in tehnlgije. V labratriju se izvajaj pskusi z uprab tehnlgij, kt s umetna inteligenca, bdelava naravnega jezika in besediln rudarjenje, v kviru dejanskih revizijskih nalg. Ta pdpra se je že uprabljala pri več nalgah in publikacijah. Sdišče je vdil tudi piltni prjekt uprabe tehnlgije veriženja pdatkvnih blkv za veritev revizijskih dkazv in publikacij. Prttip ECA registry, ki je bil rezultat tega, je evrpsk partnerstv za blkvne verige ki s ga ustanvile države članice in Kmisija izbral za del evrpske infrastrukture za stritve blkvne verige, katere razvj se b začel leta Upravljanje znanja Sdišče je julija 2018 skupaj z Univerz v Pisi in združenjem pblaščenih računvdskih strkvnjakv (ACCA) rganiziral prv letn pletn šl za javn revizij, s kater je želel preučiti nve glbalne zadeve, relevantne za revizrski pklic. Pletna šla je bila sredtčena na analitik pdatkv za revidiranje, udeležil pa se je je 45 udeležencev iz drugih VRI, institucij EU in univerz.

67 65 Sdišče je rganiziral tudi knferenc blkvnih verigah za preučitev prilžnsti, ki jih prinašaj, in njihve praktične uprabe v kviru kntrliranja dhdkv EU. Knferenca je bila namenjena predvsem udeležencem iz drugih institucij EU. Stavbe Sdišče ima trenutn v lasti tri stavbe (K1, K2 in K3), ki delujej kt entna, pvezana tehnična enta. Pleg tega Sdišče najema pisarniške prstre za svj center za vnvičn vzpstavitev delvanja IT p mrebitni nesreči v Luxemburgu. K1 Stavba K1 je bila dprta leta 1988, v njej pa s pisarne za d 310 uslužbencev in sejne sbe. V kletnih etažah s parkirišča, tehnična prema, skladiščni prstri, knjižnica in glavni arhiv, zgrnje nadstrpje pa se v celti uprablja za tehničn prem. Stavba K1 je bila psdbljena leta 2008, da bi ustrezala nacinalnim zdravstvenim, varnstnim in kljskim zahtevam. Tehnlgija v stavbi K1 je bila, klikr je bil mgče, prilagjena tak, da je združljiva s tist, ki se uprablja v stavbah K2 in K3. K2 Stavba K2 je bila dprta leta V kletnih etažah s parkirišča, tehnična prema in skladišče ter center za fitnes. Zgrnje nadstrpje se uprablja izključn za tehničn prem. V prestalih nadstrpjih s pisarne za d 241 uslužbencev, sejne sbe, knferenčna dvrana s kabinami za tlmačenje, sbe za videknference, kavarna in snvni kuhinjski prstri. Sdišče načrtuje psdbitev stavbe K2, in sicer z ptimizacij rganizacije delvnih prstrv in nadgradnj nekaterih tehničnih instalacij. Pdrbna študija za ta prjekt b ptekala leta 2019, del pa naj bi se začel d knca leta. Kt je bil marca 2014 dgvrjen z Evrpskim parlamentm in Svetm, se bd strški te psdbitve krili iz prestalega prračuna za prjekt izgradnje stavbe K3, ki je bil dknčan pred nekaj leti.

68 66 K3 Stavba K3 je bila dprta leta V kletnih etažah s parkirišča, tehnična prema in skladišče, prstri za razkladanje, prstri za hranjenje dpadkv, tiskarna, kuhinje in arhivi. V pritličju s restavracija, kavarna in prstri za uspsabljanje. V stavbi s tudi pisarne za 503 uslužbence, sejne sbe in sba za IT. V šestem nadstrpju s sbe za sprejem, kuhinja in prstri za tehničn prem. Stavba K3 ima cen zel dbr v kviru BREEAM, ki je vdilna svetvna metdlgija za cenjevanje in certificiranje trajnstnsti stavb. Prstri Sdišča na Kirchbergu v Luxemburgu.

69 67 Krepitev varnsti na Sdišču Leta 2018 je bil zaključen prjekt za krepitev varnsti klice Sdišča in zaščit njegvih uslužbencev. Sdben center za varnstne kntrle in zunanji akreditacijski center ter nadzr dstpa za uslužbence in biskvalce s začeli delvati septembra Glavna stavba Sdišča K1 in nv varnstni center na rue Alcide De Gasperi v Luxemburgu. Ravnanje z kljem Sdišče je kt institucija EU pri vseh svjih dejavnstih dlžn uprabljati načela smtrnega ravnanja z kljem. Zat je zavezan stalnemu zmanjševanju svjega vpliva na klje. Pnsn je na svj certifikat sistema za kljsk ravnanje in presj (EMAS). Sedaj uspešn upravlja z EMAS skladen sistem ravnanja z kljem in v celti izplnjuje certifikacijske zahteve ISO :2015. Cilj Sdišča, ki redn analizira emisije tplgrednih plinv, ki jih pvzrčaj njegve dejavnsti, je staln sistematičn zmanjševanje njegvih emisij CO 2. Skupne emisije tplgrednih plinv Sdišča s leta 2017 znašale tn ekvivalenta gljikvega diksida (CO2e), kar je 3 % manj kt leta Let 2018 je četrt zapred, za kater je Sdišče analiziral svj gljični dtis, rezultati analize pa bd na vlj na spletišču Sdišča v drugi plvici leta 2019.